SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po p«šti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta Id., u jedve mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vetju : Za Mlm leto 18 gld., za pol leta S gld., xa četrt leta 3 gld., za j ed«_ mesec 1 gML. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnine in oznanila (i n*etate) vsprejema. vpravnlStvo in ekspedlelja v „Katel. TJ,etarnl"» -Vodnikov« alkse St. 2. Riskopisi ae ne viradcjo, nefrankovana ptsva ne Tsprejemajo. Vredništvo je -v SemenlSklh u IHsah St. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, izvsemti nedelje in prt iznrite, ob pol 6 uri pepoldne, Štev. 172. V Ljabl janl, v tordk 30. julija 1895. letnik XXIII. Črne bukve kmečkega stanu. 'Zvezne države ▼ severni Ameriki. Amerikanski kmečki stan je mlad in ima popolnoma drugačen razvoj in drugačno zgodovino, nogo evropski. Pri njem lahko zasledujemo po- j samnosti dosedanjega življenja precej natančneje,, nego ipri < evropskem. Demokratski temelj severno-amerikanskega javnega življenja nas zanimlje, ker se vvaja studi v Evropi vedno več demokratskega duha. Amerikansko žito preplavlja vse evropske trge in potiska ceno našemu odločno navzdol. Iz Evrope se -seli vsako leto nebrojno ljudij v Ameriko, katerih mnogi poskušajo tam srečo s kmetijstvom, ki jih doma ni moglo preurediti. Vse to je za nas pomenljivo. Da umevamo svoje lastne kmečke razmere, moramo si torej ogledati .kmeta v novem svetu. o) iHomestead — Stalni dom. Na velikanskem prostoru 9,212:300 km2 imajo zveane .države 66,862.000 prebivalcev, torej 1 na 1 km*. Ti se silovito mmože. Leta 1850 jih je bilo le 23 .milijonov. Umljivo je torej, da je hilo krog ileta 1820, ko se je novejše izseljevanje v Ameriko prav za prav še le začelo, še mnogo zemlje .neobdelane. Po zakonu spada vsa taka zemlja avezi, ki jo je potem nekoliko.oddajala po-sammim državam za šole, ceste, sprehajališča itd„, drugo pa prodajala tistim, ki so se hoteli naseliti na nji. Da zveza opravičuje lastninska pravico, ki si jo ipriavaja nad. zemljišči brez gospodarja, zato plačuje Indijancem prav maj luno letno penzijo. Kmalu sta se pokazali dve veliki nevarnosti, ki sta resno vznemirjali ravnotežje severno ameriških zveznih držav. Najpreje se je bilo bati, da se ne polaste vse zemlje brezvestni špekulantje, ki bi potemtakem onemogočili vsako manjše in srednje posestvo. To .bi bilo pa zelo poguibno. Še sedaj moramo ječi, da je glavna sila eeverne Amerike naali in srednji i kmečki stan. Precejšnja izobraženost diči farmovca, ki sam obdeluje svoje posestvo; poleg tega pa si je ohranil pravega vor-akega duha in neskaljeno nravnost; z jedno besedo : pravi značaji v Ameriki se nahajajo skoraj samo na malih in srednjih farmah.') Posestniki velikih farem bi samo izrabljali zemljo in delavce; množili bi proletarijat in gospodarske krize. To ee> je tudi v resnici godilo in treba je bilo misliti, kako bi se zabranilo (to vedno hujše naraščajoče zlo. Druga nevarnost, s prvo v tesni zvezi, so bili pr\ zemljiški dolgovi. Mnogi so si že izposodili denar, ko so si kupovali posestva, drugi—kasneje. Kapitalisti so videli, da zemlja precej nese in zato so radi oddajali posojila na zemljišča. Vsled tega so se pa vršile večkrat silne izpremembe v lastništvu. Ob gospodarskih krizah, ki so se večkrat pokazalo, so zahtevali bankirji in drugi upniki od farmovcev denar nazaj; če ga niso mogli dobiti, je zapel boben. Vzlasti leta 1837 je po tem potu mnogo posestnikov izgubilo svojo dotedanje kmetije.") *) Claudio Jannet: Die Vereinigten Staaten Nor^.ame-riku. Freiburg. llerder. 1893, otr. 681. **) Primeri zelo rabno in poučno knjižico: Ivan Beleo: Kmetom v pomoč. V Ljubljani. Katol. Tiskarna. 1885, str. 10 Slotodni Amerikenci so priJadteli v pomoč svojemu kmečkemu stanu — z zakoni © stalnem -ftomuJ Izprevideli so, da so pogoji za kmetijstvo popolnoma različni od pogojev za obrt ali trgovino. Kmečka posestva morajo imeti neko zakonito stalnost, sicer [propadejo. Z moško razsodnostjo -so zato prekršili svoje slobodoljubno načelo, dobro izpoznavajoč, da oi vse za. vsacega. Arneriksnska treznost v Itiome-stead-zakonu je naj-gerja obsodba evropskih politikov. iDolgo vrsto stoletij se je Evropa ponašala s krepkim kmečkim stanom; organično se je sicer vedno trazvijal in spopolneval, vedne težeč po primerni stalnosti. Država sni razdirala nj-agovih organičnih potreb, marveč imu je pri tem pomagala. V raznih oblikah (fevdalstvu, emiitevsi itd.) se je sicer .kazalo živ-ljet\je kmečkega stanu, toda jedno načelo mu je povsod ostalo: sitialni kmetje so obdelovali stalne kmetije. Tu jje pa prihrumel naval novih idej ; ^rimsko pravo s svojim indivi-dusvalizmcm iii —.-liberalizem. Abstraktni pojem slobode je zavladal in kjer je pričei svojo vlado, je jelo umirati neštavilno gospodarskih bfenostij, mej njimi naj.bolj kmetič. Sloboda imu je postala smrtonosne. Ži vljenja na tleh se ne da sestavljati po abstrakciji iz sanjarij. Vsak organizem ima svoje zakone, .kateri so .pogoj njegovemu življenju in razvqju. Kdor hoče . torej umevati kak organizem, mona abstrahirati iž .njega samega vodilne zakone, ne pa .zanesti vanj is domišljije k priori povzetih načel, ikakor je delal in še dela liberalizem. Slobodne mlada Amerika mora sedaj učiti staro Evropo:; njen trezni in modri home-stead act . se roga zaslepljeni sanjavosti in zmedeni pijanosti w pojmih naših liberalnih politikov. Zakona o rSialnem .kmečkem domu se je najpreje pričel \v {Teksasu. Ta država je namreč sklenila že pred več nego .50 leti, da se ne sme neka skupina poeestva zadolžiti ali prodati zavoljo dolga. Tako posestvo se imenuje homestead — stalni dom. Na kmetih ne more presegati tak stalni dom 200 akrov, v mestu pa ase v vrednosti 5000 dolarjev ob času, Iko se proglasi za stalno (homestead), Če je kasneje vrednost večja, ne izpremeni te stalnosti. Zahteva se, da v tem stalnem domu lastnik sam prebiva. Dveh stalnih domov ne more nobeden imeti. Začasno sme lastnik dati tudi v najem svoj dom. Na takem stalnem domu ni dovoljen intabulovan dolg; za kakeršen koli dolg se itudi ne more rubiti ali prodati. Izjeme so te-le: L dolg, ki ga kdo dolžuje prejšnjemu lastniku na kupnini, 2. dolg na davkih, 3. dolg delavcem in rokodelcem, ki so mu pri stalnem domu napravili kako poslopje, kak vodnjak ali zboljšali zemljo. V tem slučaju je pa moral lastnik skleniti z delavci in rokodelci pismeno pogodbo, kaj in kako bododelali. Ti pogodbi mora pritrditi tudi žena, sicer je neveljavna. V treh izjemah se sme dolg intabulovati, in če ni drugače, tudi z dražbeno prodajo iztirjati. Stalni dom se sme prodati samo, če žena dovoli. Tako govori § 16. teksaške ustave. Podobne zakone so si ustanovile tudi druge države. Dne 28. julija h830 piše dr. H. Meyer,') ki je aon dlje časa brval w Ameriki in obdeloval lastno farmo, v dunajskem »Vaterlandu«, da ima 32 zveznih držav svoje zakone o stalnih domovih, samo Conneeticut, Hhode Island, Dela\vare, Mary-larad, Pennsjlvanien in Oregon so brez njih. V nekaterih državah je zabranjena samo obremenitev poeestva z intabulovanimi dolgovi; zavoljo drugih dolgov se pa smejo ffeidi stalni domovi prodati. Že -ta zakon je kmetu zelo v prid, ker dobi pač mnogo težje na posodo, ako ne more za varnost podati svojega posestva. Obseg stakih domov je različen : v Alabami in Arfcansasu, v Floridi, Kansasu, Missouri, Ne-braski po 160, v Jovi, v Michiganu in Visconsinu po 40, v Minesoti .in Misisipi-ju po 80, v Teksasu, kot smo omenjali, 200 in v Luizijani 160 akrov (s poslopji vred do vrednosti 2000 dol.). Razne države merijo sploh obseg stalnih domov po vrednosti: Kalifornija, Nevada do 5000 dol.; Kolorado, Oeorgia, Kentucky, Vzhodna Virginija do 2000 dolarjev; Illinois, New Yersey, New York, Severna in Južna Karolina, Ohio, Tennesee, Zapadna Virginija do 1000 dolarjev; Main, New jHampshire, Vermont do 500 dolarjev (v zadnji državi tudi vso žito na zemljišču stalnega doma), Massachusets do 800 dolarjev in Indiana do 300 dolarjev. Tudi v mestih varujejo zakoni hišne posestnike, da jih ne požre kapitalizem. V Teksasu, Ne-vadi in Arkansasu je tako zavarovana vrednost do 5000 dolarjev, v Alabami, Virginiji in Luizijani do 2000, v Michiganu 1500, v Missouri 1500—3000, v Illinoisu, Kentuckyju, Ne\v Yerseyu, Sev. Ka-rolini in Ohio 1000, v Maine in Jovi 500, v In-diani do 300 dolarjev. To zakonito varstvo se pričenja v Floridi že na posestvu, ki meri »/. akra, v Kansasu od 1 akra dalje, v Viskonsinu celo od 1/i akra z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Tudi premično blago je po raznih državah zavarovano in sicer mej 25—2000 dol. vrednosti se suče zakonita meja rubežni prostih premičnin: knjig, pohištva, poljedelskega in rokodelskega orodja, za gospodarstvo potrebne živine, kar spada k stalnemu domu, ni podvrženo nobenemu davku, ko so podeduje. Po smrti, ali če se sicer izgubi gospodar, ima prvo pravico ohraniti stalni dom njegova žena in zanjo otroci. Vedno se pa zahteva, da res na njem stanujejo. Posamezne države so torej zelo dobro preskrbele v tem obziru. A tudi zveza je storila svojo dolžnost. Njeni zakoni so tem važnejši, ker je imela in ima še ogromno množico neobdelanega in neoddanega sveta. Posamne države imajo sicer tudi svoja posestva, kot smo že omenjali, toda v primeri z zvezo le v neznatni meri. Zvezni zakoni o stalnem domu so se tekom časa razvijali in spopolnovali. L. 1862 (z dodatki z dne 3. marca in 1. jul. 1879) jih imamo v homestead-act-u dovršene pred sebo. Določajo to-le : •) Prim. o našem vprašanju: Dr. R. Meyer: Heimstattei.-und andere VVlrtlischaftsgesetze der Vereinigten Staaten von Amerika, von Canada, Kussland, Cbina, Indien, Rumanien, Serbien und EngUnd. 1883. Cena: 16 mark. Ko se zmeri kako neoddano zemljišče in vpiše v kataster, potem je na prodaj pri land-office (zemljiškem uradu). 1 aker se oddaja po 1 dolar 25 centov — 2 dol. 50 cent. Kupna cena so mora naprej plačati. Več nego 640 akrov ne more nobeden kupiti od države. Kupni pogodbi se dostavlja pogoj, da mora kupec posestvo ograditi. Potem postane praven lastnik. Poleg tega ima pa pravico vsak zvezni državljan ali vsak tujec, ki hoče stalno ostati v državi, izbrati si po katastru 80 akrov boljše, ali 160 akrov slabše zemlje, za katero plača samo stroške merjevcu (10—20 centov od akra). Pri tem obljubi, da bo vsaj v jednem letu posestvo ogradil in na njem postavil hišico vsaj z jednimi vrati in jednim oknom. Ravno tako sme izbrati do navedenega števila akrov za vsaeega izmej svoje družine, vender vse posestvo ne sme nikoli pre-sezati 600 akrov. Taka posestva imajo vse pravice stalnih domov; ne smejo se zadolžiti in zavoljo dolgov se ne morejo prodati, razven v naštetih izjemnih slučajih; prodajo mora privoliti žena, in kar smo še sicer preje omenjali. Posestniki takih stalnih domov pa niso takoj njih lastniki. Država hoče videti, kako upravljajo svoje gospodarstvo. Ko preteče pet let, jim še-le da popolno lastniško pravico, to je zelo modro, ker bi si sicer zviti in premedeni špekulantje po najboljših krajih pridobivali skorej zastonj posestva in jih potem takoj dražje prodajali. Dodatna zakona z 1. 1891 dovoljujeta, da si sme vsakdo, ki si je pridobil 80 akrov boljše zemlje na določenih zemljiščih, namreč na tistih^ ki so poleg železnic, podpiranih od države in poleg voznih cest, pridobiti še 80 novih akrov, da mu torej meri stalni dom 160 akrov. Pri ti priliki omenjamo, da oddaja država zemljišča poleg železnic, ki se napravljajo skozi še neobdelane zemlje, železniškim družbam zastonj. Te družbe pa prodajajo zemljišča prav po ceni. Kupnina se lahko plačuje tudi polagoma (časih celo skozi 10 let), torej je farmovcem, ki imajo samo 80 akr. obsežna posestva, lahko poslužiti se omenjenega zakona in jih zvečati do 160 akrov. S tem smo si ob kratkem ogledali ameri-kanski stalni dom. S tem seveda še ni rešen se-verno-ameriški kmečki stan. Toda je gotovo, da je lepa naprava. Ni čuda, da se tudi lepo širi. Od 1. 1869 do dne 30. jun. 1878 se je tako postavilo pod zakonovo varstvo 39,000.000 akrov obdelane zemlje. L. 1850 je bilo v zveznih državah 1,449.000 stalnih domov; 1. 1880 pa 4,008.000. Mej njimi je bila večina manjših posestev. Vseh farmovcev pa šteje država 5—6 milijonov. Nečesa še manjka amerikanskemu zakonu o stalnih domovih, namreč v duhu tega zakona prenovljenega dednega prava. Zapuščina se namreč tudi tam deli mej pravne dediče, če ni oporoke. Otroci si v takem slučaju radi razdele očetovo posestvo in tako nastajajo vedno manjši stalni domovi. Najmanjši ne obsegajo več nego 5 akrov. V obližju kakega večjega mesta se s pridnim delom tudi na tako majhnem prostoru lahko živi jedna družina, ker se vsaka stvarica (zelenjava itd.) lahko takoj proda; sicer je pa seveda lastniku nemogoče ohraniti si dlje časa tak domek, če je tudi stalen. Kaj naj porečemo h koncu druzega, nego: Pojdimo in storimo tudi mi tako! Kličimo, pro simo, zahtevajmo tako dolgo, dokler tudi našim kmetom in meščanom ne da zakon stalnega doma. Pred ,prvim1 slovenskim katoliškim shodom je pisec teh vrst utemeljeval to misel v pripravljalnem odboru neko dolenjske dekanije. Ustavi se mu je premožen tržan, češ, čim slobodneje se posestva lahko dele in razprodajajo, tem več se dobi zadnje. Vedel sem, da mož prebira samo liberalne časopise, vendar sem se čudil njegovi trditvi. Pobijal sem ga, kolikor se je dalo. Konečno je obmolknil, a vdal se ni. Kesneje sem še večkrat naletel ob jednake može, tudi mej priprostim ljudstvom. Vedno me jo ob tacih slučajih bolelo srce, saj so mi bili žalosten dokaz, kako globoko se je že marsikje vkoreninil liberalni, individuva listični duh in kako zelo so prizadeti sami pozabili svoja stara izročila, — — svojo zgodovino Prav pravi d Avenel (Revne des deux mondes 1. c.): »Sedanji poljedelci so objokani pesimisti in njihovi vzdihi pričajo, da so pozabili svojo zgodo vino«. Obnovljajmo jim torej spomine prejšnjega blagostanja, učimo sebe in nje iz prejšnjih časov in kedor ne more zavoljo ,tmine' in .trinostva' in ,babjeverstva', s katerim gleda v umestno vcepljeni domišljiji prošle čase, učiti se iz zgodovine, naj ga vsaj vzgane slobodna, demokratična ■everna Amerika. Politični pregled. V L j u bi j a n i, 30. julija. Beg pred mandati — Plener, Peez, Coro-nini so se odpovedali državnozborskemu mandatu. A to še ni bilo dovolj. Sedaj javljajo listi, da je odložil državnozborski mandat tudi baron Widman, josebno Slovencem znan kot bivši deželni predsednik kranjski. Ta mož je bil tudi eden izmed levičarskih kolovodij. Vsled tega bega pred mandati se britko pritožuje »N. Fr. Presse" nad nemškimi vo-ilci, ki svoje najboljše može z neosnovano agitacijo tirajo v politični samomor. In da stvar dobi tudi smešno lice, zato je poskrbel rabbi Bloch, ki tudi naznanja svojim volilcem, da odloži svoje poslanstvo, čer mu antisemiti ne dajo miru v državuem zboru in ga celo kot poslanca nečejo imeti. Ubogi »dr." Bloch! Najraje bi menda imel tudi v zbornici za tovariše — mrtve, kakor so njemu tudi mrtvi pri->omogli do mandata. — Tudi o tirolskem poslancu Zalingerju poročajo listi, da v prihodnje ne bo več landidoval, ter da na svoje mesto priporoča tirolskega deželnega glavarja grofa Brandis-a. Vstaja v Makedoniji. Po poročilih, ki do-lajajo vojnemu ministerstvu, so razpodili turški vo-aki vse vstaške čete. Neki častnik, ki je prišel od lolgarsko - turške meje, pripoveduje, da na meji ni več nobenih vstašev. Zadnje dni je dospelo okolu 200 beguncev, katere so takoj razorožili in poslali v središče Bolgarije. Trdi se celo, da je svetoval makedonski odbor pododborom v središču, naj za lip ustavijo vso agitacijo. Vkljub temu je sklicala turška vlada skoro vse rezerviste ter pomnožila posamezne batalijone na 500 mož. V takih razmerah >a tudi Bolgarija noče zaostati ter je pozvala v okrajih Burgas, Tatar - Bazardših, Haskoi, Slivno in Kustendil najpoprej letnik 1886/87 ter takoj na to 1887/88. Musko-francosJca zveza je sedaj jedna glavnih točk člankom francoskega časopisja. Posebno zanimiva so pojasnila Henri Wallona, ki je začetnik konstitucijonelnih zakonov z leta 1875. Na neko vprašanje lista »Figaro" odgovarja Wallon sledeče: »Akoravno se ustava ne dotika zveznega vprašanja, vendar ni nikakor dvomiti, da bi ne smel državni načelnik v sporazumljenju s svojim ministerstvom podpisati pogodbe. Ta pogodba je pa le moralične veljave, dokler je ne potrdi parlament. S to zvezo sta si obljubili Francija in Rusija, da si druga drugi pomagata v boju zoper vsakega zunanjega sovražnika. Znano je vsakemu, kake razmere vladajo med Rusijo in Anglijo. Znano nam je pa tudi naše razmerje nasproti Angliji. Kake neprijetnosti bi mi toraj imeli, ako bi morali pomagati Rusiji v boju z Anglijo. Posledice bi bile neznosne. Jako ugodno je toraj za nas, da je podpisal pogodbo samo predsednik in je še ni odobril parlament; kajti pogodba nima razun moraličnega nikakega druzega pomena". Spodnja angleška zbornica je sedaj zopet izbrana. Unijoniste je sreča spremljala do zadnjega trenotka. Njih večina znaša sedaj, ko še niso znani volilni vspehi štirih okrajev, 153 glasov, mej tem ko so imeli leta 1886 le 116 glasov večine. Takrat je bilo izvoljenih 317 konservativcev in 76 liberalnih unijonistov, sedaj pa 341 konservativcev in 68 liberalnih unijonistov. Pred tremi leti je štela Gladsto-nova parlamentarna vojna 355 mož, sedaj pa jih je 99 manj. Se nikdar ni prevzel angleški državnik pod tako ugodnimi razmerami vodstvo državnih opravil kakor sedaj lord Salisbury. Kakor znano, se otvori nova zbornica 12. avgusta. Prva točka, o katere se bode posvetovala, je državno gospodarstvo in dovolitev za to potrebnih denarjev v tekočem letu Razun budgeta in volitve govornika ne bode imela sedaj zbornica nikakega opravila; vsa druga vprašanja se bodo rešila v prihodnjem zasedanju v fe bruvariju prihodnjega leta. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. julija (Predlog o razlastitvenem zakonn v deželnem zboru.) Mestni župan ljubljanski je zadnjo uro pred ložil deželnemu zboru načrt za razlastitveni zakon ki naj daje mestu pravico, odkupiti hiše ali dele hiš od posestnikov, ako to za potrebno spozna za promet ali za zdravstvo. To je zelo važna stvar, ki Bega prav globoko v pravice hišnih posestnikov. Zato je mestnem zboru pri razpravi o tem predmetu mestni odbornik dr. G r e g o r i č ugovarjal proti temu, da se tako važne stvari rešujejo, ne da bi se mogli mestni odborniki o tem natanko poučiti. Javno to stališče zastopajo konservativci v deželnem zboru, hoteč dati mestu, kar mu gre, a pri tem ne preveč prikrajšati pravic hišnih posestnikov. Zato pa je treba daljšega posvetovanja in poizvedovanja. To stališče se nam zdi popolno pravo ; vender pa »Narod" zaradi tega očita »klerikalcem" in zlasti poročevalcu gosp. P o v š e t u, da so zopet ob tej »riliki pokazali, kako nasprotujejo napredku mesta jubljanskega. To je popolno neosnovano očitanje. Ako želi »Narodova" stranka, da se glede tega skli-iSejo zopet hišni posestniki v posvet, spoznala bo, jako o tem sodijo hišni posestniki in da tapredku mesta ljubljanskega niso nasprotni naši poslanci, ki so za to, da se posvetovanje o tako važni stvari vrši po pravilnem potu in da se ne prenagli s kakim sklepom, ki bil v kvar pravicam hišnih posestnikov, ?ač pa tisti, ki hočejo kar čez noč sklepati o tako važnih stvareh. Neosnovan »Narodov" napad na naše gosp. poslance zato odločno zavračamo, ker so oni storili le svojo dolžnost, če tudi ne zastopajo jubljanskih volilcev. (Važno za kateliete.) C. kr. ministerstvo za pouk in bogočastje je z odlokom z dnč l1?. junija 1895. št. 4751 dovolilo, da se smejo rabiti v ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom v ljubljanski škofiji »Zgodbe sv. pisma", spisal dr. Friderik Knecht, poslovenil Ivan Skuhala. (Samostanska šola v Škofji Loki.) Pri č. gg. Uršulinkah v Škofji Loki se je izobraževalo letos 529 učenk. V notranji osemrazrednici je bilo 160, v vnauji petrazrednici 311 in v otroškem vrtcu 58 gojenk. Vnanjo šolo je že pred 14 dnevi zaprla bolezen, notranja šola se je pa 24. t. m. slovesno zaključila. Ob tej priliki so priredile gojenke nekako veselico in povabile k nji svoje domače. Mej povabljenimi je bil tudi preč. gosp. dekan monsignor Kožuh. Blagi gospod je že toliko okreval, da je mogel mladino počastiti in zveseliti s svojo prisotnostjo. Navadna cerkvena slovesnost se je vršila ob zgodnejši uri v grajski kapeli. Ob 9. uri na to so se zbrali povabljeni na lepem samostanskem vrtu pod košatimi lipami in so tam gledali krasno živo sliko: Mili Bog gre skozi gozd"; gojenke so pa sliko pojasnjevale deklamovaje in pevaje. Druga slovesnost se je vršila v dvorani. Začela se je s papeževo, končala s cesarsko himno. Vmes so se menjavale deklamacije (v 5 jezikih) s petjem in godbo. Poslušalstvo je bilo prav zadovoljno in se je Čudilo spretnosti mladenk; posebno je pa vse hvalilo nedosežno voditeljico petja in godbe. Blagrovali smo gojenke, ker jim je dano, da se morejo toliko lepega naučiti; blagrovali jih pa še posebno, ker imajo tako zračno stanovanje in pa tako lep senčen vrt, v katerega na eni strani prihaja iz bližnjih gozdnatih gričev zdrav planinski duh, iz katerega se pa na drugi strani tja proti Grintovcu očem odpira prekrasen razgled! (Iz Brna) 22. julija: Občni zbor »narodnega kluba" je v drugo poskusil doseči spravo mej češkimi strankami na Moravskem. Dr. Ž&ček je pokazal v svojem govoru, kako potrebna je sprava. Vzrok, da je staročeška stranka propadla, tiči v prvi vrsti v tem, da so se poslanci za svoje volilce in naraščaj premalo brigali. Da bi se vse te stranke spravile, bilo bi kaj dobro, a zgodilo se ne bo, vsaj za stalno ne. Kako morejo vender »klerikalci" spraviti se z dr. Stranskym, krščenim Židom in liberalcem ? Li-dovci ne bodo od svojega programa popustili za nič na svetu, kajti prevzetnejših in samozavestiejših kakor zdaj po volitvah, si jih ne moremo misliti. Staročehi sede mej dvema stoloma, druzega jim ne ostaja, kot sezidati na razvalinah narodne stranke novo krščansko konservativno stranko. Druzega pota nimajo, dejstvo namreč je, da hočejo lidovci preplaviti Moravsko. K temu jim pripomagajo obljube. Radi zanimivosti jih navajam : 1. odpraviti hočejo vvoz ogerske živine in žita ; 2. ustanoviti kmetijska društva; 3. vpeljati dohodnine ; 4. odpraviti hipote-karne dolgove ; 5. podpirati domačo obrtnijo; 6. ustanoviti kmetijske obrtnije; 7. dovoliti prideljevanje tobaka ; 8. javna skladišča; 9. kmetijske šole ; 10. znižati davke ; 11. zmanjšati vojaške stroške; 12. vre-diti domovinsko pravico in zakotstvo; 13. vrediti vodna pota; 14. volilno pravico; 15. samoustavo; 16. praktično narodno gospodarstvo ; 17. sklicati gospodarski shod; 18. preleviti kousularne urade; 19. deželni odbor postane bolj gospodaren. Toliko obljub, in priprost človek naj bi se ne vsedel na limanicel Se dve točki bi bili morali pridejati: 20. v vsaki vasi napraviti maslen ribnik, v katerem bi plavali cmoki, in 21. vsaka hiša bode imela plot iz klobas. — Umrl je v Olomucu vrednik „01m. Ztg." Edmund Krones v 731etni dobi. — 871etnega morilca Marka so obsodili v smrt. Mar bi bil še malo počakal s svojim grešnim dejanjem, prehitela bi ga bila naravna smrt. (Nova maša t Marijanišču.) Včeraj je doživelo Marijanišče s svojimi prijatelji in znanci zopet slavnosten in vesel dan. G. Franč. Oswald, ki je prebil devet let kot gojenec v zavodu, daroval je včeraj v Marijaniški kapeli novo mašo. Četudi je bilo vse praznovanje, kakor se spodobi, bolj skromno in pohlevno, bilo je pa tem bolj prisrčno. Vse je bilo ozaljšano: kapela hodišča, glavni vhod; povsodi si videl primerne napise. Kapela je bila za silo prav čedno pripravljena, oltar je bil ves v cvetju. Posebno lepo je bilo petje, katero je oskrbel Alojzije-viški pevski zbor. Slovesno besedo je govoril novo-mašniku domači vodja. Težko je popisati veselje povabljencev, živahnost domačih gojencev, zadovoljnost vseh udeležencev na ta dan. Skratka: bil je zares časten dan za hišo. Gospod novomašnik ni mogel pri obedu v svoji napitnici-zahvalnici dovolj izraziti svoje hvaležnosti do tega zavoda. — Mimogrede omenjamo, da praznujejo letos trije Marijanišniki svojo novo mašo. Poleg g. Fr. Osvvalda je novomašnik tudi g. Jos. Jerše, potem v dalj nji Bosni g. Marko Tvrdkovič: vsi so preživeli precej let svojega šolanja v zavodu. Pač lepi sadovi iz sirotinjskega zavoda! (Pooblaščevalne skušnje za zavarovalne tehnike.) Tukajšni uradni list z dne 27. julija 1895 št. 170 objavlja razpis, zadevajoč skušnjo onih kandidatov, kateri nameravajo pridobiti pooblastilo kot zavarovalni tehniki. Skušnje se bodo vršile v mesecu novembru t. 1. Kandidati, kateri se jih hočejo vdele-žiti, naj pošljejo svoje kolekovace prošnje do 30. sept. ministerstvu za notrauje zadeve. Prošnji je priložiti: 1. domovinski list; 2. dokaz polnoletnosti (krstni list oziroma izrek polnoletnosti); 3. nravstveno spričevalo ; 4. spričevalo, da je kandidat izvršil kako srednjo šolo; 5. dokaz, da je kandidat poslušal predavanje iz matematike na kaki visoki šoli: 6. spričevalo zavarovalnih zavodov ali javnih uradov, katera dokazujejo, da je kandidat že samostojno izvrševal tehnično zavarovalna dela. — Dan skušnje za vsacega prosilca posebej določi izpraševalna komisija. (Nova maša v Škofji Loki.) Dne 28. t. m. je zapel v praznično okrašeni nunski cerkvi č. gosp. Jernej Bernard slovesno novo mašo. Slovesnost je visoko povzdigovalo lepo ubrano petje in pa prelep govor preč. gosp. prof. dr. Josip Dolenca. (Iz Preddvora) se poroča: Utonil je bil v Bistrici bržkone že torek pretekli teden, berač Gašper Kern iz Most pri Komendi. Soboto 27. t. m. ga je našel pastir ondi pasoč in naznanil c. kr. žandar-meriji. Bržkone se je bil utopljenec ponesrečil, da je ali vode piti hotel ali pa plitvo vodico Bistrico, izvirajočo izpod Zaplate, prebresti želel. (Z Vrha pri Vinici.) Povsod je trtna uš skoraj do kraja uničila vinograde. Tudi na Vrhu ni prizanesla vinogradom. Vender posebno v nekaterih vinogradih letos še dobro kaže. Nekatere trte imajo dobrega in obilnega zaroda. Ali vničena bode trta čez nekoliko let tudi tu popolnoma. Vsako spomlad se izruva iz zemlje mnogo suhih trt. V tukajšnjih od trtne uši opustošenih vinogradih ne bo zasajališča za ameriško trto, ker je prav plitka zemlja po jeden do dva pednja debela, od spodaj pa je kamen. Pravega, naravnega vina kmalu ne bo več dobiti tudi na Belokranjskem. A kdor ga bo hotel piti, drago ga bo plačal. (Iz Radovice) 29. julija: Ta teden se vrši v naših hribih žetev. Ječmen in rež sta slaba, dokaj bolja je pšenica, dasi tudi bolj redka. Drugi poljski pridelki obetajo dobro, da nas Bog obvaruje hude ure in nam bi dal v kratkem dežja, ker bode sicer suša nastala. — Te dni je odšlo v Ameriko iz naše tare 12 oseb; in kako ne bi človeka kje vleklo, ko nekdo piše: „Zdaj se v Ameriki mleko in med cedita." (Naknadni nabori) vršili se bodo od 1. avgusta t. 1. dalje, zopet v prejšnjih prostorih — Elija Predovicevi hiši — na Poljanskem trgu št. 5, kamor se preselijo te dni zopet uradne pisarne c. in kr. okrajnega dopolnitvenega poveljstva št. 17, ki so bili cd potresa sem nastanjeni začasno v št. Peterski vojašnici. Ti nabori se vršč vsakega 5. in 20. dne v mesecu, ozir. če je ta dan prazuik, dan pozneje. (Izvestje c. kr. višje gimnazije v Ljubljani) objavlja na prvem mestu znanstveni spis prof. M. Vodušeka: Die astronomisehe Strah-lenbrechung. Iz Šolskega letopisa posnamemo, da je na tem zavodu v minolem šolskem letu poučevalo 27 učiteljev. Koncem šolskega leta 1894/95 je bilo 631 učencev, izme) teh 84 odličnjakov, 448 s prvim redom, 69 s ponavljainim izpitom, 17 z dvojko, 4 s trojko, zaradi bolezni neizprašanih 9. — Šolnine so učenci vplačali 8710 gld., vstanov so vživali v znesku 9440 gld. 23 kr. (Učiteljska predavanja pri nršulinkah) se prično letos za učiteljice 1. sept. ob 6. zvečer in trajajo pet dnij. Oglasila je doposlati prednici M. Antoniji Murgel. Predavanja učiteljev za letos izostanejo, radi pomanjkanja prostorov. (Na praznik sv. Ignacija), ustanovitelja Jezusove družbe, se bode obhajala v cerkvi sv. Florijana navadna slovesnost. Ob 9. uri zjutraj bode nemška pridiga, potem pa slovesna sv. maša. Popoludne ob 6. uri bodo slovenski govor in pete litanije. (Kranjska obrtna družba) bode opustila tukajšni parni mlin. Delo se ustavi 14. avgusta in takrat se odpuste tudi vsi delavci. Kje naj iščejo reveži nadalje svoj kruh ? (Kuhinja za silo) pri deželnem muzeju je pre-tečeno soboto dovršila svoje delovanje. Oba kuhinjska voza se pošljeta nazaj dunajski reševalni družbi. Trnovska kuhinja pa ostane na svojem mestu in se bo pokrila z deskami. Baronica Hein se zahvaljuje vsem gospem za pomoč pri razdeljevanju jedil. (Ljudsko stanje v II. četrtletju.) Po uradnih poročilih je bilo v ljubljanski okolici v II. četrtletju 75 porok ; rojenih je bilo 510 otrok in umrlo je 396 oseb ; med temi je bilo 32 tujcev. (Tatvina pri pošti.) 25. t. m. zvečer je ukradel neznan tat iz poštnega voza, ki vozi med Idrijo in Spod. Logatcem, vrečo s 500 gld. denarja, kije bil namenjen poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Misli se, da je izvršil tatvino ključar, ki je napravil ključe za blagajnico na vozu. (Koze) so v občini Kostel in v okolici ponehale, ker od 1. t. m. ni nihče več zbolel. Bolnih je bilo 118 oseb, od katerih jih je umrlo 11. Med umrlimi je 9 tacih, kateri niso imeli koze stavljene. (Iz Postojne) se nam poroča: V nedeljo ob polnoči so zaklali postojnski ponočnjaki 24 letnega Jožefa Bizjaka v sredi trga. (Jako elegantno barako) je postavil tesarski mojster Lehner gospodu trgovcu A. Schusterju, ki se je iz Spitalskih ulic preselil s svojo prodajalnico za manufakturno blago v „Zvezdo". — Velika baraka z nadstropjem je nastala tudi ob Latermano-vem drevoredu tik „Narodnega doma", kjer imata svojo pisarno in delavnico stavbarja Berkovec in Dvofak. (Policijska kronika.) Mestna policija ljubljanska aretovala je od 27. do 28. t. m. v jutro 9 oseb : 1 zaradi sumnje tatvine, 6 zaradi razgrajanja in pretepa in 2 zaradi potepanja. Eazgrajalci in postopači so se policijsko kaznovali s 24 urnim zaporom. — Od 28. do 29. t. m. pa je bilo prijetih 21 oseb : 3 zaradi prest. § 324. kaz. zak. in 18 zaradi pijanosti, pretepanja, razgrajanja in kalenja nočnega miru. Pri pretepu bilo je v tej noči več lahkih po-škodeb._ Društva. (Kmetijsko bralno društvo) v St. Vidu na Dolenjskem priredi po 10 mesečnem obstanku svojo I. veliko veselico dne 11. avgusta t. I. na prostornem Lukanovem vrtu. Pri vsporedu sodelujejo si. ljubljanski čveterospev, domača požarna bramba, združeni zatiški in šentvidski pevci in telovadci. Natančni vspored objavi se pozneje. Cisti dohodek veselice namenjen je šolski družbi sv. Cirila in Metoda, ki je letos na posledkih potresovih utr- pela veliko gmotno škodo. Blagi namen, kakor tudi posebej pomen slavnosti za ta okoliš ljubke dolenjske strani, napotila sta odbor, da vse prijatelje Dolenjske, sosebuo pa še številne v Ljubljani bivajoče rojake kar najpnsrčnejše vabi k Čim večji vdeležbi. Vsi gostje bodijo si v svesti ljuboprijetnega vsprejema s strani prijaznega tamošnjega občinstva. (Pevsko društvo v Ptuju.) Vsi častiti p. n. udeleženci, koji žele za časa bivanja v Ptuju najeti sob, naj se blagovolijo v to svrho poprej odboru po dopisnicah oglasiti, da se potrebna stanovanja zamorejo preskrbeti. Ker skupnega obeda ali banketa ue bo, obeduje se lahko, kjer se hoče, seveda bode tudi čitalnica v Ptuju pripravila, kolikor bodu mogoče. Posebej nam je opozarjati pevce, da se glavne vaje ob 2. uri popoludne v veliki čitalnični dvoraui udeležb; nadalje je po pravilih častna dolžnost vsacega pevca, da pri vsaki točki pri koncertu sodeluje; v to svrho prosimo, da se vsi pevci, oziroma pevke, postavijo v bližini odra. Prosimo, naj posamezni pevci sekiric doma ne pozabijo, ker bi jih tukaj znalo primanjkovati. — Na veselo in mnogobrojno svidenje v Ptuju. Odbor. Telegrami. Dunaj, 29. julija. Na slikarskem shodu se je sklenilo, da se radi prenizke plače nadaljuje štrajk. Več sto delavcev je ostavilo delo. Jeden del pomočnikov se štrajka ne vdeležuje. Trst, 80. julija. Deželnozborske volitve so razpisane v Gorici in Grradiški na 16., 19., 23. in 25. septembra. Levov, 29. julija. Bolgarska deputacija je obiskala danes naše mesto, ter na to odpotovala. Petrograd, 29. julija. Veliki knez Sergij Aleksandrovič se je podal včeraj s soprogo v inozemstvo. Mej drugim se poda tudi v Francove kopeli. Carigrad, 29. julija. Potrjuje se, da se je pričela v Melniku vstaja, kar tudi potrjujejo ondotni prebivalci. Vstaši so napadali pri tej priliki domačine in rabili dinamit. Tudi na turški strani je vzbudil ta dogodek veliko zanimanje. Pariz, 29. julija. Od 1443 volitev v generalni svet je znanih do sedaj 1382. Izvoljenih je 1013 republikancev, 12 socija-listov in 226 konservativcev; potreba je torej še 131 ožjih volitev. Republikanci dobe 101 sedež. Rim, 29. julija. V današnji zbornici se je spominjal minister zunanjih del, baron Blanc, umrlih poslanikov Curtopassija in Ca-talanija ter izjavil, da je izgubila Italija dva najboljša poslanika. Madrid, 29. julija. Uradni list objavlja dekret, s katerim se pozivljejo rezervniki letnika 1891.__ Dne 27. t. m. zatvorila se je tudi kuhinja za silo I in odslej se tudi javno ne bode več oddajalo ljudstvu hrane. Pri tej priliki ne morem si kaj, da ne bi vsem onim damam, katere so na moj poziv radovoljno pomagale in tri in pol mesece z največjo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo sodelovale, izrekla za obilni trud in izdatno podporo, katero sem pri njih našla, svojo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 29. julija 1895. Olga baronica Hein, roj. grofinja Apraxin. Ponarejena črna svila. Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kupiti, in spoznal bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Pristna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi) ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči, marveč upogne. Pepel pristne svile se spremeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za avllo O. HENNEBERG-a (c. in kr. dvornega založnika) v Curlhn razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poštnine in carine prosto na dom. 47 6-3 5 Umrli ho: 27. julija. Jožefa Kalšek, uradnega sluge vdova, 67 let, Rožne ulice 11, jetika. 28. julija. Rozalija Škarjevec, krojačeva hči, 7 mesecev, Tržaška cesta 4, božjast. — Frančiška Robida, pisarica, 39 let, Gospodske ulice 10, jetika. V h i r a 1 n i o i: 28. julija. Mihael Jerman, posestnik, 75 let, črevesni katar. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih imenic in vrednostij WIeii, Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Tujci. 28. julija. Pri Slonu: Konig, Perhmann, Raueh z Dunaja. — Miihlig iz Toplic. — Reissuus, Daveglia, Kranos iz Trsta — Jaksehe, Wagner iz Gradoa. — Verbič iz Borovnice. — Seli iz Šturij. — Trusnarr iz Gorice. — Schauter iz Uamerstiel-a. — Moser iz Celovca. Pri Maliiu: Susic, Hirschler iz Celja. — Šarioun in Riohter z Dunaja. — Langer iz Brslina. — Šutej iz Ribnice. — Eiehmeier iz Maribora. — Hauler iz Novega Mesta. — Krsut iz Bora. — Anoigler iz Kamnika. Pri Lloi/du : Korašek od Sv. Jurija. — Oblak iz Novega Mesta. — Medved iz Šmarij. — Barbič iz Trsta. — Draguš z Dunaja. Pri bavarskem dvoru: Zoreo iz Tržiča. — Prah ix Št. Jerneja. — Vovka iz Novega Mesta. Meteorologično poročilo. 29 30 čas opazovanja 9. zvečer Stanje barometra 73a-& zjutraj popol. Srednja normalom. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 22-6 | sl. jvzh. | jasno 734 3 1» 8 | nedoločen I nevihta 784 7 2o-9 j sl. jvzh. |del. oblač včerajšna temperatura 23-5°, za 3- se a 5 s 3 i-i a 09 7° nad Hiša v Ljubljani Študentovske ulice št. 9 na prodaj za 4700 g"l<3.. v obrokih, letna zakupnina 360 do 400 gld. brutto, od potresa popolnoma nepoškodovana. — Poizvedbe pri dr. Papežu, Križevski trg št. 4. 447 6-4 N a j b o 1 j š e zidarske čopiče, hišne fasadne barve in mavec (Gyps) dobi se pri Adolfu _v lijubijanj. 451 6-2 :afblbfc: Gorišek sobni slikar na Rimski cesti 8, III. nadstropje, oskrbuje slikarje sob po najnovejših uzorcih, zelo trajno, lepo in najcenejše. 466 4-1 HMHMHMnMTVHCTEnirMTMrV icsfcibtg šek $ i 464 1-1 Podpisanci naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožnim srcem, da je njih iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma sin, brat, svak in atrije, gospod dr. Jožef Kersnik e. kr. okrajni zdravnik na Krikom 1 v nedeljo, dne 28. julija, ob 12. uri ponoči po dolgem a hudem trpljenji in vsprejetji sv. zakramentov blaženo zaspal v Gospodu. Truplo predrazega ranjcega bode v torek, dne 30. julija, ob 7. uri zvečer svečano blagoslovljeno v hiši žalosti in prepeljano po železnici z Vidma na Brdo. Pogreb bode dn^ 1. avgusta dopoldne ob 10. uri z brdske graščine na župno grobišče. Zadušne sv. maše se bodo služile v župnih cerkvih na Krškem in na Brdu. Na Krškem v 29. dan julija meseca 1895. Berta Kersnik, poroj. Herbrich, soproga. Borta Kersnik, poroj. pl. Hoffern-Saalfeld, Janko Kersnik, mati. c. kr. notar, brat. Lojiika Kersnik poroj. Tavčar, svakinja. Janko, Jošef, Anton, Vida, Maia, Ruša, Nufia in Slavica, netjaki in netjakinje. Preselitev prodajalnice S tem naznanjam p. n. čestitim odjemalcem, da sem se preselil s svojo za manufakturno in konfekcijsko blago za dame iz Spitalske ulice P^ v Zvezdo v nalašč za to zgrajeno proda) a 111 iN ko barako. Priporočuje se prav mnogobrojnemu obiskovanju velespoštovanjem Stavljeno podjetništvo in konstnikcijiki Mrd Inž. B. Borkovec in arhitekt 465 5—1 O. Dvorak -w JLa J ■ ■ R» 1 J srn. ■■ I , prevzema izvršitev novih liišvilli sta v h, jezov itd, prezidavanja, poprave, po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno delo. — Izdeluje vse v stavbinsko stroko spadajoče načrte in proračune v najkrajšem času. Sf Lattermannov drevored nasproti „Ndr. domu". Z! Dunajska t> o r z a. Dn6 30. julija. Sknpni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1080 „ Kreditne delnice, 160 gld............403 „ London vista...........121 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 59 „ 20 mark............11 „ 80 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini......................5 „ kr. 95 15 50 80 40 90 50 . 30 „ 35 . 86 „ 62S,. 95 „ 72 „ Dni 29. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . „ , dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 161 — n 195 s 50 99 „ 75 1.46 „ 50 130 n 50 109 . — 112 „ — 99 „ 25 99 „ 90 225 „ — 170 „ 60 131 „ 50 99 * 50 n Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 50 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 174 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3590 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 558 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 111 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 „ — Montanska družba avstr. plan.....94 „ — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 „ 50 Papirnih rubljev 100 ................129 „ 50 50 50 50 bO Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borsi. Menjamična delniška družba „3K E B C IJ Ufollziili it. 10 Dunaj, Kiriihilfirstrisii 74 B. 66 Pojasnila 1» v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulsoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih (f iavnto. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.