r Naj Težji slovenski dnemik v Združenih državah Velja za vse leto ... $8.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: BARCLAY 6189 List slovenskih delavce? v AmerikL The largest Slovenian Daily In the United States. □ Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 28. — ŠTEV. 28. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 Poostrene priseljeniške določbe. NEZAŽELJIVI PRISELJENCI BODO LINDBERGH OTVARJA NOVE KRATKOMALO DEPORTIRANI ZRAČNE POŠTNE ZVEZE MRS. MANNING JE ZASTRAŽENA Zbornični cdbor je priporočil poostreno predlogo, ki je bila ze sprejeta v senatu. — Predlogo bo najbrž uveljavljena še tekom sedanjega zasedanja. — Inozemci, ki so bili deportirani, pa so zopet prišli v deželo, bodo kaznovani. Polkovnik Charles Lindbergh je odletel na poizvedovalni polet. — Nagel razvoj Pan-American Airways. — Zračna poštna zveza med centralno ameriškimi republikami. WASHINGTON, D. C., !. februarja. — Zbor-nični odbor, ki se bavi s priseljevanjem, je priporočil poostreno predlogo, ki je bila sprejeta v senatu dne 23. januarja. Predloga se tiče v glavnem de-portacije nezaželjivih priseljencev. Brezobzirno bodo deportirani sledeči: 1 ) inozemci, ki kršijo Mannovo postavo (ki prepoveduje trgovanje z dekleti) ; 2) inozemci, ki trgujejo z omamljivimi sredstvi; 3) inozemci, ki pomagajo priseljencem priti ne-postavnim potom v deželo; 5) inozemci, ki pridejo nepostavno v deželo, o-ziroma dajejo priseljeniškim uradnikom napačne podatke. Inozemca, ki je bil že enkrat deportiran, pa se kljub temu priklati v deželo, bodo za dve leti zaprli iii nato znova deportirali. Polkovnik Charles A. Lindbergh je odletel s Curtis polja malo pred šesto uro včeraj zjutraj proti Miami, kjer bo otvoril novo zračno poštno progo med mesti v Floridi ter Kanadskim ozemljem. 0DSTAVLJENJE GEN. BOOTH A Trikraten poskus samomora. Storjeni so bili novi koraki, da se izžene gen. Bootha. — Svet Salvation Army mu bo nudil priliko, da predloži svojo obrambo. LO.YDOW Anglija, 1. iVbr. — isoki svet Salvation armade je istopil dane*. da najde pot, ka-o »zvesti notranje reforme, ki imele odobren je angleških so- Sv<»t se je sestal privatno v LoikIoiui, j ki včerajšnji konferenci v Sunbiirv-on-Thames. Glasilo je, tla se razpravljalo o na-*5*dnji potezi, vspričo injukcije. dovolj ni' v vr,- i«> generalu lirani-well. Na ovojem sestanku v Kmiburv so voditelji premotrili sod- nika Eve, ki jt* rekel, da je sklep vrsokejra sveta, da odstavi «»ene-rala. neveljaven, ker se ni generalu dovolilo, da bi predložil svoje 3a«trne nazore. Nova poteza bo najbrž obstajala v tem. da se bo sestavilo resolucijo, s katero se bo odstranilo generala Bootha iz urada ter pa naprosilo, naj nastopi pred svetom ter se zagovarja. Odstranje-nje se išče sedaj baje na temelju da ni fizično sposoben voditi tako od govori o mest o. Svot je zaključil svoje zasedanje včeraj opoldne, nakar ko se commander Evangeline Booth in dragi komisarji posvetovali separatno v svojih glavnih stanih. Rezultat pa ni bil objavljen. Smrt čikaškega bandit a. CHICAGO, IrL, 1. februarja. — Steve Ku/inki, pomočnik butle-gar »a Joe Sattisa, je 4>L1 ustreljen m ubit danes tekvm nekega pre- PAItlZ, Francija, 1. februarja. VSalo^čen radi smrti .svoj>e žene, je skušal Cualde P"»ssot, neki francoski farmer, ustreliti samega sebe na grobu svoje žene. Ker ! se mu to ni posrečilo, je zopet po- i skusil samomor v neki kavarni, ' a si izbil le eno oko. Se vedno od- 1 ločen, se je .slekel ter skočil v globoko reko, a v tem slučaju z ža-1 željenim uspehom. Polkovnik Lindbergh, ki se je ? poelužii Curt iss-Falcon biplana, upa dospeti v Miami danes popoldne. Namerava se ustaviti le v Charleston, N. C. Polkovnik Lindbergh bo najbrž odletel v ponedeljek ob šestih zjutraj v Cristobal v Sikorsky je vem amfibiju ter noriil seboj radijskega operatorja in mehanika. Cene bo pasta, ki se je nabirala že več dni, pretežka, bosta odvedena še en potnik ali dva. Ustavili se bodo v Havani, Belize, angleški Honduras, Tela, Honduras, Managua, Niearagva, Punta Arenas, Costa Rica m j m »1 -kovnik Lindb« rgh bo ostal piv ko noči v Bel iz«.* in Managvi. Miami—Cristobal služba l»o tretja poštno zračna služba, otvor-jena v teku enega meseca od 1'an-Ameriean Airway, Inc. DrugI dve sta <"-rti med Miami in Nassau, trikrat na teden ter dnevna skižba jireko Cube v Haiti. San Domingo in Porto Rk-o. Miami—Crist o-bal služba bo najbrž naj prvo o-bratovana na štirinajst dni. S tem rse bo nekoliko razširilo omrežje zračnih poštnih zvez. Influneca se širi. LONDON, Anglija, 31. jan. — Glasgow, i Ifast in Aberdeen so središča influence epeidemije na angleških otokih. V zadnjih par dneh je podleglo epidemiji več ljudi. Iz Belfasta se poroča, da se je izza izbruha bolezni število pogrebov početvorilo. Foch zopet v postelji. PARIZ. Francija, 31. januarja. Maršal Ferdinand Foeh. ki je bil resno bolan vsled srčne bolezni, jc imel dam's "relapse". Njegovo zdravniki so objavili, da se je pojavila pljučna konge-stija. Foch, ki je lahko že sedel, se je moral vrniti v y*xsteljo. Vstaški španski častniki obsojeni na smrt. IIENDAYE, Francija. 1. febr. Tukaj je postalo zrrano, da se je vojuo sodišče v Ciudad Real včeraj sestalo ter obsodilo na smrt t>ri častnike. Udeležili so se vstaje kot voditelji. Albanske ženske izvolile kraljevo sestro. TIRANA, Albanija, 1. febr. — Pri aistartovitvi neke zveze albanskih žena, ki se je završila včeraj, je bila izvoljena za predsednico sestra kralja Zogu,' Seije Zfcffa. gL -- .. gš ^Eiai Zmagal v dirki s smrtjo. BT~FFAI/>, N. V., 1. febr. — Ralj>h Peerre. star 45 let, je umrl včeraj zvečer tukaj, vsled pljučnice. štiri ure potem, ko je doSpel njegov sin k njegovi bolniški ]>o-stelji z aeroplanom iz Miami. Fla. Potem, ko je pozdravil svojega sina. je padel Pierce*v nezavest, iz katere se ni več prebudil. POSKUSEN SAMOMOR ODLICNJAKA Družabni mož je obstre-lil samega sebe ker se mu je vse izjalovilo, — Clark Huhn je gojil ambicijo, da postane slaven slikar. Nurmi bo tekel 9. feb. Paavo Nurmi, ki ima svetovni rekord za eno miljo teka. se bo udeležil dne 9. februarja dirke v Madison Square Garden. HENRY STIMSON Ker se je smatral za izjalovlje-nje, ker ni bil posebno usj>ešen niti kot. real estate agent, niti kot umetnik se je usodepolno obstre-lil Clark B. Huhn. Iluhu je sin George II. Iluhna, brokerja ter prejšnjega člana t-vrdo George A. Huhn & Sons iz New V or k a in Prihadelphije. Zdravniki v Flower bolnici si prizadevajo rešiti njegovo življenje. a ker je Šla krogla skozi njegovo levo stran, ravno nad srcem, so morali zdravniki priznati, da so prilike za njegovo okrevanje kaj malenkostne. Huhn je bil stavljen pod tehnično aretacijo radi kršenja Sullivan postave, in čeprav so ga izgrajevali tekom kratkih odmorov njegove zavesti, je odklonil vsako d ost avl jen je k njegovi kratki izjavi, katero je podal zdravniku: — Ilil sem tako deprimiran in se naveličal vsega. Neka mlada ženska, ki je odklonila navedbo svojega imena, a izjavila, da je "ozka prijateljica" Iluhna, da je bil llim v zadnjem času skrajno nesrečen, ker je čutil, da pomenja "popolno izjalov-Ijenje"' v življenju, da je bil sit svoje družine in prijateljev in da mu m* more življenje ničesar več nuditi. Rekla je, da je Iluhn dovršil Harvard vseučilišče leta 1924, da je odšel nato v Francijo in da se je vrnil semkaj šele pred enim letom. V zadnjem času pa je posvečal dosti svojega časa slikanju, čeprav se ni nikdar učil slikanja, a domneval, da je zelo nadarjen. Mater prvega častnika parnika 4 America', Mrs. Ano H. Manning, je za-stražila policija, ker je dobila pretilno pismo, v katerem zahtevajo od nje $7,500. Policija straži dom Mrs. Ane II. Manning, matere kapitana Harry Ma n ni n ga, rešitelja posadke 'Florida'. radi pretilnega pisma, katero je dobila v sredo. Pismo je dajalo Mrs. Manning na vodila, naj pusti $7500 v neoznačenih bankovcih v veži neke hiše v Bronxu, če hoče zopet videti svojega sina živega. Mrs. A. Manning, vznemirjena vsled pisma, je sporočila ta slučaj polieiji na za pad ni stoti cesti. Detektivi so opazovali dotično hišo v Bronxu, a niso našli ničesar, na čemur bi lahko utemeljevali kako aretacijo. Besedilo pisma ni bilo objavljeno, a detektivi so rekli. da je vsebina dosti važna, da so take varnostne odredbe upravičene. Pismo je .bilo pisano od neliterata ali pa od takega, ki je prikrival svojo pisavo ter je nosilo znake, da ga je odposlal kak "crank". Naslov na Trinity Ave. v Bronxu je isti, kot se ga je omenilo v nekem prejšnjem pretilnem pismu na očeta neke pogrešane deklice in to je dalo aferi nadalj-no resnost, po nazorih |>olicije. Kapitan Manning se nahaja na morju, kjer poveljuje United States Line parniku "America"'. Mrs. Manning je rekla, da bo po radiju obvestila svojega sina o pretnji, da bo vedela, da je oborožen. in da lahko skrbi za samega sebe. — Gotovo sem preplašena — za svojega dečka, vendar pa ne bom popustila, — je rekla. — Jaz se bom borila, kot bi on hotel od meri«'. To je strahopetni način, — zahtevati od mene $7500. 1 ORGANIZATOR ŠPANSKE VSTAJE SANCHEZ GUERRA NA VARNEM Prejšnji španski ministrski predsednik Guerra je bil aretiran v Valenciji kot voditelj vstaje. _ Nadaljne upore se pričakuje kot izraz splošnega nezadovoljstva. PARIZ, Francija, I. feb. — Sanchez Guerra, ministrski predsednik Španske, predno je general Primo de Rivera izvedel državni preobrat ter se proglasil za diktatorja dežele, je bil aretiran v Valenciji v četrtek ter je bil baje eden glavnih organizatorjev vstaje proti sedanjemu režimu. C00LIDGE V FLORIDI Predsednik Coolidge bo posvetil danes zavetišče za ptice, nakar bo jutri zvečer zopet odpotoval na sever. NA VLAKU PREDSEDNIKA COQLIJXJA, 1. febr. — Predsednik Coolidge je bil danes na poti v centralno Florido, na svojem tretjem obisku v to južno deželo. Mr. Coolidge se nahaja na ]>oti Mountain Lake, Florida, kjer bo posvetil ptičje zavetišč- Edvarda Boka. S .svojo ženo bo dospel predsednik -tjakaj nekaiko ob treh poj>o]-dne. nekako eno uro pred cerimo-nrja mi. Predsedniška skupina bo odpotovala v narodno glavno mesto malo po deveti uri danes zvečer. Dospela, bo v \Va diinjrton jutri. Končal življenje v subwayu. Adolph Daniels, star 36 let, si je končal življenje, ko je skočil pod vozeči subvvav vlak na postaji na 140. cesti v New Yorku. Tietz prodajalna zgorela. BERLIN, Nemčija, 1. febr. — Department prodajalna Hermann Tietz; na Leipziger Strasse je postala včeraj zvečer plen plamenov. Sosednje stanovanjske hiše so bile tako ogrožene, da je morala policija odre«! it i izpraznenje. generalni governer Filipinskega otočja. r Smrt Prage. Poročiia iz Italije javljajo, da je izvršil samomor znani italijan-kritik in dramatik, Marco Praga, v svoji vili, Carnpo dei Fiori pri Vareae. I®^ - M? i- Požar na sladkornem polju. Pri požaru na polju sladkornega trsa pri Agromonte, sta izgubila dva delavca življenje, dočim je bilo uničenega sladkornega trsa za $30.000. Nova cesta na Cubi. HAVANA, Cuba. 31. jan. — Department za javna dela je objavil. tla hitro napreduje delo, s katerim se bo zvezalo celo Cubo v. osemnajst metrov široko cement -no cesto. Nad dva milijona nezaposlenih v Nemčiji. BERLIN. Nemčija, 31. jan. — Neko uradno naznanilo je javljalo včeraj, da znaša število nezaposlenih dva in tričetrt milijona ljudi v celi deželi. Amerikanka .vzela laškega barona. RIM, Italija, 31. januarja. — Miss Josephine Cowles iz New Yorka se je poročila včeraj tukaj z laškim baronom Filij>o Marin-eolo. Poroka je obstajala iz civilne eernnonije. Romunska ratificirala pogodbo. BUKAREŠTA, Romunska, 31. januarja. —Romunski parlament je včeraj ratificiral Briand-Kel-logovo pogodbo. Nov emir se je pojavil. BOMBAY. Indija, 1. febr. — Nadaljni kralj se je pojavil na obzorju afganistanske politike, soglasno s poročili iz Alaha.bada. Malik Gaus-Ud Din, glavar plemena Gilzai, se je proglasil emirjem južne province Kost ter se o-čividno skuša okoristiti z zmedenim položajem. Vkrcal f>e je v pristanišču \Ven-dres ter je pričakoval, da ga bodo v Valenciji pozdravile zmagoslavne vstaše čete. Jzza svojega poraza na Span-kem je živel Guerra kot prostovoljni izgnanec v Franciji ter je Ostal najbolj trpki nasprotnik Do Rivere. Živel je v majhnem hotelu na bulevardu Kaspail v Parizu. Čeprav je 'bil v dneh svoje sile odločen pristaš monarhije, je v zadnjem času le s težavo in celo napram tujcem prikril svoje ogorčenje proti španskemu kralju, ker je podpiral Primo de Rivero. Splošno prevladuje tukaj vtis, da je bilo vstaško gibanje na Španskem bolj splošno kot pa priznava diktator sam in da bo splošno nezadovoljstvo na Španskem povzročilo še nadaljne vstaje. Splošno nezadovoljstvo je povsem ločeno od posebnega nezadovoljstva artilerijskega zbora, v katerem je Prinio de Rivera uveljavil napredovanje na temelju zaslug, mesto prejšnjega napredovanja na temelju senijornosti. V tej zadnji vstaji, ki se je izjalovila kot ona leta 1026, je bila artilerija, ki je pričela z inicija-tivo. Vojaška kasta je bila že dolgo časa največja sila v državi ter je stokala pod pa pori diktatorja, da jo zadrži ter disciplinira njene divje elemente. Doeim so se druge panoge armade več ali manj ponižno podvrgle reorgani-zacijskim odredbam diktatorja, se je artilerija še vedno upirala. Ta čas pa so vstaši očividno računali s podporo iz Barcelone in Val ene i je. TežkoČe komunikacij pa so očividno porazile njih načrte za dogovorjeno vstajo. ADVERTISE IN "GLA9 NARODA"? DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 M 300 ................$10.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% »o 2%, Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih tiafc-^. rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede način« nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIK "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTBB ZA, PRISTOJBINO $1.—.» 3AKSER STATE BANK ST( 82 COBTLANDT STREET, JE ' NEW TOB2U N. I Telephone: Barclay 0380 GLAS XABODA, 2. FEB. 1929 GLAS NARODA C SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation/ Frank Sakuer, President Louis Benedik, Treasurer Novice iz Slovenije. Place of business of ths corporation and addresses of above officers: ftt Cortlandt St., .Borough of Manhattan, New York City, tf. Y. —.———----------t-----— "OLA8 NARODA " (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. 1la celo leto velja list za Ameriko in Kanado ......................... $6.00 Za pol leta............................$3.00 Za četrt leta ~..........................$1.50 Za New York za celo leto ~.$7.00 Za pol leta...........................„..$350 Za inozemstvo ta celo leto .„.$7.00 Za pol Ista .......................„.....$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 4 * Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj m praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati -po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189. New York, N. Y. DOBRA TRGrGrVINA Kot znano, jo imela naša soseda Kanada precej let j«mliihi<*ij<*, slednji«"* j<» je pa odpravila, ker je spoznala jncni' zlr učinke in posledice. * Kanadske province s«) dobile pravico same odloče-. at i glede postav, ki se tirejo prodaje opojnih pijač. V provinci Quebec je prodaja opojnih pijač pod vladno kontrolo. Pijača je naprodaj v vladnih trgovinah ter je za-jamčeno dobra oziroma užitna. The Quebec Liquor Commisson je izdala poročilo, da je bilo leta J 928 prodanih za $24,229.i je novi ministrski predsednik Živkovič jako odločen, razvidno iz naslednje brzojavke, ki jo je objavila včeraj Associated Press. BEOGRAD, Jugoslavija. 1. feb. — Ministrski predsednik Živkovič je danes zapodil iz službe več parlamentarnih uradnikov. Eden med njimi mora povrniti milijon dinarjev, katere je poneveril iz državne blagajne. Če jih ne vrne prostovoljno, mu bo zaplenjeno posestvo. Brzojavka je kratka, toda razodeva, da je novi režim ubral pravo pot. V- Kako je oživel zastrupljeni samomorilec. ( Tomaž iz Moravske doline se je -spri na žive in mrtve z vsem svetom. Fam je hotel ženiti, pa mu niso hoteli doma prepisati grunta. Pa je sklenil zvitorepec, da bo z zvijačo dosegel svoje. Popoldne »e je z vsemi domaČimi spri, na j^zo je šel pat in .se je v močnem kanonirskem stanju \rnil domov. Robantarsko je prišel v svojo kamrico in zaloputnil trdo z vrati. Ko je prišel drugo jutro eden domačih poklieat Tomaža, naj gre na delo. je zaprepaščen obstal. Tomaž je buljil ves mrtvaški v -strop. na mizrci blizu postelje pa je stalo ver j>oi praznih tekleni-čie in na vsaki je bilo svarilo znamenje: mrtvaška glava. Mezihs! Marija. Tomaž umira!' Tako .se je glasila sodba vseh domačih, ki so se pričeli zbirati o-krog pobledelega kandidata smrti. Karana svetovati v težavah se je zbralo ob Tomaževi mrtvaški postelji; sani vaški padar. ki ima ob vsaki hudi nezgodi odločilno besedo«, je pomenljivo dejal: '"Tomaž bo še 2 uri gavzal. pa bo šel za vedno,..*' — In soseda Meta, ki je ob vseh smrtnih urah koj j>ri roki, je že stekla v mrtvašnico, da pripravi prostor za nesrečnega samomorilca. Toda. dve uri, ki jih je Tomažu privoščil padar, sta že minili, a nesrečni mladenič je še vedno trpel v poslednjih zdihljajih. Vaka soseska je stala ob njegovi postelji in jt- čakala, kdaj bo Tomaž izpustil svojo blago dušo. Saj je bil že ves trd in je s prekrižanbni rokami čakaj svojega konca. "Poglejmo, morebiti je že mrtev*', se -oglasi zopet post režiji va Metka. Vzame iglo in je pričela z njo zbadati obupa ne a, a ta se ui niti zmenil. "Po njeni je! — "Tomaža ni več!'' — "Če bi zdajle oživel, vse bi dobil!"' Tako se je med ihte-njem vsem trgalo iz prsi. Tedaj pa se je dogodil čudež. Tomažek je odprl najprej eno oko, potem drugo, in nato je globoko dihnil. "Oživlja!" — "Prebuja se!" — so se oglasili radostni kriki. In res se je povrnilo v Tomažka novo življenje. Veselja ni hotelo biti kraja, -ko se je dvignil že med mrliče prišteti Tomažek. Fantu je bila komedija takoj odpuščena in pred vso zbrano družbo so mu domači svečano obljubili, da dobi v prihodnjih dneh grunt, s preddpustom pa v hišo še mlado žensko. "Saj ni bilo tako hudo, kakor so drugi mislili". — pripoveduje zdaj Timažek. — "Najbolj bridka je bila takrat, ko no me z iglami mrevarili. Pa sem trpel, ker sem vedel, da gre za — doto in dekle . .." — Kaj pa s strupi, ki so manjkali v steklenica-h ? , "Kaj neki'" — pravi smeje mladi gospodar. — ",Te že res, da je manjkal v stekleničicah št nt p. •saj sem ga jaz sam prej — od-lil. .." V - MOLČEČA PREDSEDNIKA Se dober mesee, pa se bo predsednik Coolidge preselil iz Bele iliše. Možak je šest dolgih let trdovratno molčal. Torej, če ima kaj povedati, naj zdaj pove. < e nima nič povedati, bo šel kot "molčeči" predsednik v zgodovino, obenem pa tudi v pozabijenje. Bomo videli, kakšen bo njegov naslednik Hoover. Zdaj je v Floridi m ribe lovi ter tudi on ne reče ne cev ne bev. ,9 Pred kratkim je poročalo žasopisje, da ga je izza njegove nominacije najmanj pet. tisoč uglednih republikancev prosilo, naj jim da kabinetno službo. Pa naj še kdo reče, da ni patriotizma v Ameriki. Urpeh redukcije y Nemčiji. Dne 1. julija lf>28 je hi!o v nem-ti državni službi vsega 467.249 d), od tegg pri državni pošti ta 1923 so redu«- Mlada samomorilka na Dunaju je zapustila pismo, v katerem zapušče svoje truplo ana-tomičnem u zavodu v naučne namene pod pogojem, da dobi zato Z nožem v prsi. Po praznikih je popivalo več delaveev-«Prekmurcev v Pravdiče-vi gostilni v Trbovljah. Zvečer se jim je priključil delavec Jožef Ba-lek. tnidi i z Prekmurja, začel je zmerjati tovariše v madžarščini. Ker je |»osta.| tudi nasilen, šo ga kmalu postavili na cesto. Ko je prišel nekoliko pozneje Fran Kokoš, ki je popival z njim, nič hudega sluteč, iz gostilne, je skočil Balek nanj. ga zabodel z nožem v prsi in nato pobegnil. Kokosa, ki je obležal smrtnonevamo ranjen. sh) takoj pre pel ju li z rešilnim vozom v bolnico. Baleka pa so o-roživiki še isto no«"- Izsledili in odvedli v sodne zaporo v Laško. Naslednji večer se je vnel pre-iir med delavci Dukičeve ga pod-jetja. in sie<*r med 1 »osa-nei katoliške in mutslimanske vere. Muslimani >o j »ost al i rabijatni. pobili -o nekaj šip na -tanovanju in grozili. da bodo vse poklali. Zaradi nevarnih groženj >o orožniki aretirali 7 od vedi i i Zanimivosti iz Jugoslavije. Cela družina zastrupljena z vinom. 10. januarja so odjeljali v vojno bolnieo v Zagrebu celo družino kapitana Vlahoviča. Kapitan Vlahovie .stanuje na Savski cesti. Xa pravoslavni božič se je družina doma zabavala. kakor je pač na ta dan običajno. Pili so neko črno vino, ki ga v Zagrebu imenujejo "ružica". Po zavžitju tega vina je vsem nenadoma postalo slabo. Začeli so bruhati in omedlevati. Čutili so hude bolečine v glavi in želodcu. Poklicali so takoj rešilni voz. ki je vso družino odpeljal v vojno bolnico. Dežurni vojaški zdravnik je ugotovil težko za s t ru p 1 j e n je. Obveščena je bila tudi policija, ki je takoj uvedla preiskavo. Sumi se. da je -nekdo primešal vinu strupa in je hotel zastrupiti družino. Xarednik Šavnik. ki je prijatelj Vlahovičeve družine in pozna družinske razmere. j»* izjavil novinarjem. ga na božie po-va.bil kapitan Vlahovie na večer-Hosancev in jih istotako i Zaradi bolezni svoje žene v sodne zapore v Laško. Samomor. V Bistrici na Pohorju se je o-besil ~>0-letni čevljarski pomočnik Franc Korošec. Bil je že dalj "asa brez posla in se je preživljal z m uzie i ranjeni po gostilnah in prireditvah Sedaj na zimo se um je slabo godilo in beda ga je gnala v smrt. pa narednik 'povabilu ni mo^] odzvati in to v njegovo srečo, kajti sicer bi bil zastrupljen Midi on. Xa drugi dan 'božiča je prišel kapitan Vlahovie v pisarno ves potrt. Izgledal je. kakor da ni spal in is i I je ves prehlajen in hripav. Tožil je. da fma hude bolečine v glavi in želodcu. iniislili srno, da je že vse dobro. Tretji dan se je pa stanje poslabšalo. Bruhali smo nepn vano ter padali na tla. Nismo si mogli jhi-magati. Zvečer je nastopila kriza. Tedaj ^o nas ■►dpt- jal: v bolnico. Imeli smo tudi hude k iv ■ v želodcu." Na.jslabš-' je bilo otrokom. k: niso pili mnogo vina. Zato je sklepati, da je bila zastrupljena tudi jed. Brat kapitana Vlahoviča Pera je že zdrav :n je zapustil bolnico. Policija je takoj uv d!;i preiskavo. da pojasni zagone* no za strnpljenj«* družine. Kapitn je k tipi I vino v nekem vinotoču v "C" uliei št. 17. Iruir-m »S C»ost ilniear vino prodal je il. d ua -to Škodoval bila ste k kapita ii ter je uh težko /.■•. Policij P- ki jim ni iifiaza na »vzroeih got ovil za zlo. ?v]iada plesalka POZDRAV! Pred no odplujem proti stari domovini r> pa mikom "Affuitania", prav iskreno jjozdravljam mojega sina Franka in ženo F.uuiv v Buffalo. X. Y.. kakor tudi mojega sina Johna v Cleveland, < >. Istotako Začeli smo piti rdeče vino. rekel kapitan naredniku. in koj nam je postalo slaiho. Kapitan je rmel izbuljene ste- j klene oči in čutil je splošno telesno slabost. 10. j a u. je pri hitel kapitanov sluga k naredniku Savni-ku i., mu javil, da cela kapitauo-va družino utnira. Xarednik naj ,priže v postelji. Hitro se je o- lepo pozdravljam vse sledeče: blekel in v stanavanje ka. družino mojega brata Karla v Xortli Java, X'. Y.. družino Joe Pirmana, družino Kolenc. družino Rozman in Joe Bartola. kateri me je spremil na ]x»stajo: vsi iz Johnson bur g. Pa. Xaj omenim, da pri mojem dohodu v Xevv York, sem se zglasii tudi pri našem dobro znanem rojaku Johnu Mikolicu. kateri me je prav dobro postregel, za kar mu tem porom izrekam mojo naj-iskrenejšo zahvalo, kakor tudi njegovi gospe soprogi. Imeli smo se prav imenitno in se marsikaj pogovorili iz preteklih časov. Se razume, da pri tem ni manjkalo ni j ne kapljice. Rojak Alikolič je namreč doma iz Loškega potoka, kakor tspodaj podpisani, in se nisva videla že 20 let. Tvrdko Sakser State Bank pa najtopleje vsem priporočam. Kličem vam vsem skupaj na veselo in srečno svidenje, v slučaju pa, da se lie povrnem, tedaj želim. da se bomo pa v stari domovini sešli in se še nadalje kaj pogovorili in pokramljali. Torej še en pozdrav vsem skupaj ! Vaš rojak Frank Košmerl. na poti na (Joro 63. p. Sodražiea. NARAVNOST V TRST ■ i dr- njena sestra državno ali občinsko # i r Skupno Potovanje po COSULICH - progi priredimo dur 29. MARCA 1929 V.l NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI "Vulcania" ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33.000 konjskih .sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARXIK VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za pabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : Hew York, N. Y. DODEI^ENESO NAM NAJBOLJŠE KABINE pitana Vlahov iea. Stopil je v sobo, kjer se mu je nudil strašen prizor. Kapitanova žena in otroci so ležali po posteljah in na tleh. Omedleli so in se zvijali v silnih bolečinah. Otroci so bili že popolnoma onemogli: Ko jih je narednik dvignil, so padli zopet na tla kakor mrtvi. Kapitan Vlahovie je ležal na tleh mrtvaško bled. Izgledal je kakor mrtev. Komaj slišno je rekel naredniku: Brigaj se za hišo in za četo ter za vse, kajti mi vsi smo zastrupljeni. Narednik je kapitana položil na posteljo ter je takoj poklical vojaškega zdravnika dr. Weinberger-ja. lvo je zdravnik stopil v sobo. je takoj Ufrotovil, da frre za zastrupljen je. Kapitan in žena sta bili še toliko pri zavesti, da sta es Peter Zgaga Ko sem bil prejšnji teden v slovenski jrosiilni na Peti, sem se sestal z rojakom, katerega nisem v klel že sedem turških let. — Kako. kako.' — «ja vprašam. — Tako. tako, — odvrne. — Dolgo se žf* nisva videla. — pravim. — Da. dolgo nt-. — Kaj m nemara poročen? — vprašam. N ."- ni odgovoril. Samo vz-uhnil ji1. Takoj sem vedel, da je poročen že sedem turških let. In k<>t mogf- * v.-ste. no turška leta dolga, strašno dolga. j«' UBMSaHRS Beth Laende. ln'-erka predse Inika Universal Pictures Corporation. BATINANJE V RUSIJI V Moskvi .s.- je t- dni zaključil takoiinenovani "Itidorvaj.ski pro-branila injekcije m sta venomerlCM's- ^ Ludorvaju mi vaški sov- komaj slišno ponavljala: V bolnico. v bolnico. Dr. Weinberger je nato aviziral vse zagrebške bolnice ter jih vprašal, če sprejmejo jet.-ki funkcionarji neusmiljeno ba-tinali knu-te. Proti temu .so kot zastopniki državnega pravdništva in javnega mnenja vložili tožbo zastrupljeno družino. Povsod so P rok ura tor oblastnega sod isea. za- mu ]>a odgovorili, da nimajo prostora. Zato je izdravn?k uredil v stopnik društvenih organizacij in zastopniki listov.' Xa razpravi so T mSrnm A*ojni bolnici posebno sobo za ka- tožitelji prijilsovali glavno krivdo pitanovo družino. 1'okiical je rešilno postajo, ki je zastrupljene odpeljala v bolnico. V vojni bolnici so Via hov i če-vim takoj nudili prvo pomoč. Dali so jim injekcije proti strupu, nakar so se vsi počutili bolje. Novinarji so zajstrupljeno družino obiskali v bolnici. — Kako vam je. so vprašali kapitana. — Sedaj je bolje. Po injekciji smo dobro spali. Vsi smo bruhali in to nam je nsč.istilo želodce. — Kako se je vse to pripetilo? — Moj brat Pera, moja žena Lepasava in moji otroci Aleksander. Mihajlo in Radoja smo bili na božič pri obedu. Po obedu smo pili neGco črno vino. ki ga prodajajo v gostilni pofl imenom "ru-žica". Takoj smo čutili, da ni vse v redu. Začela nas je boleti gla.va in postalo na ^e znali obogat ti tudi v novih razmerah'. ki so prodrli v .-ovjete. Toženci .so se branili, češ da so enako kaznovali t?iko bogate kakor revne. Toda tožitelji .so odgovarjali, da so bogate tolkli le navidezno, reveže pa so razbieali do krvi. Zagovorniki so naglašali. da >e je z "batinanjem v iik.m" h'.tela utrditi disciplina za bodočnost; vaški svet ne bi bil tolkel vasi. če vas ne bi bila na to pristala. Po 2G urnem posvetovanju je .sodišče obsodilo glavne obtožence Mamjatova Bjegrševa in Sergjejeva na desetletno ječo in zaplembo premoženja, Ivanova na sedem let ječe. ostale na manjše kazni. — Bati-nanje v Sovjetski Rusiji torej ne "nese" in bo zato hitro prišlo iz mode Smrtna kosa. Preminula je v Spodnji Šiški Alozija Batteliiu>. — V Celju je umrl Vinko Lav-renčič, sin pred par leti v Trstu preminulega Matija Lavrenčiča. — Il.^ša, mi je pogorela, žena mi je ušla. Ali r>e mi more še kaj hujšega pripetiti. — je -toka! in--srečnež. — .pJ. — še nekaj hujšega, se ti lahko (pripeti. — <_ra je potolažil prijatelj. — Kaj za božjo voljo ? — Se hujše bi l ilo, če hi žena prišla nazaj. Na cija. Kralj ts( >e zabava ~»kem kopa I iš«'u. To je najboljše zanj in za državo. kar more v takem slučaju Španskem je zopet revolu- ne briga zanjo, ampak v nekem južno-franeo- itori! j. L.* -V. lV4>rua r. staramo, kako naj- PRODAM DVA PARA KONJ in delo za vosit .in sekat. Kainpa fina. prešiče, kokoši in upravo. Prulite pogledat: — Tony Mohar, Box 106. Lenr»®un, Pa. ga /iodja. pa je ž< Kako hitro hitro bomo stari. Kaj če hi se dalo kolo časa zavreti /a deset ali dvajset let' Tudi to' bodo učenjaki sčasoma pogruntaii, toda za nas bo najbrž že prepozno. Zn i'ebuarjem je marc — bolj dolgočasen mesec. Potem je april, ko se dan zjiat-no podaljša in je treba že kaj po vrtu brkljati. Sledita maj in junij, meseca ljubezni in porok. Kar se ljubezni tiče, r,ta maj in junij malega pomena, ker je v teh mesecih človek že po nattiri go-rak in ves nekako na holadri. Zima je za ljubezen bolj primerna. Lepa majska ali junijska noč hna čarobno moč. da bi se izvoljena devica najrajše do jutra po parku izprehajala. Tak izprehod pa človeka utrudi. Vse klopice so namreč zasedene. na vsakem križišču je pa policaj. Te mu sledita dva najhujša me-seea, — julij in avgust — ko napravi v sodu '"kloklok" in se po-eedi iz pipe neka čudna, neužitna sokrvea. Septembra je že boljše. Sode je treba pripravljati, klet čistiti in malo poprašati. počem da je letos. Oktober in november mineta kot v nekakih opojnih sanjah. Meseca decembra, takole o Božiču. človek malo k sebi pride, pa je pred pragom Novega leta Silvester. kojega posledice čutiš daleč tja v januar. Potem je pa februar. in tako smo dospeli tja, kot* smo zdaj. Da. kolo časa bi bilo treba zavreti za par let. Kam bi ti postavil zavoro, dragi rojak? Jaz »bi jo na november. Tn sicer v razdobju od 11. na 2o. novembra. To razdobje je namreč najvažnejše v celem lotu. Celih štirinajst dni traja in je na j prijetnejše. Spredaj in zadaj je omejeno z dvema mogočnima priprošnjrko-ma. 11. novembra je sv. Martin, ki je za vino in druge take dobrote, 25. novembra je pa sveta Katarina, priprošnjica za pravo pamet. Obema se priporoči, dragi rojak. pa se ti ibo dobro godilo na svetu. Ce te bosta uslišala. seveda. Kajti običajno ne uslišita oba. l'e ti sv. Martin posebno milost izkaže. si le .njemu hvaležen še daleč tja čez 25 november, in v tem slučaju moraš posledice samemu "sebi pripisati. iffr iTTTTl GLAS NARODA, 2. FEB. 1929 L' USODNA ŽLICA urico prijetne zabave; a že „-*e j .spomnila, kdo je. in brez ovinkov nabrulila našega Petra; najbrže ne za- I»r.: Vvaka ob List j«* od Boga. zato je n | njega tudi policijska oblast, pa naj je s<*-a.soma tudi /e jzgubi-la kak znak .svojega božjega porekla. Nedavno .sino praznovali v najožjem krogu prijatelji m veseljak: n-ko slavnostno priliko, j \a policiji .smo." je s krotko m Praznovali sm0 jo veselo, razpo- hinavski ljubeznivostjo odvrnil sajeno in temeljito zato ni čudno, da smo jo zaključili z epilogom na policiji. Kakor smo že omenili. je v človeški pri rod i globoko vkorrninjen zdravi in plemeniti nagon odpora proti vsem zaprekam. ki jilt j#> elovek sam postavil j "Oprostite. gospod. Mogočni m d.- - n med svobodo. Ta nagon 1 > te, ali meje svoje oblasti ne poz- * * Vi gospod, se vedate, kje »»te!" " Ako bi ne bil vedel, bi me bil v trenutku poučil vaš .strogi ton. naš dobri Peter. "Tedaj niste v oštariji. odkoder i va> je po nepotrebnem zaneslo 'sem," je povzela oblast. '"Zato ne j kadite, tu je urad." navadno trdni spi v kulturnem Slovencu zbudi pa se takoj, ko si je kulturni Slovenec napil nekoliko poguma iz majoLke-majoI-ma- jolčice. Tako j«- bilo tudi nam ob koncu praznika. Zlasti naš drujr. sicer prepolilevni Peter Zlebir je kar go-V' I od sovraštva ognja do zatiralcev. Nihče i/me | družbe ni niko-1 /vedel, kaj je irnH naš Peter s stražnikom, vendar smo bili vsi ko ♦ n mož edini, da je pojava stražnika že sama na »-bi izzivanje miroljubnih državljanov in da je tre-' ba ria vsak način izvedeti, "ali J j«- s.' kaj pravice na svetu." Ta-j ko je utemelji! Peter svoje ogor- i č nje in ker je bila ta logika za tako pozne ure nad vse prepričevalna, smo .so napotili iskat pravice. Kopotaje .smo vsuii v sobo pret! poslujočo oblast. Bila je bleda, n prespana in je krmežlja-vo j'Udala .^kozi motni nanosnik. Za trenutek je hvaležno uprla o«"-i v »lasu skupino, ki je obetala vsaj Za tiste, ki imajo slabo spanje. it-nt, ki zjutraj vstanejo nate. Kljub vsej mogočnosti nimate pravice kratiti državljanu jelementarno dolžnost, da plačuje davke. Kadim, to se pravi kon-s umira ni monopolne izdelke in s tem plačujem posredne davke," se je izprsil Peter. "V zmoti ste, gospod. *:i vaša pravna interpelacija je vse prej ko točna. Ko ste kupili viržinko. ste plačali posredni davek in tedaj vas nisem oviral. Monopolski upravi ni prav nič mar, kaj počenjate z viržinko, ako ste jo plačali.... Tu pa sem jaz oblast in vas takoj zaprem, ako ne presta-nete kaditi." Malo nas je ohladila ta kruta logika. Peter je naglo utrnil svojo viržinko, mi pa smo mahoma pospravili cigarete, ki ,-mo si jih bili zataknili med zobe iz gole objestne prešeroosti, da bi na najlegal-nejši način dražili oblast. Preden smo .se opomogli od poraza, je stražnik zgovorno javil oblasti, kaj .smo vse zagrešili. Bilo je vmes nek.^j krepkih paragrafov . in oblast nas ,ie s strogo hladnostjo povprašala, kdo smo ali smo take in take vere, ali srno oženjeni in več drugih stvari, ki nimajo z našo zadevo niti najmanjše zveze. nosti dadejo proceduri nekak pou da rek in resnost važnega uradnega ' dejanja. Tr 1 " i-ni.-n-. krr niso imei dobre- fcj T,a ravno zaradi svoje neumest- ra »lM»nja. naj »>i partnuriW Nura-Tone. j .. , , . j__.__,__, ____ Tu »Ipivilo poauuca tudovlto in to te v 1 . r .Ineh. v n» katerih xluCajib. Ono d;i n«.> i tii• m iiverm in d.-u«rim urganom, iaboljšj, ttii d<» jer..vi z-ijM-k«. in pline IHndea, kakor tu-. . . Ir Au(fu,t Matevž Kozamernik je šlo lepo po Mit. h. JI. iz m m i Kit r .Mi, h. je »»lična Vi>t i in kmalu smo bili vsi usti k..I s,. jm irr.eli Že tisoei .ki »o je- . „ . . v., ni.i .i t!! veliki tfrudll*-e Zdravja in modi. saill V družbi zllkovCCV, Čakaj Od U /rr^^r £ S; Solidarnast s Petrom nam k6«ti in bil sem *eio shujftar, Ti«la Nu-Ka-T<>ne jt- napravil iz mene novega f-lo-veka in počutim »e zei>et mladini. N'o- Smo. T.: VjZX n* P® neumni oblj est nosti. Sam Nu^a-T. ■ \ r«-ni. i rudovito u.xpe- sebi sem se zazdel kakor ščurek, ki - ii. zato naj bi r.i ]w>sku*2li v.si tisti. I , , -ti t nh zdravje ni tak.i kot bi moralo, za leze v kmeeko uro in radovedno biti Xura-Tone se dotd povsod. kjer se.nt;r.„..„ »wo**jajo zdravila, ako ne. tedaj vam sal0"!*®*8 K01eSa tr»r..v nan v i <>d v. ia#rateija z zdmviii brki. Stvar ga zabava in lagodno (Adv.) ' sodbe. Solidarnost s je v hipu izpuhtela, v kak strahovit zapi- Spoznali mlin smo s svojimi dolgimi KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 41% S 1. januarjem sme povišali obresti za vloge na — - "SPECIAL INTEREST ACCOUNT** od 4% na 4%%. K vlogam se bo pripisalo sedaj V2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. Za primer navajamo obrekovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4VL>% obresti: vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— 4 %% $100.— $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4Jo v 18 letih, po 4y2Jo pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4"fafo. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijativa za reduo štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira A>ve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK New York, H. Y. -- mu je pri srcu. Kar iznenada pa ga kolesce zgrabi za brke, mu potone in zgnječi nožico za nožico in ga neusmiljeno zmečka počasi, z razsodnostjo, toda s točno in zanesljivo neizprosnostjo. Tako se godi človeku, ki se iz objesti loti otipavati državni aparat. V sobi je postalo mahoma toplo. O i »last pa nas zlobno-veselo gleda, češ: "Prišli .ste. prijatelji, v mojo cerkev k maši.' V vreči ste. Xe zadrgnem jo. pa ste gotovi." Oblast že odpira usta. da izreče svojo grozno obsodbo, zdajci pa se zgodi še nekaj groznejše-ga. kaplje na čelo in potegnil je iz! žepa tem mu zarožlja iz žepa pa .srebrna žlica. Otrpnili .-dno v nerai grozi, oblast pa je zasijala v neizrekljivem veselju : Ebe. rleeki. zdi se mi. da tu ne ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU Kako bo zaposlenost v industriji tekem leta 1929? i. V svojem pregledu o pričakovani zaposlenosti v industriji, poljedelstvu in sploh tekom leta 1929 generalni ravnatelj federalne posredovalnice df*Ia (TJ. S. Eni]»lajni en t. Service). Francis I. .Tcnes. proroktije, da bodo v splošnem delavci dobro zaposleni tekom leta 1929. ali da bo nekoliko nezaposle- nosti, zla>ti med ši?' (pisarniškim idelavei) ročnimi in neizurjenimi jo tunatam svoje naprave. Pričakuje se več zaposlenosti v onih to-i varnah. ki izdelujejo avtomobile i in avtomobilske pritikline. Prav^ malo sprememb je pričakovati v klavniški indnstrriji. ki normalno zaposluje približno 30.000 delav-' cev. Izgotavljanje oblačil spada med belo-ovratnika- glavne industrije te države in iz-in med | gled za 1. 1929 se smatra precej lelavcL ugoa avtomobilov. \ lasti vf,]ed rasto^„a prebivalstva e na čelo in potegnil je izjT<*st,I"a indiLstrija si je oporna- in .stalno vp-jp popiliarno.sti elpk. robec, da si otare srage. Pri ?ala ll° m priča- tricitete. Železniške popravljalni, nit zarožlja iz žepa velika le- ku-i" s0 »^daljno zboljšanje. Pnro-;co va?QT10v pričakujejo boljši ob- eila od raznih industrii označuje-J__f ^^ • i — -- i ' rat. It rad nje cest m his sirom dr- io izglede za tekoče leto kot nade-1- , , . , , J ^ i zave se bo dala prav dobro primer- polne. Pričakovan, razvoj m raz-|jati z ono laiLske£?a ]eta in |>o mi_ širjenje zrakoplovne industrije bi.dJla zaposlpnoKt velikim ztpvilom moralo nuditi zaposlenost mnopmL^^ in neizm.-pnih delavcpy> Osebna posojila. Človek pride vtatlh v položaj, da rabi denar za kak nepritakeraa izdatek. Če zahteva slučaj vei denarja kot ga je na razpolago, je navadn* mogoee dobiti posojilo le proti odeniškizn obrestim. Znano je, da z*, btevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36Tc in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. MI smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na naa. pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naSe banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New \ork-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila račimamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaja. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. gre samo za konsum monopolski h i. izdelkov. Tu jtj srebrna žlica z monogramom IT. P». Saj ste ve-seljiu" li tiuli v hotelu Bri.stolu, ne Tz prakse vem, da gostje pozabi vsi in pomotoma vtikajo srebrne žlice v žep. Kako je ta stvar, časti vredni gospod Peter Žlebir? Kaj je s to ukradeno žlico? Žlica ni ukradena, poštena žlica je, moja žlica."' 4'Pa monogram, gospod Peter Žlebir ? Ce bi bila vaša, bi se vi morali pisati lTilarij Bizgee. Ilubert Butara, Herodež Betle f izurjenim delavcem. Velikanski program cestnih gradenj se začne j ^^ izvrševati, čim vremenske razmere dopustijo. Izgleda, da bo v 1. 1020 toliko in morda še več stavbenih gradenj kot lani. Tz poročila, ki navaja li zglede glede zaposlenosti v posameznik Pričakuje se večja potreba po izurjenih delavcih in vse kaže. da tukaj nastanjeni neizurjeni delavci bodo stalno zaposleni. Projektiranih je mnogo stavb in javnih drr/avah, posnemamo le najvažnej- gradenj bo še več kot lani. Ceni se, vjaki na- da 12 do 20 miljonov dolarj« hajajo v večjih količin?.1' rALJFORXTA še države, kjer se naši rojaki na- da 12 do 20 miljonov dolarjev se i bo potroršilo za javna poslopja in 'cestne gradnje. Drž-avni cestni de- RAD BI IZVEDEL za naslov svojega bratrajica JOHNA SVET, doma iz »Jnca Št. 46 pri Rakeku. Zadnje leto se je nahajal v Dunbin. Prosim cenjene rojake, da mi ga naznanijo ali pa naj t>e mi sam javi. — Frank Šparmbiok, Garson Mine, Box 6, Ont., Canada. (2x 1&2) ^ nov avtomobilska tovar-' Kakor sedaj kaže, se bo potreba za P" izurjenih in neizurjenili delav-$3.000.000 za izdelovanje kavčuko- cih v 1. 3929 dala ugodno primer-vin. Kositrarna (tin mill) za tri jati z ono za 1. 1028. Zagotovlje-milijone bo gotova, za obrat v Pitts- na je znatna količina gradenj dr-burg dLkla je' na o! industrije do začetka spo-stopila v novo leto na precej viso- mladi. Zaposlenost v tovarnah no-ko stopnjo obrata in pričakuje, da ga vie. v predilnicah svile, v to-astanejo jako aktivne nadalje. Ko-. varnah za oblačila in v predilni-vinarska podjetja in tovarne .stro- j call rajona avoji zadnji igri 'Mother cest<\ mostove, ulice in druge ob- Know Best ZAKAJ VODILNI GLEDALIŠKI IN KINO-IGRALCI KADE OLD GOLD? činske naprave. PENNSYLVANIA Bilo je pričakovati, da takoj po pravi: Za kaši ja! je... zdražbar! in ljubavni prizor je bilo treba ponavljati. Madge Bellamy pojasnjuje za- i f. i • * • ra.ste priljubljenost Old Golds novem letu ho vzetie inventarjev ' „ „ , , ,„ v Hollywoodu. kmu lahko po- ni poprave v tovarnah prizadevale zaposlenost v mrogili strokah, ali koncem januarja začne zopet normalna aktivnost in pričakuje se stalen porastek čim dalje v letu. V večjih mestih so department stori, druge velike prodajalnice in razna podjetja, angažirana v božično trgovino, odpustila svoje ekstra pomočnike in, kakor sedaj kaže. se bo pokazalo veliko število nezaposlenih neizurjenih delavcev tekom zimskih mesecev. Izgled v večini strok industrije železa in jekla je ugoden in pričakuje se zadovoljiva zapaslenast. Po novem letu se pričakuje oživljena aktivnost v avtomobilski industriji in sličnih panogah in potreba po izurjenih delavcev bo tekom prvih šest mesecev bržkone večja kot tekom enake dobe lanskega leta. In-dustrijalno stanje na petrolejiščih stane jnnalc prav lahko zdražbar". če zakašlja ob nepravem času. Kašljanje ni nikdar lepo, toda če moti jemanje kino prizora, je nesreča! Ponavljanje je drago! Naporno delo v kinu zahteva ka-jo kot ži vljenskd od pomoč. Pomagamo si z Old Golds Tako so rahle . .. tako rable "kot uglajene manire Adolphe Menjou-a, ki je sam ves navdušen za Old Gold. Ne samo, da nudijo med vsemi cigaretami največ užitka, pome-njajo Old Ctohls popolno "izglnje-nje" za ščegetanje v grlu in ka-dicev kašelj". (Podpis) 'Madge Bellamy. Zakaj ni kašlja v celi kari T Old Golds so delane iz srčnoli st as! t-ga tobaka, najmebkejšega in najbolj svilnatega, kar ga ra- in v rafinerijah in sličnih panogah ste .. . tobak se stara dve leti, da pokazalo je postopno zboljšanje koncem leta 1928 in jako dobro kaže za zapaslenast v 1. 1929. — Znatno več zapaslenosti se pričakuje v ladijedelnicah, zlasti kar se tiče izurjenih in poluizurjenih mehanikov. Kakor sedaj kaže, zaposlenost in produkcija v antracitnih in bi- je uležan kot vino .. . "pregret" je šestkrat, da se mu omili cflrus. Nl čuda, če Old Golds pomirijo grlo in istotako zadoščajo okusu. Pojejte čokolado .. nažgite Old Gold... in uživajtoe oboje. T'glasite radio za Old Gold Paul Whitman uro! Paid Whitman, kralj jazza, >bo s svojim popolnim tuminoznih premogovnikih se bo orkestrom broadeastal Old Gold dala ugodno primerjati z on0 1. uro vsak torek od 9. do 10. 1928. V splošnem se misli, da li- čer, vzhodni stalni čas, preko nevarne, strojne delavnice in tovar- ga omrežja Columbia Broadcast- ne za stroje, električno blago, radio in železniške potrebščine bodoj znatno povečale svoje zaposlenost. Bržkone bo pomanjkanje Lr ljenih ing Systema. Agitirajte m "€Hm Nmrodm", večji slovenski dnevnik v Amerik*. : - mm - GLAS NAHODA, 2. FEB. 1929 Samotar iz West Enda. Karel Čapek: Zločin na pošti. I ROMAN IZ ŽIVLJENJA. = Za "Glas Naroda" pcrir&dil G. R, (Konec.) RAZSTAVA V BARCELONI 80 (Nadaljevanje.) — Onesvestiti se, — kot deklica, radi zlomljenega členka! — rohnel Tim z neizmernim zaničevanjem. Sara «e je morala truditi, da se ne izasmeje naglas. — Ti moraš pomisliti!, da nisi še dovolj močan, — je predlagala tolažilno Govorila sta .še uekožiko, a nato se je pričelo Timu naenkrat zdehati. — Jaz, — jaz sem presneto zaspan, — je' mrmral opraviee-valno. — Potem zaspi, — je rekla Sara na«rlo — Najboljše, kar moreš sedaj storiti. .Jaz pa bon medtem napisala previdno pismo na Elizabeto glede tvoje "ivinjene" noge, — je dostavila smehljaje. Ozrla .4« je naokrog, da vidi če ima vžigalice, svečo in zvonček pri roki, trpilinila luč ter odšla ]>o pr*stih. ven. Tim je .spal, s'koro predno je zapustila sobo. Bilo je več ur pozneje, ko je Sara sedla na svojo jx^teljo, v odgovor no močno tresenje od strani nekoga. Odprla je .svoje oči, v bledem svitu sveče. Pred njo je stala Jane Crab, oblečena v nočno obleko. — Miss Sara! MJ*>s Sara! — je nagovorila Jane komaj prebujeno ^palko šepetaje, kot da se boji, da bi jo kdo >lLšal. — Vstani-te, hitro! Nemci so tukaj! — Kdo je tukaj? — je vzkliknila Sara, nekoliko presenečena. — Zeppelini, — Zeppelini! Topovi streljajo vbakili par &t knnd! Slišati je bilo iz daljave zamolklo streljanje proti-zračnih topov. — Tam gredo »zopet! Sara je hitro skočila iz postelje, si nataknila svilen kimono ter na nogi tenki, škrlatni copati. — Človek naj umre vsaj upodobilo, — je razmišljala filozofično, n altar se je zopet obrnila k Jane Crab. — Kje je doktor? — jc vprašala. — On po dol. Ona j" tako x>restraišena, da Be lioče premakniti iz postelje. Sara je razmišljala — in obraz Jane je bil zelo izrazit. — Well, jaz grem v sobo Mr. Durwarda, — je objavila. — Videli bomo boljše tamkaj. Majhne oči Jane so žarele. — Da, jaz bi jih rada videla pri njih peklenskem delu, — je priznala odkritosKno. — Da bi jih !e zasačila! Sara se je zasmejala in obe sta se napotili v sobo Tima, a srečali na jK>ti Molly, ki ji- takoj ubrala za njima. Vse tri so našle Ti-luu proklinjajočega, ker je nezmožen vstali ter si ogledati 4'špas". — Poglejte ven ter mi povejte, če lahko vidite žarkomet-e, — je ukazal. Ko je odprla Sara okno, je prišel do njih zamolkel zvok iz smeri od O'dhamptona. Pojavila se je mrki a pretnja v daljnem odmevu. Molly j• bila bomba! — je zašepetala. skoro brez sape. Ona, Sara in Jane Crab >o se stisnile skupaj v odprto okno ter sklonile dahs"- ven, zroče v temo brez luninega sv'*i. Ko so opazovale, se je pojavila žarkometna luč. kot svinčnik luci, osvetljujoča Jiebo. Nato .j-.- prišla druga in nadaljna, skakajoča semintja kot i-lejke tipalnice nekega s*kritega oktopa, ki šče svoj plen. Nekaj grozno skrivnostnega je bilo v teh dolgih, ravnih smereh luči nad globoko temo nočnega neba. — Ali morete videti Zeppa? — je vprašal Tim, z globokim zanimanjem s postelje. — Ne, kot v rogu je temno, — pretenmo, da bi se videlo kako £tvar, — je odgovorila Sara. Barcelona je en0 najlepših med-' narodnih mest, pa tudi španskih nimnim pismom, da manjka Heleni v blagajni denar. Vi dva sta Heleno pognala v ribnik, vi dva sta jo ubila, vi imate na vsti zločin, gospod Hondek!" "Zato, ker ste hoteli spraviti [tu, gospodična, ali naj odnesem ta - na tukajšnjo pošto gospodično dopis?- ' Tu P«P™vtfa Španija že Tanferovo, svojo nevesto. Ta va- Prikmala je hitro z glavo. Vza-'14 ^ ]ehko razstavo. ša gospodična je ovadila z ano- mem torej dopis nazaj in hodim tef\ h(*e P^zati, da nikakor ne ---J----— pred pošto gori in doli. Tako ne- ™ g™h' marV* n°V° Ve" . „ liko bodoenost. strpno m napeto se nisem nikdar „ , , v. • , , , . , , . . Za razstavo so določili eel hrib, čakal, čez dvajset nunut priteče . ' , . . - T. , - .„. ki se dviga na vzhodni strani me-stari pismonosa Lreh m kriči: . ® , , . "Gospod stražmojster, gospod ^ ^ obvladuje mesto in morje. stražmojster, sta se že našla, ta Ta 1,Plb 14 let dva stotaka. ki sta manjkala go- Stan° urpJah m gradili 'o nak na njem in poslopja- Danes ga krase parki, terase, jezera, ši-Jroke stopnice, krasno drevje, gre-, dice, cvetje, restavracije, gozdiči, o^ro- Hondek je padel na klade in si zakril obraz. Odkar sem živ, ni sem videl moškega tako jokati. ."jspodični Heleni! Nova "Moj Bog," ju vzdihoval, "jaz nisem mogel vedeti, da se bo utopila; mislil sem samo, da bo odpuščena.... saj bi šla lahko domov. Gospod stražmojster, jaz sem hotel samo dobiti Julko sem, kajti če bi se hotela poročiti, bi mogel eden izmed naju zapustiti službo, in potem bi ne mogli izhajati s plačo.... Zato sem si toliko želel, da bi prišla Julka sem na pošto. Pet let že čakava.... gospod stražmojster. grozna je taka ljubezen!" Gospod, nočem vam vsega povedati, bila je že no"*, ta mož je še vedno klečal pred menoj in jaz sem z njim jokal, nad Heleno in vsem drugim. "Torej zadosti," rečem nazadnje, "imam že vsega dosti! Človek, dajte sem teh dvesto kron. Tako, in sedaj sledeče: Če mislite iti k gospodični Tanferovi prej. preden jaz vse uredim, napravim ovadbo radi tatvine, razumete? T'i če se ustrelite ali kaj slične-ga, povem vsakemu, zakaj. Sedaj konec!" To noč, gospod, sem ljučje, kaj?" "Oca, bežite torej in povsod po-' vejte, da sta se ta dva stotaka na-' , , , , . i j vmes pa razstavne palače, sla. veste, da bo vsak vedel, da 1 ,. ' , XT . - t n tt i men stadion za bo.000 "ledavcev, mrtva Helena ni kradla. Hvala , .. Bo^u!" španska vas s cerkvijo, trgom, ob- ~ . , .. ^ . , ., činsko hišo — vse zgrajeno no naj- To je bilo prav. Drugo ie bilo, I . .„., , . , 1 , „ , , ' . znamenitejsih zgodovinskih vzor- na sem sel k staremu vele posest ni- . „ , „ ... ... , * cih iz mogočnih kamenov. okra.se- ku; ki ga najbrze poznate: to je grof, sicer malo prismojen, a ja- ko dob^r človek. "Gospod grof,*' mu pravim, "nikar me ne izpra- šujte; tu gre namreč za zadevo, no z rezljanimi lesenimi okraski, grbi itd. Glavni znak razstavnih zgradb je ravno v tem, da so zgrajene za , *, f j, . , 'trajno in je zato tudi ves gradbe- kakor se, čeprav redko, pripeti ka-1 . . , li —*---- -------i.— .o nn- služile , ,. i . , . ~. n i material prvovrsten. Ko nu- terikrat ljudem in ]e treba poseči , . . t , . ne razstava, bodo trajno služile vmes na poseben način. Saj boste ^ , v , n > drugim svrham. Španska narotl- razumeli. 1'okhcite vašega ad- „ . . . TT . , , ... , na palača je zgraiena v renesanc- junkta Hondeka in mu ukazite. da , , , . . , , .. ,. nem slogu s spanskimi motivi v "5e mora se danes odpeljati na va- , , ., . v . , , , , x ,r , stolpih m mogočnim dohodom, se veleposestvo na Moravskem: ..' _ , ° . _ . _ . . , . , , Poljedelska palaea je zgrajena v ako ne bi hotel, da sra takoj od- ..... 1 ... ° , . pustite iz službe!" obliki andaluzijskega selskega Stari grof me je z dvignjenimi . dvorca z gospodarskimi poslopji; obrvmi en čas gledal. Gas pod, ni mi bilo treba siliti se, da bi izgledal kolikor mogoče resno. "Nu, industrijska in prometna palača pa kažeta običajni vezni slog. Razstave se vdeleži tudi ostala torej n* bom nič izpraševal," in da poklicati ITondeka. Ta pride in ko me vidi pri gro- Evropa in bo ta prireditev brez dvoma pomenila mejnik v kultur-nf-m in gospodarskem življenju Evrope. To noč, gospod, sem presedel fu eWeai ali ohstane rMven kot Obiskovalci si bodo mogli poleg pod srvezdami in sodil oba. Vpra-'svw-a "Hondek" pravi crof razKtave in prekrasnih naravnih šal sem Boga, kako naj kaznujem 'L ^ zapre5i ^ eljite M!lePot ^f« edinstven ma- ta dva in razumel sem grenkobo in' danra niLstopite služ>eJ « " ~ MuSe01 C.ndadele, veselje, ki je v pravični sodbi. Ako'bo na mojcm tvu ; IMiml I k« hram slike ,z pn-ih .a-sov kr-jih naznanim, dobi Hondek par Brzojavim; naj Tas tam ^^^mrtva do poznega srednjega ve- J ' jka, slike, ki odsevajo Malo Azijo tednov zapora in bi se še dalo težko dokazati. Hondek je ubil to deklico ali ni bil prostaški tat. Vsaka kazen mi je bila previlka in premajhna. Zato sem ta dva sodil sam in sam kaznoval. Zjutraj po tej noči grem na pošto. Tam pri okencu sedi bleda in visoka gospodična žgočih, oči. "Gospodična Tanferova," ji rečem, "tu imam priporočeno pismo." Podam ji dopis z naslovom: Ravnateljstvo pošte in brzojava v Pragi, Pogledala me je in prilepila znamke. "Trenutek, gospodična! V tem dopisu je ovadba, kdo je ukradel teh dvesto kron vaši prednici. Koliko stane poštnina?" Gospod, ta ženska se je grozno Ste razumeli?" "Da," reče tiho Hondek, in upre v mene oči, veste, čisto vražje oči. "Irnate kaj pripomniti? "vpraša grof. "Ne," pravi liripavo Hondek in ni spustil z mene o'-i. Gospod, strah me je bilo pred temi očmi. "Torej lahko greste," konča grof in končano je bilo. Malo pozneje sem videl, kako peljejo Hondeka na postajo; sedel je v vozu kakor lesen malik. Torej to je vse. Ko boste Šli J na pošto, oglejte si to bledo gospodično. Je huda, huda na vse. Ne vem, prideli kdaj skupaj s svojim adjunktom; mogoče se ke-daj pelje k njemu ali potem se še » 1 T , , . 1V,QJ P*71«!5 ^ "Jt'UU Oil |JULC111 Ol. Natančno, ko je govorila, je zasijala sijajna luč za trenutek P^agala ali prebledela je m po--^,. huda ^^ Jaz jo pa le_ nakl .temnim oboden n. hes. nakar so je razpršila v tisoč lučie. ki so 6tala trda kot kamen" Tri krone osvetljevale \sako pot in poslopje, vsako polje, drevo in jarek, kot da vlada dnevna svetloba. — Zvezden izstrelek! — je zašepetala Molly. — Kakšna peklenski stvar! Pozitivno »em prepričana, da lahko vidijo v notranjost te sobe! — To se ne spodobi! — je rohnela Jane ogorčeno, popravljala s prsti svojo pomanjkljivo obleko ter se umikala hitro iz bližine okna. — Posvetiti naenkrat kot da je sredi dneva! Jaz čutim, kot da nimam niti krpice na sobi! Pojdite proč od okna. Miss! L t- je izginila tako hitro kot se je pojavila in svareč polom jo je prisilil k molku. — To je bilo nekoliko preblizu, da bi 'bilo prijetno! — je vzkliknil T i m i istro. — Pojdite hitro navzdol, vse tri, ali čujete? tlitro! istočasno pa je zaklical Sehvytn od spodaj: — Pojdite hitro navzdol! Hitro, Sara! Jaz bom ponesel Tima navzdol. Minnie pa noče ostati sama! okora-3 nujnemu pozivu dveh moških, so tri ženke liitro za-. Sveča Jane je -ugasnila v prepihu in globoka tema je toj,njieah navzdol. petdeset," zašepeče. Odštejem tri krone petdeset in pravim: "Tukaj, gospodična! Ali če bi se tukaj ta dva stotaka," rečem in položim na mizico ukradena dva stotaka, "če bi se tu nekje ta dva ukradena bankovca našla, recimo, založena ali kje skrita, razumete, da bi se videlo, da mrtva Helena ni bila tatica, gospodična, potem vzamem ta dopis nazaj. Torej kako?" Ni rekla besedice, samo tako žareče in brez misli je gledala v da-lj'avo. "V petih minutah bo pismonosa dam in si mislim : Pravica biti! mora Monopole bo odpravila v najkrajšem času Turčija. Izpad na dohodkih nadomeste z višjo carino. CAl'Sl I.fcS M Za Nadležno ali Bolestno izpra znanje MEHURJA dobite Santal Midy Uspešno-Neškodljivo Naprodaj v vseh lekarnah. in Afriko in španski verski fanatizem, slik*1 polne krvave groze. Dalje spada med barcelonske zanimivosti nova katedrala, stolna cerkev v modernem slogu, ki jo grade stopnjema, kakor prihajajo darovi. Dosedaj so zgradili kripto, eno stransko steno do strehe ter pročelje z visoko pod nebo štrle-čima stolpoma; skozi portal pa zija praznina kakor na pogorišču. Zgradba spominja na krščansko davnino, ko so gradili veličastne hiše božje po par stoletij. Ob zaključku razstave — meseca oktobra — se bo vršil v Barceloni svetovni kulturni kongres vseh dežela, ki so članice svetovne prosvetne organizacije "Federation des Unions intelectuelles"; tostvarni Španki zvezi načeluje španski kralj. Meseca maja pa se v Scvilli otvori posebna umetnostna razstava. Velika barcelonska razstava se otvori meseca maja. Obiskovalci bodo imeli ugodne vozne zveze in druge olajšave. Predsednika antroposofske družbe v Nemčiji dr. Ungerja je v Nurnlbergu v predavalni dvorani ustrelil bivši njegov pristaš mehanik Viljem Krieger, ki so mu antroposofiski nauki očividno zmešali um. parfiiHoy • Shipping 0. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Presidente "Wilson. Trat Dresden, Bremen, Boulogne S ur Mer 9. februarja: Majestic, Cherbourg "Westphalia. Hamburg Conte (Jrandi, Napoli. Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Mu'enchen. Bremen 16. februarja: Paris, Havre George Washington, Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoli, Genova 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vulcan la. Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg, Cherbourg Kyndam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen t marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie de Franc®, Havra America, Cherbourg Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Conte Blancamano, Napoli, Genova SKUPNI IZLET rta novem in najbolj moderno opremljenem parniku STATENDAM HOLLAND-AMERICA LINE preko Francije, priredimo 26. APRILA 1929 DEVET DM V JUGOSLAVIJO oziroma ITALIJO Izborna hrana — Vzorna postrežba Udobnost, Hitrost. Ugodne železniške zveze. Na razpolago su nam boljše kabine v sredini parnika. Za vsa pojasnila se obrnite čimpreje na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt S« , New York. N. Y. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA Z naijml znanimi parnikl: NIW tOBK, ALBERT BALLIN, BAMBUPG, D£CT8CHLAND, USOLUTE, RELIANCE, CLEVELAND, WESTPHALIA, THURINCIA Nenadkrlljiva poatreiba In ku-hinja v vaeh razredih. $ 198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ » modernem 3. razredu. < Vojn i d&vek posebej.) HITRO POŠILJANJE DENAP- JA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja In druge Informacije se obrnit« n« lokalnega agenta ali na — Hamburg-American Line 39 Broadway New York Nov denar začno kovati v BoLgariji; novci po 20, 50 in 100 levov bodo vsebovali najmanj 63% srebra oziroma zlata. Tudi nov drobiž po 10 in 20 stotink izdajo. na lučka je gorela v veži, kjer se je Mrs. Selwyn nasla-ttvojejra moža in v trenutku je zavzela Sara mesto Dicka. svoji močni roki krog tresoče se ženske. Pojdite, — je za šepetala Sara. — Prinesite Tima navzdol! inal je, se oprostil oprijema svoje lene, ki se ga je držala t>j je dvigrnila svoj glae v tenak, jezen krik: Ne! Dick, D>ok! Ne zapusti me, Dick! . In nato je pri.Šlo. — Priftvalo je iz onega čepečega sovra-j ter uariio v peklensko življenje v vogal hiše. •Siedil.je striken pok in udarec, kot ga je nemogoče opisati, je 2deio, kot da se je celi svet raizbil v kosce in da drvi na-ljost. Nato je prišlo ropota-nje podirajočih se tra-■ t gost pepel rušeče ga se zidu se je pomešal med pline snovi. e zavedala toliko, da je bila izstreljena preko praga, tema. V S E B I N A : Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike P« Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veka Izgubljena Kolmnblna Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega genija Soiivni vrt tekom poletja Lok Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambique Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemlrja Ford is njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Sal «e ne izplača flTAJTE Slov.-Amer. Kole za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York ... . .. . ,. ■, ... • j-o ■■--•)..- »..-....j. . _____"j__ VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspe-dicij Z letalom preko Severnega te* čaja O"~h:lov» blamaia Novci in papirnati denar \ Združenih državah O dednem pravu In zapuščinskem davku Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovin] Kakšna razlika Potovanja v ^fCrropo Cvetke z livade za mlade in stare M i Najvišja poslopja sveta Žaljivke in zbadljivke Koliko prednikov ima vsak človek 7. marca: Drenden. Bremen, Boulogne Sur Mer S. marca: Bervngarja Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogim Sur Mer. Rotterdam Koma.. Napoli. Genova 11. marca: President Hardfng. Cherbourg 14. marca: iluenchen. Bremen Paxia. Havre (VellkonoCnl lllet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam. Boulogne Sur iter. Rotterdam Conte Grande, Napoli. Genova 19. marca: Wtatphalia Hamburg 20. marca: Leviathan. Cherbourg 21. mat :a: Presidente Wilson. Trst Berlin. B' . Jien 22. marca: Aquitania. Cherbourg 23 marca: Deutschland, Hambiirg. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 26. marca: Columbus, Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne 3ur Mw Rotterdam 29. marca: lie de France. Havre Berengartat 30. marca: Vulranla. Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg, Antwerpeji Ryndam. Boulogne Sur Mer Rotterdam 26. junija: Paris. Havre (IZI.ET) 26. julija: He de France, Havre (IZLET) 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna po« za potovanj« na ogromnih oarniklhi Paris 15. febr.; 14. marca; lie de France 1. mar.; 29. mar. (Ob polnotl.) Najkrajša pot po CeleanicL Vsakdo j« ▼ posebni kabini ■ vsemi modernimi udubnostL — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Iaredno nlaks Tpralajts ks.tsrs«akeU pooklsassnegssgaBts. ali ^ FRENCH LINE 1§ State Street. H«w York. W. T. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v atari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi ln drugih •tTareh. Vsled naše dolgoletne la* košnje Vam ml zamoremo dati naj* boljša pojasnila in priporočamo^ redno le prvovrstne brzopaixlke. Tudi nedrZavIjanl samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti at morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. ti« na generalnega naselnlAkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1936 ne nikomur več ne posije permit po pošti, ampak gs mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl u-raa ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega julija Je ▼ veljavi nova amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje Sens ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter amerifike državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. junijem 1&28. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota snafia 8e vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni starlit amerlSklh državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili ln po. Ijedelcl, oziroma žene ln neporo> čeni otroci Izpod 21. leta onih ns-državljanov, kl so bili postavne pripuSčenl v to deželo za stalno bL vanje to. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., kl spadajo v kvoto brca vsake prednosti ▼ Isti, pa p« sprejema nlkaklh prošenj sa rikanska viae Je. STATE BANK NSW XOBS