Ust tefcafa ori olctoTšfa T947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od *• januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah Glasilo socialistične zveze delovnega KT?**T* SOBOTA, r>NF, !*. F^IVviMiu*, 1963 LETO XVI. — ŠT. 19 — CENA 21) DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Gkr ni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan ljudstva za G O r e N J S K O & RAZGOVORA PREDSEDNIKA TITA 7v?dNl PREDSEDSTVA Oblikovanje socialistič- človeka ■ glavna dolžnost naših listov Predsednik Tito Je 6. febru-a Ja sprejet 13 članov predsed-vil« »CZe novinarJev Jugosia- 'je. Predsednik Zveze novi- SSShftSmoIe Je najprcj teri i a se7nanil « neka-inJ", aktua,nimi problemi' Jugoslovanskega novinarstva, sov» J"? Se je tovariš Tito po-80vaftal z novinarji. W? 1C gOVf)ril o nalogah na- dns uto poudaril velik te dejavnosti pri obli-^vanju našega socialističnc-soci rVCka in zvijanju naših bU ; v f"ih odnos°v. Da bi treh'" k0s tcm nalogam, je ne in r^scVaU ^azne material-tiu 7* ^ejne probleme, se loških ^OSame7nih organ izacij- cije itd J6mOV V CiljU integra-Kar naj bi S£*tlČe ,Ysebine listov, deh « ^ plsah ° "asih lju-lavćih /aslližnih in vestnih deliš t M- Prav tako naj bi se hkrnV lz°gibali kritkerstva, ljudjl1 r?" n'',j bi sc tudL "asi J navadili na kritiko. težavah° nekaterih dejal; ka' je med drug}m «onkife Za to' da bi »Ho ča-■ov wWn*0' marveč- da tereni,«3 °r8anizacijah na PovTniePi?,l!alo,proPagira,i ku' la tud, tiska- Ma,° Je bilo de-ne bi LV stem smis,u- da se v nekn, , 8aja,°' da bl Pohajal ^snik Sf 311 zaselek en sam ba iižb,spodaj bi bi,° tre" ^elaia komuniste, da več Videli v3, tem' mi Pa »orno & ,abk« Pomagamo. ba pri? fVan,u tiska Je tre-ciaUsSS 1 orSa™zacije So- "e do2 dolzn<>sti. Vendar to ti vCn ,da bl morale i™*-Jev. o« n?kak*nih kolporter- ^ dolWVI,ale bi sa™> svo- ln tudi *lede tega ^ufij1 Uudi z najbolj °^oč i problemi. i" jim Uče.« ' da se nekaj tudi na- katerihim' da so včasih o ne-r^nravPPr(?b,emih dolgotrajne ^enl 'v Pa ° njih niste ob-niso * raznih sejah, ki zlobni ker veliko laJ" Je zeln ' aU pa Jih J« morda tudiTalffaIo> bi morai b»ti že ROvoSf0 "ovinar- Mi smo bro;'0vo"li. da bi to bilo do- cije1 £1°™-? dobiti informa- °PJ-avHa„.i,h Potrebujete za dar II Je SVOjefia de,a- Ka- 8a|ani? Z& "aše notranje do- Potrebe ** ŽivljenJe ln ti Ca°e' jnoram tudi Jaz naj- aekal ' Vam' novinarjem, «obro °vtem Povem. Bilo bi VrltOKbin . bi ne'co,iko bo,J riše Krn se druye na;'e tova-P»-avico'-ar'e "ič ne b°Jte! i'namn ate to Revati. Ce včasih kri!- ,PraWc0' da vas di J, km,71ramo, imate tu- nas I, pravico zahtevati od H rn,f Jaftl Posemezne stva-ta, da ne bi bilo eden , akai tudi naš tisk Je IJev n i d osn°vnih činite-vanb, obhkovanju in utrje-ninoL S,0c{,a,5sti«ne zavesti v K5Sh ln Vaše de,° "a tem z nl^ mora b,tl v skladu "a»o partijsko linijo.« nekaI;r;,'to 86 je dotaknil tudi sti jn . P0.lavov v umetno-re t,.r p,ra.]al Posamezne prime-re hit« da nikakor ne mo-j,ll,smcr v slikarstvu, ki bo nj«. aa realistično ustvarja- n£eJ\*u0Ti] ° integraciji v 8k , ' ku'turnem in ekonom-ial dnraZV0JU- Je "ajprej de-n treba popraviti šol-Pri utrjevanju kulture je treba Nadaljevanje na 2. strani 1 ^ke Programe 8°ciaHstione 1 Z včerajšnje seje OLO Ljubljana Bolje izkoriščati proizvodne zmogljivosti Izvoz lahko še povečamo — Suhoparen podatek, toda velika spodbuda Ljubljana, 16. februarja — Med obsežnim dnevnim redom včerajšnje seje OLO Ljubljana je bilo po svoji pomembnosti za nadaljnji razvoj prav gotovo najpomembnejše poročilo o gibanju gospodarstva v okraju. Razprava o tem vprašanju, v katero so aktivno posegli tudi trije gorenjski odborniki, in soglasno sprejeti sklepi so nakazali potrebne smernice za nadaljnji razvoj gospodarstva. Iz dodatnega poročila podpred-1 stev za proizvodnjo in trgovino, sednika OLO povzemamo za Go-1 Lovro Cerar pa se je osredotočil renjsko nekatere značilne podatke. Tako smo na primer pri povečanju družbenega proizvoda glede na sprejeto resolucijo do- j de izvoza, segli slabe rezultate, medtem ko | so bila naša prizadevanja za po- | večanje izvoza v 1962. letu uspešna. V primerjavi z letom 1961 se | je izvoz povečal za 52 odst., med- j tem ko smo predvidevali le 40.2 odst. povečanje. Vse to kaže, da I so gorenjska podjetja spoznala, da izvoz ni le prazna fraza. Kljub temu pa tudi na Gorenjskem še nismo izkoristili vseh možnosti, ki jih imamo za povečanje izvoza. V zvezi z izvozom naj omenimo še zanimiv podatek, ki naj občinska vodstva in turistične delavce spodbuja k pospeševanju turizma. Lani so namreč tujci na gorenjskih obmejnih prehodih zamenjali za 1,593.000 dolarjev tujih valut. To je podatek, ki lahko gospodarstvenikom in turističnim delavcem služi kot osnova za marsikateri zaključek. V uvodu smo omenili, da so v razpravi o gibanju gospodarstva sodelovali tudi gorenjski odborniki. Kot prvi se je javil k razpravi Milan Osovnlkar, ki je z nekaterimi podatki osvetlil gospodarsko situacijo v loški občini in s tem v zvezi nekaj apliciral tudi na Gorenjsko. Jože Nastran se je v svoji razpravi omejil na trgovino in dal določene predloge, ki so jih formulirali kot sklepe. Bistvo njegove razprave je bilo, da gre za nesoraz na problem preskrbe s surovino v papirni industriji in s tem v zvezi na nekatera vprašanja gle- Ljudski odbor se je v sklepih zavzel za boljše izkorišanje proizvodnih zmogljivosti, za hitrejše obračanje obratnih sredstev, za usmeritev na večjo proizvodnjo in izvoz, za smotrnejša investicijska vlaganja in podobno. V nadaljevanju včerajšnje seje so odborniki potrdili pripojitev zavoda za statistiko okraja Kranj in zavoda za gospodarski razvoj v Kranju k zavodu za statistiko in proučevanje gospodarstva v Ljubljani ln razpravljali o številnih finančnih in organizacijskih zadevah. — J. P. Zakaj taka zadrega? Kako tolmačiti občanom občinske družbene načrte? Trenutno najvažnejša naloga vseh družbenih in političnih or-ganizacii je vsekakor obravnavanje občinskih družbenih načrtov za letošnje leto. Kakor vsako leto nas tudi letos ob tem spremlja stara težava —- čas. Občinski ljudski odbori morajo najkasneje do 10. marca že sprejeti te pomembne dokumente. To pomeni, da nam za razprave ostane le dobre tri tedne. I Občinski odbori SZDL so pov- 1 sod izdelali ustrezne načrte, da bi ta kratek čas čim bolje izkoristili za razprave o teh predlogih med občani. Na Jesenicah so imeli razširjeno sejo izvršnega dovljiški občini je dobra polovica te dejavnosti že opravljena. Začeli so s posvetovanji po gospodarskih dejavnostih. Določene probleme komunalne dejavnosti Nadaljevanje ~ na 2. strani « Motiv Iz Jeseniške železarno Težave zaradi utesnjenega proračuna Na posvetovanju republiškega odbora SZDL, kjer so sprejeli načrt o sodelovanju teh organizacij , izvršnega sveta s predsedniki ob-ozirema članstva pri razpravah o j činskih ljud. odborov je govoril letošnjem družbenem načrtu je- podpredsednik ObLO Jesenice seniške občine. Prihodnji četrtek | FRANCE GAŠPERIN. Obravna-bo občinski ljudski odbor kot pr- val je v glavnem težave, ki Jih merje glede dodeljevanja sred- [ vi začel to javno razpravo. V ra- bodo imeli letos v jeseniški občini zaradi utesnjenega . proračuna. Da bi zvedeli kaj več o tem pomembnem problemu, smo ga zaprosili za razgovor, iz katerega povzemamo naslednje misli: Po predvidevanju bo proračun ObLO Jesenice za tekoče leto manjši od lanskoletne realizacije. V letu 1962 je bilo predvidenih za proračunsko potrošnjo 829 milijonov manj, kot je realizacija v hodki pa so bili realizirani le v višini 691 milijonov dinarjev, kar pomeni izpad v višini 138 milijonov dinarjev. V letu 1963 pa je predvideno, da bo za proračunsko potrošnjo ustvarjenih le 684 milijonov dinarjev, to jc za 7 milijonov manj, kot realizacija v letu 1962. Na manjšo realizacijo vpliva drugačna delitev proračunskih dohodkov med posamez- festival sredi poletne sezone BLED —• Ko so potekale priprave za prvi festival slovenskih popevk je bilo velikokrat slišati, da bo med drugim namenjen tudi poživitvi blejske »mrtve« sezone. Letos bo nekoliko drugače, ne politično - teritorialne enote. Železarna vsa sredstva v rcl- , že nasta:a resno vnrašanje. kako pevk. Strokovne žirije ne bo več, i zagotoviti m;rvm-lna sredstva v s tem pa odpade tudi možnost, j tu namen. Podobni problemi se da bi se zaradi izbora na kogar- j bodo vrstili .kakor hitro bodo te koli jezili. Pri radijskih sprejemnikih bodo izvajanje 20 izbranih popevk v dveh izvedbah poslušale širše žirije v Ljubljani, Kra-nju,Kopru, Novem mestu. Novi gorici, Celju, Murski Soboti in Mariboru in dodeljevale točke. — PFva večera bodo izbrali po pet popevk, zadnji večer pa tri izmed gragnji hotela »Pri'-nk« v Kranj- J ti desetih — predlaganih na prvem in drugem večeru. Te tri bodo tudi nagrajene. Želja po pridobitvi izvirnih slovenskih popevk in odkritju čimveč novih piscev besedil in glas- vlogo je opravljal okrajni zav< /a zdravstveno varstvo, in o** činske zdravstvene centre v okV> ni zdravstvenih domov po občinskih središčih. Ker po pridružitvi an ono vrste proračunske potroš-j kranjskega okraja ljubljanskemu tlfe oniej-ne ali celo črtane. Ob-! taka organizacija ni več ustre/.a-činski investicijski sklad, katere- J la, jc bil n;> več razgovorih izobliga sredstva so namenjena za in- i kovan predlog, da naj bi zavod vesticije v gosoodarstvu, je imel ', za zdravstveno varstvo opravljal v letu 1962 kar 148 .mihjonov j vlogo medobčinskega zdravstve-sredstev. Letos pa je predvidenih i nega Centra, občinske centre pa samo 62 milijonov in samo h j bi ukinili. Taka ureditev ustreza priporočil om repu bliskih ski gori bo potrebno prisnevati j organov. letos iz tega sklada 44 milijonov dinEtrjev, za druge1 investicije pa s sredstvi sp'dh ne bo mogoče računati: na tako /.ni/:inie vpliva predvsem pr:spe\ ek '.Vezarne Jesenice, ki bo letos minimalen ali pa ga sploh ne bo, ker vlaga 1 odobrili. — S. Znano je ,da občinski zdravstveni centri niso zaživeli tako, kot bi po predvidevanjih morali, saj jim je primanjkovalo ustreznega kadra. Občinski Ijud-odbori so ta predlog načelno SOBOTA t*. feVimnrffl 196? TE DNI PO SVETU 9 ULIC M BOJI V VENEZUELI V Caracasu je prišlo no novega vala uličnih bojev, v katerih Je bilo ranjenih več oseb. Venezuela je zaprosila za pomorsko pomoč ZDA in pet dežel Latinske Amerike, da bi ji pomagali iskati tovorno ladjo »Amzoategui«, ki so jo zaplenili uporniki. # VVILSON NA CELU BRITANSKIH LABURISTOV Za voditelja britanske ' laburi stične stranke so izvolili 45-lctne-ga VVilsona. Naslednka pokojnega Gaitskella so izvolili šele po drugih volitvah. « RAVNOTEŽJE MED VZHO-DOM IN ZAHODOM Francoski zun. minister Couve de Murville Je govoril o konceptu vladne politike do Evrope. — Povedal je stališče, da mora biti »združena Evropa« tako močna zveza, da bl bila v stanju prisiliti ZDA in SZ da bl poslušali njeno mišljenje. # POSREDOVANJE NE-BLOKOVSKIH DRŽAV Kanadska delegacija je predlagala na razorožitveni seji v Ženevi, naj jedrske sile ZDA, ZSSR in Velika Britanija obnovijo delo trojnega podkomiteta, da bi znova proučile možnosti za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. « NOVA POBUDA DEžEL v* RAZVOJU Na konferenci o uporabi znanosti in tehnike so udeleženci v razpravi predlagali, naj deželam v razvoju nudijo znatno večjo pomoč v množičnem izobraževanju strokovnega kadra. « HUD POTRES NA FORMOZI - Hud potres so občutili v sredo v Tajpehu. Poškodovanih je bilo najmanj 6 oseb. # POPLAVA V AFRIKI Reka Zambezi Je poplavila tudi pristanišče Beiro na vzhodnoafri-Ški obali. Več sto prebivavcev mesta je moralo zapustiti svoje domove. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki • Ljudjcin dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do^odk Britanci so porabili polna dva konservativci, ki so osemnajst čakalnicah v vlogi cerkvenega be- tedna za priprave, da so po bru- mesecev govorili, da načrtno raca. Laburisti so osrednjo težo seljskem polomu začeli pometati usmerjajo britansko politiko, ni- postavili na ponovno oživitev go- pred »svojim pragom«. Vladna majo več le-te v rokah in da so spodarskega usklajevanja s pre- stranka z na pol razlitim žolčem laburisti, kl že nekaj časa vodi- komorskim! deželami britanske ni marala v parlamentarno hišo, Jo britansko politiko, kar sproti skupnosti narodov, s temelj i te J- da bl ji laburistična opozicija iz ene parlamentarne razprave v šo gospodarsko izmenjavo z ZDA pred očmi vsega sveta odkrito iz- drugo končno dobili politični na- in državami EFTA. Tako bi lah- Nagrada za polom prašila hlače, zaradi največjega črt, na katerega se lahko opl- ko nastalo veliko in novo tržišče poraza v zgodovini britanske kro- rajo tudi ob pripravah na pri- za britansko industrijo, če bl ne. Osemnajstmesečno Macmilla- hodnje volitve. sklenili dolgoročne sporazume o novo pristajanje in iskanje ev- Laburisti, ki bl ob boljših po- surovinah, znižali carine in pri- ropskoga kopna so konservativci gojih lahko temeljito zatresli po- lagodill izvoz potrebam preko- lahko branili samo z novim po- ložaj Macmillanove vlade, so v morskih dežel. Seveda so Labu- lltlčnlm načrtom, ki bi Britancem svoji izpeljavi novega britanske- risti o pravem času opazili, da povedal, kje so, zakaj so bili na ga kursa temeljitejši in natanč- je veliko gnilega v britanski in- bruseljski klopi ponižani in kaj nejši. Macmlllan je s svojimi toč- dustriji sami, zato predlagajo smejo pričakovati od torijske kaml za prihodnja dejanja vlade vmešavanje vlade v gospodarske vlade v prihodnosti. Od zadnjega pristal nekje visoko nad oblaki zadeve, gradnjo novih Industrij- zasedanja britanskega parlamen- in se bo verjetno kmalu moral skih obratov in zamenjavo sta- ta imajo Britanci dva načrta, na spustiti bližje zemlji. Osnov- re industrijske opreme tam, kjer katera se lahko oprimejo pri no napotilo njegovega ukrepanja Industrija ni sposobna, da sledi iskanju novih političnih pobud, je še vedno čakanje in opazova- naglemu razvoju. Oblikovavci teh dveh načrtov so nje s previdnimi protiukrepi, konservativci in laburisti. Dosled- Laburisti pa so odločno povedali, no je tudi tokrat prišla do izra- da bodo morda lepega dne vsto- za tradicionalna britanska bor- pili v Evropsko skupno tržišče, ba mnenj, s to razliko, da sedaj toda brez čakanja v evropskih Macmlllanov načrt, kljub temu da mu je bila za ta načrt izglasovala zaupnica, v popolnosti ne more skriti vtisa, da gre v bistvu le za neki zasilni mostiček, Premier Macmlllan dokler ne bo jasno, kaj lahko Velika Britanija v Evropi doseže. Macmillan namerava za nekaj časa zadržati svedre še v evropski vrtini, čeprav ve, da je v sedanjem trenutku proboj de Ganilo-ve žive skale zelo težak. Macmlllan je napovedal sklicanje trgovinskega posvetovanja s članicami britanske skupnosti narodov, usklajevanje in poglabljanje gospodarskih odnosov z ZDA in drugimi evropskimi državami, ki niso vključene v Skupni trg ter postopno britansko gospodarsko ekspanzijo, ki bi temeljila na sodobni proizvodnji z nuklearno in elektronsko opremo. Po vtisu, ki ga je naredila britanska vlada v parlamentu, nekateri še vedno menijo, da J* Macmlllan s srcem še vedno na drugi strani kanala. V Londonu tudi niso ovrgli de Gauilove ponudbe, da bl se naj Velika Britanija priključila Evropi kot pridruženi član Evropske gospodarske skupnosti, vendar s to pri-pombo, da Evropa ne more spre* jeti pod svoj plašč dežel, ki v Evropo ne sodijo. S to de Gaul-lovo ponudbo so bolj kot Britanci dobili po nosu Američani-Generalova »varianta pridružitve« je torej še vedno na rešetu. Zdravko TomažeJ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki O Ljudje in do<*o dk Planiški teden vedno bližje Bolj ko so približujemo 22. mar- ki so jo s podporo IS LRS rekon- cu, več se razpravlja in piše o mednarodnem planiškem tednu, ki bo od 22. do 24. marca. Razen skakavcev iz 16 držav, Sovjetske zveze, Poljske, CSSR, Zahodne Nemčijo, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Francije, Finsko, Švedske Norveške, Švice, Italije, Avstrije, Kanade, Japonske itn ZDA je povabil planiški komite na veliko mednarodno prireditev tudi tovariša Tita. Kakor pričakujejo .odziv in udeležbo od držav povabljenih k sodelovanju, pričakujejo in želijo, da bi se 'odzval vabilu tudi predsednik Tito. Skakalnica, Večja plazova v Bohinjskem kotu Nenadna hitra od juga, ki je po j Bohinjsko Belo, ki jc zasul 500 vsej domovini povzročila že pre- metrov ceste. Očiščevalna dela so cej neprijetnosti in škode, je tudi na Gorenjskem že pustila nekaj manjših posledic. Precej pogosti so zadnje dni manjši snežni plazovi, k sreči brez škode ali večjih ovir za promet. Edina večja plazova pa sta bila preteklo sredo v bohinjskem kotu. Prvi, večji, je bil dopoldne v Soteski pr[ Bohinjski Bistrici, ki je zasul približno 300 metrov železniške proge. Proga je bila za promet usposobljena opoldne. Drugi večji plaz pa je bil med Sotesko in Vreme VREMENSKA SLUCA Obsežno področje nizkega zračnega pritiska se nad Atlantikom širi proti zahodni Evropi. Prvi val novih frontalnih motenj se nad Sredozemljem pomika proti Jadranu in bo zelo oslabljen vplival na vreme pri nas. Po prehodnem izboljšanju, se bo čez zahodno Evropo pomaknil drugi val frontalnih motenj e sredi-šoem V ciklonu nad Atlantikom. Ob jugozahodnem vetru bodo nad naše kraje dotekale vlažne zračne gmote. NAPOVED VREMENA ZA SOBOTO IN NEDELJO Danes bo pretežno oblačno vreme, vmes so možne rahle snežne padavine, v Primorju pa U prehodno slab dež. Temperature ponoči se bodo gibale okrog —5 stopinj, v Primorju okoli 0. dnevne temperature pa okoli 0, v Primorju med 2 in 7. V nedeljo bo prehodno izboljšanje vremena, v začetku naslednjega tedna pa bo nov val frontalnih motenj vrine zopet paslabšal. Večjih temperaturnih sprememb ne bo. SNEŽNE RAZMERE V PETEK OB 7. URI Kredarica —10, 250 cm pršiča; Bohinj —3, 150 cm — osrenica; Rateče-Planica -10, 180 cm -osrenica; dom Planica —10, 150cm — osrenica;; Tamar —10, 190 cm - osrenica; Vršič -11, 220 cm - osrenica; Kranjska gora —7, 105 cm — osrenica; žičnica Vitranc -7, 110 cm, vrh 220 cm - osrenica; Lesce —4, 70 cm, pršič; Jezersko -5, 70 centimetrov, pršič; Krvavec -8, 200 cm; Velika planina -9, 240 cm; Komna -5, 250 cm, pršič; dom na Joštu —3 100 cm; Log pod Mangartom -4, 100 centimetrov, pn6ič; Ljubljana -4, 45 cm mokrega snega. trajala tu precej časa, saj je bila cesta za promet odprta šele okoli 16. ure. Razen omenjenih dveh večjih plazov naj omenimo še snežni plaz na Spodnjem Jezerskem, ki se je utrgal v sredo okoli 11. ure in zasul več metrov ceste. V približno dveh urah pa je bila cesta očiščena in usposobljena za promet. PRIPRAVLJENA ZDRUŽITEV ROLETE IN UP PREDDVOR Podjetje Roleta Kranj in lesnoindustrijsko podjetje Preddvor sta po daljših razgovorih in proučevanjih prišli do zaključita, da bi bila njuna združitev gospodarsko vsestransko utemeljena in upravičena. Oba kolektiva sta o tem obširno razpravljala, delavska sveta pa sprejela sklep o združitvi. Ker je potrebno rešiti še več organizacijskih in administrativnih vprašanj, o točnem času združitve še ni mogoče govoriti, vendar menijo, da jo bo mogoče izvesti v.saj do srede leta. ►vRoleta« bl bila lahko veliko bolj iispešna, če bl Imela organizirano svojo primarno obdelavo. S tem, ko je odvisna od drugih podjetij ta osnovno predelavo lesa, se močno zmanjšuje njena konkurenčna sposobnost. Prav tako LIP Preddvor samo z žaganjem in z nekaterimi preprostimi finalnimi proizvodi ne more zaživeti. Predvidena združitev torej pomeni idealno povezavo primarne in sekundarne predelave. — M. S. struirali in omogočili skoke do 130 metrov, jc žo pripravljena. Za ne- i moten cestni promet in parkirni prostor bosta poskrbeli občini Jesenice in Kranj, za gostinsko de-javnost pa Gorenjska turistična j zveza in komisija za turizem in j gostinstvo pri Trgovinski zborni- j ci. Obisk letošnjega planiškega tedna je tujcem izredno olajšan, ker bodo lahko prestopili mejo| samb z osebno legitimacijo. Pravi zaradi tega pričakujejo posebno v< lik obisk 12 tujine, predvsem iz' Avstrije in Italije. Kakor za ska-j kalnico, nemoten promet in gostinske dejavnosti, pa je poskrb-j ljeno tudi za naše skakavce. 5. marca bodo pričeli trenirati v Planici pod vodstvom inozemskega strokovnjaka in ob pomoči domačih trenerjev. — U. POLITIČNA ŠOLA SKOFJA LOKA — Že drugi mesec obiskuje več kot 30 udeležencev politično šolo v sklopu delavske univerze. V programu I predavan j je gospodarska in po- j litična problematika komune, re-j publike in zveze. Med številnimi 1 predavanji je posebno pritegnilo poslušavce predavanje tov. Sveta Kobala, prav tako zanimiva pa so bila tudi izvajanja tov. Bra-nislja, Andreja Česna, Maksa Zadnika in drugih. Ob zaključku šole (ta mesec) bodo pred posebno komisijo ustni oziroma pismeni izpiti. Tistim, ki so redno obiskovali predavanja s potrebno resnostjo, bo šola nedvomno mnogo koristila. Žal, pa je med tečajniki tudi nekaj takih, ki so šolo jemali premalo resno in neredno hodili na predavanja. V.R. Glas bravcev KAKO BO Z VULKANIZACIJO? Prav nič novega ne povem, če napišem, da servisna služba v najširšem pomenu besede močno zaostaja za razvojem motorizacije pri nas. Posledica tega so preobremenjene mehanične delavnice, avto-ličarstvo je postalo poklic z bleščečo prihodnostjo, za vul-kanizacijo gum je treba čakati tudi po 3 mesece itd. V Kranju nimamo tako potrebnih delavnic za vulkanlzacijo, imamo le majhno delavnico v sklopu Avtoprometa. V tej delavnici opravljajo le delno vulkanizacijo gum za motorna vozila. Bilo bi prav, da bi v tej mali delavnici videli zametek večjega obrata, ki je potreben. Ker sem tudi sam koristnik (in plačnik) takih uslug, me je te dni zanesla pot v to delavnico. Tam sem zvedel, da jo misli Avtopromet ukiniti! Prepričan sem, da ima podjetje za tak ukrep svoje razloge in da ima trenutno od njega tako ali drugačno korist. Koristnikom teh uslug in nadaljnjemu razvoju dejavnosti za vzdrževanje motornih vozil pa je v škodo. Podjetje vodijo pri tem interesi podjetja, javnost pa njeni interesi. Da pa ti interesi niso vedno skladni, dokazuje prav ta primer. Namen tega zapisa je zainteresirati za ta problem širšo javnost, podjetje pa spodbuditi, da ta načrt še enkrat obravnava s širšega vidika. Dr. Vladimir Stiasny Kranj Nadaljevanje si. strani i Oblikovanje našega socialističnega človeka težiti za tem, da bo ta kultura jugoslovanska, čeprav jc treba upoštevati nacionalne posebnosti in navade ljudi. Ob ekonomski integraciji v naši deželi pa je prav tako dejal, da ne smemo brisati razlik in stopenj razvoja v posameznih krajih in republikah. »Ne moremo na primer od Slovencev zahtevati,« je dejal, »da čakajo in ne dvigajo svoje življenjske ravni in svojih plač tako dolgo, dokler se ne bo povečala življenjska raven še v drugih krajih.« Na koncu pogovora je Tito zaželel novinarjem mnogo uspeha pri njihovem odgovornem delu in jim pri tem tudi obljubil svojo pomoč. Prispevek občanov za komunalno ureditev NAKLO - Minulo sredo je imel svet krajevne skupnosti v Naklem redno sejo, na kateri so predlagali in analizirali delo v minulem letu ter izdelali predloge programa dela za leto 1963. Ugotovili so, da je bila dejavnost na območju krajevne skupnosti v zadnjem letu najbolj delavna v zadnjih desetih letih. Proračunska -sredstva — namenjena za komunalno ureditev kraja (2 milijona 2t>0 tisoč dinarjev) — so za 3 milijone 700 tisoč dinarjev s samoprispevki povečali občani, tako da so v ta namen vložili skoraj 6 milijonov dinarjev. Takšen uspeh krajevne skupnosti je pripisati tesni povezanosti med občani in skupnostjo, kakor tudi dehi posameznih komisij pri KS. — Nato so sklonili, da bodo s to obliko dela nadaljevali tudi v letošnjem letu. V program dela so vnesli predvsem vsa važnejša komunalna in dni ga dela, medtem ko ga bodo izpopolnili na bližnjem zboru občanov. — C. 2 Zakaj taka zadrega? pa bodo še posebej pretresali v okviru krajevnih skupnosti. V Skofji Loki so imeli tri posvetovanja s podjetji, šele potem so o utrjenih stališčih razpravljali sveti ObLO kot družbeni organi. Ta petek pa je o izdelanem načrtu razpravljal ObLO na svoji seji. Da bi občane v poljudni obliki seznanili z najvažnejšimi problemi, bodo v krajših izvlečkih objavili vsebino letošnjega plana v posebni številki »Loškega delavca«. V Tržiču je bila v četrtek posebna seja 10 občinskega odbora SZDL, na kateri so sprejeli program o organizaciji razprav med občani. V Kranju, kot so sklenili na seji 10 odbora SZDL, bodo imeli posebne tribune z občani po posameznih dejavnostih (tudi za šport, obrt, šolstvo itd.) Nato pa bo skupni plenum občinskih organizacij SZDL, ZK, ZB, ObSS in Zveze mladine. Razen tega pa bodo povsod zbori občanov, ki jih bo- do razpisali občinski ljudski odbori. S takim načrtnim delom skušajo občinske organizacije SZDL vsaj kolikor se da, izpolntii eno izmed že navedenih vrzeli — Čas itn ta kratek rok či\n bolj izkoristiti za široke razprave z občani. Ob tem pa je še druga težav* — določen strah pred javnostjo zaradi predvidenih težav. Zbra* ni podatki in končni predlogi f nobeni naši občini na Gorenj** kem ne zagotavljajo, da bi Iab" ko rešili številne in utemeljen* potrebe in niti kar je najnujnej* še. Prehodne težave našega gospodarstva v vrtincu mednarodne 10» tegracije, ob nenehnem naraščanju potreb družbenega in osebnega standrada občanov, decefl* tralizacije oblasti in prenosa pri" stojnosti na občinske organe itd-rušijo mnoge načrte in številn* obete. Mnogi objekti, ki naj b* prišli letos v poštev za gradnjo« bodo morali še nekaj časa poč> kati. Te težave pa, kot rečeno, P0** zročajo marsikje določen stran pred javnostjo, bojazen pred k1"5* tiko. »Kako naj to tolmačim* ljudem?« pravijo posameznik* Zlasti še, ker so skoraj po vse*1 občinah sredstva že razporeje0' in ostaja zelo malo ali pa ^ gibljivega na razpolago občanom- Delno ta bojazen izvira iz ta odgovornosti posameznikom ki so na odgovornih mestih. 1° je vsekakor lepo in razumljiv Hkrati pa te bojazni skrivajo * sebi tudi del nezaupanja do lj* di, do zavesti naših ljudi, češ d* ne bodo hoteli razumeti stvari 111 bodo samo zahtevali. Ta bojaz*51* ni utemeljena. Ce ljudem P0*8" žemo vse račune, obrazložim* preprosto in odkrito vse poja^* in težnje, če prikažemo vse na»s vire in možnosti in jih uskladim* s potrebami, potem bodo ljudJ* z razumevanjem sprejeli stani* tako, kot pač je. Končno pa druz* beni načrti niso samo sešteve* številk in sredstev, marveč tud* smernice za vsestransko dejav' nost in razvoj na zaokroženem območju. Zato bodo lahko prave z občani zelo pestre, 7,3' nimive in tudi koristne ne gl^* na določene trenutne ekonoms^ težave. — K. M. 18. državno prvenstvo v klasičnih disciplinah Kobentar ter Cindričeva in Pšenicova MRKOPALJ, 15. febr. — (po telefonu )— Na izredno zahtevni progi so včeraj startali člani v teku na 30 km. Zanesljivo je zmagal Jeseničan Janko KOBENTAR pred Janezom Pavčičem, medtem ko sta bila med večlmi, ki so odstopili, tudi Roman SELJAK in Cveto Pavčič. Pri starejših mladincih je tokrat Kranjčan z Raven prehitel gorenjska tekmo-vavca KOBILICO in TISOVA (četrti). — Na pritožbo Triglava se bo zvečer sestal tekmovalni odbor. Razpravljal bo o problematični zmagi Račkega v konkurenci mlajših mladincev. Po verjet da bo v teku na 5 km zmagal triglavan BESTER (seveda, če bo pritožba upoštevana). Danes se je prvenstvo nadaljevalo z ženskimi teki. Med članicami (3 tekmovavke, 10 km) je zmagala CINDRIČEVA iz Mojstrane. Med starejšimi mladinkami (5 km) je bila najboljša Kati-ca Sporer iz Sarajeva, med mlajšimi mladinkami (3 km) pa so prva tri mesta zavzele Lidija PŠENICA iz Mojstrane, Ivanka REPINC iz Bohinja in Milka Š1MNIC Iz GoriJ. — Sedaj (ob 16.30) so na sporedu skoki za NESREČE AVTOBUS V UNIMOG Minuti torek dopoldne je pri železniškem prelazu v Lescah trčil avtobus KR 41-20 (voznik Jože Habjan) v unimog KR 45-65, ki ga je upravljal Janez Langus. Avtobus je stal pri železnišekm prelazu in je z vzvratno vožnjo trčil v unimog, ki je stal za njim. Pri tem je na avtobusu nastalo za okoli 20 tisoč dinarjev škode. NAJHUJŠA NESREČA V LETOŠNJEM' LETU V četrtek se je pripetila pri hiši št. 56 v Vižmarjih težka prometna nesreča. Nekaj po 8. url je pripeljal 12 Kranja rešilni avtomobil KR 55-88 (voznik Jurij šlucin) ln hotel prehiteti neznan tovornjak. V tem mu je nasproti pripeljal dostavni avto LJ 181-05 še osebni avto Fiat 600 KR 36-39, nt avtomobil KR 52-18 (voznik Kn Si- ki ga je vozil Edi Delopst z Jesenic. Delopst je stopil iz avtomobila, da bi pogledal, če lahko pelje naprej. (Tedaj ni vedel, da mu je to rešilo življenje). Za to kolono je pripeljal iz kranjske smeri avtobus LJ 14-32, ki ga je upravljal Gabrijel Slabe. Zaletel se je v Fiat, ga treščil v pred njim stoječi tovornjak. Pri tem se je vsa kolona pomaknila za okoli 10 metrov. Na avtobusih ln tovornem avtomobilu je nastalo za okoli 300 tisoč gmotne škode, medtem ko je Fiat 600 popolnoma uničen. Iz zmečkanega >»fička« so potegnili hudo ranjeni sopotnici Cirilo Curk in Majdo Kisovec. Curkova ima zlomljeno nogo in medenico, Kt-sovčeva pa obe nogi in ključnico ter hudo poškodovan prsni koš ln glavo. Huje poškodovan je bil tudi Viktor Mesesnel (sopotnik v tovornjaku, lažje pa Andrej Ravnikar (sopotnik v rešilnem avtomc- (voznik Ciril Zganjer) jn prišlo je . do trčenja. Tedaj je za rešilnim! DUU'' avtomobilom pripeljal tovornjak,! TRrpvtp a*™^* „ KR 16-84, ki ga je Ivan Rogelj uspel pravočasno ustaviti. Za njim lip Rozman) v pollovornega 51-48, ki ga je upravljal Jože lar. Osebni avto je vozil iz ^xKi nja proti Retnjem in je i&& poledenele ceste trčil v poltovO1" nega, ki je vozil pred njim in ustavil zaradi okvare motorja. • (53 obeh vozilih je škode za okoh 0 tisoč dinarjev. OTROCI ZANETILI roZAfl V četrtek je okoli 13. ure n36*3 požar v gospodarskem neslog Vinka Kocjančiča v Grabcah P Bledu. Otroci Zvonka Repe, dan Horvatin in Franc Ažma (stan od 5-7 let) iz Zg. Gorij P* Bledu so se igrali z vžigalicam1' Pri tej nevarni igri so zakurili P8 pir. Ogenj se je v hipu razširil V° i" vsem gospodarskem poslopju »SSSl!SLc J°\ - Favorit Gašper I se je srečno ustavil tudi avtobus nejših vesteh so »zmagovavcu« KORDEZ tokrat ne nastopa. I LJ 147-02 (voznik Janez Pogon) pomotoma odšteli minuto, tako | Maks Jeza I Nekaj minut za njim je pripeljal POLTOVORNIM AVTOMOBILOM ga popolnoma uničil. Pri ga so sodelovali gasivci PGD Igra otrok z redečim petelinom veljala blizu 1,400.000 dinarje* ŠertJv Bl<**' Na cesti II. reda v vasi Retnje je pri železniški postaji trčil oseb- BERITE GLAS SOBOTA", Tf. ra^Hp Ureditev odnosov znotraj kolektiva »ob? E ~" Na P°sv«t<*vanJu v Ljubljani, ki so ga sklicali na jw udo republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije in na ka-^rem so razpravljali b statutih delovnih kolektivov, je imel ko-n- ra/ tuai predsednik izvršnega odbora sindikata Železarne Jese-°* mirO FELDIN. S tem v zvezi nam je povedal naslednje: ' 1959 ni dovolj točno in jasno orl- ■artr,"?1 2el€zarni smo v obdobju «^jm 8 let Bfptejeli 32 mternih ^edpisov, med temi pravila pod-£k)a. pravilnik o delovnih raz- o HTV, pravil-iranju in delitvi či- ^jih. Pravilnik n*a o form vilniin osebneSa dohodka, pra-uk o delovni disciplini, pravil-To ° dajanju stanovanj itd itd. aktov tam° nckilj ^"^onpravnih Živlio«- naj ^reJaJ° odnose in £J«nje znotraj kolektiva. vred^ riCm° pravim° razčleniti ln ne aui 1 ,te notranje samouprav-lektivn -10de na živlJ^Je v ko-tem j:\m m°ramo ocenjevati po *o ' i2lt 1lzVaJamo in upošteva-^»tavljene principe. Vedeti JESENIŠKI KOVINAR "i SE? °1njlh' ali so Pripravlje-uroiaU U bomo z "J'"11 lahko Sivi' n • i VOlj u ki smo jih sprejeli leta °» Savi Dolinki ntS****** izdajdileljev in ritorti lehni«"'>ih izboljšav na leionKah' ki obstaJa že tretje fk ' °? im^f> nocoj v delav- oh*n- U KVoJ IL redni letTli k^ 12bor- Od 60 članov, koli- Ke 1 ^e bll° <>h ustanovitvi, 132 k- Stcvil° Povišalo že na l^č^Pr Pa & v jeseniški Ženi?^1 nad 500 avtorjev teh-V11« izboljšav, bo bodoča (e v nTdru^tva vključiti tudi Kod DIATI Jesenice. S tesnim J*j?l0vanjem t društvom 'in-teh„rjCv in tehnikov, Ljudsko 1av in mladimi proizva- izbni-'* ŽeliJo del° dpustva še "oijsati jn pi.i(eKniU vns(c ciariov tudi mladino. Jf^tili so 114. obletnico "o bil rancela Prešerna. Ker dan -Za lo'l0Šn-ii Prešernov jese .P^110'"-, ■© pripravili v •nišlci gimnazijci Prešerno-proslavo v tem tednu. Na Prgavi, ki je bila včeraj v ji J^ovem gledališču, so tgra-' recitirali in peli Prešernove ^mi- Proslava je lep dokaz cev °SU J®8«30^'" gimnazij- na kulturnem področju. k • Jeseniški kegljačj na ledu, efeJS*!^0 v te-i Pan°Si zim" m športa ■«—««—rt- -~ ^Potovali avantgardo, so - včeraj na svetovno pastvo, ki bo danes in jutri Innsbrucku v Avstriji. ff' Na Koroški Beli bo nocoj VeTi la Svoboda n iz Trbo-J- v dvorani tamošnje kon ° Žole bosta priredila iz -t*!? moški in mefiani zbor gost ■ 1J< kl K,a vsakoletni Javorniške Svobode. Ker ena g0lStorvanJe Trboveljčanov najkvalitrlnej.ših priredi- tev veiiko zanimanje H*, Javerniku, je za kon- sana vloga služb v ipodjetju, da te službe ne opravljajo dela tako, kot bi bilo potrebno in koristno, da niso dovolj učinkovite pri pripravljanju analiz in dokumentacije. Posledica' teh pomanjkljivo- O DELU SERVISA IN UREDITVI OKOLICE KRAN — Minuli teden je imel svet krajevne skupnosti Vodovodni stolp redno sejo, na kateri so razpravljali o delu usluznostnega servisa in ureditvi zelenih površin. Ugotovili so, da je servis v minulem letu dosegel zelo lepe uspehe, čeprav se je moral ukvarjati s številnimi težavami. Predvsem je servisu primanjkovalo sušilnic, v zimskem času pa tudi tople vode. Zato so sklenili nabaviti že en 50-litrski bojler, tako da jih ima sedaj štiri in tri pralne stroje. Servis je v minulem obdobju posojal tudi razne gospodinjske pripomočke, predvsem loščivce. S tem pa so imeli več škode kot koristi, zato, bodo te stroje prodali. Govorili so tudi o ureditvi zelenih površin na območju krajevne skupnosti. Mod drugim so pregledali tudi ureditveni načrt, ki ga jim je izdelalo kranjsko hor-t i kulturno društvo. Po njem naj bi Ureditev veljala dva in pol milijona dinarjev. Ker skupnost nima toliko sredstev, da bi nastavila strokovnjaka, ki bi skrb.l za rastline okoli stanovanjskih blokov, bodo plačali le vrtn< ;a delavca, medtem ko bo za strokovno delo skrbela posebna skupina članov sveta krajevne skupnosti v okvjru horlikulturnega društva. Na seji so t u cl i sklenili, da se krajevna skupnost Vodovodni stolp vključi v-horrikuitur-no društvo kot kolektivni član. R. sti je bilo nepravočasno zasledovanje problematike gospodarjenja posameznih ekonomskih enot in končno vsega kolektiva ter v zve-! zi e tem tudi prepozno ukrepanje samoupravnih organov. PosamezK ne službe bo torej treba prikro-', jitl tako, da bodo dovolj ekspeditivno in da bodo povsem obvlada-i le naloge, ki jih postavlja naglica današnjoj razvoja z vključitvijo v mednarodno delitev dela. V današnjih pravilih podjetja.— izdelanih po izvršeni decentralizaciji oziroma razdelitvi kolektiva na 31 EE — niso bile zadovoljivo nakazane pristojnosti, vloga in od-odnos EE do celotnega kolektiva. Potrebno bo sistem delitve dopolnjevati in odpraviti pomanjkljivosti, ki se nam na osnovi izkušenj kažejo, prav v odnosih med EE in celotnim kolektivom. Pri sestavi statutov bomo morali (pravilno postaviti principe za odnos EE kot gospodarske enote do strokovnih služb in centralnih organov upravljanja in po tem prav razdeliti pristojnosti med samoupravnimi organi EE in centralnimi organi upravljanja. Prav tako bo treba točno določiti (pristojnosti CDS in njegovih komisij. S tem bomo odpravili primere, da več komisij razpravlja o enem in istem problemu. Včasih je to sicer koristno, vendar prepletanje v tem pogledu lahko slabi delo. Gre tudi za vprašanje, ki se v zadnjem času vedno pogosteje pojavlja, katere zadeve naj CDS v prihodnje prepušča v odločanje komisijam. Tu ne gre za zmanjšanje vloge CDS, ampak za to, da le-ta določi principe, kriterije ali politiko, po tatari naj bi komisije samostojno odločale. Menim, da bo pri sestavi statutov temu vprašanju potrebno posvetiti največ pozornosti. Po vsej verjetnosti se nekatere komisije — kot komisija za gospodarstvo, komisija za nagrajevanje itd. — ne bodo mogle v polni meri uveljavljati, ker bo CDS kot celota še vedno zainteresiran na obravnavanju in odločanju o problematiki teh komisij. Lažje bo morda komisiji za družbeni standard ali komisiji za kadre in štipendije prepustiti nekatere naloge v samostojno reševanje. Ob koncu je tov. Feldin poudaril, da bo to posvetovanje v veliko pomoč pri sestavi prvih osnutkov statutov vsem delovnim organizacijam, posebno večjim, ki bodo pri tem delu naletele na številna nerešena, viprašanja. —' Z. Anderle V nedeljo, 10. t. m., so škofjeloški taborniki skupno s člani lovske družine Škofja Loka odšli v bližnje hribe z namenom, da pomagajo ogroženim srnam v tej hudi zimi. S seboj so peljali seno, ki so ga z žico privezovali na debla dreves Priprave za praznovanje dneva žena Letošnje praznovanje dneva žena bo toliko pomembnejše, ker nekako sovpada z 20-letnico AFž Jugoslavije. Nanj se prav skrbno pripravljajo tudi v škofjeloški komuni. V tej zvezi jo občin.siu odbor SZDL Skofja Loka poslal vsem KO SZDL številna priporočila. Sindikalne podružnice v gospodarskih organizacijah bodo tudi letos priredile prireditev in sprejeme ženam. KO Socialistične Zvezo bodo poskrbeli za povezavo z ostalimi družbeno-ipolitičnimi organizacijami, da bodo prireditve, akademije, na katerih bodo sodelovali šolski otroci, kar se da slovesne. Hkrati pa bo SZDL v sodelovanju s KO ZB pobudnik, da se bodo ob tej priliki spomnili zla^H mater in vdov pndlih bor-cev ter aktivistk ln bork NOB. V teh dneh KO SZDL v škofjeloški občini skrbno sestavljajo programe prireditev in jih bodo Uspehi golobov-pismo-noš v Belgiji Nedavno je bila v belgijskem obmorskem mestu Ostende 9. olimpiada golobov pismonoš. Zve/a golobov pismonoš Jugoslavija — Kranj je med 23 članicami mednarodne organizacije nastopila z državno ekipo, v kateri je bilo 20 golobov iz Večjih golobarskih centrov v državi: iz Sente, Som-bora, Subotice, Zagreba, Maribora, Ljubljane in Kranja. V zelo hudi konkurenci je naša ekipa v panogi »Sport« v skupini sposobnosti leta zasedla 5. mesto, v »standardni« skupini so se naši golobi uvrstili na 13. me- sto, kar moramo pripisati slabši kondiciji zaradi večdnevne vožnje na olimpiado /, \ lakom. (Večina ostalih ekip je prispela v Belgijo z avionom.) V skupni uvrstitvi je zasedla prvo mesto ekipa \r. Cehoslova-ške. Siedile so Nemčija, Belgija, Anglija, Nizozemska. Naši predstavniki z golobi so bili v Belgiji zelo prisrčno sprejeti. Zaradi karantene v Zah. Nemčiji (zaradi nevarnosti prenosa kužnih bolezni in zato onemogočenega hitrega žclcziŠkega prevoza, se bodo golobi vrnili z letalom v prihodnjih dneh. J^ušnje naših kolektivov Dobre strani statistične kontrole Knmjski tovarni Iskra in Sa_-- sla prvi gorenjski podjetji. prosvetni dom preurejajo VOKLO — V prei.-klem letu so v Voklem sklenili, da bodo prosvetni dom temejjito preuredili. Precejšnja sredstva — 1,900.1K!0 dinarjev — je prispeval ObLO ■vranj, ostalo pa domačini sami. Za aduptacijo doma so se zavzele prav vse organizacije — od'prosvetnega .društva pa do mladinske organizacije in šole. Opravili so ogromno prostovoljnih ur. Ce ne bi vmes posegla prezgodnja zima, bi z delom že do zime končali. Slovesna otvoritev bo tako verjetno v mesecu marcu. V ta namen so tudi začeli študirati dramo v treh dejanjih »Odpoved« v režiji Vide Jankovič. verjetno že do 20. t. m. poslale na ObO SZDL. Vsi programi bodo objavljeni v ►►Glasu«, o prireditvah pa bomo še pisaii. Ob koncu LOŠKI DELAVE G naj že pripišemo: nedvomno je, da bodo tudi praznovanja" 8. marca prispevala k boljšemu ocenjevanju diružbeno-političnega dela krajevnih organizacij SZDL, zakaj ObO SZDL Skofja Loka bo v bližnji prihodnosti razpisal tekmovanje med KO SZDL. - St. S. odborniki o družbenem planu in proračunu za letošnje leto SKOFJA LOKA, 15. februarja-Danes popowne je bila seja ob-fitnekega ljudskega odbora Škofja LojUh \.!.j[>iimembnejša točka dnevnega reda današnje seje je bila razprava o osnutku družbenega plana in proračuna škofjeloške občine 7.\ leto lf)63. Dnevni red lorenih sej pa je obsegal razpravo in sklepanje o najetju posojila iz republiškega sklada za socialne ustanove za gradnjo otroškega vrtca v Skof.fi Loki. Družbeni plan predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 21,9 in narodnega dohodka za 17,8 odstotka. O seji bomo podrobneje poročali v ponedeljkovi številki. St. S. Iz obeh dolin O UVAJALNI SEMINARJI — Na izobraževalnem centru lesne in kovinske stroke so se v teh dneh začeli tako imenovani uvajalni seminarji HTV, družbenem upravljanju in delavski zakonodaji. Statistika namreč pove, da se ponesreči največ dejavcev med 15 — 20 letom -starosti (letno 178 nesreč), nato pa med 20 — 25 letom starosti (146 nezgod v letu v škofjeloški občini). Če upoštevamo gornje številke, spoznamo, da. so taki seminarji res potrebni. V sredo je bil prvi seminar, in sicer za kvalificirane delavce. • ENOTEDENSKA RAZPRO-DAJA — V IkOfjefalki trgovini »Izbira« je v teh dneh kar precej kupcev. Po znatno zni/anih cenah bodo namreč še do 20. t. m. prodajali izdelke belokranjske trikotažne industrije »BETI«. 9 KINOLOŠKA PREDAVANJA — Klub ljubitelj«* športnih psov /a Gorenjsko s sedežem v Skofji Loki je minuli četrtek začel ciklus 6 predavanj o negi, vzgoji in šolanju štirahožnegl prijatelja. Na prvem prodavanju so se spoznali z zgodovino kinologije (nauik o reji psov) in nego psa. Udeleženci so predvsem člami kluba, vabljeni pa so tudi ostali, /akaj ta predavanja so brezplačna. Predavanja so v po-, sebni sobi gostišča v Vincarjihj Q ZADNJE VAJE — Te dni imajo člani dramske podsek-j cije školjeloške Svobode v Gorenjski' predilnici pod vod-( s tvom Jožeta Ravnikarja zadnje vaje »Zrelostnega izpita«, zakaj na odrskih deskah so' nameravajo predstaviti s to igro prihodnjo soboto (23.! t. m.). Pri tem naj omenimoj da jc mladinski aktiv v Qb» renjski predilnici prvi tovarni-« ški aktiv, ki se je spoprijel s takim delom. # V ZNAMENJU PUSTA — TVD Partizan skoi ia Loka bo v sodelovanju z DPM, šolami in otroškim vrtcem priredil prihodtljo nedeljo (od 15. — 18. ure) VELIKO OTROŠKO MASKARADO, ki bo v prostorih aoma TVD Partizan; udeležili se je bodo lahko samo otroci do 10. leta staro sli. Plavijo, da bo vstopnina za otroke 50, za njihove sprem-Ijevavee pa 100 dinarjev. Prireditelj zagotavlja, da bodo nagradili tako skupine kot posameznika /a najlepšo in naj-originalnejšo masko, vse skupaj pa pogostili. Prt tem naj omenimo, da bodo servirale učenke S. razreda, igral pa kvintet Svobode, Tudi taborniki odreda »Svobodni Kamnitnik« pripravlja-• jo pustovanje v prostorih AMD. Mimogrede smo zvedeli, da so že skoraj vsi prostori za tradicionalno pustovanje škofjeloškega Planinskega društva, ki bo v torek, 26. t. m., oddani. : hi ' se odločili za resen »90-tii i 2 izc,(,ki •v,abc kvalitete. ba *c P°seDci poudariti, * M,«sen je delež dobre kvali- le Pri produktivnosti in kon-.s"r,enf'ni sposobnosti, ki jI v,!, Brrz sllJ'ih izdelkov se-jS, v nobeni proizvodnji ne . ' r°s Pa j€, da je neprvo-JMnii, tod«!)!** lahko mani MMtV<*' lhi ]>mliH^e utrpi «a-do ' St V4':'" ali ""anjšo ško-« Stalis(i<-na kontrola kako- !•(»>! M:i' med n:lih<>,J u<"'n-lali "^t''«''' v službi izbolj-L, . kvellUde proizvodov. V V Iskri in Savi se prizadevajo, da bi izpodrinili izdelke slabe kakovosti ■s a{ s» jo začeli uvajati že nekaj meseci, v Savi pa ijaj"a n'ien<» "vajanje oriprav- ^reprost« bi bilo mo*oee «„i-Potek te kontrale takole: -»ovna mesta imajo svoje eta- ^«Cne liste. Kontrolorji, ki oisKu.jejo ta delovna mesta v nroai , kovnih razdobjih. £ egierta.,0 izdelke (polizdelke, Ustavne dele kujejo ^!'?'Ska s,užha vsak d«" ZJJ *re&»cduje podatke ln in, ♦ , Ua Vzroke ra*nih "apak »tako ustreznim službam jas- vowt!ak*Že' katere uomanjklji-dfti„, m°r*Jo odpraviti. Tudi plaveč siroti ve, ce n| kaj Prav naredil. nu IakrI J*j °P°«0ril na iskanj« novih oblik kontrole raz-erom* visok odstotek slabe ipd.) in na liste svoje ugotovitve. kvalitete. Kot njen pomemben povzročitelj pogosto nastopa material, stalne težave povzročajo tudi na splošno precej »tari stroji, ki pa so obenem še močno preobremenjeni. Stari način kontrole je zasnovan na tem. da pregledujejo le prvih pet Izdelkov pri posameznem stroju ln končne izdelke, ko pa je skoraj izključno ugotavljanje vzrokov. Ugotovili so, da kontrolorji pri pol odstotka izdelkov ne opazijo napak. Za panogo industrije, kakršni pripada kranjska Iskra, je značilno tudi to, da lahko proda le prvovrstne izdelke, ostale mora zavreči ali popravljati (navadno je popravljanje dražje kol izguba zaradi škarta). Na statistične kontrolo kakovosti so se začeli pripravljati lansko poldtje, novembra so Jo vpeljali v delavnicah za izdelovanje vretenskih stružnic, v decembru v delavnicah za re-volverske stružnice in v januarju v delavnicah za izdelovanje avtomatov. Predvidevajo, da bodo tja do avgusta letošnjega leta kontrolirali po tem načinu v vseh proizvodnih enotah. O točnih rezultatih in uspehih te novosti po tem kratkem času seveda Se ni mogoče govoriti, opažajo pa tež- njo upadanja deleža slabih iz-delVov. Ing. Franc Pogačnik, vodja analitsko-statističnega biroja Isikre meni, da bo z novim načinom kontrolo mogoče zmanjšati število slabih izdel-' kov za štirikrat. Kot njeno veliko prednost je navedel tudi to, da zahteva ureditev ostalih služb, kot na pirmer tehnologije, terminiziranja, planiranja in drugih. Tehnološki oddelek s službo kontrole že tesno sodeluje. Nekatere ugotovitve o proble* mih kvalitete v Savi je posredoval asistent šefa tehnične kontrole ing. Filip Majcen. Sedanja služba kontrole pregleduje le končne izdelke in jih deli na izdelke Ia, kl dosegajo polno vrednost, na I b, ki so za 15 odstotkov cenejši, na II a — za 10 odstotkov cenejši, na škart, ki dosega le polovično ceno in odpadek, ki jc praktično brez vrednosti. Zaradi takega načina kontrole dejanske škode zaradi slahe kvalitete ni mogoče ugotoviti. Samo škoda zaradi manjše prodajne vrednosti blaga se giblje okoli 400 milijonov dinarjev 'etno. Oddelek kontrole zaposluje sedaj 35 ljudi, po uvedbi .statistične kontrole naj bi se število zaposlenih povečalo na 56, Delavec iz Iskre pri stroju — opremljenem s statističnim listom kar je nekaj manj kot 5 odstotkov vscjt?« kolektive, lakttfittje »a/nih panog nakazujejo, da naj bi bilo 5 do 7 odstotkov članov kolektiva zaposlenih v kontroli. Kot najpogostejši vzrok slabe kvalitete v Savi nastopa su- rovina, vendar se zavedajo, da tudi drun,Jh vzrokov ne gre zanemarjati, zato si od statistične kontmle veliko obetajo. Izdelali bodo podrobno tehnološko dokumentacijo za vse izdelke, v kateri bodo specifični in delovni predpisi in na nji- hovi osnovi bo službi kontrole eteepiaSAO, kaj, kako in s čim mora meriti, da bo ugotovila odstopanja od predpisane kvalitete. Prav tako kot^ v Iskri, bodo tudi v Savi podatke takoj analizirali in nato ukrepali. - M. S. SOBOTA, 16. februarja 1WS Priporočljiva iznajdljivost. V mnogih večjih naseljih Gorenjske, predvsem pa v mestih, imamo letošnjo zimo precej problemov, kako bi očistili ulice za pešce. Bržkone bl ne škodilo, če bi glede po-moči našli tesnejše sodelovanje s šolami. V Radovljici prvi uspehi niso izostali. Na pobudo vodstva šole so tamkajšnji otroci sami v okolici svoje šole očistili pločnike (na sliki) O letošnjih turističnih prireditvah Pravočasne 0 BLED — S pripravami turislič-0 nih prireditev med sezono se O največkrat ukvarjajo turistična £ društva. V tem so sri že prido-£ bila določene izkušnje, obenem O pa so navezala z nekaterimi RADOVLJIŠKA KPM £ gostujočimi skupinami dokaj r$ dobre stike. Več, ansamblov v 0 dolo.enih krajih nastopa že ne-9 kaj let zapored. Na Bledu so bile kulturne, zabavne in športne prireditve mod glavno sezono v minulih letih dokaj pogoste in tudi dokaj kvalitetne. Turistično društvo si skuša zagotoviti sodelovanje umetniških in zabavnih skupin pravočasno, Obetajoči pogled v prihodnost S predvideno arondacijo se bo letošnjo jesen začelo novo obdobje v tržiškem kmetijstvu Pred kratkim smo že poročali, da je bil sprejet arondacijski načrt glede zemeljskih površin za območje tržiške občine, na katerih bo moč organizirati načrtno kmetijsko proizvodnjo. Dejstvo je sicer, da ima tržiška občina dokaj majhno obdelovalno površino zemlje (1584), ki pa je kljub temu interesantna za dokaj obetajoči razvoj tudi na področju kmetijstva. Zadeva je namreč v tem, da doslej ni bilo moč organizirati dobre proizvodnje, ker so precejšnje obdelovalne površine še vedno v posesti zasebnih lastnikov, površine, s katerimi razpolaga KZ Tržič, pa so močno razdrobljene. iil/lšhi VESTJNIK Z že sprejeto arondacijo pa se bo zadeva seveda bistveno lahko spremenila. Kljub majhni obdelovalni površini je zlasti ugodno to, da je večina obdelovalne zemlje v nižinskem predelu (82,1 odst. od vseh 1.584 ha obdelovalnih površin). Dokaj slaba organizacija kmetijske proizvodnje pa je predvsem posledica razdrobljenosti to površine, saj odpade v povprečju na eno gospodarstvo komaj 2,88 ha. Osnovna proizvodnja pa je bila doslej živinoreja, zelenjadarstvo in delno tudi sadjarstvo. Za preteklo leto je bilo na račun kmetijske proizvodnje po planskih cenah v tržiški občini za 131 milijonov 930.000 dinarjev prometa, dejansko pa je v letu 1962 kmetijstvo ustvarilo 467 milijonov bruto produkta, kar pomeni le 3,7 odst. celotnega bruto proizvoda v tržiški občini. Nadaljnji izračun pokaže, da znašajo vse družbene obveznosti na enega zaposlenega v kmetijstvu 115.000 dinarjev v družbenem sektorju ali samo 77.000 dinarjev v zasebnem proizvodnjo šele jeseni, v L 1963 še ni moč pričakovati bistveno povečane proizvodnje. Prve večje proizvodne spremembe bodo torej občutne« šele v letu 1964. Kljub temu pa zaradi boljše organizacije že letos lahko pričakujemo precejšnje povečanje kmetijske proizvodnje - od lanskih 131,930.000 na letošnjih 143,058.000 dinarjev, sektorju. Oba zneska sta precej j Xo pomeni, da bo letos proizvod-nizka v primerjavi s povprečjem nja porasia za 8,43 odst., v okviru na enega zaposlenega v vsem j zadruge pa kar za 22,8 odst. tržiškem gospodarstvu (505.000). | Vzporedno z arondacijo bo KZ Pravkar opisana analiza jasno j Trži0 lct0lS tudi precej investirala kaže, da je bilo nujno potrebno _ nad 52 milijonov dinarjev -začeti z novimi ukrepi povečanja | bržkone pa bodo te investicije kmetijske proizvodnje. Osnova za; felc začetek v nadaljnjem razvo-kakr.šnokoli izboljšavo pa so ob- ju kmetijstva. Večino sredstev sežnejši kompleksi obdelovalnih (40 milijonov dinarjev) bo inve-zemeljskih površin, kl jih bo moč . »tiranih v novi hlev, ostala sred-še letos zagotoviti z arondacijo.; LStva pa bodo porabljena za opre-Po tem načrtu bo moč pridobiti j mo hleva, ureditev ribezovega na- za družbeno kmetijsko proizvod- !__ njo novih 78 ha obdelovalnih površin, in sicer na območju vasi Ziganja vas — Križe 34 ha, Kovor — Zvirče 20 in na kriškem polju 24 ha. Razumljivo je, da bo na teh površinah organizirala kmetijsko proizvodnjo KZ Tržič, ki je doslej proizvajala v glavnem na površinah, ki jih jc lani dobila v zakup od zasebnikov (100 ha). Ker pa bo zadruga na novih aronda-cijskih površinah lahko začela s sada in za nabavo strojne opreme. V omenjenem znesku je predvidenih tudi pet in pol milijonov dinarjev za odkup zemlje, zakaj arondacija bo v večini opravljena lahko le z odkupom. Večji znesek za odkup zemljišč pa bo prispeval tudi občinski kmetijski sklad. Po vsem tem je torej očitno, da bo pomenilo leto 1963 za tržiško kmetijstvo temeljito prelomnico. Verjetno pa bo ob vsem tem ostal še precejšen problem glede zaposlenih v kmetijski zadrugi. Doslej je bilo redno zaposlenih 14 oseb in občasno še 8 oseb. Med zadnjimi so bili upokojenci in mladina. Torej je potrebno že sedaj mislili tudi na kvalificirane delavce za kriTetijsko proizvodnjo v družbenem sektorju. Ker proizvodnja doslej ni bila najbolje organizirana, je bil bržkone tudi interes za zaposlitev v zadrugi majhen. Po temeljiti reorganizaciji pa lahko pričakujemo, da bo tudi problem zaposlovanja sam po sebi odpadel. — B. F. Vzdrževanje kulturnih domov ŽENE O PROGRAMU DELA TRZlC, 15. februarja - Včeraj popoldne jc bil v tukajšnji mali sejni dvorani ObLO plenum konference za družbeno aktivnost žena. Osinovni namen plenuma je bil, da na njem rešijo nekatere kadrovske spremembe, da bi poživili delo žena v prihodnje in da bi se pogovorili o okvirnem programu dela. Glede prvoga je bila v IO konference izvoljena Pepca Kralj, ki je bila na včerajšnjem plenumu razen tega izvoljena tudi za novo predsednico. Ko pa so govorili o programu dela,-so predvsem izhajali iz ugotovitev, ki jih je dala razšprava na zadnji občinski konferenci Socialistične zveze, Konkretnejšega programa dela včeraj Sicer niso še sprejeli, jasno pa je, da bo program dela izdelan v sklacju s programom dela SZDL, ki ga je tudi včeraj sprejel IO ObO SZDL in bo o njem prihodnji torek razpravljal plenum ObO SZDL. Precej govora pa je bilo včeraj o praz.noeanju letošnjeera praznika žena- — 8. marca. Okvirno so se dogovorili, da naj bi bila osrednja proslava na večer pred praznikom v Cankarjevem domu, sicer pa naj bi za praznovanje poskrbele predvsem krajevne organizacije SZDL in sindikalne podružnice. Glede praznovanja pa se bo prihodnjo 6rcdo ponovno se.stal IO konference za družbeno aktivnost Sena, Rn/.en tega bodo takrat razpravljali tudi o občinskem, statutu, predvsem o tistih poglavjih, ki zanimajo Jone (vzgojno varstveno ustanove, šolstvo in podobno). Ali že veste, da ... ... je izredna občinska konferenca tržiske mladine, ki je bila predvidena za jutri, preložena na prihodnjo nedeljo. ... živi v tržiški občini na kmečkih gospodarstvih 1.907 oseb. Od, tega števila jih je 535 stalno zaposlenih v drugih panogah, 33 jih je v občasnih delovnih razmerjih, dejansko pa se z delom v kmetijstvu ukvarja 593 oseb. ... je BPT pri Jugobanki zaprosila za 68 milijonov dinarjev kredita. Omenjeni znesek potrebuje BPT Tržič za obratna sredstva za zunanjo trgovino. številna prosvetna društva in Svobode, ki upravljajo kulturne domove, na svojih sejah s skrbjo ugotavljajo, da so sredstva, kl so jim za vzdrževanje domov in naprav na razpolago, prepičla. Ce hočejo ohraniti domove v dobrem stanju, je v sili marsikje treba seči po dotacijah, ki so namenjene pospeševanju kulturne dejavnosti(i). S tem problemom se resno ukvarja tudi občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Radovljici oziroma njegova gospodarska komisija. Lani je obiskala vsa društva in ugotovila njihove potrebe (za vzdrževanje domov in za najnujneša poplavila). Na tej osnovi je sestavila investicijski načrt s predlogom za denarna sredstva. Njihov program zajema 15 društev razen radovljiškega, ki sploh ni gospodar nobenih prostorov, in leske Svobode, ki gradi nov dom. Za vse druge kraje pa je gospodarska komisija na podlagi osnovnih potreb za vzdrževanje in popravila predvidela 13 milijonov. Sicer je svet za ta problem že lani na posebnem posvetu zainteresiral družbene činitelje v občini, Socialistično zvezo, sindikat in občinski ljudski odbor, vendar pa zadeve š>pričo objektivnih težav ni mogel uresničiti — (morda bo to uspelo letos). V nekaterih krajih pa se vprašanje domov že postopoma rešuje. V Zasipu in v Stari Fužini so dobili prebivavci v upravljanje šolski poslopji, vendar pa bodo potrebne večje adaptacije prostorov. Zelo resno so se zavzeli za gradnjo doma v Lescah, saj bodo tamkaj realizirali prvo etapo doma, torej prostore za knjižnico, klub, za družbene organizacije in za gostišče že letos; gradnjo finansira Tovarna verig Lesce. Otvoritev bo na praznik republike. Prav tako odločni so v Podnartu, kjer so začeli z gradnjo že pred leti. Letos poleti pa bo tamkajšnji kulturni dom z dvorano in dvema prostoroma za klub in knjižnico izročen svojemu namenu. Največji del sredstev je prispevala Kemična tovarna Poclnart. — J. B. Zaradi malic Imajo v podjetju ZLIT v Tržiču vsaj v slabem vremenu precejšnje neprijetnosti. Podjetje ima namreč dva ločena obrata, zato morajo v obrat, kjer proizvajajo pohištvo, vsak dan nositi malice. Razumljivo je, da Je zaradi ločenih obratov še večji problem dobra organizacija proizvod-: nje. Morda pa bo zadeva urejena še letos, če bodo na voljo sredstva, saj je ZLIT že začel z gradnjo j novih prostorov , vendar pa se dogodi, da skupino, s katerimi je že sklenjeno sodelovanje, odpovedo svojo udeležbo, kar seveda povzroča težave in vrzeli v koledarju prireditev. Na nedavnem posvetu v Portorožu so predstavniki turističnih krajev Slovenije že določili, katere večje skupine bodo povabili na sodelovanje. Blejci so se odločili za gostovanje (poleti) afriškega folklornega zbora Senegal in slovaškega pevsko-folklornega ansambla Lučnica iz Bratislave. Oba bosta letaš prvikrat gosta na Bledu in sploh pri nas, zato bo zanju gotovo veliko zanimanje. Med domačimi skupinami bo tudi letos nastopal na Bledu pevski in folklorni zbor »Tanec« iz Skopja, dalje ^France Marolt« iz Ljubljane in »Tine Rožanc«, med narodno-zabavnimi skupinami pa kvintet Avsenik. Koledar prireditev še ni zaključen, znano pa je, da se bodo ponovile nekatere družabne in zabavne revije iz prejšnjih let: »Bled, ti moj Bled« je že nepogrešljiva, dalje izvolitev lepotic in druge. ŽIVAHNA DEJAVNOST RIBNO — Svoboda Ribno je v zadnji sezoni zelo poživila svojo dejavnost. Njena dramska sekcija je lani za dan republike priredila lep kulturni večer, nedavno je uprizorila komedijo »Hotel za norce«, v načrtu pa ima še eno dramsko delo. Filmska sekcija ima že izdelan zanimiv načrt, po katerem prireja filmske večere s predvajanjem ozkotrač-nih filmov. Svoboda tesno sodeluje z delavsko univerzo in prireja skupno z njo poučna in poljudnoznanstvena predavanja, za letos imajo v načrtu še drugi del predavanj v šoli za starše. Knjižnica je odprta enkrat tedensko, ima pa na žalost sama premajhno izbiro knjig, zato si jih izposoja tudi iz blejske knjižnice. Nedavno so preuredili zadružni dom in njegove prostore prilagodili potrebam. Za pustovanje pripravljajo Veseli večer, zanimanje zanj je že zdaj precejšnje. — J. Dve večji prireditvi bosta seveda 4. jugoslovanski jazz festival od 8. do 9. junija in 2. festival slovenske popevke v juliju mcsccU-Mimo teh pa bo več šahovskih prireditev: šahovski festival od 10. do 18. maja, mednarodni šahovski festival za T-okal maršala Tita in ženska šahovska olimpiada od 3. do 23. septembra. Zanimivo ho tudi mednarodno strojepisno tek" movanje in kongres slenorrraf«^' in sicer ob koncu maja. Brez veslaških tekmovanj na Bledu skoraj ni sezone. Najprej bo veslaški Iro-boj Nemčija - Avstrija - Jugoslavija, mednarodna regata pa bo na vrsti ob koncu junija. • K skupnemu programu bo Pri" f> socval svoj delež tudi svet Svoje bod in prosvetnih društev, in © sicer likovne razstave, v teku • pa so pogovori o pripravi večje 9 prireditve, pri kateri bo sode- • lovalo več prosvetnih društev. J.B. Na kratkem va m % PODRUŽNICA DELAVSKE UNIVERZE NA BLEDU pripravlja z. Združenjem rezervnih oficirjev in podoficir* jev Bled predavanja o proti" atomski zaščiti. Predavanja bodo v vseh večjih krajih. °b tej priložnosti bodo prikazov* li tudi kratke ustrezne flime. Skupaj z gasivskim društvoro Bled pa bodo prirejali tu« predavanja o požarni varnosti« • Pri GOSTINSKEM ŠOLSKEM CENTRU NA BLEDU sta pred nedavnim pričela z delom dva kuharska tečaja« ki bosta trajala pet tednov. Namenjena sta gospodinjam 2 Bleda in okolice. Pouk in praK' tično delo imajo trikrat tedensko. C V RADOVLJICI in »J BLEDU so organizirali kratkih tečajev za delavce v živilski stroki. Obravnavali s° predvsem higieno živil. Na P?" doben način bi lahko pripra^j' li tudi tečaje higiensko-tehim^ ne zaščite dela. Časopisno podjetje »Gorenjski tisk" odkupuje po ugodni ceni čistilne krpe Krpe sprejemamo vsak ponedeljek od 12. do 14. ure »METALKA« trgovsko izvozno in uvozno podjetje Ljubljana, Titova cesta 24 sprejme VAJENCE V UK V ŽELEZARSKO-TEHNIČNI STROKI Pogoj: končana popolna osemletka s prav dobrim ali dobrim uspehom. Pismene ponudbe z zadnjim šolskim spričevalom dostavite na naslov: »METALKA«, Ljubljana, Titova cesta 24 Sporočamo vsem občanom, da se je DELAVSKA UNIVERZ KRANJ preselila v nove prostore, in sicer na cesto Staneta žag*1'' ja 1 (poleg nebotičnika). V prihodnje nas kličite na naslednje telefonske številke: št. 22-43 upravnik, administracija, ideološko-politični sektor, družbeno-ckonomski sektor, ' št. 20-26 računovodstvo, tehnični servis, strokovni sektor, poljudno-znanstveni sektor. Hkrati RAZPISUJEMO naslednje tečaje In seminarje: — tečaj za pridobitev teoretičnega znanja za poklicne delavC* (kvalificirane), kovinske in elektro stroke — prikrojevalno-šlvllski tečaj za podeželje — tečaj slovenskega jezika v zvezi z novim slovenskim P1* vopisom — tečaje za učence višjih razredov osnovnih šol iz angleS in nemškega jezika po intenzivni magnetofonski inetC^ — pripravljalne tečaje namenjene kandidatom za vpis višje in visoke šole, ki morajo opraviti sprejemne izP iz matematike, fizike in kemije Za vse informacije glede trajanja in stroškov tečajev se obračaj* na Delavsko univerzo Kranj, telefon 22-43 in 20-26. / tod* Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri KOVINSKO OBRTNEM PODJETJU KRANJ, Jezerska cesta 40 RAZPISUJE naslednja delovna mesta: L TRI KVALIFICIRANE KLEPARJE? zaž.clena je večletna praksa in fizična sposobnost z* delo na stavbah; 2. ENEGA VISOKO KVALIFICIRANEGA STRUGARJA, zaželena je večletna praksa in sposobnost za precizna dela. Nastop službe zaželen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe posameznih delovnih mest. Osebni prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih podjetja. Stanovanja podjetje ne more preskrbeti. *»OTA. t«, februarje !WS Nekaj misli o izobraževanju Izobraževanje delavca-upravljavca naj bo »motrno in prilagojeno resničnim potrebam Človek Mu«-. dokler avi> «ko pravi stara ljudska mo-, 1 m Prav Ima. Prav ta ugo-tovitev dobiva zadnja leta trdno /»ovo »n živost v samem alate-, U 8am°upravljanja. Prehod de-•°vnega človeka proizvajavca k aelavcu . upravljavcu v sistemu famoupravljanja » na« ^dnega pomena. Naš čas je ln m°ra b,t iPriprava na zlitje pro-Rajanja i„ upravljanja v eno celoto. Va5SV 80t,ovo Pripada izobraže- vaiani,V-°bd0bjU zHvanja proiz-vlo^ c1", Upravljan»'a odločilna bolrrf.- danji čas in današnji unrS °d Proizvaiavca v samo-vs2!nen? mehanizmu zahtevata tev rt insko zrelost' c°Prav deli-iuio xi "a cni stnmi nekie ome-vsak V^ovo vsestranost. mora »rori.. an kolektivnega delovnega ?em sa foznati celoten mehani-snSi, deI° kolektiva v celoti, ^loh vse.-Delitev dela še ni kon-6 0on i ,"es ie Pri nas približno 3 ••uih pokl5cev ~ čez de-*'soč> in xb° verietno dvajset dovoli na Proizvajavec še ni Prihod Vpravliavec, zato bodo v SrSi6 -nal0ge na wdročiu In tehtni Ja V°dn° 15015 nujne Van)fana^nji mehani7em izobraže-namVC m izoblikovan. Namen pa sn I!1 'asen, cilii in smotri no lUn at doseženi le dozdev-gan,;," °.g? je še gospodarskih or- ^vaniuJinn^,ekt5/ov' ki izobra' svečiiV; dv,gu kadrov ne po-jo „° prave Pozornosti. Za več- -nimo Skt.ivnost se b°J'nieio bi , ločilnega činitelja, ne da *evan?aZaveda,i Prednosti izobra-Uwi- m v,ot?e vsestransko ob kov") v.icsn, Kitr?°8a Proizvajavca .^fScn naj bo pravza ter nWxU?J Do Pravzaprav smo- Men-aSnICga izobraževan|a? nejša lrn\ da Je prva in najvaž-kraia« .°*a "obraževanja pri- Araiat? • *'-«Lua/'.evania pn ževaln v 11,0 ddo vseh izobra' nnivc' institucij (delavskih ^ničnfmZaH^°u' cer,trov) Potr-K. družbenim potrebam. - naj bodo izhodišče ce- stnega bnVarf^. "asega izobraževalnega C^n!a' Prav v tem pocfcdu ialj .^SIej največ grešili. Prire-^minar^ predavania. tečaje in ^tonnP^trebe- ™ da hi poznali Tako t IS 'zobrazbo udeležencev. Ijanie l ,e sredstev in izrab-^otrno?1*88 ČaSa ie 3tajpada *«PrSl?°r^ naj ho- da b°- Poslenu n 'zobraževnnie že žabo s"". OSeb> ki bodo z izobraz-Nesmoiin Z-nanic Ic Poglabljali, zevanjesV 7grešeno Je 'zobra-kvalif;„L .irna edini namen pre-^ rrob a,i ,iudi- Tudi ^ so bi-0o^-nepravi,nosti in občut-delavk» t Večkrat smo dobre bih v «iSu nmi teča'1 »Preme- Tretia administratorke. nam hL Z?!o važna naloga naj n°nisko S,rf>ko družbcno - eko-obč Živ] delavsko in družbeno samoupravljanje so oblike tovrstnega izobraževanja. Cilj tega izobraževanja nam je jasen dvigniti našega človeka na raven doslednega upravljavca. Temu cilju pa naj bodo prilagojena naša sredstva. Teme naj bodo rezultat potreb — ne pa posnemki starih programov, ki so togi in neprikladni. Metode dela naj bodo prilagojene delu z odraslimi. Odrasel človek ni »velik otrok«, zato moramo upoštevati njegove izkušnje, povezovati njegovo prakso z našo teorijo in ga pustiti, da govori, razpravlja in samostojno dela. Skušajmo čimveč delati s ponazorili. Navajeni smo golih besed, ustaljena je metoda predavanja, prav to pa je zmotno. Dokazano je, da je od celotnega človekovega znanja pridobljeno samo sedem do deset odstotkov s poslušanjem. Mi pa trmasto vztrajamo pri predavanju. Poizkusimo s ponazorili: slikami, maketami, instrumenti, filmi, ekskurzijami in uspeh bo izdatnejši, naše delo pa lažje. Ne pozabimo na vzgojo! Ni izobrazbe brez vzgoje in ni vzgoje brez izobrazbe. Ob vsakem izobraževanju naj nam bo jasen tudi vzgojni namen. Prav pri izobraževanju zlasti družbeno ekonomskem bomo dosegli glavni vzgojni smoter — vzgojiti pravega socialističnega človeka. PETER FINZGAR IL~.-—----«„.......* :rkrW'mm^ii^ki Milan BATI STA »ULICA« barvni lesorez Občinska kulturna zveza Predsednik sveta Svobod Radovljice: Janez Justin: Odločitev ni preuranjena; posvetov in razprav je bilo dovolj Tajnik Jože Smole j: Organizacijska preosnova bo pripeljala do vsebinskih sprememb Ljudje, kl se v radovljiški občini ukvarjajo s kulturno politiko, si že dlje prizadevajo, da bl dosegi! enotnejšo obliko vodenja, izboljšali organizacijo ter presveto ln kulturo čimbolj približali občanu v komuni; razen tega pa pritegniti vse činitelje v komun!, kl se po svoji stroki, funkciji ali zadolžitvi ukvarjajo s kulturno in prosvetno dejavnostjo, pa naj so potem to posamezni kulturni delavci aH pa razne ustanove (glasbene šole, poklicne knjižnice, razne sekcije Svobod in prosvetnih društev Ipd.). O teh zadevah so še radovljiški, blejski, bohinjski in drugi kulturni in prosvetni delavci razgo-varjalt na številnih posvetih s predstavniki šol, delavske univerze* Socialistične zveze in sindikalnih organizacij. Na teh posvetih so bila razčiščena nekatera vprašanja. Ob vsaki priložnosti so predstavniki poudarjali, da bi morali načrte dela društev, ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, sestavljati ob sodelovanju vseh prizadetih; le tako bi dosegli enotnost, hkrati pa tudi Mnenja in kritika „Naivci" in naivnost anov. Politično izobraževanje Politične šole, šole za jenj —'"vub soie, soie za Je' seminarji in tečaji za G lAS v vsako hišo na žfrovskih »naivcev« se suče okrog 70.000 dinarjev za sliko. Navdušenje družbe in množic za spontano ustvarjalnost čim širšega kroga skušajo posamezniki spremeniti v orodje želje za zaslužkom. Ne gre za delitev na akademske slikarje in slikarje samouke. Cezanc ni imel akademije, prav tako cela vrsta domačih in tujih, tudi največjih umetnikov. Gre pa za razlikovanje med umetniki in ustvarjavci v pravem pomenu in med sicer prisrčno manifestacijo notranjih hotenj preprostega ali izobraženega občana, a vendar neumetniško, neizrazito vizijo, ki konkretni družbi ne odkriva ničesar novega. Strah pred normativno estetiko nas je pahnil v slepo ulico, iz katere moramo najti izhod. Podoben razpad kolonije naivnih slikarjev grozi tudi že klasičnim Hlebinjam. Simptomatič-no je, da so posledice in razmere skoraj iste. Prej čvrsta skupina slikarjev za lastno zabavo je razpadla v vrsto majhnih enot. posamezniki izkoristiti konjunk-^Drug na drugega so ljubosumni, turo. To je nekak honorarni za-Sprepirajo se, kdo je boljši, go-služck, ki daleč presega vsako-javori jo, da se jim godi krivica, da mesečni zaslužek. Povprečna ce-*»forsirajo« samo nekatere itd. Naivna umetnost je na pohodu. Razstave, priznanja, publiciteta, če pa pogledamo stvarem do dna, ugotovimo, da smo naivni mi — torej potrošniki in občudo-vavci — ne pa preprosti kmetje, čevljarji, bolniški strežniki itd., ki v prostem času tudi slikajo in kiparijo. Gre predvsem za priznane »naivce«, za slikarje in »slikarje«, ki jih je potegnila v svoje kolesje reklamna »mašinerija«. Prva velika pridobitev teh »umetnikov« (dajmo vendar enkrat povedati, kaj je umetnost in kaj ni) je domišljavost, prepotentna samozavest in brezobziren lov za priznanjem (predvsem materialnim). Tipičen primer je kriza znotraj tako imenovane »žirovske Sole«. Kolonija slikarjev je po nekaterih razstavah dosegla dokajšnjo popularnost, prodali pa so tudi nekaj del. Odkup pa jc sprožil prav nasprotno reakcijo. — Namesto stimulansa, spodbude k nadaljnjemu delu, plemenitemu amaterizmu, ki naj bo osnova za potrošnjo višjih kulturnih dobrin, pa so skušali Osebna obračunavanja nas ne zanimajo. Ne zanima nas »tekmovanje«, ki mu botruje zelena zavist. Zanimajo pa nas posledice. Manjka samo še to, da bo delavec, ki sj je pošteno služil svoj kruh, začel verjeti, da je velik umetnik. Tudi do tega ni več daleč, naravnost tragikomične so izjave nekaterih slikarjev — amaterjev o vodilnih slovenskih slikarjih in umetnikih, ki govorijo o megalomanskem precenjevanju lastnega dela. človek, ki je mirno slikal za lastno zabavo, brez pretenzij in misli na kakršnokoli korist razen lastnega razvedrila in sprostitve, je pod pritiskom neodgovornega pisanja naenkrat začel verjeti, da Je genij. Neodgovorna hvala Ln kovanje v nebo lahko pripelje do rezultatov, nad katerimi bi se morala družba zamisliti. Samo korak je še do tega, da bo »nalvec« zapustil svoje delo in utonil na negotovi poti bo-hemskega umetnjakarstva. Končno pa bo razočaran nad nerazumevanjem zaprt v slonokoščeni stolp misli o lastni pomembnosti izdeloval slike, ki bodo vedno bolj »moderne« in »pretenciozne«, hkrati pa vedno revnejše in vedno bolj prazne. Misli so morda preveč črne —-vendar — še je čas! Ločimo UMETNOST od »umetnosti« in ne delajmo družbenega problema, če za to ni ne vzroka ne potrebe. IVAN SEDEJ kvalitetnejše izvajanje skupnega programa. Za takšno povezovalno delo pa je potreben tudi ustrezen organ, dovolj učinkovit in sestavljen iz predstavnikov vseh kulturnih institucij in organizacij. To naj bi pa bila OBČINSKA KULTURNA ZVEZA, ki bo imela^-deloma sedanjo vlogo občinskega sveta, prevzela pa bi še nove naloge. To novo družbeno telo bo prilagojeno ustavnim določilom; predstavljalo bo široko samoupravno skupščino na področju kulture in prosvete ter imelo vlogo kulturnega parlamenta, ki razpravlja, usmerja in izvaja enotno politiko v prosveti ln kulturi. Takšna organizacijska ureditev pa terja seveda tudi bolj stabilno in neposredno finansiranje. Zato bi bilo potrebno ustanoviti sklad za kulturo in prosveto, seveda z upravnim odborom kot organom občinske kulturne zveze. Pri novih zahtevah finansira-nja bi dodeljevanje dotacij moralo biti prilagođeno prizadevnosti, obsegu in kakovosti dela Svobod ter društev in komisij. Posebne komisije sveta v Radovljici so za organizacijsko pre-osnovo bodoče občinske zveze že opravile nekatere naloge. Pripravile so predlog besedila za občinski statut, in sicer za tisti del, ki neposredno ureja in določa položaj prosvete in kulture v komuni. Programska komisija pa pripravlja skupni program, v katerega bodo razen dejavnosti Svobod in prosvetnih društev zajeli tudi kulturni del programa delavske univerze, Socialistične zveze, sindikata, mladine in drugih. Sestavili pa bodo tudi pravilnik oziroma statut bodoče občinske zveze. Omenjeni program in statut bodo obravnavali na posebnem posvetu vseh prizadetih predstavnikov, in to še pred občinsko skupščino, ki je napovedana za prve dni meseca marca. -- J. B. .tajnica" v Bohinju BOH. BISTRICA — Dramska sekcija DPD Svoboda »Tomaž Godec« v Boh. Bistrici je uprizorila kot prvo premiere v letu 1963 komedijo Johna Patri cka »Cajnica«. čeprav so v zahtevnem delu nastopili številni mladi igravci prvič, je predstava uspela. Delo je reži ral Lovro Strga r. Prebi vav-ce, ki so pred kratkim gledali istoimenski film. je tudi gledališka predstava zadovoljila. Povest mesteca 99 Slikar Milan Batista je po dveh letih zopet razstavil svoja dela v mestni galeriji. 11 barvnih linorezov v prvi dvorani predstavlja zaokrožen ciklus z naslovom »Povest mesteca«. V drugem prostoru je dodal nekaj risb s tušem; v glavnem izražajo slikarjevo veselje do iskanja različnih izraznih možnosti, ki jih lahko dobi s preoblikovanjem človeškega telesa. (Te risbe niso podnaslovi jene. medtem ko ciklus linorezov nosi naslov in vsak list zase tudi.) — Tako je vsebina, govorica grafik morda Še močnejša, česar pa te umetnik ni ustrašil, kakor se to danes prav rado dogaja, ko slikarji puščajo gledavcu vso »prostost«. Gledavec pa, ki so mu sli-karjevi simboli tuji, odhaja prazen in neobogačen, skratka umetnik mu ni dal ničesar. Pri Batisti ni tako. Takoj pod naslov razstave bi lahko zapisali še njen izzivalni poudarek, ki bi ga morda najbolje povedali z besedami mladega sovjetskega pisatelja P. Proskurina: »Sovražiti (tudi v sebi) vse preživelo. Videti ostreje, videti dalje in več kot bravec.« če Batista že ne sovraži, vsekakor pa s svojimi grafičnimi listi ostro obsoja usedline nekih preživelih pojavov v vseh malih mestecih: malomeščanstvo. Preberimo to njegovo »Povest mesteca«, pri tem pa ne posvečajmo izrazu »preberimo« prevelikega pomena, zakaj umetnost doživljamo in pri tem mora biti vseeno, ali jo beremo, gledamo ali poslušamo, vsakokrat jo doživljamo. Štirje grafični listi na tej razstavi predstavljajo nekak uvodni, splošni del, kjer slikar najbolj »sovraži« in je prav v »Kariatidi« (prvem listu) izrazil ves svoj protest s simbolom statičnosti, trajnosti nezdravih odnosov med ljudmi malega mesteca. »Mize in. okna« to statičnost znotraj posamezne celice malega okolja prav tako poudarjajajo, kakor jo slikar še stopnjuje v listu z naslovom »Znanca». kjer iz modre ploskve dolgočasja izstopata obraza dveh znancev, ki pa sta si najbolj tuja človeka na tem svetu, čeprav vesta vse podrobnosti drug o drugem. Zdi se, da ni poti za zbližan je med ljudmi. Toda slikar ne obupa in v drugem delu, v liričnem spevu, ki vsebinsko druži pet listov: »Vabljenje«, »Ulica«, »Trodelno okno«. »Nedeljska paleta« in »Lutke« pokaže, da razen razdiralnega živi še drug element, ki je pa že zaradi lirične note slabotnejŠi in ga vedno še prevpije prvi. To naj bi bilo vsebinsko doživljanje Batistovih grafik. Literarnost teh listov ni nikakršen slikarski greh, nasprotno, saj smo že na začetku rekli, da slikarstvo brez vsebine pušča gledavca praznega. Oblikovno ali formalno je teža Batistovih grafik v čedalje večji čistosti. Od zadnje razstave je slikarsko ploskev (grafično, kar je isto) očistil nepotrebne navlake in v njej v strogem redu razpostavil predmete in človeška telesa. Predmete in figure poenostavlja do take stopnje, da mu služijo kot splošno znani imenovav-ci: ta in ta predmet in figura. S tem modernim prijemom podajanja v skopih črtah da slikar glc davcu bolj pojem za neki predmet ali poenostavljeno človeško telo, oboje pa kot vsem razumljive simbole komponira na slikarsko ploskev. V še večjem iz-čiščevanju tako slikarske ploskve kot tudi v iskanju novih simbolov ali pojmov ter njih kompozicije, ki naj bo še nekoliko jasnejša, v tem je prava pot slikarja Milana Batista. A. PAVLOVEC afera 43 odrtglfkoi Pridem k vama,« je rekla gospa Rombergova. »Le malo rajjep ^ v Poveljo.« Izginila je v kopalnico, od koder se je takoj ko if Prodoren glasek: »Oh, mamica, to ni prav, in ravno zdaj, je pnšel gospod Holden!« Romberg me je pogledal in oba sva se zasmejala. •Prikupen otrok,« sem rekel. delov™neSK' ie stekl°nico konjaka in kozarce in sedla sva v njegovi Ba SVg ^obl' kjer so po stenah visele velike fotografije živali. »Srcč-koustila « mia:V!X Mickey,« je menil, »ko bi se ,le ne vselej tako širo- 'Sirokoustila?« zgod*5ada „s.e Postavlja. Nenehno pripoveduje najbolj fantastične i« amp -Y.žlvalskem vrtu je ušel volk. Mati njene prijateljice Lindi *stmo« mili'}o!nar'ka- Jaz sem nemški milijonar. In da trpi 7* »Tudj jaz sem bil takšen,« sem rekel. °kt na* v stfa§on Prav gotovo ne, gospod Holden! Mar vam je poli-* vogalu kdaj dovolil, da vara ni treba pisati šolskih nalog?« tomobn"*1"!«13-' tUkaj' 'e DUssel P^1' Dussel pet... potrebujemo av-I*mo rJ? ,.X1,galom- Tovornjak se je zaril v tramvaj in zdaj ne moja .2|^ križišča ...« ^ ^JČioo a ^ Mickev- fosila je pisane copatke in dolgo, sinjo nočno Izročil sem ji sladkorčke in dobil hudo vlažen poljub. »Hu, očka, mamica, poglejta vendar, polnjeni z orehi in podobnim! Lahko pojem še enega z orehom, prosim, prosim?« »Le v postelji.« »Gospod Holden, je mrcedes že popravljen?« »In zdaj gremo,« je rekla gospa Rombergova. »Sladkarček. potem molit in spat.« Odpeljala je Mickcv. Dekletce se je med vrati otroške sobe še enkrat obrnilo in pomahalo. Tudi sam som pomahal in zagledal Mickcv, obdano s pisanimi živalmi, žirafami in zajci, ovcami, pudli, psi, mačkami in opicami... Pili smo konjak in kadili, policijski radio je oddaja! in Romberg mi je kazal svoje živalske slike. In sredi teh tujcev sem se počutil prav doma, resnično doma. Na Nino sploh nisem pomislil. Slekla sva suknjič in odložila kravati in Romberg mi je razlagal fotografije. Posnetki labodov so se mi zdeli najlepši. Živali je fotografiral med vzleten jem in pristajanjem ob jezeru. »Kako bi bila vesela, če bi lahko Peter delal samo takšne slike,« je tiho rekla gospa Rombergova. »Le še malce potrpljenja, draga, dokler ne poplačava dolgov,« je rekel in ji pogladi! dlan, hrapavo od gospodinjskega dela. »Potem bom našel nekoga, Y\ mi bo dal denar.« »Čemu?« »Rad bi izdajal živalske knjige, v lastni založbi. Poglejte, kakšen uspeh je dosegel Bematzik. Ali Trimeck. Vsi ljudje se zanimajo za živali, brez dvoma gre za dober posel, le kapital je treba imeti za začetek.« »Pozor,« se je oglasil moški po zvočniku. »Diissel dva, Dussij dva... odpeljite v Reginino ulico 31, Reginino ulico 31... ljudje so nam pravkar sponu ili. da je neznana ženska skočili skozi okno...« Tedaj še nisem dojel, kaj se je zgodilo. Povprašal sem: »Koliko kapitala bi potrebovali?« »No, kakšnih deset ali petnajst tisoč. Preostanek bi dobil v banki, čemu? Poznate koga?« » »Da,« sem dejal. »Morda bi bilo upanje. Trenutno ne, verular morda v enem ali dveh mesecih...« »Ah, Peter, če bi to uspelo! Imenitno bi bilo!« »Da, imenitno,« je dejal s sijočim obrazom in vstal. »Gospod Holden, prosim, ostanite pri moji ženi, čim bo mogoče, se vrnem.« »Kam greste?« »V Reginino ulico. Neka ženska je skočila skozi okno. mar niste slišali?« Otreznil sem se, pa kar se da mirno vprašal: »Regi- nina ulica, katera številka?« »Enaintrideset, čemu?« »Kar tako. Pohitite ... pohitite, gospod Romberg. « Najbrž ni kaj posebnega. Ljubosumje ali kaj podobnega. Toda zastonj se ne kadi iz dimnika. Vsekakor je boljše, kot takšna nesreča s tramvajem!« Zatem je Izginil in ura v policijskem oddajniku je enolično tiktakala dalje. Videl in slišal sem, da mi gospa Rombergova nekaj smehljaje in ljubeznivo pripoveduje, vendar nisem razumel, kaj govori. Kajti nenehno in brez prestanka sem mislil le na eno, navzlic razumu in brez slehernega upanja: morda je le druga ženska. Ve ona. Saj ie tako mlada In "ie.lo!/nn. Ni ona. Ni. Ni. Ni. »Pozor,« je dejal glas. Diissel dva. Diissel dva, ste že v Regi-nini ulici?« V zvočniku je šklepetalo in žvižgalo, potem se je zacul drug glas; »Tukaj je Dtissel dva. Dokaj velika svinjarija. Ženska je skočila iz devetega nadstropja...« > Ne. Ne. Nc. »...in je še prav mlada. Kakor povedano, dokaj velika svinjarija.« »Te mrtva?« »Za šalo skrbite, kolega. Saj sem vendar dejal, da je skočila iz eeveteca nadstropja! Pošljite kmalu mrtvaški voz. In nekaj službenih "avtomobilov. Radovednežev nc moremo odpraviti. Zdaj so prišli Se časnikarski Jakct.« »Iri kako se imenuje ženska?- »Ni ženska, temveč gospodična. In noseča je bila tudi. Tako pravijo sosedje. Najbrž je to razlog. Lutz se piše, Hilda Lutz.« j-Črkujte« Lepljivo počasi je kapljalo iz zvočnika: »Henrik. Izidor, Ludvik, Dora. Erik, nova beseda. Ludvik, Ulrik, Teodor. Zeppclin...« Odprla so se vrat ; otroške sobe. Med podboji je stala Mickcv z velikanskimi orni in ročicami, prizetimi k prsim: »Gospod Holden ...« SOBOTA, t« fc*ruar?« Zvezna hokejska liga Jesenice : Partizan 18:7 V predzadnji prvenstveni tekmi zvezne hokejske lige, ki je bila v sredo zvečer na drsališču pod Me~ žakljo, so domači hokejisti premagali Partizana iz Beograda z 18:7 (5:2, 4:2, 9:3). JESENICE - Novak, Ravnik, Brun, Kristan 8, Trebušak, 1, Tiš-ler 2, Felc 2, Smolej 2, B. Jan 2, Klin ar 3, Valentar 3, Mlakar in Hribar; PARTIZAN - Stojano-vić I, Ančevič 3, Bogdanovič, De-nič, Matić, Holbus, Zulum 1, Te-sič 2, Kravljanae in Stojanović II 1. — Pred okrog 2000 gledavei sta tekmo sodila inž. Kaltneker (Jesenice) in Cesar (Ljubi j ama). Jeseničani so takoj zaigrali hitro in odprto igro, gostje pa so se pomaknili v obrambo in napadli le ob posebnih priložnostih. V drugi tretjini so gostje zaigrali bolj razigrano. V tem času sta bila izključena najprej partiza-novec Denič, ki je s palico udaril nasprotnika, nato pa še domačin Trebušak, ker je podrl Stojano-viča. Zadnja tretjina je bila najbolj napeta. Gledavci so pričakovali 200. gol Jesenic v letošnjem prvenstvu, ki ga je v 2. minuti dosegel Klinar. V tem delu so domači hokejisti pokazali mojstrski hokej. - U. Kranjska gora : Partizan 5:4 JESENICE, 15. februarja — Sinoči se je nadaljevala liga državnega hokejskega prvenstva. Igrav-ci Partizana so se pomerili še s Kranjsko goro, ki pa jih je presenetljivo premagala s 5:4 (2:2, 3:0, 0:2). Tako je moštvo Kranjske gore prehitelo Partizana in ima celo možnost za osvojitev četrtega mesta. Strelci za Kranjsko goro — Svetlin 2, Razinger, Hiti in Zaj-šek po 1, za Partizan pa — Holbus 2, Kravljanae in Stojanović II po 1. — Pred blizu 1000 gledavci sta sodila Kerkoš (Celje) in Cesar (Ljubljana). V prvi tretjini sta bili moštvi enakovredni. Gostje so igrali borbeno, Kranjskogorčani pa požrtvovalno in kombinatorno. — V drugi tretjini so fizično močnejši gostje potisnili »domačine« v obrambo. Močno so napadali in bili trikrat uspešni. V zadnji tretjini so gostje za vsako ceno hoteli Zimska rokometna liga TRŽIČ IZGUBIL TUDI S ŠENTVIDOM LJUBLJANA, 15. febr. — Kljub petim tekmam, ki so jih že odigrali, so rokometaši trž.iškega Partizana izbojevali le dve točki. Ta izkupiček pa jim zadostuje !e za osmo mesto po petih kolih zimsko rokometne lige na GR. V današnjem srečanju smo pričakovali zmago Tržiča nad Šentvidom, ki je eno izmed slabših slovenskih moštev, vendar so nas Tržičani spet razočarali. — Medtem ko je bila igra do polčasa enakovredna, so v nadaljevanju šentvidčani zasluženo zmagali s 16:14 (7:7). TRZIč — Meglic I, Vidovič 4, Hladnik 5, Godnov 1, Gros 2, Me-"lič II 1, Dolžan 1, Jane, Eržen, Teran Hafner. — ŠENTVID: Ur-bančič, škrbine, Bonča I 3, Bon-ča II 3, Klobčič, Vrtačnik 5, Kremžar 1, Orehek 3, Čamernik 1, Bud^a, lic. — M. J. izenačiti. Iz igre so vzeli vratarja, tako da je napadalo 6 igravcev. Vendar so igrali grobo in sta sodnika izključila iz igre kar tri igravce. — U. OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU SKOFJA LOKA - V nedeljo je bilo v Škof j i Loki prvenstvo občine Skofja Loka v namiznem tenisu. Prvenstva se je udeležilo 43 tekmovavcev iz Železnikov, Gorenje vasi, Godešiča in Škofje Loke. Tekmovanje je bilo dokaj kvalitetno. Tehnični rezultati: člani — 1. Jože Mrgole (Trata), 2. Janez Bohinc (TVD Partizan Sk. Loka), 3. Rado Cuk (LTH Skofja Loka); mladinci — 1. Jože Eržen (gimnazija), 2. Zvone Zalokar, 3. Ivan Kempcrle (TVD Železniki). Opaziti je bilo, da je med mladino za ta šport, ki je pred nekaj leti v škofji Loki mnogo pomenil, zelo veliko zanimanje. Vsekakor bi bilo potrebno, da se začne z bolj organizirano vadbo. Med mladimi je precej mnogo obetajočih tekmovavcev. Co bi takoj pričeli z rednimi treningi, bi lahko postali dobri igravci. — P SMUČARSKO PRVENSTVO LTH SKOFJA LOKA - Prejšnji četrtek je priredila sindikalna podružnica LTH v Škof j i Lak: prvenstvo svojih delavcev v skokih in veleslalomu. V veleslalomu so tekmovali na 1000 m dolgi progi, skakali pa so na 25-metrski ^čakalnici. Vseh tekmovavcev je bilo 40. To je že tretje tekmovanje loških delavcev. Podobno prireditev sta izvedla že kolektiva Elre in Seširja. Tehnični izidi: veleslalom -- 1. Mohorčič, 2. Bertoncelj, 3.-4. Mi-klavc in Cuk; skoki — 1. Florjan-čič, 2. Podlipnik, 3. Pirman. - P. Petkratni prvak ,fiIas športnikov— Judo in JANEZ LAIBACHER Mladi gorenjski smučarji so z ljubljanskimi in ravenskimi vrstniki na državnem prvenstvu, minuli teden na Sliemenu zabeležili pričakovan uspeh. Osvojili so največ prvih mest in znova potrdili, da naši nekdanji tekmovavci in smučarski strokovnjaki razen re-prezentantov uspešno vzgajajo tudi mlade smučarje. Šestnajstletni JANEZ LAIBACHER iz Tržiča je tokrat postal državni prvak v smuku in veleslalomu, peto mesto v slalomu pa mu je zadostovalo tudi za zmago v kombinaciji. Dvakratni republiški prvak s Črnega vrha ee je torej s Sljemena vrnil še s tremi najvišjimi državnimi naslovi. — Obiskal sem ga v ekonomski srednji šoli v Kranju, kjer obiskuje drugi letnik, in ga prosil za kratek razgovor. 0 So letošnji uspehi zate najpomembnejši doslej? »Seveda, saj sem bil lani na državnem prvenstvu šele tretji, na republiškem pa celo četrti. Povem naj še, da sem letos zadnjič mlajši mladinec« £ Kdaj si pričel smučati in pod čigavim vodstvom? »Začel sem, ko sem hodil v drugi razred osnovne šole, trenirala pa sta me Vagner in Zdrav-ko Križaj.« $ Kako si se pripravljal na letošnja prvenstva? »Teden dni sem bil na skupnem mladinskem treningu v Kranjski gori, ki sra je vodil Ljubljančan Stane Rotar.« 0 Kako da si bil na državnem prvenstvu v slalomu »šele« peti? »Predvsem zato, ker sem vozil s smučmi za smuk in me je nekajkrat vrglo s proge.« # Ali gojiš še kakšen drug šport? »Sem tudi eden vratarjev tržiškega rokometnega moštva.« J. Z. Na članek z naslovom »Prvakom nikakor ne gre«, ki je bil objavljen v 10. številki našega lista, smo te dni dobili naslednji odgovor: »Članek o dvoboju s celjskim Olimpom — objavljen v ''ponedeljkovi številki Glatta' — ni niti malo umesten. Pisec namreč neumestno . presoja borbe posameznikov, čeprav ni seznanjen z ozadjem, in je vzel dogodke v posameznih borbah za podlago svojega članka. Na mestu dvoboja se ni pozanimal za težave, ki jih ima ekipa, saj je prav ta ekipa pred kratkim premagala drugega na lestvici in z minimalno razliko izgubila S prvakom Slovenije. Vedel je samo za rezultate, tega, da je drugi borec v srednji kategoriji priskočil iz lahke, pa ne. Ju-doista sta tako s skrajnimi napori branila barve svojega kluba in častno hotela izvleči neodločen rezultat. To je bila tudj taktika ekipe, medtem ko naj bi rezultat odločile zadnje borbe v težki kategoriji. Ne vemo, kaj pisec članka, misli o dolgoletnem prvaku Ljubljani, ki ima v ekipi kar štiri mojstre, a je v nedeljo izgubila z ekipo, ki je no rangu za razred ali dva slabša. Torej tudi kranjski judoisti ne bi smeli podleči svojim nasprotnikom. Pri sestavi ekipe tehnično vodstvo ve, kaj mora storiti (pisec, verjetno misli, da posamezni borci odločajo, kdaj se bo kdo boril). Zavedati se je treba, da uspeh ekipe ni odvisen od posameznika, temveč od ekipe, ki m^ora biti homogena in pripravljena tudi na poraze. V. Pavčič Kot piscu spornega čianka naj mi bo dovoljeno, da pri'! pomnim kaj tudi na Pavčičcv odgovor. Zadovoljen sem, ko Pavčič pravilno ugotavlja, češ da sem vzel dogodke na blazini kot osnovo za svoj članek. S tem namreč potrjuje, da se jc v članku opisano tudi v resnici dogajalo; torej — da sem poraze (oziroma remije) jucloi-stov Pavčiča in Krnca ter njun način borbe pravilno razumel. To, da nisem bil seznanjen z »ozadjem«, pa me še malo ne moti. (Tistega o težavah ne razumem prav. Menda hoće Pavčič povedati, da niso veliike, »saj je prav ta ekipa pred kratkim . . .« dosegala uspehe.) — S tem, ko je tehnično vodstv.d judoista, ki sodi v lahko !■:" tegorijo, »uvrstilo« v sredn.t»i je prevzelo veliko moralno odgovornost. Denimo, da bi se judoist (nedvomno gre tu za Krnca) v tem neenakem dvoboju leže poškodoval?! Sam — navajen na lažje nasprotnika — tega prav gotovo ne bl bil kriv, saj se tudi ni sam (kot zatrjuje Pavčič) odločil, da ho v moštvu sploh nastopil. \% da je ironija še večja: omenjeni judoist je po prvem dvoboju iskal zdravniško pomoč. Kaj mislim o porazu Ljubljane? Prepričan sem, da poraz ni bil tako »čist« kot remi Triglava z Olimpom. Ne strinjam se tudj s Pavčičefllj ko pravi, da uspeh ekipe nt odvisen od posameznikov. Nasprotno: (ne)Uspeh je močno odvisen od vsakega posameznika! J. Žontar SMUČARSKI DAN POD STOLOM »Partizan« Žirovnica je letos že drugič pripravil množično smučarsko tekmovanje na smučiščih nod Stolom. Na startu se je zbralo nad 80 tekmovavcev, ki so se pomerili v slalomu in veleslalomu. Dopoldne se je V slalomu na 800 m dolgi progi z višinsko raz-l:ko 180 m in 50 vratoi pomerilo 25 članov. Zmagal je Janez Bohinjc s časom 0:47 pred Juretom K o kaljem 0:48,9 in Janezom Pe-ternejjem 0:50. Med številnimi mladinci je zmagal Jože Peter-nelj pred Pristavom in Vidicem. Pionirji, ki so tekmovali na krajši progi; so se razvrstili: 1. Mitja Mežek, 2. Dušan Lavtar, 3. Franci Mežek. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo v veleslalomu. Megla, ki je ovirala dopoldansko tek- movanje, se je dvignila in zato se je na startu velesaloma zbralo še ' več smučarjev in navdušenih gledavcev. Rezultati veleslaloma: člani — 1. Janez Bohinjc 1:7,8, 2. Franci Perkovič 1:9,3, 3. Matevž Svetina 1:10,3; starejši člani — 1. Štefan Bohinjc 1:27, 2. Srečko štern 1:27,4, 3. Ivan Sodja 1:37,2; mladinci — 1. Jože Peternelj, 2. Janez Vari, 3. Janez Pristav; pionirji — 1. Dušan Lauter, 2. Franc Mežek, 3. Franc Kajdiž; pionirke — 1. Meta Bem, 2. Jelka Bom, 3. Ana Vovk. — D. B. ŠUMI IN JAMNIK STA PADLA KRANJ — Telesnovzgojno društvo Partizan Stražišče je v torek priredilo tradicionalni smuk s Smarjetne gore. 25 tekmovavcev se je pomerilo na 1200 metrov dolgi progi z 250 metri višinske razlike in 7 vratci. Proga je bila dokaj zahtevna, kar povesta tudi padca Janeza Sumija in Tomaža Jammika. Rezultati — člani: 1. Jože Rozman (Triglav) 1:03,8. 2. Boris Holly 1:13,4, starejši mladinci: 1. Andrej Zupan (T) 1:18,0, 2. Rudi Florjan-čič (P) 1:24,5, 3. Andrej Zupančič (T) 1:34,4, mlajši mladinci: 1. Edo Klem-snčič (P) 1:43,4, 2. Tine Ber-nik (T) 1:50,2. - J. SANKANJE Z JOŠTA KRANJ — V sredo je telesnovzgojno društvo Partizan Stražišče priredilo san teško tekmovanje po Pše viski poti. Udeležilo se ga je 50 tekmovavcev z. navadnimi in tekmovalnimi sanmi. Visi so morali prevoziti 1800 metrov dolgo progo. Rezultati — tekmovalne sani: 1. Bogo Zun 20:5,4, 2. Marjan Be-nedik 2:30.6. 3. Janez Orepek 2:33,0, enosedežne navadne sani: 1. Frane Oman 2:30,5,2. Rudi Flof' jančič 2:31,9, 3. Franc Pečn1* 2:37,5, dvosedežne navadne s** 1. O. Florjančič-Omam 2:48,5. -Rajgelj-Oman 2:53,0, 3. Rajg