telo tXX Stev. 279 a V Ljubljani, v četrtek, 3. decembra I942-XXI p04UU Prezzo - Cena L 0.80 SLOVENEC Narofnlna mesečno 18 Lir, za Inozem* itvo 20 Lir — ne-deljska Udaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podrninlcai Novo mesto. Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega in Injega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak daa z|ntra| razen p onedetflra la dneva po praznika. g Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. e | Redazione, Ammlnlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. g Teleloo 4001—4005. Abbonamentb Meta 18 Lirei E.tero, mate 20 Lire, hduione domenic*. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. fj Lubiana 10 650 per jli abbo-namenti! 10.349 pel le inserzioni. Plllaiei Novo meeto. Concessionarla esclnslva per la pnbblleitA di proveninnza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano. BoIIettino No 921 Scontri di elementi corazzati in Tunisia Vivace attivita dellaviazione dell'Asse 19 velivoli nemici abbattuti II Qunrtierc Generale Delle Forze Armate Coni u niča: In Cirenaica intenso fuoco di nrtiglierie su concntrnmenti di forze avversarie. Ripetuti scontri di repnrti motocorazzati nella regione t u n i si 11 n hanno avuto esito net-tamente favorevolo alle truppe delPasse che re-spiugevnno il nrmieo e guadagnnvano terrcno facendo nlcune dieeine di prigionieri. Campi di nviazione, nodi stradali, nmmassa-ment} di nutomezzi sono stati pure atlaccati con visibili risu I tat i d« velivoli da combnttimento nostri e germanici nel sottorc Cirenoico« in T u n i s i n. Nostre formazion? aeree hanno bombardato le nttrezzatture portuali di H 011 a e A Iger i colpendo e incendiando navi alla fonda; in sue-c"ssivi duelli con la caccia britanica cinque Spiifire venivano abbattuti. Nel corso della gior. nata dieci altri aerei avversari precipitavano sotto il tiro del caccialori italiairi e tedesehi1, mentre (junttro erano distrntti durante inrur-sioni su G e I n ~ C o m i s o. Tre nostri apparecchi non hanno fatto ritorno dalle operazioui. Vojno poročilo št. 921 Spopadi motoriziranih oddelkov v Ogorčeni boji na vseh bojiščih Pri Tereku je bil sovražnik vržen nazaj — Med Volgo in Donom so Sovjeti zaradi velikih izgub le šibko napadali — Povsod so imeli velike izgube Hitlerjev glavni stan, 2. dcc. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Pri sunku nemkih čet »"verno ono s silno pomembnimi ozemeljskimi uspehi trdno položila temelje za ustvaritev in razvoj velike Vzhodne Azije, kakor je določeno v načrtu za novi red na Daljnem vzhodu. Zahrbtni nameni finglosaksoncev se sproti razkrivajo Zagonetka v Toulonu je bila razvozlana z največjo hitrostjo. Iz dneva v dan se..vedno bolj razkriva zadrega Angležev in Amerikancev, ki so upali, da 6e bodo lahko polastili francoskega brodovja 6 pomočjo Darlanovega izdajstva. V Wa-6hingtonu 60 6e z Darlanom že dolgo pogajali o vsem tem in to priznavajo sedaj sovražniki sami. Dogovarjali so 6e o V6em, zlasti pa o najprimernejšem trenutku, kdaj naj bi francosko brodovje prešlo na anglosaksonsko stran. Za enkrat sedaj Darlana še ne bodo odstranili, ker bodo počakali, da 6e popolnoma uredi položaj francoske zahodne Afrike (Dakar), nakar bodo Darlana odstavili kot limono, ki je bila popolnoma izprešana. Kajti pred Lepa finsko-italijanska svečanost Helsinki, 1. dec. AS. V prijateljski svečanosti jo poveljnik finske obrambe v Ladoškem jezeru izročil poveljniku italijanskih hitrih čolnov za vsako ladjo zastave finske mornarice. To dejanje naj po besedah poveljnika finske obrambe pomeni zahvalo finskih oboroženih sil za junaško pomoč, ki jo dajejo pri skupni protiboljševiški borbi junaške posadke italijanskih hitrih čolnov v vodah največjega evropskega jezera, kjer vedno sijajno zmagujejo nad vsako zasedo in često tudi proti mnogo močnejšim silam. Mobilizacija v Španiji Madrid, 1. decembra AS: Mobilizacija letni-ika 1941, ki se je začela včeraz zjutraj, je bila izvedena po vsej Španiji v [>o[>olnem redu ter v vzdušju navdušenja ter discipline. Velik del po-pisancev je iz vrst bivših borcev in povratek v vojsko jim je bil priložnost za rodoljubno navdušenje. Tisk poudarja, da je administrativna dn stanovanjska služba brczlybno delovala. Povsod se je pokazal rodoljubni duh, s katerim je prebivalstvo sprejelo nove vojake. Letalski napad na Moresby Tokio, 2. dec. AS. Poročila, ki 60 dospela iz nekega jajionskega oporišča, povedo, da so jajion-ske letalske sile predvčerajšnji večer pomnožile svoje napade na pristanišče Port Moresby na Novi Gvineji in da so povzročile težko škodo pristaniškim napravam in drugim vojaškim ciljem. Japonska lelala so zadela tudi vojašnice in skladišča. \'sa japonska letala so sc vrnila s svojega polela. Darlanom je general de Gaulle, ki mu morajo An-glo6ak6onci priznati pravice prvorojenstva. Med tem pa se bitka v Afriki nadaljuje že več tednov in vedno bolj stopa v ospredje bojišče v Tunisu. Na vzhodnem bojišču pa boljševiki vztrajajo v 6voji ofenzivi vkljub silovitim izgubam. Ob Donu in Volgi traja Timošenkova ofenziva že dvanajst dni. Sedaj stopa v ospredje nemška protiofenziva v tem odseku. Napad pri Kalininu in Toropecu 6e je obnovil. Izgube boljševiških tankov so ogromne. Nemško letalstvo je v ogromni premoči, dasi so se pojavile nove skupine boljševiških letal. Stalin se je zagnal z vso 6iIo v boj, ker je menil, da bo tokrat naletel na slabotno točko protiboljševiške fronte. Vsekakor se bo boljševiški diktator ob koncu zavedel, da je bil le slepo orodje v rokah pluto-kratskih zaveznikov. Sovražniki so že nekaj tednov dajali znake, da 6o popolnoma izgubili obiast nad samim 6eboj in 60 razlagali drzne načrte o »zmagi«. Ti naši sovražniki pa pripravljajo v svojih maščevalnih načrtih nič več in nič manj ko pojiolno zasužnjenje evropskih narodov anglosaksonskim plutokratom. Ta glavnim namen anglosaksonske koalicije mora biti vedno vsem pred očmi v vsakem trenutku in ob vsaki priliki. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 2. dec. AS. Med dnevniki, ki danes zjutraj poročajo o dogodkih na vzhodnem bojišču, podaja tudi »Volkischer Beobachter, sliko o splošnem položaju, ki vlada tamkaj po zadnjih poročilih. Pod tristolpnim naslovom >Trdi boji na vzhodnem bojišču« navaja narodnosocialistični list posamično različna liojišča, kjer so te dni potekali najzagrizenejši boji. Med Volgo in Donom so boljševiki nadaljevali s silovitimi množičnimi napadi na nemške obrambne črte. Po ledu, ki jo zavladal prejšnji teden, je zapihal še široko in je zopet jtovzročil padec termometra. Kakor poroča nemško poveljstvo, je sovražnik napadal najbolj z močnimi tankovskimi silami pod zaščito topovskega ognja. Napadi so bili načrtno odbiti od nemških in zavezniških čet, ki so zadale nasprotniku porazne izgube. Od 22. novembra do včeraj so nemški protitankovski topovi uničili 75 sovjetskih tankov, med njimi nekatere največje vrsle. V velikem donskem kolenu so nemške in romunske čelo Sovjetom preprečilo množične napade. Nekaj nemških protinapadov je doseglo nameravane uspehe. Jugovzhodno od Toropeca so boljševiki tudi 30. no- vembra nadaljevali svoje močno napade. Pa tudi obramba jo bila močna in izdatna bolj kakor kdaj koli. Tudi pri Flbrusu navzlic ledu in snežnim zametom vojno delovanje ni prenehalo. Nemški planinski oddelki v svojih zavetiščih trdno drže gorsko prehode ter preprečujejo sovražniku ofenzivno delovanje. Vzhodno od cesle Majkop-Tuapse so ta teden potekali nadvse zagrizeni obrambni boji. Pred nekaj dnevi so boljševiki prešli v napad na odseku nekega planinskega polka, poskušajoč si izsiliti prehod. 20. novembra so po predhodnem topniške mognju napadli na celem bojišču. Nastop branilcev je zadržal glavnino nasprotne mase in ji zadal hude krvave izgube. Samo nekaj osamljenih skupin se je moglo približati nemškim postojankam, pa so bili kmalu prepodeni v bojih s hladnim orožjem. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera so se ogorčeni obrambni boji tudi 30. novembra nadaljevali. Sovjetska pehota, ki jo je podpirala močna tankovska skupina, je napadla nemško obrambne črte, ne da bi dosegla kak uspeh. Boljševiki so poleg mnogoterih mrtvih pustili na bojišču 20 tankov. j Pred tremi leti so Sovjeti napadli Finsko Helsinki, 2. dec. AS. Vse finsko časopisje se je spomnilo tretje obletnice sovjetskega napada na Finsko in je zatrdilo, da je sedanja vojna logična posledica in nadaljevanje napada, ki ga je leta 1939 sprožila Moskva, pa 6e je pozneje zaključila s pravičnim mirom. Finska, pišejo listi, 6e bojuje v svesti 6i odgovornosti, ki jo ima do vse zahodne omike, zraven pa 6C zaveda tudi vse boljševiške nevarnosti, ki bo izginila, čim bo sovjetska vojaška moč končnoveljavno uničena. Nespametno je zatorej govoriti o kakšnem nesmiselnem in prezgodnjem miru, dokler Evropa ne bo zavarovana pred temi strašnimi grožnjami. Listi soglasno ugotavljajo, da se finski prispevek v skupni križarski vojni proti boljševizmu razvidi iz žrtev, ki jih je 6ovjet6ka vojska in sovjetsko orožje utrpelo v najhujših bojih na najsevernejšem koncu bojišča, kar ima nedvomno 6voje posledice in vpliv na potek Razočaranje med Sovjeti Berlin, f. decembra AS: Poostreno razočaranje se pojavlja v sovražnih poročilih o dogodkih na vzhodnem bojišču. Zadeva je popolnoma razumljiva. Dnevi teko, teko tudi tedni, ne vidijo pa se senzacionalni uspehi, ki si jih je ruski glavni stan ne le obljubljal, marveč jih smatral že za dosežene v začetku velikanske Tiinošen-kove ofenzive proti nemškim jiostojankani na srednjem odseku. Moskva ne more povedati nič določnega o fantastičnih številkah prijetih ujetnikov, uničenih tankov, sestreljenih letali, o dnevnih 100 km globokih napredovanjih v kraje, katerih ne vedo označiti. Mogoče bo kak bolj-ševik ali Anglež ali Amerikanec to opravičeval s fx>trebo vojaške tajnosti, toda prava razlaga je popolnoma drugačna. Na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so Nemci in zavezniki že ustalili bojišče, čeprav boljševiški valovi še butajo n« zaščitne stene nemških čet med i Donom in Volgo ter ob črti Kalinin-Toropec. j Delovanje obrambe sc kažo v stail.no moč- j nejših protinapadih, ki so vedno večji, dočim silovitost sovražnega orkana ponehuje. Od začetka je bila sovražna ofenziva kompaktna ter množična, danes pa obstoja le v vrstah napadov na posmezne točke, ki ne uspejo in tudi ne morejo uspeti, saj ni prave zveze med raznimi napadi. Boji 6e nadljujejo med snegom, ki divja in pokriva grmade sovjetskih trupel ter ogrodja topov in tankov. Največji obrambni uspehi so se pokazali v zadnjih 24 tirali med Donom in Volgo. Večkrat je sovjetska pehota, posebno pa konjenica, ki je imela izredne izgube, napadala nemške ter romunske vrste, pa je bila vržena nazui preko svojih izhodnih |>ostojnnk. Tudi v donsKem kolenu jiostaja vojna usoda neugodna za sovražnika. Njvečji uspeh dosednje protiob-ra.mbe je v preprečitvi nadaljnili velikih napadov ker so Nemci z doseženimi klini razkosali ruske sile, ponekod daleč v globino. Kmalu lio. nastopil trenutek, ko bodo dosedanji napadalci morali misliti le na obrambo. celotne vojne. Finska, nadaljujejo listi, lahko ugotavlja, da je ostala vedno ista pred kruto stvarnostjo v nasprotju z lagodnim zvilorepstvom drugih narodov. Vojna leta 1939 je bila za Finsko izraz zvestobe njenih idealov. Sedanja vojna, ki je nadaljevanje prejšnje, ne more prinesti drugega kakor zmagovit izid, kajli Bog ne bo dopustil, da bi pravica klonila pred zlom in krivico. Buenos Aires, 2. dec. AS. Po uradnih podatkih je bilo v Združenih državah od decembra 1941 do danes med delavstvom vojne industrije zaradi nesreč 44.500 mrtvih in okoli milijon ranjenih. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Reorganizacija časnikar g. Alessandro Nicotera je imel snoii po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Komunisti si sedaj v svojih skrivališčih sami sebi delajo hude očitke. Izrečno priznavajo, da so se zmotili. Z dobro znanim sadizmom si nalagajo vrečo pogrešk. Med njihovimi največjimi izpovedmi jo ludi ta, da niso dobro postopali s prebivalstvom. Da so klali žene, otroke in duhovnike, da so barbarsko mučili na tisoče nedolžnih, da so iznašli najkrutejša preganjanja, da so izropali in uničili vse, da so skušali s silo vsiliti svoja načela, pomeni zanje kratkomalo to, da so zagrešili male napake. Ce so kmetom izropali vse, kar so imeli, tedaj so to v komunističnem izrazoslovju naziva »zaplemba, ki so ni razvijala pravilno«. Ce so bile cele družine podavljene v spanju, če so bile mladenke zakopane žive, če so bila uboga trupla oskrunjena, tedaj prihajajo te podtalne propalico na dan z izjavo, da se je vse to zgodilo po pomoti. To pravijo danes. Pozneje bomo odkrili vir tega poznega pre-obražanja. Trenutno moramo podčrtati, da se vsi Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s 1. strani) rojeni zločinci na isti način izgovarjajo in na tak način opravičujejo svoje zločine. So prej pa jo treba podčrtati, da te tolpo, v katerih so bili roparji, niso mogle nastopati drugače, kakor pa so. Tudi v bodoče njihovi nagoni ne bodo mogli roditi boljših sadov. Komunisti bodo tudi v bodoče živeli od zločinov in ropanja, ker ne morejo delati drugače. Vsak posameznik čuti v sebi to potrebo iu tak je ves način njihovega delovanja. Zakaj sedaj komunisti naglašajo za napako tisto, kar jo bilo včeraj in bo jutri njihov program? Takoj bomo to razložili. Seduj srno v četrtem dejanju komunistične pantomine. V prvem dejanju so se oklicevali za zastopnike naroda in mnogi so temu slepo verovali. Nato so si sneli masko in so pokazali svojo pravo lice šakalov. Tedaj se jo ljudstvo postavilo proti njim. Začelo se je tretje dejanje: v obupu so komunisti razglasili opomin, da bodo vsakega, kdor ni z njimi, smatrali za sovražnika in slediti so novi umori ln nova nasilja. Ko so ugotovili, da so poraženi, da jih pode in da jih prebivalstvo sovraži in da »o prisiljeni v nemogoče življenje, so sklenili predstaviti se v ovčjih kožuhih, da bi si zopet pridobili zaupanje prebivalstva. Dejansko smo prejeli poročila, da boljševiki spreminjajo svojo taktiko. Sedaj bi radi — kakor so to delali v začetku — prikrili tisto, kar je resnično njihov namen in tisto, kar hočejo doseči. Če bi bili bolj potrpežljivi, to je, če bi mimo svoje nesrečne narave prikrivali svojo žejo po krvi, tedaj bi verjetno igra skrivanja v ovčjih kožuhih trajala dalj časa. Toda Stalin je odločno zahteval takojšnjo ustanovitev slovenske sovjetske republike in brez kazni ni mogoče kršiti ukazov tistega, ki plačuje. V naglici pa se jim je vse porušilo. Sedaj je treba začeti znova. Tako smo v dobi reorganizacije, znova si je treba nadeli ovčje kožuhe. Potruditi se je treba, da bo prebivalstvo oprostilo ogromne zločine in ropanja. Izbrisali je treba vso žalovanje za nedolžnimi žrtvami in odstraniti splošno bedo. To pa ni lahka naloga za boljševike. Po komunističnem pojmovanju pa jo ljudstvo, zlasti pa revno ljudstvo, samo preprosto orodje, ki se da z malo vztrajnosti ln z neko gotovo taktiko lahko manevrirati. Treba bo obnoviti poskus. Nekaj časa bo treba biti razumen. Nič več umorov, nič več ropanja. Komunisti še niso prišli tako daleč, da bi med prebivalstvo delili živila in blagoslovljeno vodo. Najbrž jim tega njim samim primanjkuje, če pa bi mogli to storiti, bi storili. Cilj vsega tega Je, da bi si pridobili vsaj nekaj tako Izgubljenega zaupanja. Sedal pa se Je zgodilo, da so jim prebivalstvo postavlja nasproti kar s puškami in to prebivalstvo |e odločeno, da ne bo dovolilo, da bi se z njimi tisto, kar so doživeli, ponovilo. Kmetje gledajo odslej v boljševizmu pravo kazen božjo in sp hočejo pred njo zavarovati z lastnimi rokami. Komunisti to vedo. Prišle pa so nove vsote denarja in nova navodila in zato jc treba iznajti nekaj novega. Na primer: vedno smo imeli najboljšo voljo in najpoštenejše namene in vsega so krivi sami nesporazumi. Prebivalstvo je bilo tsto, ki ni razumelo. Pred enim letom so krenili v revolucijo v imenu naroda, ki da je po njihovih izjavah hil ves na njihovi strani in jim sledil. Sedaj pa morajo ponižno priznavati, da so bolj ko kdaj prej osamljeni in nerazumljeni... Hoteli bi, da naj se grozote enega leta pozabijo, toda to ni mogoče, ker je ravno po njih in po tolikih nasiljih ljudstvo prav dobro za vedno spoznalo, kaj Je boljševizem. Nauk je bil izčrpen. Korak nazaj ni mogoč. Mimo so časi, ko so nekateri verjeli, da rdeča vojska prodira naprej na vsej Ironti in da Je že na nemškem ozemlju in da je partiznnska vojska porazila italijansko vojsko. Kmetje so dovolj brihtni, da ne verjamejo dvakrat isti laži. Tudi romantika (beg v gozd kakor nn prijeten izlet, na katerega so se podali vsega preobjedeni mladiči) se je razblini*. Mladina je najbolj zagrenjena. Kdo je torej š« s komunisti? In kakšna druga nada jih more prevevati mimo te, da bi opravljali strašne zločine proti takozvanim izdajalcem, to jo proti veliki večini slovenskega naroda, ki se noče dati pribiti na križ od komunistov? Kakšen sad naj prinese komunistična reorganizacija, če ne nove umore, nova nasilja in nova ropanja na škodo prebivalstva. To prebivalstvo predobro ve, ker je to na svoje stroške — in s kakšnimi stroški — Čutilo na svoji koži, koliko se pridobi in izgubi, če potegnejo z boljševiki in koliko se pridobi in izgubi, če potegnejo t italijanskimi četami. To prebivalstvo prav dobro ve, da ne bi več ostalo ničesar, če bi bilo v pokrajini potrebno še eno čiščenje. Prebivalstvo ve, da je treba Izkoreniniti komunizem, če hoče rešiti sebe in svoje imetje. Sleherna negotovost bi kakor v preteklosti pokrajino veljala najhujših vojaških sankcij. Resnično je prišla ura, da se vsakdo izjavi za prijatelja ali sovražnika komunistov. In ko se je prebivalstvo že odkrito izjavilo za sovražnika, tedaj je lahko razumeti, da bo g podporo našim vojakom ln našim organom policije nastopil črn konec boljševizma v Sloveniji. športne naloge segajo tudi v družinsko življenje Osnovno težnjo športnega gibanja bi lahko izrazili takole: no gro za tekmovanja in rekorde, temveč za obogatitev vsakdanjega življenjskega sloga z veselim iu zdravim udejstvovanjein. Več življenja pod vedrim nebom in več veselja pri igrah ali pri delu v naravi, to sta temeljni gesli športno propagande. V vseh časih so bili ljudje željni razvedrila in sprostitve. Iskali so ga v družbi, pri kozarcu vina, pri kartah ali drugih družabnih igrah, na plesnih prireditvah in podobno. Športno gibanje pa jo opozorilo človeško družbo na novo udejstvovanje, ki je tudi zabavno, ki pa ne zapravlja življenjskih sil, pač pa jih krepi in poživlja. Prva, ki se je navdušila za nov način uporabe prostega časa, je bila mladina. Le-ta se je najlaže ločila od starega načina družabnega življenja iu je začela s sankanjem, drsanjem, smučanjem, izletništvom, pa s športnimi igrami in tekmami. V začetku so bili športniki pri nas redke izjeme, |>oznejo so se zd-užili v posebna društva (klube), po prvi svetovni vojni pa je nastopila velika doba športnega organiziranja. Za vsako vrsto telovadbe in športa so ustanovili posebno Spomini na pokojnega A. Paulina Pred nekaj tedni smo se spomnili našega nojodličnejsega botanika • in prirodoslo^nega znanstvenika prof. Alfonza Paulina ob njegovi OO-letnici, profesorja, ki je učil mnoge generacije in številne vrste slovenskih dijakov priro-dosilovje, v prvi vrsti lxitaniko v dobi. ko je bil pouk za prirodoslov je v nižjih razredih gimnazije slovenski, v višjih pa nemški in ko je bilo pred 45 leti slovensko Tttškovo Rastlinstvo zelo redko ter so sc morali dijaki brez knjige učiti rastlinstva. Bilo je nekesa vročega avgusta pred 44 leti. Na počitnicah. Dnmn sem letni po gozdovih. Kar mi oče, ko sem prišel v kovačijo, pravi: »Kod hodiš? Hitro k Pečetul Tam te čaka profesor iz Ljubljane.« Bil je profesor Alfonz Patilin, ki se je malo poprej pripravljal v Stari trg pri Ixižu s staro poštno kočijo, ki je še takrat vozila pošto in potnike z Rakeka. Ustavil se je bil in povprašal po kakem dijaku, ki naj bi gn spremljal na visoki Nevoso. Ko me je zagledal, me je takoj spoznal za svojega učenca. »Po kosilu se pripravite.« mi je naročal, »da odrineva na Snežnik!« Ob vročem dopoldnevu sva jo mahnila skozi Pudob. Vse je pokojnega profesorja zanimalo. Vas Pudob je res edinstvena vas s takim imenom v Sloveniji. Ko sem mu omenil, da je v cerkvi va-ki patron sv. Jakob, je pripomnil, da se mu zdi čudno, da Slovenci tako radi zidamo božje hrame na čast sv. Jakobu ob vodah, tako imamo Sv. Jakob ob Savi. V snežniški graščini sva dobila ključ zn lovsko kočo. ki jc stala pol ure hoda pod vrhom Nevosa. Pot je drugače složna, toda profesorja je vse zanimalo. MornI sem peljati skozi bukove gozdove, kjer so kuhali osrlje neknteri ogljarji Pivčani in Tol-roinci. Ustavila sva se pri starem Pičnlinu. ki ga je pok. profesor lepo spraševal o vseh oglia/-skili izrazih. Tudi pri njem sva prenočila. Skuhal nama je stari in trdni Pičulin dobro polento. Nekoliko pod vrhom zrn vije z glavne in lepe ceste pot v stran in vodi na vrh ozka. hitro se dvigajoča steza. Ne vem. kaj me je bilo zmotilo. da nisem pazil na vsa znamenja in na vse porobke. Smolo srm imel. da sem g. profesorja zapeljal y stran med nizko grmičevje. me*I nizko l>orov je. Potil sem čuden pot. Vso me je spre-letav:ilo in čakal sem, da me g. profesor pošteno okrega.. Ko sem mu omenil, da sva zašla, me jo potrepiljal po rami in dejal prijazno: >Ne boj se! 7a mene je vse zanimivo.« In začel ie iskati zanimivosti snežniške flore, ki jih človek ni poznal. Počasi sva se dvignila na vrh. V neki ko-tonjki sva obstala. Gospod profesor se je ustavil pred lenim grmom krvavordečega rododen-drona. Kratko je pripomnil: »Tako rdečega nisem videl niti na planinah!« Res je še nozn.a lefa tam rastel nejlepši rododendron. rdeč kot človeška kri. Poiskala sva še planike. Z vrlin sva imdk Vrnsen razilevl tia daleč nn Kvarner in proti Veneziji. Prenočila sva v udobni lovski koči. Drugi dan sva nadaljevala botaniziranje po temošnjili prnavmlih, kjer so ležala na tleh od viharjev podrla bukova debln, kier so troh-neli tam do 1 m v premoru debeli smrekovi orjaki. In mno"o prirodnih zanimivosti mi je pok. profesor odkril nn tej miti. Ponavljal je, da so notranjski srozdovi nnjlepši gozdovi. dfl veje v njih čudovit zračni balzam, ki era človek tako ne občuti po alpskih gozdovih. In prav na tej poti mi je pok. profnsor vcepil globoko ljubezen do naših gozdov. Kakšen nebeškoveličn = ten je pogled n. pr. na javorni"ke gozdove s Cerkniškega jezera v mn jnikti? Tnm se razliva jo čudovite modrozelene barve. Čudoviti so gozdovi okoli Sv. Vida in dalje naprej proti Ložu in Ča-brn. Bodi odličnemu botanikn ohranjen meri nami globok spomini Jan."z D. organizacijo. Kakor v inozemstvu, tako smo tudi mi dobili vrsto športnih zvez, ki so začele poleg že obstoječih starejših združb za planinstvo in telovadilo — propagirati telesne vaje, združene z razvedrilom pod vedrim nebom. Športnim organizacijam doma in po svetu moramo priznati, da so storile zelo veliko dobrega za razmah in napredek poedinih športov. Zlasti velja to za gorništvo in vodni šport, ki sta postala pri nas navada širših slojev naroda. Zanimivo pa je ugotoviti, da smo pri organiziranem športu pozabili na one, katerim je zdravo razvedrilo najpotrebnejše. To so otroci, ki do-raščnjo, ki se razvijajo in katerim pomenita dober zrak in pametno dozirana telesna vzgoja nekaj, česar ne smejo pogrešati. Med nami še ni zmagalo načelo, da imajo vprav otroci največ pravic do športnega udejstvovanja. Ta ugotovitev je v resnici presenetljiva. Takoj pa najdemo razlago zanjo in sicer v malomeščanskem pojmovanju športa; pri lem pojmovanju pa ne gre toliko za ljubezen do narave, tudi ne za telesno vzgojo, kaj šele za udejstvovanje otrok..., pač pa za rezultate, številke, rekordiče in rekorde. V športnih društvih so se urili večinoma taki. ki so nadarjeni s tekmovalskimi lastnostmi. V prvih vrstah smo videli tudi brezskrbno samce in može. ki so se laže odtrgali od družinskega življenja. Lahko bi rekli, da so imele družine, prav posebno še matere In otroci, od taketra športnega izživljanja le malo koristi. Če pa postavljamo načelo, da šport ni zadeva nadarjencev in izbrancev, temveč zadeva širših plasti naroda, tedaj moramo opozoriti na važnost športnega udejstvovanja v družinah. S tem ne bomo oslabili organiziraneea športa, pač pa mu bomo ustvarili boljše pogoje za prospeh. Mlajši družinski glavarji, ki so bili vaieni na to, da so hodili s svojimi prijatelji nn igrišča, na zlete ali k obrežjem voda. hodo morali sprevideli, dn so njihove žene in otroci prav tako in še bolj potrebni zdrnvega razvedrila. Storili bodo prav. če hodo več časa posvetili športni vzgoji (drsanje, sankanje, delo, sprehodi, domača telovadba itd.) lastnih otrok in družinskemu športu sploh. Mimogrede povedano še tole: šport naj ne ho razdirale« povezanega družinskega življenja, temveč udejstvovanje, ki združuje in veže družinske člane med seboj k skupnemu razvedrilu. Ko se prlbllžtijplo prazniki otroškega obdarovanja. mislimo že sedai na to. da bomo otroškemu zdravju zelo ustregli, če jim bomo omogočili vsaj neka i veselih ur na snegu ali ledu. Glede iger velja, da gre prvenstvo saiem ali drsalkam in sploh tisti izbiri, ki nudi otrokom priložnost za zimsko veselje v naravi. Iz Hrvaške Desetletnica obstoja »Hrvatske Straže«. Dne 1. januarja 1943 bo hrvatski katoliški tednik »Hrvatska Straža« praznoval desetletnico svojega obstoja. Uredništvo tednika pripravlja za ta jubilej slavnostno številko z izbranimi prispevki. Tega dne bo izšla »Hrvatska Straža« tudi v povečanem obsegu in v povečani nakladi. Li6tu bo priložen tudi stenski koledar. Imenovanje načelnika v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Poglavnik NDH je podpisal odredbo, s katero jc dr. Vili Bačič, imenovan za izrednega poslanika pri zunanjem ministrstvu ter istočasno postavljen za načelnika lega ministrstva. Podpore Hrvatskega državnega Sabora. Pred-sednšitvo Hrvatskega Sabora je pred kratkim odobrilo podpore po 50.000 kun Dijaški menzi Hrvatskega državnega vseučilišča, Rdečemu križu, podporni akciji »Pomoč« in raznim potrebnim družinam iz južnih krajev NHD. Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov NDH je med svojimi članicami zbrala 1,113.500 kun ter jih poslala Hrvatskemu Rdečemu križu. Maloletnikom prepovedano obiskovanje go-stilen. Izpostava okrožne policijske oblasti v Sisku je izdala odredbo, po kateri je maloletnikom do 18. leta brez 6taršev ali njihovih namestnikov prepovedan vstop v gostilne in ostale točilnice alkoholnih pijač. Psi za potrebe vojske. V Zagrebu je objavljena zakonska odredba, po kateri lahko hrvatski domobranski minister odredi popis in pregled psov zaradi odkupa za potrebe hrvatske vojske. P6a, za katerega bo komisija ugotovila, da bi lahko koristil v 6lužbi oborožene siie, bo lastnik moral prodati vojaški oblasti. »Voznik Henčl« na zagrebškem odru. Osemdesetletnico rojstva nemškega pesnika, pisatelja in dramatika Gerharda Hauptmanna bo proslavilo tudi hrvatsko državno gledališče z uprizoritvijo njegovega »Voznika Henčla«. Nemška knjižnica v Varaždinu. Varaždinsko »Hrvalsko-nemško društvo« je sklenilo ustanoviti nemško knjižnico. Regulacijska dela na Dravi. Za letošnja regulacijska dela na Dravi je hrvatska državna uprava izdala 10 milijonov kun. Z izvršenimi deli je sedaj več vasi zavarovanih pred poplavami. Razen tega so pa kmetje dobili na razpolago tudi precej nove rodovitne zemlje. Vojaška godba v Zemunu. Za ostalimi večjimi mesti NDH je sedaj dobil vojaško godbo tudi Zemun, ki ima svoje prostore v poslopju prejšnje kmetijsko-gozdarske fakultete. Z Gorenjskega Tragična smrt. Konec novembra 6e je v Tacnu tragično ponesrečila Marija Tuma. Na večer je odšla z doma in se ni več vrnila. Cez dan je ložila, da ji je slabo. Svojci so jo začeli iskati in jo končno našli mrtvo v domačem studencu. Vse kaže, da jo je na poti prijela slabost in da je padla v studenec, kjer je utonila. Smrtna kosa. Na Koprivniku je umrl 9 letni šolar Štefan Dijak, v Starih Fužinah pa 4 letna Bernarda Urbane. — V Podgorici v kranjskem okraju so umrli Mihael Pengal, Marija Kovač in Frančiška Grad. — V Medvodah so umrli tovarniški delavec' Sarman Franc, ki zapušča ženo in dva otročička, Babnik Ivana iz Ladije, ki zapušča petero otrok in Košenina Jožefa iz Preske. V Zireh 6o umrli v novembra Lovrenc Jereb iz Račeve, Kari Poher, Ivan Košir, Boris Arher, Frančiška Bogataj in Roman Oblak. Prometna nesreča na medvodskem klancu. Na medvodskem klancu je zavozil 25. novembra ob 5 zvečer mali poštni avlo v voznika, ki je vozil v isti smeri. Tako voz kakor avto, sta 6e znatno poškodovala, nevarno ranjen pa je bil šofer. Prepeljali 6o ga v bolnišnico na Golnik. Novi občinski uradni prostori v Šmartnem pod Šmarno goro. Občinski urad v Šmartnem p. Šmarno goro se je preselil iz dosedanjih najetih prostorov v občinsko hišo, kjer 60 pisarne primerno urejene. V Vodicah so se poročili zadnji teden v novembru Franc Podgoršek z Ivano Rostilnik in Fran Rosulnik z Julijano Jereb. Oba para 6ta iz Sela. — Tretji par pa sta bila Franc Gubane in Ivana 2u-mer iz Polja. Pri Sveti Ani pod Ljubeljem je pred nedavnim prejelo 100 prebivalcev članske izkaznice koroške domovinske zveze. Tudi potujoči kino se je konec novembra ustavil pri Sveti Ani. Pod vodstvom soproge krajevnega skupinskega voditelja pa so žene v jeseni nakuhale nad lOOkg marmelade, ki je bila poslana vojakom v bolnišnici v Celovcu »Slovencev koledarorcev so se od takrat večale iz dneva v dan ter začele izvajati tiho oporoko svojega prvega tovariša in borca. Iz novomeškega oddelka, ki se je moral v začetku boriti z neštetimi nevarnostmi, saj je bil okrog in okrog obkoljen od partizanskih tolp, so zrasle mnogoštevilne čete pogumnih borcev, ki zadajajo smrtonosne sunke partizanskemu straho-vanju. Mnogo se je govorilo o Emerju in njegovi tragični smrti. Toda le malokdo je bil o njem pravilno informiran. Malokdo je vedel o njegovem velikem Idealizmu, malokdo o njegovi dalekovid-nosti, malokdo tudi o njegovi veliki sposobnosti. Kratkovidneži in naivneži so smatrali njegovo prizadevanje za zaletelost, nepoučeni in zaslepljeni pa so mu pripisovali relo nepoštene namene. Toda danes mora biti pač vsakemu dobro znano, da ie Emer padel kot prvi Izrazit protikomunistični borec, še celo več, kot tisti, ki je prvi začel organizirati sistematično horbo proti komunizmu, in to iz idealnih in nesebičnih namenov in je v tej borbi tudi nadvse častno padel. Čeprav obreko-van in oblalen od nasprotnikov in od zaslepijen-cev. Po enem letu. odkar je dal svoie mlado živ-lienje za svoje ljudstvo, se ga spominjamo z veliko hvaležnostjo in priznanjem ter obenem s trdno voljo, da od njegove idealne poti ne odstopimo. Slava njegovemu spominu I Lepote in koristi dobro urejenega kmečkega vrta V zadnji številki »Orača«, glasilu Združenja kmetovalcev, piše Hribar Cita o kmečkem vrtu, njegovih lepotah in koristih Po mestih vrtove skrbno in vzorno gojimo. Resnica pa je, da se vrtovom po deželi obrača le premalo pažnje. In vendar, koliko lepote, koliko koristi nudi vrt knletu, zlasti pa kmečki gospodinji! O tem razmotriva pisateljica in pravi: »Kmečki vrt oskrbuje žena. Nikakor pa ji ne sme le povečavati dela in skrbi, marveč mnogo bolj pomnoževati veselje in razvedrilo. Iz njega naj se vrne vedra in sveža v hišo, pa naj 6i bo to zgodnje s|K>mladanske, poletne ali pa sadu polne jesenske dni. Z veseljem se spominjam tistega kraja in vrtička s pisanimi cvetličnimi gredami in krasno vrtnino, tako lepo, kot je nisem drugod več videla. In slišala sem vzdihniti lastnico tega vrta: »Moj vrt mi pripravlja največ veselja. Najboljši prijatelj mi je in učitelj obenem.« Take ljubezni je vreden vsak vrt, le da je to mnogim ženam treba pokazati. Kajti marsikateri kmečki vrt je vse drugo kot lep; pogreša pač ljubeče, nežne roke žene, ki tudi koristnemu zna dodati nekaj lepega. Prav na deželi sta pojma lepo in koristno ne-razdružljiva. Prav vrtnarsko delo mora biti grajeno na praktični podlagi, da bo imelo res trajno vrednost. Glede praktičnega olepšanja kmečkih vrtov je treba upoštevali podnebje in kraj. Izgovor, da je vas v preveč hribovitem ozemlju, za ureditev vrtov ne drži, saj vemo, da so terasirani (stop-njičasti) vrtovi večjidel najlepši. Treba je le nekoliko volje in dobrega okusa, pa gre. Ne bilo bi napak, v vsakem kraju razmeram primerno urediti vzoren vrt. V tem pogledu so šolska upraviteljstva že precej storila, vendar 6e da še marsikaj izboljšati. Predvsem žena in zlasti kmečka žena je poklicana, da svoj košček zemlje, rodne zemlje, čimbolj olepša v veselje sebi, domačim in vsem, ki jo obiščejo. Nisem tako nepočakana, da bi že prihodnje leto želela videti po deželi same take vrtove, kot v tistem kraju, ki sem ga omenila. Vem, da to ne gre hitro. Vendar — del vrta uredimo letos, drug košček priiodnje leto itd., pa bo prav gotovo naš vrt nekoč W.oren. Lepota vrta je odvisna od njega ureditve in nege, kar je prepuščeno okusu posameznika. Vendar še tako lepo urejen vrt ni lep, če je ograja vsa razdrapana in podrta. Ograja ima namen, braniti dostop nepoklicanim gostom in dali vrtu lep okvir. Zelo preprosta je lahko lesena, doma izdelana in poceni, le da je v redu. Lesena ograja sicer ni tako trpežna, kot je n. pr. železna ali zidana, vendar je za deželo mnogo lepša in pripravnejša, ker 6i jo lahko vsak sam izgotovi. Vzorec lepe lesene ograje nam kaže slika levo spodaj. Kmečki vrt mora pri urejenem gospodarstvu tvoriti z dvoriščem in gospodarskimi poslopji lepo celoto. Kot poživi izbo lep šopek, naj bo vrt »pu-šeljc« gospodarstva. Poglejte drugo sliko in recite: Ali se vam ne zdi, da je pri tej hiši vse v rodu, da tu vlada blagostanje? V takemle vrtičku, ki lepo nadaljuje in veže hišo z ostalim gospodarstvom, ne sme manjkati nobene zelenjadi, ki v dotičnem kraju uspeva. Navodil za gojenje vseh vrst vrtnine je pač povsod dosti — poskusiti je treba. Sploh pa je vrt sam najboljši učitelj. Še zaradi 6emena moram nekaj reči. Navadno vsak, ki ga doma pridela, ljubosumno čuva nad njim. Vendar bi bilo splošno koristno, če bi 6eme posameznih vrst vrtnine med seboj menjavali, ker bi s tem pridobili vsi na kakovosti pridelka. Tudi naj bo v našem vrtu količek za dišavna in zdravilna zelišča. Ni nujno, da določimo za dišavna zelišča poseben prostor, kjer bodo leta in leta ostala. Prav lahko pomešamo dišavnice med ostalo vrtnino. S tem zadeiiemo troje: 1. vrt je lepo pisan in ni dolgočasen; 2. ker nekaterim gosenicam in glivičnim boleznim ne ugaja vonj nekaterih rastlin, z njimi obvarujemo drugo, vmes sajeuo vrtnino, da jo no poškodujejo žuželke; 3. dišavnice z blagim vonjem svojih cvetov privabljajo čebele, ki pomagajo pri oprašitvi. Dobro je znano, da se kapusov belin javlja v največjih množinah tam, kjer je nasajeno samo zelje. Pa poskusimo posaditi med zelje nekaj paradižnikovih sadik — začudeni bomo opazili, da 6e kapusov belin ogiba 6adik okrog paradižnikove rastline, ker mu njen vonj ne ugaja. Žajbelj, zasejan med zelje, ima isti namen — poleg tega pa še prav lepo učinkuje s svojimi vijoličnomodri-mi cvetovi. Znano je, da posušeno listje da zdravilen čaj, ki je dober za pijačo in za splakovanje grla. Por dobro brani dostop korenjeve mušice na korenje. Zakaj torej no bi sejali korenja med vrste pora? Med gredico fajgelčkov potaknemo sem in tja kako čebulo, s čimer zavarujemo rastline pred napadom glivične bolezni na koreninah. Tudi med zelje jo je iz istega namena dobro saditi. Mleček — ne vse vrste in nc povsod enake — prežene iz zemlje voluharje. Med krompir se dobro in koristno poda hren in grah. Ob robu zgodnjega vrtnega krompirja zasadimo bob, čigar cvet sila prijetno diši. Znano je, da dišeči cvetovi privabljajo žuželke, ki pomagajo pri oprašitvi. Zato jc vonjave cvetlice predvsem koristno saditi med kumare, grah, paradižnik itd., da bogateje nastavijo plodove. Bodimo tudi nekoliko zvijačni. Vemo, da polži zelo ljubijo solato — pa tudi jagode. Zakaj potem ne bi sadili med jagode solato; naj njo objedajo polži, ki je je manj škoda kot lepih jagod. Seveda moramo polže sproti pobirati in uničevati. Obratno je pa prav lepo videti gredico 6olate, ob robu pa 6adike jagod. Mislimo pri ureditvi vrta ludi na to, da je po trudapolnem delu prijetno nekje posedeti. Uredimo si miren količek z mizo in sedeži sredi cvetočega, dehtečega grmičevja. Cvetlične grede niso samo za mesto. Tudi na deželi niso potrata, marveč izraz bujnosti in pestrosti vedno znova ustvarjajoče narave. Kar odkrito priznajmo: Vsi hrepenimo po preprostih, enostavnih in vendar tako bleščečih in živobarvnih kmečkih cvetlicah. Želimo si lepih kmečkih vrtov. Mnogo lepega dela nas čaka. Vsak po svoje smo dolžni prispevati svoj del v verigo splošnega blagostanja. Predvsem pa so žene poklicane lepšati in blažiti temne življenjske dni. Podružnica ljubljanske zavarovalne banke Sla-vije v Zagrebu. Glavnica te podružnice znaša 3 milijone kun, nadalje je razvidno iz računskega zaključka za 1941, da znašajo rezerve 23.86, za elementarna zavarovanja pa 1.84 milij. kun. Bilančna vsota znaša 6koro 30 milij. kun, ciett dobiček pa v življenjskem oddelku 22.530 kun, v elementarnem pa 52.475, skupaj 75.005 kun. Investicije mesta Subotica. Mesto Subotica je najelo za kritje svojega investicijskega načrta posojilo v znesku 1 milij. pengo pri 4 budimpeštan-I skih bankah. KULTURNI OBZORNIK Nove mladinske knjige Jože Tomažič: Pohorske pravljice »Slovenčeva knjižnica« je poleg Kuretovega priročnika družinskih iger »Veselja dom« izdala za Miklavža tudi zbirko domačih pravljic, kakor jih je napisal Jože Tomažič pod naslovom Pohorske pravljice (str. 238). Lani je ista založba izdala v tem času češke pravljice Božene Nemcove, pa so bili ljudje zelo zadovoljni. Sedaj so na njih mesto stopile izvirne Tomažičeve, ki pa imajo s češkimi marsikaj skupnega: precej istih pravljičnih motivov, pa obdelanih na drug način, 6 slovenskemu čustvovanju prilagodeno poanto, kakor pritiče pohorskemu bajkarju, ki pripoveduje zanimive storije naši mladini. Tako je zbral v tej svoji zbirki 33 pravljic, ki jih je porazdelil v razne oddelke: tako v Pravljične povesti, Pastirske pravljice in htinjske bajke, Razbojniške pri-povesti, Žagarjeve smešnice na pohorskih kolinah, Drvarske in lovske pravljice ter bajke ter za nameček še Staro steklarsko pravljico. To je šest oddelkov, ki jih je ilustrator Jože Beranek lepo ločil med 6eboj s celostranskimi karakternimi risbami, polnimi pravljičnih motivov in razpoloženja, položenega v pohorski kraj. V prvem delu Pravljičnih povesti je več znanih" motivov, kakor sta jih obdelala že brata Grimm in drugi (Botra smrt, Tri sestre, Mrtvo srce ...) ter govore o grofih in grofičinah ter revnih snubcih, ki morejo opravljati junaška dela, da jih dobe za žene. Tu so motivi borcev z zmaji in s čarovnicami (Čarovnikova hči), ludi z znanimi motivi, ter reševanje hudiču zapisanih oseb (Tri sestre, Zelenec in dva brata, Hudiček v steklenici), v katerih je znan pravljični motiv povedal po svoje. Iste pravljic? dobimo tudi pri tu- jih in domačih pravljičarjih (Grimm, Nemcova, Faturjeva) ter je njih vrednost v novih variacijah in novem pripovedovanju. Ta prvi del ima zato izrazito »internacionalno« barvo, dočim je drugi del Pastirske pravljice čisto lokaliziran na Pohorje in Htinje ter so zato še posebej zanimive in polne gorskega razpoloženja ter domačnosti (Pastirčkova nebesa, Turška veriga, Planinske vile prosijo, Tri kadi denarja, Bajke o gradišču, Vodnik, Jezernik). Tu je veliko domačega folklora, nanašajočega se na domače vraže in domača gradišča, gozdove in domače bajne duhove (Host-nik, Jezernik, Vodovnik), ne nastopajo več grofje in kraljične, temveč pohorski pastirčki, bajtarji in kvečjemu še hudobne graščakinje, ki jih pohorski jezerniki odnašajo v črna jezera. Posebno vrsto roparskih pravljic je uredil v zaglavje Razbojniških pripovesti, kjer pride do veljave romantika starih razbojniških gradov, kjer so živeli roparski vitezi in jemali bogate neveste ter jim sekali prste. Toda vse zadene kazen božja. To so pravljice: Mož brez strahu, Grofič, Roparski poglavar, Razbojnikova nevesta; pa tudi Razbojnik in dekla, ter Slepar in ropar, ki imata nazorno pohorsko poanto, kjer tudi kmetice in natakarice pomagajo kaznovati roparje. Štiri kratke smešnice, pristno domačinskega značaja, je strnil v poglavje Žagarjeve smešnice na pohorskih kolinah (Baba, ded in smrt, Vsak en vinar, Nori in turščica ter Nori hlapec). Ne moremo si misliti Pohorja brez drvarjev in lova in ne pohorskih pravljic brez lovskih in drvarskih bajk in pripovedk, zato jih je nekaj rešil tudi Tomažič in uvrstil v svojo zbirko (Divji lovec, Oglarjev sin, Medved, Prašič in lovec. Posojilo in vračilo. Od kdaj rastejo gobe, Zlata ribica). So to zgodbe o divjem lovcu in divjem lovu, o drvarjevem sinu — medvežčku, ki je pohorska poanta znane pravljice, kakor je tudi Zlata ribica lepa legenda svojskega značaja in pomena. Za na konec pa je Tomažič tudi ovekovečil stare pohorske steklarje, ki so nekoč opravljali stekleno nhrt v teh blagoslovljenih krajih Ur jim posvetil Stal-o steklarsko 3 krasne knjige: ENA DOMAČA — DVA PREVODA IZIDEJO V DECEMBRU vnajpriljubljenejšiknjižnizbirki 10. decembra A1NO KALLAS: Maščevanje svete reke Roman slovite linske pisateljice. Življenje in mišl|enje ljudi iz dežele tisočerih jezer oživi pred vami na nc-pozabljiv način. 15. decembra dve knjigi ZANE GREY: Jezdeci škrlatne kadulje Roman iz življenja mormoncev. Grey, književni naslednik lack Londona, je pisatelj številnih, izredno branili povesti. Književno najpomembnejši In tudi največ brnn je roman .Jezdeci škrlatne kadulje", vzel iz življenja skrivnostne amer. verske sekte mormoncev. Napetost in romantika divjega zapoda se skladno druži s pretresljivim opisom zgodbe in usode lan VVintherstcenove, mormonke, in .maščevalca", jahača Lnsiteria, ki maščuje slore zločine mormonskih poglaverjev. JOŽE VOVK: pravljico o graščaku in steklarjih ter pohorski srni, ki je hvaležna dobrim ljudem. In tudi ko graščak požge staro steklarno, Pohorci hočejo še naprej brusiti in gladiti svoje pohorsko steklo, kakor priča veliki lestenec pri romarski cerkvi pri Treh kraljih. Tako je Tomažič s svojimi pohorskimi pravljicami podal lepo knjigo, ki jo bo vsah rad vzel v roko. Stare motive je znal lepo porabiti za do-mačinske folklorne zgodbe, kakor samo še Trdina, ter je ustvaril pendat Trdinovim Bajkam in povestim z Gorjancev. Kakor so one polne dolenjskega pokrajinstva, tako so Tomažičeve izrazito pohorske, kar jim daje posebno veljavo in mikavnost. Njegov slog je jedrnat in stvaren, zgodbe kratke in jasne ter napele in fantazija sproščena, v kolikor je ne teži pohorska drape-rija, ki je vrednost zase. Ne smemo teh Tomaži-čevih pravljic jemati kot narodno blago, temveč kot posebno leposlovno stvaritev na osnovi narodnega blaga domačih in tujih logov, ki pa ,so dobile svoj trdni svet v pohorskih gozdovih in razvalinah ter junake v pohorskih ljudeh, ki so v knjigi zelo karakterno prikazani. Knjiga, ki je kakor nalešča za Miklavža naši mladini, kateri bo poleg pravljičnega razvedrila nudila tudi občutje lepega zelenega Pohorja. To je hotel poudariti tudi Beranek z naslovno risbo, ki predstavlja pohorske motive v zelenem okviru in v ljubezenskem srcu. Toda bolj kot naslovna risba nas dojme notranja ilustrativna plat, s katero je Beranek dal dozdaj svoje najboljše stvari, pričujoče o veliki fantaziji in dobri risbi. Z ilustracijami se Beranek približuje našim Vesnjanom ter je sploh blizu secesije, na i katero spominjajo nekatere začetne vinjete, kot i da so vzete iz starejših del. To ne zmanjšuje I Beranekove pomembnosti, je pa značilno za nje- ! govo ilustracijo, ki nadaljuje tradicijo naših naj- ' iepših mladinskih ilustriranih knjig, kakor so bile ' na pr. Mladim srcem, Milčinskega pravljice, itd. Tudi po ilustracijah bo knjiga godila mladini, in odraslim. Knjiga velja v prosti prodaji 8 lir, td. Naš Butek S slikami. • Srčkann zgodba vaškega fantka, nn pol pridnega, na pol porednega, kakor so otroci sploh. Ta knjiga bo slarim in mladim res lep božični dar. Otroci sc bodo smejali zgodam in nezgodam svojega malega vrstnika in ga spremljali skozi trnje in težavice, ki spremljajo lokega kral-kosrajčnikn vse do takrat, ko mu oče dajo prvič umeriti dolge hlače, kar je nad vse važen dogodek Prav tako pa bo knjige vesel odrasel bralec. Saj si bo lahko na vsaki strani dejal: „Oh, saj sem bil ludi jaz tak Buček. Kje so tisti časi?!" Tako vam bosta knjigi, Jezdeti Škrlatne kadulje" in „NaS Bulek" prijetno razvedrilo za eotič Za Novo leto pa boste dobili spet 2 knjigi: JOŽE KRIVEC: Dom med goricami Zbirka novel in črtic z vinskih goric z ilustracijami slikarja prol. Miheliča in znamenito IIAGGARD ovo povesi: Roža sveta (čez 70 lepih slik) Na mnoga vprašanja sporočamo da bo izšel ludi II. del PRAVLJIC BOŽENE NtMCuVE še v II. letniku Naročile se na „Slovenčevo knjižnico"' Do Novega lela imate še čas! • Vsaka kniiga za naročnike samo 6 lir! Plačuiele lahko mesečno 1 - Knjige obsegajo do 300 slrani in jih dobite po vseh knjigarnah in Iralikah! • Kdor nam pridobi 5 novih naročnikov, bo dobival som knjige zastonj I - Opozarjamo na vezane knjige, ki so v uspeli opremi arh. VI. Gajška! E. nome wU mcfjbil« t finrtilTimi tnmua. £Trt trli ploiicflfliml ument rrura £l a ni ffrSjncto Jhtrcmimc [up« ft p:ot«ioj no ftro £t a mifcrSjncto /Intomo -lbbjtc ia 'tulil l> linm /Imen. ^r^Mrib leno h upitoli « (brun ttld ucnerjnni fra -v.' \ Jt-----—'• "-------- --'-■-..... ' trmitj udi fchijuom sobcn gospodar ter veren in pošten mož. Za reveže je imel vedno odprte roke in za vsako dobro stvar je rad prispeval. Imel je velik krog prijateljev in znancev, težko ga lto [Higrešalo ne samo njegova družina, temveč vsa ambrti-ška fara in okolica. Zaradi mnogih dobrih del, ki jih je storil, ne Ih) nikoli pozubljen. Naj mu Bog vsa dobra dela v nebesih bogato poplača, njegovo izmučeno telo pu naj v miru pičiva v ambruški zemlji, ki jo je tako ljubil. ■f- V Ljubljani je umrl gosp. Anton Švajgar, posestnik. Pogreb bo v petek, dne 4. decembra ob pol treh popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I Lepa knjiga je najlepše Miklavževo darilo Prav posebno priporočamo ža luje novosti: Budak: Ognjišče I II, L 145--r Ki ciper: Goričanee, L GO"— Salvnneschi. Paganini - Chopin, L 60'— Waggerl: Leto Gospodovo, L 32 — Delledda: Golobjo in jastrebi, L 2J'— Papini: Priče trpljenia, L 35'— Hidiens: Alahov vrt, L 42'— Jainmos: Gospod Ojeronski, L 18"— Axol M u ii he San Michele, L 41"— I agedof Klara Gulleborg. L 2t>'— Vse knjige »o vezane r platno 1 LJUDStta KNJIGARNA V UUBUANI Pred škofijo 5. Miklošičeva ccsta S — Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki zaradi višje sile niso mogli opraviti izpitov za preteklo šolsko leto, da se bodo ti izpiti vršili v tem mesecu. Učenci, ki zele delati izpite, naj se čimprej javijo pri ravnateljstvu. — Mraz traja dalje. Žc 15. dan vlada mrzlo vreme. Vrste se sicer spremembe, ko se menjavata temjieratura in zračni tlak, toda niknkor ne pride do močnega preobrata, da bi nastopilo deževno, odnosno snežno vreme. Sedaj so se pojavili spet znaki, ki kažejo na večjo vremensko spremembo, kajti v prvi vrsti je padel barometer in drugič stoji megla na Barju prav visoko. V sredo zjutraj je barjansko ravan pokrivala zelo lahna slana. Pozneje se je pojavila visoko megla, ki se ie posebno v mestu zelo zgostila. V torek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 1.50 C, je padla napram ponedeljku. V sredo zjutraj jc bil temjieraturni minimum — 5° C. Barometer pa 762 m/m. — Nad 22 milijonov lir nepremičninskega prometa. Kupčije z nepremičninami proti koncu leta navadno zastajajo, kakor je to bilo običajno tudi prejšnja leta. Razlog za to je v prvi vrsti v leni, da se ne komplicira plačevanje zemljiškega davka. Tudi letos jo bilo novembra manj kupnih pogodb zaznamovanih v zemljiški knjigi kakor pa drugo mesece. V 11 mesecih je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala 429 kupnih pogodb, s katerimi so bile prodane različne, v raznih katastrskih občinah Ljubljano in okolice ležeče nepremičnine v skupni vrednosti 22,407.309 lir. Na nepremičninskem trgu je sicer zadnji čas mnogo ponudb in so naprodaj najrazličnejše zemljiške parcele, kakor tudi hiše| vile in. manjša posestva, toda povpraševanje je manjše. V novembru je bilo zaznamovanih i5 kupnih pogodb za vrednost 2,376.700 lir, ko je-bilo oktobra 43 kupnih pogodb za vrednost 4 milijone 925.060 lir. — Volkovi na Portugalskem. Na severnem Portugalskem so se volkovi tako razmnožili, tla so oblasti sklenile prirediti večje pogone za volkovi. — Ogromen požar v Braziliji. V Estrelli, mestu v južni Braziliji, je nastal požar, ki se je silno razširil. Požar je popolnoma uničil več tovaren. — Dolžnost prijavljanja zn Žide na Madžarskem. Madžarski uradni list »Esti Ujsag« poudarja* da bodo v bližnjem času sistematično začeli prijemati posamezne Žide po letnikih. Da bodo mogli prijeti vse Žide. l>o uvedena dolžnost prijavljanja za vse Žide od 18. rlo 48. leta. S to odredilo se lx> število obveznikov za vojsko in delo znatno zvišalo. Najprej bodo prijeli Žide d 18. do 28. leta. — Na leto okrog 16 milijonov nevihl. Po zapiskih observatorijev, katerih je na 6vetu okrog 3000, se pojavi na zemlji na leto okroglo 16 milijonov neviht. Na dan odpade približno 44.000 neviht. Ce vzamemo, da traja vsaka nevihta jiovpreč-no pol ure, dobimo fantastično visoko število minut in 6ekund, med katerimi divjajo nevihte. Gotovo je, da zemlja ni niti minute brez nevihte, nekje gotovo divja nevihta. —■ Nnseljevanje Tracije. Tracijo, posebno ozemlje med rekama Mesto in Strumo, naseljujejo po načrtu. Večinoma se vračajo v svoje rojstno kraje Bolgari, ki so bili leta 1918. izgnani iz Tracije. Po podatkih bolgarskega notranjega ministrstva je bilo doslej naseljenih okrog 100.000 ljudi. — Huda kazen za nezvesie žene. Pri nekem južnoafriškem zamorskem rodu, pri katerem so se še ohranile precej divje navade, poznajo posebno hudo kazen za žene, ki so prelomile zakonsko zvestobo. Odrežejo ji nos. To spačenje obraza morajo nositi celo življenje kot madež — če se mož ne da omehčati in jim čez nekaj časa odpusti. To se zgodi bolj jxigo6to, kakor bi človek mislil, ker so namreč žene obenem najbolj pridne delavke in za moža pogosto nenadomestljive. Kot znak sprave mora snak.i na obrazu izginit — žena dobi potem od domačega vračarja umeten m«. —• Usoda gledališke igralke. Na Dunaju je v starosti 73 let umrla znana gledališka igralka Ana Dirkens, ki so jo svoj čas posebno slavili kot Adelo v »Netopirju« in kot očarljivo -Briefchristl« v »Pti-čarju«. Med prvo svetovno vojno je umetnica prekinila s svojimi vlogami, da je lahko kot 6estra Rdečega križa 6tregla ranjenim vojakom v lazare-tih na vzhodni fronti, kjer je v bitki pri Gorlicah tudi izgubila 6vojega moža, majorja pl. Hammer-stein-Ecjuorda. Ko je vsled nesreče jiostala nesfio-sobna za delo, sc je vrnila na Dunaj, kjer je imela naposled trafiko v bližini dvornega gledališča. ^čju&ijana I Pred mesečno rekolekcijo duhovnikov na prvi petek bo najprej v kapeli od 4—5 pop. skupna ado-racijska ura s premišljevanjem, rožnim vencem in blagoslovom. Nato bo ob navadnem času rekolek-cija v kapeli in važen nagovor v dvorani. Vsi v Ljubljani bivajoči gg. duhovniki vljudno vabljeni k obilni udeležbi. — Vodstvo. 1 Maša zadušnira za pok. inž. Francem Em-merjem Ini v petek. 4. t. m. ob sedmih v frančiškanski cerkvi, v kapeli za glavnim oltarjem. Prijatelji in znanci vabljeni! IIIIIIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIMIIIIinmHIIIIMIIMMIlllHIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIM lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllMIIIIIIIIUIIIIIIIItlllllllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIII'1111111 A. BOŽIČ LJUBLJANA Frančiškanska ulica 3 Opozorile SV. MIKLAVŽA, da si za svoje obdarovonce izbere darila, kakor so: precizne ure • moderni nakil • krasno keramiko - servise s pravim srebrom itd. Taka darila so dragocena in trajne vrednosti IIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIMIINMIlllllMIllllllllllHIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIMUlIlllMIlIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIINIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIINMIlIMlimillUlIlllllMIIIIIMlimillllll 1 Razstava v Jakopičevem paviljonu Kalin-Krcgar-Omerzn-Putrih se zapre nepreklicno 3. decembra. Ta dan l>o imeli ob pol 15 vodstvo po razstavi g. akademski slikar Stane Kregar. I Jezikovni tečaji italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično dne 7. decembra. Pouk dopoldne. jio|>o]dne ali zvečer (po želji)) v začetnem, nadaljevalnem ali kon-verzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metod«. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. I Na III. letošnjem simfoničnem koncertu ie izmed domačih skladateljev prvi na sjioreuu Anton Lajovic, ki je v resnici tudi prvi naš simfonični skladatelj. Po daljšem presledku bo izvajan njegov Andante z.a veliki orkester, ki je doživel svojo prvo izvedbo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske 12. marca 1940. leta v veliki dvorani Narodnega doma. Andante je simfonična skladba, mogočnega, globokega čula in krasite invencije. Njena notranja zgradi« je duhovita, instrumentacija sijajna in delo 6e«toji v svoji notranji zgradbi iz treh stavkov: iz glavnega prvega stavka, iz srednjega stavka in iz repeticije glavnega stavka, ki se proti koncu močno sto|)njuje. Poleg Lajovica so na sporedu še Rossini, Grieg in Dvorak. Koncer bo v ponedeljek, dne 7. decembra ob 18. uri v veliki uni-onski dvorani. Izvajal ga lio simfonični orkester pod vodstvom D.M . šijanca- Na tem koncertu bo sodeloval pianist prof. Trost ter igral Griegov Koncert na klavir in orkester. Vstopnice v kn jigarni Glasbene Matice. 1 Rokodelski oder. V nedeljo, 6. decembra, bodo igralci Rokodelskega odra vprizorili nad vse zabavno in prikupno Connersovo komedijo »Ro-ksi«. Pri prvih predstavah je žela velik uspeh, zato cenj. občinstvo vljudno ojiozarjamo, da 6i vstopnice preskrbi v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. 1 »Višarska polena< je naslov odlični slovenski drami, ki jo je za Rokodelski oder priredil g. Pirnat. Delo je jiolno pristne kmetsl& karakteristike, ki daje igri posebno .prikupnost in lejx»to. Igralci jo bodo uprizorili na praznik 8. dec. ob pol 5 pojioldtie. Opozarjamo na predprodajo vstopnic. Ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričet-kom, v društveni pisaini, Petrarkova 12rL KDOR POTREBUJE premog ali drva, naj pride z nakaznico k »GORIVO« Karlovška cesta 8 1 Miklavževanje v deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo, dne 6. dec., ob 4 popoldne. Zaradi jTomanikanja prostora si čimprej preskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. 1 Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovan jem ustreči, naj se zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magistralne hiše za vodnjakom. I Miklavž v Drami. Kakor vsako leto, se bo | tudi letos oglasil Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov v gledališču in bo delil otrokom darila. Prišel bo v soboto ob 14. uri k predstavi P. Golieve pravljice: »Princeska in pastirček«, ki jo bodo igrali po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Miklavž bo prišel tudi k nedeljski mlad.inski predstavi ob 10. uri »S.iegulj-čici« in v torek ob 14. uri k »Peterčkovim poslednjim sanjam«. Darila /a otroke morajo prispeti najkasneje do začetka predstave. 1 Hranilni in posojilni zavod v Ljubljani v likvidaciji obvešča vse upnike, da morejo od sodišča odobreno kvoto dvigniti vsaki dan od 10—12 v prostoru zadruge, Bleiweisova 38, pritličje, desno. 1 Zaradi zapornic drž. železnic na Zaloški cesti, ki so več.krat dalj časa zaprte, se tramvajski slnžbcni vozovi, ki odhajajo z Ajdovščine ob 19.27 v Moste, vrača jo v remizo šele po 20, spremljajoče osebje pa še kasneje na svoje domove. Da bi se omogočilo obratovan je, odgo-verjajoče odredbam, je uprava električne cestne železnice odredila, da bodo ti vozovi od 2. t. m. dalje vozili samo do vojaške bolnišnice, t. j. do zadnje postaje tostran pro se na Zaloški cesti, 1 Stanovanjske odpovedi. Ljubljansko okra jno sodišče jc v ti mesenih leto« zaznamovalo 663 stanovanjskih odpovedi, ko jih je bilo lani , v tem času 1138. Letos v novembru jih j« bilo I _>J Severna Afrika: Italijanski tanki v akciji. 41, 1 anj 54, v oktobru letos 43, lani 85 in v septembru leto« 44, lani 125. V novembru je bilo največ odpovedi zaradi neplačane najemnine, ko so ostali nekateri najemniki dolžni po 4 in še več mesecev. 1 Živilski trg. Megla je zavila v sredo živilski trg. Branjevci morajo sedaj limone prodajati na težo. ne več |io posameznih kosih. Limone so sedaj po 4.85 lir kg. Na prodaj je dalje lcj>a uvožena cvctača. Vedno več prihaja na trg iz južne^ Italije pomaranč in mandarin. Tudi lepa in žlahtna jabolka so na izbiro. l)omače zelenjave je bilo precej. Življenje na trgu se je splošno zaradi mraza pričelo precej pozno, trg je oživel šele po 9 in je končal okoli 11 dopoldne. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek. S. decembra ob 11: >11 amlct.« Petek, 4. iloppinhrn: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 5. decembra ob 14: »Princesk« in pastirček.« Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Znižane cone od 12 lir navzdol. Ob 17: »Deseti bral.« Izven. Opera. Četrtek. 3. decembra oh lfi: »Slep« miS.« Red Cotrtek. Petek. 4. decembra ob 15: »Slepa mis.c Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Sobot«, 5. decembra ob 16: »Thaia.1 Premiera. Red Premierski. ROKODELSKI ODER. Sobota oh 4: Miklavžev večer. Nedelja ob pol .1: »Hoksl.« Torek oh pol 5: »VI-Sarska polena « Predproda.ia vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v druSIveni pisarni. Petrarkova 12, 1. nadstr. RADIO. Četrtek. 3. deccmbra. 7.30 Slovenska glas-ha — S Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 PloSče — 12.,10 Poročila v slovenHČ-ini — 12.45 l.abka glasha — 13 Napoved Časa — Poročila v ilali-.inniCini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženi! Sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo — Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo — Lahka glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Porčila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert pianistke Marchi — 17.40 Pisana glasba — 111.30 Poročila v slovenščini — 19.15 Valček — 20 Nnpoved časa — Poročila v italijanščini — 20.45 Koncert orkestra Oora — 21.15 Opernn glasba — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Pisano glasbo Izvaja Radijski orkoster iz BudimpeSte — 22.45 Poročila v Italijanščini. I.EKARNE. Nočno sltiiho Imajo teparne: SuSnlk. Marijin trg 5; mr. Deu-KlanjSček, Ciosposvelska cesta St. 4, in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. oktobra 31. Iz Novega mesta Ponovno opozarjamo na prihod sv. Miklavža v Prosvetni dom. V sol>oto, dne 5. decembra ob 14. uri bo sv. Miklavž obdaroval našo deco. Poudarjamo! Izključno le otroke, ki na j pridejo v spremstvu staršev ali starejših bratov ali sester. Nikar pa naj teda j ne silijo v dvorano drugi odrasli, saj bodo ti obdarovani pozneje ob 17. uri istotam. — Paketi za otroke kakor tudi odrasle se sprejemajo isti dan od 9 do 13 oz. 16 v mali dvorani Prosvetnega doma. L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Delavniki: 15.30, 17.50. Sloga ed 1« dalje, nedelje In prazniki: 10. 15.30, 15.50, 17.50, v kinu Union fe matineja eb 10.50. Nenavadni domi»'eki brezdelnih članov bogate obitelji Čudaška družina V glavnih vlogah: A.Fa'eoni. Marla Meroader. SergioTofano ln dr. KINO UNION — TEL 22-21 Llabki demonček — LI LIA SILVI v plknnt.nl veseloigri najmodernejšega okusa „UhroCena trmoglavka" Ollični igralot- Amedeo Nazzari, Paolo Stoppa. Lanro Gazzolo KINO MATICA — TEL 22-41 Nepozabni JEAN (IAB1N in lepa SIMONE SIMON v pretresljivi IJnbavnt tragediji „Z11 duh" FIlm senzacije, ki «1 ga bo vsak rad ogledal KINO SLOGA — TEL 27-30 Dober Miklavžev nasvet! Za Miklavža so najprimernejša praktična darila trajne vrednosti kakor: p salni stroj, gramofon, dobra nalivna peresa, žepni notesi in mape. - Najlepšo hbiro pisalnih strojev, gramofonom ter plošč, nalivnih peres Parker, Mont Blane, Aurora, Zemax, Everest itd. — ter notese in mape v starinski kožni imitaciji — Vam nudi po najnižji reklamni ceni 11. EVEREST. Pred nakupom si oglejte razstavljene predmete v izložbah tt. EVEREST — PREŠERNOVA 44 š ■Pohorske pravljice-Veselja dom ti dve k n] I si sta najlepši darili za svetega Miklavža l Kupite jih pravočasno do'morščaka Aleksandra Selkirka. Ta se je bil na morski vožnji spri s svojim kapitanom, nakar so g? na lastno željo izkrcali na otoku Juan Fernatidezu, kjer je moral bivati 4 leta in 4 mesece. V avgustu leta 1709. pa je ondi pristal kapitan Rogere in ga je odpeljal nazaj v Anglijo. Kmalu se je izvedelo, da je Aleksander Sel-kirk tisti Robinson iz Defoejeve knjige. Zatorej je bil v posebni časti on in njegova škotska rojstna vas Largo, kjer je po svojem p>ovratku prav siromašno živel. Ker ni itnel nobenega veselja do dela in je njegov tast tudi rajši 6edeval po krčmah, je obema prav trda predla. Vdova škotskega lorda s svojima sinovoma je obiskala pravega Robinzona. Nekega dne 6ta sedela 6kupaj in zabavljala čez slabe čase. Tedajci se je pripeljala gosposka kočija 6kozi vas in se je ustavila pred borno hišico. Izstopila 6ta dva dečka in gospa v črni obleki, ki je bila vdova nekega škotskega lorda. Oba dečka 6ta bila brala Defoejevo knjigo in 6ta bila tako navdušena, da 6ta hotela na vsak način videti tistega Robinsona. Selkirku se je to neznansko dobro zdelo. Dejal je: »Potem pa me morata oba mlada gospoda videti prav takšnega, kakršen sem bil kot pravi Robinson.« Čez nekaj minut se je pojavil pred njima v obleki iz kozjega krzna, ki si jo je na otoku s tako težavo sešil. Na glavi je imel kučmo, v roki pa svojo puško. Mimo tega je fiokazal še svojo sekiro, 6Voj nož in še razne reči. Pripovedoval jim je vse podrobnosti z otoka. Ko se je čez uro poslovila gospa z dečkoma, je stisnila začudenemu Selkirku nekaj zlatnikov v roko. ffiSSS! Pet let je romal Setkirk v svoji opremi okoli po sejmiščih. Zaradi tega dogodka sta se Selkirk in njegov tast domislila, da bi spremenila navdušenje za Defoejevo knjigo v denar. Selkirk je sklenil, da bo hodil s tastom okoli po Angliji in 6e na sejmiščih razkazoval proti vstopnini. Rečeno — storjeno. Najprej sta prepotovala škotsko, nato še Anglijo in sta bila najdelj v Londonu, kjer si je tudi Danijel Deloe ogledal Selkirka, ki ga je bil doslej poznal le po pripovedovanju njegovih spominov iz ust kapitana Rogersa. Velikanske množice ljudi so se gnetle pred Selkirkovo stojnico, kjer je bilo videti pravega Robinsona in še V6e polno zanimivosti iz daljnih krajev. Selkirk in njegov prebrisani tast sta pet let romala okoli in si nabrala precejšen kupček denarja. Nalo sta se vrnila domov v Largo, kjer sta živela brezskrbno življenje. Pravnuk Selkirka, neki imovit tkalski mojster, je še leta 1S06. kazal ljudem slavno opremo svojega pradeda, resničnega Robinsona. Su. MiHlau2u - pismo v nebo 6S3GS£ H :>!©<3!©®©6S£X3^^ Ko mesec se prikazal na nočnem je nebu, se polja temine so ose posrebrile. Srebrd z neba in z njiv se n eno je zlilo, in zvezdic lesket se ko lučke je drobne nasmehnil. »Kam pojdeš nocoj?* vprašal angelov zbor je svetnika — Miklavža. »Tja dol na zemljd, tja dol, kjer hudd, se mi zdi, je zdaj malčkom.« Ta angel v košaro nabere si jabolk, oni z drobnino se sladko opremi. In tretji rokavic in čepic nabere in dene si v koš, a četrti le hrušk in orehov in leda natlači. In peti in šesti in dalje — vsak angel si vzame dobrot iz nebeške zaloge, in čaka, da sveti Miklavž še v toplo se ogrne in je pripravljen zn pot. O, kako po srebrni se mesečini naglo spušča nizdol vsa ta družba nebeška! Prišcdši na zemljo, sveti Miklavž na okenca trka, darila razdaja, tolaži in briše prebridke solzč. Ko angelom zmanjka že vseh teh dartU>,.pn naglo v nebo se povzpenjajo in spet se vračajo težkd obloženi. O, sveti Miklavž, daj eno dobroto otrokom in nam, že velikim: Daj in izprosi mirii, da otroci v domovih svojih bodo veseli, in drabi bršljan pri nas največ toplotne energije, preden odpre svoje cvetove, in sicer kar 6000 stopinj. Ista toplota pa zadisHije že za zoier.je hrjšk in jabolk Namesto da bi postavljali vejice forzicij in drugih grmov za tako dolgo v kurjene prostore, jim lahko ta čas 5 primernim »kopanjem« skrajšamo. V podolgovato posodo, škaf ali banjo na-lijemo vroče vode ter pustimo, da se 6hladi na 35—40 stopinj. Nato položimo v vodo cvetne vejice, posodo pokrijemo, dobro ovijemo z vrečevino, da ostane 12 ur voda enako topla. Če je potrebno, postavimo vse skupaj na toido peč. Cez 12 ur vzamemo vejice iz vode in jih postavimo v kozarec v vodo. Vejice bodo v prav kratkem ča6tt pričele odpirati cvetne popke. Zanimivo je, niladansko cvetje! afir FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 21. PA NI RILO TAKO HUDO. ANGELČKI SO OSNAZILI MADEŽE S SREBRNIMI NEBEŠKIMI METLICAMI: KRISTALNE BELE ZVEZDICE SO ZAČELE PADATI Z NEBES NA ZEMLJO 09 OTROCI NA ZEMLJI PA SO VESELO VZKLIKALI: SNEŽI! OH, KO BI SOSEDOVI DUŠICA IN BOŽIČA VEDELI, DA JE NJUN PRIJATELJČEK TISTI, KI SIPL.TE SNEG S SVOJO NEBEŠKO METLICO! 23. NJEGOVA MAMICA .TE VZDIHNILA: >PRVI SNEG! OH, KAKO BI GA BIL MOJ LJUBLJENI MALČEK VESEL, DA ZIVI!< ANGELČEK PA SI MISLI: »KO BI VEDELA MAMICA, KAKO DOBRO MI JE BIH ANGELČEK, PA BI NE JOKALA!« Sv. M?3*!avž se dober »Anrejček, počakaj me! Bova šla skupaj,« te zaklical vesel rdečeličen deček s šolsko torbico na rami, ki je pravkar stopil^ z velikega vrta, sredi katerega je stala lepa hiša, in stekel za drugim dečkom, ki je s knjigo in dvema zvezkoma pod pazduho počasi šel proti šoli. Andrejček se je ustavil in počakal Stojana, ki je pridirkal do njega. Bil je nekoliko večji kot Stojnn, bolj temnili las in bolj bled v obraz. Ko pa ga je tovuriš bliže pogledal, je videl, da ima njegov prijatelj oči vse zardele iu mu še sedaj ustnice nekako trepečejo. »Kaj pa ti je? Te knj boli?« je živahni šolar izpraševut svojega molčečega tovariša. Slednjič je vendar spravil iz njega odgovor: »Veš, Sto,jan, saj sem ti povedal, da je pred dvema tednoma umrl naš gospodar, tisti starček, ki mc je imel tako rad in mi je vedno dal kaj dob rega. ln še takrat, ko sino zvedeli, da ga je zadela kap, je rekel očka, da bo to za naju še pruv posebno hudo. In res; ko sem včeraj prišel domov, je bil v najini sobi neki mož, velik in rdeč v obraz, ki se je zadiral nad očkom, da odslej ne bova več v tej sobi stanovala, razen čo mu očka plačuje na mesec po sto lir. In iz kuhinje odslej tudi ne bova ničesar več dobila. Tisti mož z rdečim obrazom je njegov sin, ampak do sedaj ga ni bilo nikoli doma, in očka ga skoraj ne bi bil spoznul. In sedaj morava najpozneje jutri z očkom iti iz sobe in sploh ne veva, kam bi šla, od česa bova živela. In očka s svojo bolno nogo...« in dečka so oblile solze in ničesar več ni mogel reči. »Pa ravno jutri, ko bo sv. Miklavž hodil okrog, saj še vedel ne bo, kntn naj ti kuj prinese!« je vzkliknil Stojan, ki mu je že teden I dni rojil jio glavi samo nebeški svetnik, pred- ' vsem seveda njegovi durovL ' »Saj ne mislim na Miklavža; sn.j ta je k nama prišel ponavadi le bolj na koncu, ko je imel samo še kak piškot in nekaj orehov; očka je rekel, ker sva tako visoko, in je že prestar, da bi sam hodil! Amjiak to premišljam, kam bova šla stanovat in kaj bova jedla. Očkova pokojnina bi zadoščala samo za eno. pa še za to je premalo. Službe pa očka tudi ne dobi nobene, ko ima bolno nogo. Ves dan sva včeraj premišljala, in če ne bo drugače, bom pa jaz moral iti kam za tekača ali vajenca.« Med tem pogovorom sto prišla do šole, kjer se jima je pridružilo še več sošolcev, ki so ju takoj vsi obkrožili. Največ govorjenja so je danes sukalo okrog bližnjega prihoda sv. Miklavža in okrog neštetih, mogočih in nemogočih želj v zvezi s tem. Toda, Stojan, sicer eden najbolj živahnih, danes ni govoril veliko, in če ne bi bilo kmalu pozvonilo, bi sošolci to najbrž zapazili in se začudili. Stojan skornj ni imel manjših skrbi knkor Andrejček. Imel je tega svojega sošolca zelo rad. V šoli sta sedela vedno skupaj in si pri vseli težavah zvesto pomagala; toda tudi v prostem času sta bila mnogokrat skupaj; obiskovala sta drug drugega in vedno sta se dobro zabavala. Bila stn pač res dobra prijatelja. Zato bi bilo Stojami seveda zelo hudo, če bi Andrejček moral kam oditi v službo, morda bi moral obiskovati celo kakšno drugo šolo — morda se sploh ne bi več videla. To bi bilo pa res preveč žalostno. In Andrejčkov očka? Kaj naj naredi? — Nič kaj posebno pazljiv ni bil danes Stojan in še sreča, da gospod učitelj danes ni zahteval od svojih učencev prevelike pazljivosti, saj je vedel, kako je z otroki na dan pred sv. Miklavžem. Kar naenkrat pa se je Stojanu obraz razjasnil in zašepetal je Andrcjčku: »Ze vem, kaj boš naredil. Boš videl, vse bo dobro. Ti bom povedal, ko bova šla domov.« ln ko sta sama šla proti domu, jc Stojan povedal, kaj si je izmislil. »Andrejček, kaj si si letos želel od Miklavža ?« »Veš, saj si nisem tako prav zares želel, ko vem, da ne more tako visoko, ampak rad bi dobil tako igro, da se iz ploščic in palčk sestavljajo inize in stolčki in hišice, |>u še celo kak stroj, ki gu je mogoče premikati — tisto je tuko lepo; saj veš, tisto, kar imaš tudi ti; ampak jaz bi si želel kur čisto majhno. Pa saj —« »No, vidiš, Andrejček. Zdu.j pa ti danes moli k sv. Miklavžu in mu reci, da ti ni treba ničesar prinesti, samo naj kako naredi, da bosta z očkom imela kje stanovanje in jesti. Veš, nekoč mi je mamica pripovedovala, kako je neki slikar prosil za nekaj, v zameno je pa dal v cerkev svojo najlepšo sliko. Ti hi pa tuko naredil in jaz mislim, da bi to ravno tuko veljalo in bi sv. Miklavž že kako naredil.« Zdaj se je tudi Andrejčku obraz razjasnil in se je zahvalil prijatelju za dober svet, pa brž stekel domov, da pove še očku, kaj si je Stojan izmislil. Ko je Stojan prišel domov, je bil začuda priden in miren. Starši so pripisovali to pridnost bližnjemu prazniku, slednjič se jim je pn Ie zdelo že kur malo preveč nenavadno in zaskrbeli so, ali ni morda bolun. Ko so ga izpra-ševali, jim je le povedal vso žalostno zgodlio svojega prijateljčka in pristavil, da bo Andrejček sedaj molil k sv. Miklavžu, ki mu bo gotovo storil to dobroto, — Čisto [K) tihem pa je zaupal mamici še. da bo tudi on molil in se odpovedal vsem Miklavževim darovom, samo da bi še dalje ostala skupaj z Andrejekom. Ko sta oba tovariša šla naslednje jutro v šolo, sta bila že malo manj v skrbeli, snj sta trdno zaupala v dobrotljivost sv. Miklavža. i Popoldne tistega dne pred sv. Miklavžem je Stojan ravno skončal svojo ručunsko nalogo, " o so se nenadoma odprla vrata in v sobo je planil — Andrejček. »Stojan, Stojan, vse je dobro! Sv. Miklavž me je že uslišal! Pomisli: veš, kani je ravnokar prišel voz z našim pohištvom? K vam! Tu pri vas bova odslej stanovala, dol v tisti sobi, kjer sva takrat imela gledališče, saj veš, v tisti veliki! In še nekaj; očka je dobil službo, pa tako, da mu ne bo treba nič hoditi in deluti. Vsako jutro ga bo ob sedmih vaš Janez peljal v tisto tovarno. k jer je tvoj očku, in moj očka bo potem sedel tam v neki majhni sobici in vsakdo, ki bo hotel iti k tvojemu očku, bo moral naj^-ej v tisto sobico in tam povedati, kdo jc in kaphoee in potem^bo moi očka vse to telefoniral tvoje-jan, kako mu. Oh, Stojii bo zdaj lepo! In zdaj bova lahko veliko več skupaj, kot prej!« »juhe, Andrejček! To bo odslej veselo pri vasi Kar vedno bova skupaj —■ to bo sijajno!« »Veš, zdaj se moram pa res lepo zahvaliti sv. Miklavžu. Bi mu pisal ali kakor« »Saj pride zvečer k nam, pa mu boš lahko kar povedal.« Rm je zvečer prišel nebeški svetnik, in Andrejček sc mu je zelo lepo zahvalil za njegovo dobroto. Sv. Miklavž, je bil z obema dečkoma zelo ljubezniv in n jegovi peklenski spremljevalci niso prišli kar nič do veljave. Kakšno pa je bilo veselje šele naslednje jutro, ko sta dečka našla Miklavževe darove! Andrejček je dobil lepo veliko igro za sestavljanje, šolsko torbico, nogavice, lepo knjigo in še polno sladkarij in sadja. Stojan pa je tudi dobil vse. kar si je želel, čeprav sc je tako velikodušno orl|iovetlal vsemu. Ni bilo odslej boljših prijateljev, kot stn bila Andrejček in Stojan in ostala sta tuko vse življenje. 1 to(uuroi 52 Palača ob jezeru Zaradi svojega vso prej kot vljudnega vedenja do preprostih slojev je že nekoč v Turinu dobil zaušnico od nekega natakarja. Morda bi bil tu naletel še na kaj hujšega, čo bi bil llaron slišal njegovo besede. K sreči pa je slišal samo zadnjo in jo odrinil barčico iz zaliva ter krenil z njo proti prestolu, kjer jo votla bila bolj mirna. Tu jo Marini in Nepu dopovedoval z rokami, da so lahko pride na vrh skale in odtod skozi razpoko na prosto Marina jo odvrgla šal na dno čolna, skočila na sedež in v dveh skokih dospela na vrh skale. Odtod jo ukazujoče pomignila Nepu, naj gre za njo. Nepo je stal v čolnu in tipal skalo; obotavljal se je in postrani gledal Barona, Starec ga jo dvignil in postavil na rob skalo. Ko se jo je Nepo po dolgem tipanju oprijel, ga jo porinil na vrh. Odtod jo bilo mogoče priti na prosto po ozki deski, ki jo služila ribičem kot most. Ko je Marina namignila brodarju, naj jo počaka, je odšla z Nepom po tej deski. Pogled na kraj, kamor sta dospela, bi se zdel divji tistemu, ki ne bi prišel semkaj iz podzemlja. Marina se je vzpela do nekaterih slabotnih tis, ki so se z vejami dotikalo črne skale, ki jo stala poleg jame, ki jo vodila v votlino in odkoder je prihajalo hrumenje že zelo oslabljeno. Težko jo hilo hoditi po tem strmem pobočju, pokritem z vlažno travo, kjer ni bilo nobeno steze; le tu pa lam so so v ilovnati zemlji poznali sledovi nog. Nepo je hodil z veliko težavo in se jo ves čas oprijemal šopov trave, da bi no zdrknil na- vzdol. Ko jo bil le nekaj korakov oddaljen od Marine, jo obstal, da bi zopet prišel do sape. »Ostanite tam,« mu jo dejala »V temi imate več poguma.« »Zdaj pa nikakor no bom odnehal,« jo dejal Nepo.« »Stojte I« Nepo je obstal s temnim obrazom in ves nemiren. Prej jo menil, da se hoče Marina pogovoriti z njim brez prič. Zdaj pa ničesar več ni razumel. Nevoljen je bil nanjo, vendar pa ga je prevzelo novo čustvo ali bolje nov občutek. Dotik male ročice in postave polne življenja, mu jo vzvalovil kri. Za hip sta oba molčala. »Hočete torej?« jo vprašala Marina. »Ah!« jo odvrnil Nepo in iztegnil roki. Zopet molk. »Zakaj hočete?« »Moj Bog, kako vprašanje!« »Kajne?« so je nasmehnila Marina. »Prav imate.« Pogledala ga jo s prodirljivim pogledom in nato dejala glasneje: »Toda ne ljubim vas!« »0 duša moja!« je vzkliknil Nepo, ki njenih besed ni prav razumel. Splezal jo v njeno bližino. Marina so jo presenečena umaknila. »No ljubim vas,« je ponovila. »No ljubite me? Kako to, da me ne ljubite? A pred petimi minutami v čolnu v temi...« »Kes? Se vam jo zdelo?« »Moj Bog! Čo bi čoln mogel govoriti!« ■»Povedal bi grdo stvari o vas. Varali sto se. Ne ljubim vas.« GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK. strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudoll Pajk, Sv. Petra c. 33 DAftMOL II miglfor lassativo najboljše odvajalno sredstvo Dvogovor Mali oglasi |&lEpi ime Otroške sani dvo ali trlsedežne, dobro ohranjeno, kupim. Cenjene ponudbo: Dolenjska cesta 13, pritličje. Pisalni stroj, gromoton In plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, Kupuje '- plaCa najvišje dnevne cene: • EVEREST«, Prešernova ulica 14. k 9 H* Dobe: Hlapca, pridnega vestnega In poštenega -Iščem h konjem Naslov v upravi »Slov.« G726. Pisalni stroj clrlllčnl, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Cirilica« St. 6697. Pisalni stroj prenosni ali pisarniški -kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Rabljen stroj« št. 6608. Gospodinjsko pomočnico zmožno vseh hišnih del Iščem. Vprašati: Sv. Petra cesta 3 4. »Res je, rla sva se z ženo večkrat sporekla, toda zadnja beseda je bila vedno le moja.« »Seveda, ko si jo prosil za oproščenje.« Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno peso ln rumeno kolerabo je čas kupiti samo šo nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozarjamo vse reflektante, da jih prodajamo samo še nekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ulici štev. 10 ln v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založite so pravočasno I Gospodarska zveza, Ljubljana. Umrl nam jc, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat in stric, gospod Švajgar Anton poštni uradnik * Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 4. decembra 1942, ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, 2. decembra 1942. Žalujoča žena, hčerke in ostalo sorodstvo zaaamsEnm Šivalni stroj, pogrezljiv šiva naprej ln nazaj, nov prodam aH zamenjam za živila. Pred Skotijo 19_ hišnica. Elektr. rešo na 2 plošči Siemens, skoraj nov, prodam. Ogled v delavnici Goreč, Moško zimsko suknjo rjavo, prodam Naslov v upravi »Slov.« št. 6729. Oddajo: Opremljeno sobo podstrešno, oddam pošte- I nI osebi, ki jo čez dan odsotna. Jernejeva ul. 29 Slška Ključavničar, vajenca sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6710. Nejio jo jo gledal z nainršenimi obvrvmi in z na |K)1 odprtimi ustmi. »Kljub temu pa vas sprejmem,« je dejala Marina. »Vam torej to zadošča?« ga je vprašala. Ne|X> je hotel odgovoriti z objemom, a deklica ga je oddaljila od sebe s lem, da mu jo nastavila sončnik na prsi. »Vrnilo eo nemudoma,« je dejala.. »Bro-dar lahko odide takoj nazaj. Ne bom šla z vami. Sla bom okrog votline od zunaj. Nočem iti z vami Da bi vi šli z menoj? Ne, nočem vas. Pojdite! Ali niste zadovoljni zdaj? Recite gospodični Steinegge in dečku, naj me Čakala oh mostu. Vsi ostali pa pojdite naprej. Tudi ob jezeru nas ni Ireha čakati. Prav lako nas ni treba čakati za večerjo. Ko se vrnete domov, lahko govorile z materjo in stricem. Govorite takoj, preden 60 vrnem. Pojdite!« Nej>o pa ni hotel oditi. Prosil je za poljub a ga ni dobil. Ni smel poljubiti niti njeno male roke, niti njune obleke. Pograbil je njen sončnik in ga poljubil. Voda in vejevje se mu je posmehovalo. On pa je odšel zadovoljen in nezadovoljen obenem. Ko je Marina dospela do mostu, sta jo Edita in Riko že čakala Molče so krenili po jioti, ki so jo že prehodili zjutraj. Preden so dospeli do jezera, so zavili po drugi poti proti gričem. Ko so dospeli skoraj na vrh malega grička, jo Marina, ki je šla spredaj, obstala in dejala: »Bila sem iskrena.« Edita ni razumela in ni odgovorila. Ni opazila razburjenja v Marlninem glasu in nemira v njenih očeh. Njena duša je bila vsa prevzeta ob pogledu na krasoto narave. Hodila je počasi in občudovala nebo, ki se je bočilo tako čisto nad gorami, ki so se bleščale v soncu. Zdelo se je, kakor da tudi gore gledajo k nebu, združene v kaki skupni misli, v kaki vzvišeni molitvi brez besed. Čutila je, kako ta zbranost prihaja tudi v njeno dušo. Ni mogla razumeti, kako je mogočo, da bi kdo mislil na kaj drugega; ni čutila več, kakor zjutraj, morečega Marininega vpliva. Bila je prosta. Ko je dospela čisto na vrh griča, je ob pogledu na nov razgled, ki 6e je odprl pred njo- dejala: »Koliko poezije je tu!« Marina ni odprla ust. Ko se ji je Edita približala, je opazila, da ima vse solzne oči. Presenečena je obstala. Marina jo je s silo prijela pod pazduho in polem ko je namignila dečku, naj gre naprej, je naglo krenila s steze na travnik. Nenadoma pa je objela tovarišico in bruhnila v krčevit jok. Jokala je, naslonjena na Editino ramo, ji govorila nerazločne besde v obleko in od časa do časa stresala z glavo. Edita je vsa trepetala. Zadušen glas tovarišice ji je segal do srca, a razumeti ni inogla niti ene besede. Prevzelo io jo globoko usmiljenje, kakor da bi srce razumelo besede, ki jih je Marina šepetala. Iskala je to-lažilnih besed, a jih ni mogla najti. Ponavljala je: »Pomirite se!« a brez uspeha, ker je Marina tedaj še z večio silo odkimavala. Sklonila je glavo in se z ustnicami približala Marininim lasem. Za hip se je obotavljalo, kakor da bi se borila z neko skrilo mislijo, končno pa je poljubila to ponosno glavo, ki je bila zdaj tako ponižana in v duši je začutila sladko tolažbo, kakor da bi bila dosegla veliko zmago. Polagoma je Marinino Hitenje ponehavalo. Deklica je dvignila glavo in se nekoliko oddaljila od tovarišice Dne 30. novembra 1942 je po kratkem in hudem trpljenju, previden s tolažili svele vere, odšel k Bogu, naš ljubljeni in nepozabni soprog, sin, bral, stric in svak, gospod Vidmar Ludovik trgovec in posestnik K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, 3. dec. na domače pokopališče. Ambrus, 1. decembra 1942. Globoko žalujoči: Micka roj. Pogorelec, žena; Tonček, Milenko, Andrejka in Stanko, otroci; oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. • v^V;.,. M&k W 1 » • V- , ■ .•••»X«* X Akademij n znanosti in umetnosti v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je dne 1. decembra t. 1. umrl v Novem mestu dopisni član niatematično-prirodoslovncga razreda, gospod Ferdinand Seidl profesor v pokoju, ti op i sni član bivše Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, častni član Prirodoslovnega društva Netit rudi ji vcniu prirodoslovnemu raziskovalcu in zaslužnemu znanstveniku bo Akademija ohranila hvaležen in trajen spomin. V Ljubljani, dne 2. decembra 1942. Cdgar NVallaces 16 Skrivnost skrivljsne sveče Roman. »Kaj je hotel?« je vprašal T. Ks. »Rekel je, da je pred kratkim zvedel, da je stanoval Vassalaro pri meni, in da želi poravnati najemnino, ki mi jo je ostal dolžan,« je povedal gospodar. »Kakšen je bil?« je vprašal T. Ks. To kratkem opisu je komisarja kar zazeblo pri srcu. »Ne vem, kaj bi stavil, da je bil Kara!« je vzkliknil in začel na najrazličnejše načine preklinjati. »Cadogan Square!« je ukazal. Ko je pozvonil, 60 mu takoj odprli. Gospod Kara, da je daleč iz mesta že od sobote. Sluga, ki je vse to povedal, je nezaupno gledal obiskovalca, spominjajoč se svojega prednika, ki je izgubil službo, ker je preprijateljsko zaupal čudnim elektri-čarjem. Nič ni vedel povedati, kdaj se Kara vrne, ali kmalu ali pozneje. Lahko bi se vrnil še to noč, lahko pa tudi ne. »Vse svoje življenje zapravite,« mu je rekel T. Ks. jedko, »če se ne lotite prerokovanja.« »To nam kar olajša našo zadevo,« je rekel, ko je spet stopil v avto in sla se vrača'a. »Poiščite mi prvi jutranji vlak v Taristock in brzojavite v hotel George, naj imajo pripravljen avto.« »Zakaj ne bi šla nocoj?« je vprašal Mansus. »O polnoči gre tudi vlak. Vozi sicer počasi, a pride tja med šesto in sedmo.« »Prepozno,« mu je odvrnil, »razen, če bi našli način, kako bi prišli od tu v Paddington v približno petdesetih sekundah.« — . Jutranje potovanje v Devonshi.ro je kljub lepemu dnevu vzbujalo malodušnost. T. Ks. je imel čudno slutnjo, da se je moralo zgoditi nekaj neprijetnega. Podeželje s svežim zrakom pomladnega jutra ga je nekoliko oživilo. Ko sla se vozila po Destovi dolini, ga je Mansus potrepljal po rami. »Poglejte!« je rekel in kazal pod sinje nebo, kjer je kakih tisoč metrov nad njima plulo mirno letalo z belimi krili, ki se ni zdelo večje ko kak oddaljen kačji pastir, lesketajoč se v soncu. »Boga ini,« je vzkliknil T. Ks., »sijajno sredstvo za beg!« »Mogoče pa je res,« je pripomnil Mansus. Pomen letala so pojasnili Tu. Ksu. kako minuto pozneje, ko ga je ustavila oborožena straža. Pogled na njegovo legitimacijo je zadostoval, da je smel dalje. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Neki jetnik je pobegnil,« ,ie odgovorila straža. »Pobegnil z letalom?« je vprašal T. Ks. »Nič ne vem o letalu, gospod, vem samo, da je eden izmed delavcev pobegnil.« Voz se je ustavil pred vrati jelnišnice in T. Ks. je s svojim pomočnikom izstopil. Ni bilo težko najti upravitelja, ki je bil zelo zaposlen, ker beg kakega kaznjenca je kaj resna zadeva. Uradnik bi bil osoren, a legitimacija je ludi njega pomirila. »Ves iz sebe sem,< je dejal upravitelj, »eden izmed kaznjencev je pobegnil. Mislim, da vam je že znano.« »Mislim, gospod, da bo še nekdo izmed vaših ljudi odšel,« je odvrnil T. Ks., ki je imel čudno spoštovanje do vojaških oblasti. In je vzel dokument in ga položil na mizo pred upravitelja. »Odlok, da se izpusti John Lexman, ki je obsojen na petnajst let ječe.« »Datirano je včeraj zvečer!« je vzkliknil in se oddahnil. »Hvala Bogu, tiče 6e človeka, ki je pobegnil!« VIII. Dve leti po teh dogodkih se je vozil T. Ks. iz Batha v London, ko je bral v dnevniku »Morning Post« zanimivo poročilo, ki ga je kratko obvestilo, da se je udeležil gospod Reminglon Kara, vplivni leader grške kolonije, kot častni gost obeda, ki ga je priredilo Helensko društvo. T. Ks. je videl Kara samo mimogrede po onem usodnem jutru, ko je odkril, da ni pobegnil samo njegov dobri prijatelj iz deslmoorske jetnišnice ter kakor izginil prav tedaj, ko je bilo izdano njegovo pomiloščenje, temveč da se je izgubila tudi njegova žena, kakor bi 6e vdrla v zemljo. Kakor slučajno, tako je mislil tudi T. Ks., je prav tedaj izginil tudi Kara iz Londona, kjer ee je spet pojavil čez, šest mesecev. Na katero koli vprašanje, kje bi se nahajala Lexmanova, je bil ljubezniv, a ni vedel nič povedati. John Lexman se je pač najbrž skril v kak odmaknjen kot, da bi se ognil pravici, in žena je morala biti pri njem. T. Ks ni dvomil v tako razlago. Objavil je dopis o pomiloščenju in vseh okoliščin, ki so ga povzročile, ter še poskrbel, da so vsi pomembni evropski listi prinesli lo poročilo v izvlečku. Med odvetniki ni bilo še rešeno vprašanje, je li John Lexman zaradi svojega bega stvarno kaj kriv ali ne in je li kazniv, kar pa Ta. Ksa. ni vznemirjalo, da ne bi mogel spati. Sicer pa je naj-skrtmeje proučeval vse podrobnosti bega. Odgovorni čuvaj je bil odpuščen iz službe, a je kmalu nato kupil v Falmouthu neko pivovarno, in sicer za tako ceno, ki v uradnih krogih ni dopuščala dvoma, da se je dal za ogromno vsoto podkupiti... Kdo je zamislil beg in poskrbel zanj, gospa Lexmanova ali Kara? Nemogoče je bilo spraviti Kara v zvezo s tem dogodkom. Avto so izsledili v Exteru, kjer si ga je izposodil »neki gospod, ki je bil očividno iz inozemstva«, šofer pa, kdor koli je bil, je popolnoma izginil. Ob preiskavi v Karovem hangarju v \Vem-bleyu so ugotovili, da sta ostala njegova dva n,ono-plana na mestu in T. Ks. ni mogel izslediti gospodarja letala, ki ga je videl usodnega julra riad Dertvvoosom. T. Ks. je bil nekoliko razdražen, a 6e je le muzal, ko še vedno niBo verjeli, da bi se bil mogel izvršiti beg na tak način. Medtem ko je gledal iz vlaka, kako beži mimo okna pokrajina, se je zamislil v posamezne prizore vse zadeve. Z vzdihom je odložil dnevnik, iztegnil noge na nasprotni sedež in se predal sanjarjenju. Pa je le kmalu vzel spet časopis in raztresen v njem iskal kaj zanimivega, s čimer bi pregnal dolgočasje zadnjega kosa vožnje med Ne\vburyjem in Padding-tonoin. Našel je nič kaj vabljiv, dva stolpca obsegajoč članek, »Rudninsko bogastvo Sierre de Fulgo«. Bil je^ pisan v bleščečem slogu, a obeneqi lahek in poučen. Govoril je o doživljajih v močvirju onstran Zaliva sv. Boštjana, o potovanju ob reki Gtiarez Cel inan, o nočeh, prečutih v pragozdovih, in zaključil z geološkim poročilom, razpravljajoč o vrednosti scenita, porfirja, trahita in dialiba. Za Ljudsko tiskarno y Ljubljani: Jože Kramariž izdajatelj; Inž, Jože Sodja Urednik: Viktor Čenči!