Podnevi štirikrat več Ijudi kot ponoči
Tako kot za večino krajei/nih skupnosti v Centru bi lahko tudiza krajevno skupnost Kolodvor rekli, da gre za tipično mestno območje z zelo gosto naseljenim prebivalstvom. Statistika sicer te gostote ne izkazuje in to&aradi velike površine Ijubljanske železniške postaje, ki je v bivalnem smislu prazen prostor. Prav bližina železniške postaje pa daje krajevni skupnosti poleg imena še svojevrsten pečat in prinaša med drugim tudi dokaj nevšečnostl.
Po številu prebivalcev je Kolo-dvor najmanjša krajevna skup-nost v Centru, bržkone pa je prva po številu organizacij združenega dela. Kar dvesto jih je in med nji-mi nekaj zelo velikih, kot na pri-mer Železniško gospodarstvo, PTT, Skupnost pokojninskega in invalidskega_ zavarovanja, Kom-pas, Intertrade, sodišče in druge. Zaradi tega je razumljivo, da se v delovnem času število prebival-cev krajevne skupnosti poveča kar za šririkrat. Dvema tisočema prebivalcev se pridruži še 8000 delavcev, ki pridejo od vsepov-sod. Ti delavci pa ne zasedejo sa-mo svojih delovnih mest, ampak zasedejo s svojimi vozili tudi vse mogoče in nemogoče parkirne prostore.
In že smo pri enem najtežjih problemov v KS Kolodvor: sto-ječi promet. Pločevina je povsod. Ne samo ob pločnikih in na oz-načenih parkirnih mestih. Prpdi-ra na pločnike in zelenice (kolikor jih sploh je), pred izhodna vrata in celo na dvorišča. Krajani se jezijo, vendar so ostali doslej v boju z jekleno poplavo praznih rok. Za-deva se je še bolj zapletla, ko so pred časom uvedli enosmerni promet pred vhodom v garaže na Trdinovi ulici. Nastal je zamašek in namesto da bi se ulice na tem območju praznile. silijo avtomo-biliste, da vozijo nekakšen vrti-ljak okrog .Kompasove hiše in obeh stolpnic na Slomškovi. Kra-jani dolžijo miličnike, češ da so jim to skuhali samo zato, da lažje parkirajo pred svojo postajo na Trdinovi. Bržčas pa bo res, da za-radi prevelikega števila vozil in premajhnega parkirnega prostora pbpuščajo živci in postane greš-nik vsak, pa če je kriv ali če ni.
Možnosti za rešitev iz te stiske so vsaj za zdaj malenkostne. V prihodnosti pa bi se mogoče dalo nekaj napraviti v okviru predvi-dene gradnje na vzhodni strani Moše Pijadejeve ulice, kjer naj bi za začetek gradili na praznem prostoru pred kinom Sloga, ka-sneje pa na vsem kompleksu tja do poslopja RTV. Za ta zazidalni otok pa zahtevajo krajani temeljj-to obravnavo tako s strokovne strani kot s strani želja in zahtev krajanov samih. »Storiti namera-vamo vse, kar je v naši moči. da pri nas zaradi zazidalnega načrta ne bo prišlo do prepirov, kakršne imajo zaradi podobne zadeve v KS Josip Prašnikar,« pravijo v KS Kolodvor.
»Predvidena gradnja uaj bo ta-ka, da ne bo še bolj odprla naše -krajevne skupnosti proti avtobu-sni in železniški postaji,« pravijo krajani Kolodvora. Neposredna bližina železniške in avtobusne postaje ima namreč zelo močan vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev. Vsak dan se namreč pripelje z vlaki približno 20 tisoč ljudi, z avtobusi pa 60 tisoč. Pri-bližno prav toliko se jih tudi od-pelje, kar pomeni, da znaša dnev-nj frekvenca okrog 160 tisoč pot-nikov. Večina teh ljudi ima v Ljubljani stalno zaposlitev ali pa so to učenci, ki obiskujejo tukaj-šnje šole. Razumljivo pa je, da se tned tolikšno množico pomeša tu-di nekaj takih, ki so vse prej kot zaželeni.
Krajani Kolodvora so prav zara- v di tega najbolj izpostavljeni ne-všečnostim, ki jih povzročajo po-samezniki, pomešani med množi-co potnikov. Nelagoden občutek in negotovost povečajo od časa
do časa še konkretni primeri nasi-lja, ki so za zdaj ostali še brez hujših posledic. »Pa če bi bilo vsaj razsvetljeno, kot je treba,« pravijo krajani in opozarjajo s tem na zelo slabo ulično razsvet-ljavo. Temačne ulice dajo marsi-kateremu zlikovcu ali pijancu po-gum, da poskuša storiti to ali ono nizkcrtno dejanje. In še nekaj: »Za ves okoliš sta zadolžena samo dva miličnika,« opozarjajo krajani in pri tem menijo, da bi morali orga-ni, ki so po službeni dolžnosti od-
govorni za varnost, posvetiti te-mu predelu več pozornosti.
Delo krajevne samouprave po-teka po ustaljenih tirih. »Zlasti moramo pohvaliti starejše kraja-ne, ki se zelo zavzemajo pri delu organov in organizacij v krajevni skupnosti.«
Kaj pa mladina?
»Z mladino nikakor ne moremo priti na zeleno vejo. Prizadevamo si ustanoviti mladinsko organiza-
cijo, pa ne gre in ne gre.« Tako ¦ pravijo v krajevni skupnosti. pa čeprav se ne oritožujejo nad mla-do generacijo. Nikoli še niso od-klonili sodelovanja, kadar smo j'h prosili za pomoč. Delujejo v raz-nih društvih, športno sp udejstvu-jejo, samo organizirati se nočejo.« Bržkone ima mlada generacija drugačrie interese in verjetno ni preveč havdušena nad obliko or-ganiziranosti, kakršno ji ponuja sedanja ZSMS. Vsekakor bi kaza-lo razmisliti o tem.
Če pa smo že pri mladi genera-ciji, povejmo še to, da ima z mla-dimi težave tudi OŠ Tone Čufar. Tu pa so vzroki znani. Samo dve-sto učencev obiskuje šolo v svoji krajevni skupnosti, medtem ko jih je kar štiristo iz drugih delov Ljubljane. Starši jih pripeljejo s seboj, ko gredo v službo in potem seveda tudi odpeljejo. Povsem ra-zumljivo je. da teh otrok ne more-jo pridobiti za popoldanske do-polnilne dejavnosti. Šola tudi zelo težko sodeluje s starši, ki jih go-poldne tudi ni na tem območju.
Kljub veliki raznolikosti med interesi prebivalcev in vsako-dnevnih »priseljencev« pa se v krajevni skupnosti pohvalijo z ve-likim razumevanjem delovnih or-ganizacij za njihove potrebe. Ni-koli še niso naleteli na odklonilnp stališče in jim zato izrekajo vse priznanje.                     Niko Isajevič
Krajevna skupnost Kolo-dvor meri 24 hektarov in ima približno 2 tisoč prebl-^valcev. Med temi prebivalci jih je približno 850 aktivnih in 500 med njimi je zaposle-nih v občini Center. Sta-rostna struktura prebival-cev pa je taka: do 18. leta starosti jih je 500, do 27. leta jih je 35 odstotkov, nad 60 let pa je 350 prebivalcev. Med vsemi krajevnimi skupnostmi je KS Kolodvor najmanjša in obsega le 5 od-stotkov površine občine Center. Na območju krajev-ne skupnosti je 760 stano-vanj in 852 gospodinjstev. V edini šoli (OŠ Tone Čufar) je 600 otrok, vendar jih je sa-mo 200 iz KS Kolodvor. .
Kdo je kdo v krajevni skup-nosti Kolodvor
Predsednik skupščine de-legatov je Nande Bizjak, predsednica sveta KS je Zmaga Bizjak in predse-dnik krajevne kon .ence SZDL je Polde Blatnik.
Predsednik sveta ZK je Jože Potočar.
Predsednica zveze borcev »Dušan Turk« je Francka Tavčar, predsednik ZRVS je Drago Peršl, predsednici društva upokojencev je Ma^-rija Modec in predsednica RK je Lizika Pečenko.
Vodja delegacije v zboru krajevnih ckupnosti občin-ske skupščine je Mitja Zupan.