IZDAJA ZA GORIŠKO IM BENEČIJO
PHIHOHSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJI
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon post. ! sr.
ijjVIll . Stev. 67 (2063)
'Nota impudente...»
nekatero ne more jo odgovoriti
TRST, torek 18. marca 1952
Cena 20 lir
<lnecJ.adn^
številki
—nit-- " »*=«*«*» našega Be°9rain 710. objavili vest iz •toda a ? Je jugoslovanska Prott»n °i “ ‘talLanski vladi "tvnan-,. ”°f°. ° nezasli’anem «ot;eiic1„ ?>‘;,aAns'c„11 °blast' *
"egu tiski	0-a }redentistič-
* M4evviU0Zna:u'ei0 to noto Vaško	anesramno«, a
VVa StllrDe Caspenja ,n Jr‘este» „ -Ja .aCiornale di ••i izdn« cceraJŠnjt ponedeljki p S? p;auiida *to «-°-., . tozadevna uradna
Hn*ki 'tis'r ,^fV da,Je (<iu0oslo-?	trajal	na tem, da
To ^ Italiji preganja-/čerai ,?Tvi komentar.
E»ertjeu f°	^	wti	De
erni izdn- Alessiiev list v Sz£i%* /'Ultime Moti-E"*»i zan^\ ir]iarni na pr
SZ^nfi a^0ra arije v f*lač{ chi„ \ tove note• ~ V ^reden E *nPr<«>W«Jo ena-** Je <,lini°d0Ovor’!- Sinoii pa St8!to odonn« ltal-ijanske vlade l *otog°ra na Jugoslovan-“rodna „ * spremenila. Pol-j le „®e,1oi;a italijanske m Vnski nrf sP°roča namreč, Zgovorni krogi po-de pomenf'°rafc beograjske i^tnja r! , skoten poskus .‘ote!>;	°.0(-i tistim, ki
. **i 211,, . karto se v re-Jugosl, dalje:
f°bi y Jugoslaviji
i«	to	r	"	IH	t?
/, Hojici Ji	.^e; «-Da no
J0Piti « r, , ani ne mislijo Ti ^OOsIn?	0 2 navedba-
t J «ker Ji Ce note' tem'
tik® 'tkliu -J- Zra »Prhanje, ki d., ftotraitjih kompetenci na-sJ ? italiiJl , Pruvic. ker za-? državljane, ki
n? 02emIiu -JtalVjansko suvere-
Idtrdit -	" *L!ede samo-
ion0’'4' “ kat ° neznosnem PO-
<SL ^°Venrire'n Živijo Itali' ieN »a* fcePa ^zilca, so ??“sta^c^2anila^
ga
-isto., k iuifk *rditev». Za dokaz ;%Jln5a>>. da .je e iiaZiji
sZo-
sst . državljanov
Iji*® Ita k-!°a tafco «zel° ma’ 7l“a v Gorici izvo• “Pa svetovalca slo-
f«m0 it s*
tortna * -----
toi	9(1 vidimo, da se
trJ%ki	da, ali bolje rete.
rn-K.w.dgovorni krogi» ko pa je raz-oaponon, je j — bo stopila v
:4Sen Ww»
"UuS 1Q>1 '■““popor Od,
'•.sti
ne
t; tem. je
na vpra•
rimske vlade, da
Si VaJ,® •re5n;U 'J' e9U'
n,;1- Hin}:?alo Slovence v 1 lot, 0re ?n(^a Plada namreč da je bila ^Prtn ?vna šot« P Kr-otrQ,-, Piran ’	150 slovenskih
”enJeBa tr,?Ui slovenskega tol e osn!ca’ a kaj Šele s!o-•tod„ ^°ko !,n<> a!i srednje ”•« i! ^“r vj^0re italijanska :'e> af>‘Q ‘ odgovoriti na
«‘««>10 wl-no- *■»»»•« ton' tol-n dejstvo, da
likn»u 5,ctad?/a p?ui:a n* ure-toibe "stave2 -določbami ita. 4 Da 5	. n mirovne po•
Po tpunirn J*71}771 zakonom in Kri določi "tom- ki mora ^Bnii^ti *;«? žapotouiti v •itin ‘ni poufc ®ensfci narodni kin, ,	materinem je.
*k,Kka vina
Ki&.PdgovJ1"* more prav ZKitU kriiiIt * nrtimanj pa <« K.nje skJie resnice, da •o nil' opgg enskih šolnikov f" šuUreieno Jozaia ie !,cd-J' nim‘i® šolsfcif "‘ Potrebne-°tok^,J° p m ; na°zomikov,
°‘hiekJvetih, tv,S?delovati v
;;i^anpane u lt°ali“l3a £a to« "n m -
Italiji.
da italijanska Polemizirati 3 i»'	hkrnJ}010’*^	"ud vse
7* sestoj; "aduto nizko. “P/e 7,;. P trditvi
■S><in'estoli
r
da je . a
«izključim no tra-
u Jim
sE? “feS ”i‘«
&**« «n«fL_d5 ..»S«««-
^dLjo~jlm‘lalJ j uživati Slo-°dni mlamiene po K&todJi ***** ki jo je /,{f. jJ"di te .j" f * tem ob-! 5p niimj 1 e izpolnj-.-t 'liallasi:	tUd‘	čle" J5,
?®Pi ."krepe10 Pse po-Njo *o rod «*f.,w,ein o*«-antf» hi	*0 °b-
sipci 0* razlike na
»i^ih6 iIc'-'eSklh “!i wr<> p db(w	’	PPdoic	in	o-
Ntr° bz ed^ln vitevii tudi
> toodA^obrj- ®toa i« ptibli-
n IbN Političen ver°izpovedi. ^ ^0 likanja,). a PrePričanja
jo ^	"e.kai	drugega
\ lei ®tena m„a	išalije...
Koti30 Je dolr„nar.oclna obve-
,Mw »«•
^SSs «■ •<“
samo
Po
S?™«1 bankami
S gK«* željah ,7 ^®n8]<e volitve
Sasfisjis
^Ti74»žjllrlh';ir‘n’;
Sklii.9^ PovZazu^ Odgovarja in ®ernokristjan-
t 0«ne etn «*danW10' kl j* Nbnt	?’	*	omenja
isti, nri 8ifde Povezave
‘tvBiT“ Ha bltVvifi? sP°eaPUm ,h f«j Sporami upravnih
v«, biki i!1*, pr, tct vu»czave ».'% , ‘ 'Panjšiu .,mer ao predrt ** »'nih d 8trank, pred-
S^anaH°h1-^
lSiUn?' N«	konkretnih
d Pa slovenska svetovalca medtem ko so bili izvoljeni 'štirje! Isti. odgovorni krogi po pozab-jajo, da so samo w goriskj pokrajini na zadnjih volitvah kar tri občine izvolile popolnoma slovenske občinske svete, kjer se nobena italijanska lista ni mogla niti pojaviti. Prom tako molčijo odgovorni krogi o dejstvu. da je slovenski kandidat Za pokrajinske volitve dobil mnogo glascv. kljub vsem dovoljenim in nedovoljenim sredstvom. ki so jih demokristjan-ske oblasti s pomočjo vatikanskih priganjačev uporabile proti njemu, ne same po slovenskih vaseh, temveč tudi po čisto furlanskih krajih kot n. pr. Tre p Grant 100 glasov, Ciassa 82 glasov, Magnan 34 glasov, Povoletto 18 glasov itd.
Glede emetanga peska v oči tistim, ki bi hoteli v deti, kako se v resnici živi v Jugoslaviji in v coni B», pa *odgovornim krogoma v Rimu lahko povemo. da se v coni B in v Jugoslaviji še noben Italijan raznarodil. kajti tam imajo Ita-'ijarii na razpolago ne samo o-troške vrtce, ne samo osnovne šole in nižje strokovne šole ter sedemletke, temveč tudi srednje šole. med katerimi je n. pr. v Piranu tudi takšna, katere jim niti mati Italija, ko je tam vladala, ni bila sposobna dati, temveč so jo morali dati tamkajšnjim Italijanom šele «me-schinin. e mpudentia itd. Jugoslovani. Poleg tega pa imajo Italijani v Jugoslaviji in coni B svoje dijaške domove in tudi štipendije, da lahko študirajo ne samo na jugoslovanskih visokih šolah, temveč tudi na ithlijanskih.
Tudi trditev De Gasperijeve-ga tiska, da je to šele prva u-radna jugoslovanska nota o zatiranju Slovencev v Italiji je neresnična. Takšnih not je bilo že več, le da niso nič pomagale. Tudi o rezultatu te najnovejše note, si ne delamo nobenih utvar, ker so bili psi rezultati dosedanjih not negativni. Tisto pa, kar imamo pravico in kar moramo ter kar smo dolžni zahtevati kot glasilo ne samo tržaških, ampak tudi goriških in beneških Slovencev, je to, da ti in taki rimski odgovorni krogi in njihova glasila v Trstu in Italiji ne me. čejo blata na tvojega soseda samo zato. da di prikrili uaaa-Ijevanje fašističnega zatiranja Slovencev, ki So še vedno zasužnjeni v rimskem imperialističnem objemu, iz katerega se iz dneva v dan vračajo v Ju-gos’avijo razočarani begunci, ki jih je protijugoslovanska gonja laži in klevet spravila v znamenita taborišča ograjena z bodečo žico, o čemer v vsaki številki vsaj nekaj poročajo celo sami iredentistični tedniki kakršni so «Difesa Adria* tican, nArena di Polaa in drugi.
J SLOVANSKO-ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA
nroli Haitskemu volilnemu zakonu
o povezavi kandidatnih list na hodnčžh vniitiali i coni li
Raztegnitev italijanskega zakona o povezavi kandidatnih list o tako imenovanem »aparentamentu” bi onemogočila možnost proporcionalnega zastopstva slovenskega življa in bi pomenila novo narodnostno diskriminac jo
Slovansko-ltalijanska ljudska fronta je na svojem sestanku 17. marca 1S52 proučila vprašanje občinskih volitev v anglo-ameriški coni STO v zvezi s sistematičnim pritiskom iredentističnih krogov, ki hočejo vsiliti prebivalstvu občin cone volilni zakon italijanske republike o tako imenovani povezavi, in
izjavlja
zahteva
ds bi uvajanje tega zakona pomenilo kršitev demokratičnega načela o splošni volilni pravici, kršilo pravice in težnje prebi-balstva občin cone ter potvorilo resnično sliko teženj in zahtev prebivalstva cone glede vprašanj?, neodvisnosti Trsta; uvajanje tega zakona bi nadalje onemogočilo možnost proporcionalnega zastopstva slovenskega življa in bi predstavljalo novo narod- j CINSKIH SVETOV CONE NA PODLAGI nestno diskriminacijo, uveljavljen bi bil še en činitelj, ki j NEGA VOLILNEGA SISTEMA.
lahko ustvari zmedo v mednarodnem javnem mnenju glede političnega in narodnostnega položaja prebivalstva v Trstu in v okoliških občinah; končno bi uveljavljenje tega zakona grobo kršilo duh in črko same mirovne pogodbe.
Zato Slovansko * italijanske ljudska fronta
protestira
proti morebitnemu namenu za uvajanje mokratičnega zakona in
omenjenega proti de-
DA ZVU CIMPREJ RAZPISE VOLITVE
ZA OBNOVO OB-PROPORCIONAL-
Pinay pripravlja
nove gospodarske ukrepe
PARIZ, 17. — Danes je bila seja francoske vlade in po seji so izdali poročilo, ki pravi, da je ministrski svet proučil načrte za gospodarsko sanacijo ter odobril vse ukrepe, ki naj preprečijo zvišanje cen in dosežejo njihovo znižanje. Ti u-krepi se bodo nanašali zlasti na nainujnejša živila in potrebščine.
Dalje pravi poročilo, da je vlada določila načela za finansiranje investicij podržav. ljenih podjetij. Odobrila je načrt zakona za davčno amnestijo ter ukrepe za prep^-e e-vanje davčnih utaj. Razen tega je vlada razpravljala o vzpostavitvi ravnotežja v socialnih proračunih.
Za znižanje državnih bremen so predlagali znižanje kreditov za 115 milijard frankov. To naj bi se izvedlo v 15 dneh po objavi finančnega zakona na podlagi dekretov, ki bi jih izdal ministrski svet.
Ministrski podpredsednik Queuille pa je dobil nalogo, da skliče mešano komisijo, ki bo proučila reformo ustave.
Pred razpustitvijo
egiptovskega parlamenta
KAIRO. 17. — Za prve dni aprila pričakujejo, da bo izdan ukaz o razpustitvi egiptovskega parlamenta. Ustava pooblašča vlado, da lahko enkrat prekine zasedanje parlamenta. Ce bi bila potrebna ponovna prekinitev, bi jo na podlagi ustave morali odobriti obe zbornici Ker pa je malo verjetnosti, da bo vlada zahtevala od obeh zbornic podaljšanje sedanje prekinitve, so politični krogi mnenja, da bo parlament razpuščen in razpisane nove volitve.
V takem primeru mora vlada izvesti nove volitve v 60 dneh. Z druge strani je vlada tudi sporočila, da namerava spremeniti volilni za’-on. Med drugim namerava tudi odvzeti analfabetom pravico do glasovanja.
Notranji minister Mortada je danes imenoval šefa politične komisije Mohameda Imana Ibrahima za državnega podtajnika ^a notranjepolitična vprašanja. Nadzoroval bo delovanje vseh egiptovskih političnih strank.
Neki laburistični poslanec je v angleški spodnji zbornici danes vprašal zunanjega ministra Edena. kakšne uarepe so podvzeli za začetek pogajanj z novo egiptovsko vlado. Eden je odgovoril:	«Z egiptovsko
vlado samo v odnosih po normalnih diplomatskih poteh. Nimam namena podati za sedaj glede tega drugih izjav».
NOVE SATELITSKE PROVOKACIJE NA JUGOSLOVANSKIH MEJAH
„Bcrba“ o vlogi uradne Italije v protijugoslovanski gonji - Je šovinizem v Italiji likvidiran ali ne P - Nove izjave pobeglih romunskih pilotov - Sovjetski piloti na romunskih letalih izvajajo provokacije na jugoslovanski meji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 17. — Provokacije sovjetskih satelitov na jugoslovanski mej, se nadaljujejo. V nedeljo zvečer so albanski obmejni stražarji severno od vasi Sukotin prešli na jugoslovansko ozemlje in 200 m od mejne črte postavili zasedo, odkoder so začeli streljati na jugoslovansko patruljo, ki je šla vzdolž mejne linije. Pri tem so ranili v glavo jugoslovanskega graničarja Slobodana Radosavljeviča. Ko je jugoslovanska straža začela streljati, se je oglasila iz albanske vasi Sluf strojnica. Albanski vojaki so se pod zaščito strojniškega ognja umaknil; čez- majo. -
Danes zjutraj ob 5,30 sta dva jugoslovanska stražarja 100 m od kraja, kjer je bil ranjen Slobodan Radosavljevič, na jugoslovanskem ozemlju 200 m od meje naletela na tri osebe v albanski vojaški uniformi. Jugoslovanski graničarii so začeli strelj&ti in ubili eno osebo, medtem ko so ostali dve pobegnili čez mejo in pri tem streljali na iugoslovarske graničarje. Ubiti, ki je bil oblečen v albansko vojaško unifor-
Predstavniki zahodnih velesil izdelali načrt odgovora ZSSR
Eden, Gifford in Massigli začeli proučevali načrt odgovora, ki so ga izdelali izvedenci treh vlad. Komisija OZN je prišla včeraj v Bonn in zatrjuje, da ne bo nadaljevala dela, če ji ne bo omogočen dostop na sovjetsko področje'
-Min. *ia _ k°nkretmh
tta0 ft5La*mc>L.i ??{ln PUS*a
VNl Vkr l»”°m naj 4 w«Wovi ^1)e ln
V1 »tojiih strank.
LONDON, 17. — Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so ameriški, francoski ir» angleški predstavniki izdelali načrt odgovora na sovjetsko noto o Nemčiji. Zvečer pa so se sestali Eden, Gifford, ameriški veleposlanik v Londonu in Mas-sigli, francoski veleposlanik v Londonu in začeli proučevati načrt, ki so ga izdelali izvedenci.
Čeprav se istočasno razgo-varjajo tudi v Bonnu, se zdi, da so najvažnejši razgovori v Londonu, zlasti še. ker je prvotni načrt za odgovor izdelalo angleško zunanje ministr-stvo. Poleg tega bo besedilo, ki ga pripravljajo v Londonu v sredo predloženo francoskemu zunanjemu ro nlstru Schumann in vzhodnonemškemu kanclerju Adenauerju na sestanku evropskega sveta v Parizu, Ob tej pril ki bo v Parizu tudi posebni odposlanec ameriškega zunanjega ministrstva Charles Bchlen.
Predvidevajo, d« ho odgovor pripravljen in poslan y Moskvo zadnje’ dni tega tedna.
Angleški zunanji minister Eden je &mes v odgovoru na neko vprašanje v spodnji zbor-nici izjavil, da angleška vlada z največjo skrbnostjo proučuje noto sovjetske vlade, in dodpl, da s« angleška vlada posvetuje s francosko, ameriško in za-hbdnonemško vlado. Laburistični poslanec Brockway je nato opozoril, da nemško ljudstvo močno želi enotnost, na kar je Eden odvrnil: «Mnogo stvari je treba upoštevati v tej zadevi; ena med njimi je nedavna evTrpskg zgodovina, od katere ni mogoče ločiti neposredne sovjetske odgovornosti*.
Zdi se, da bo zahodni odgovor sestavljen tako. da bi pre-prečil ponovitev dolgih in brezplodnih raznrav. ki so bile na lanski konferenci namestnikov v Parizu. Zaradi tega nameravajo zahodne velesile po staviti nekaj točno določenih
E?,g0jeX:. Prvl med nJiml bi bila .zahteva, naj ZSSR prizna komisijo OZN za Nemčijo in podpre njeno delovanje v Nem 60. Naloga te komisije je da orouči možnost svobodnih vo litev v vsej Nemčiji kar je spet bistven pogoj za vzpostavitev nemške enotnosti
Drugo vprašanje bi se tikalo usode nemških ozemelj vzhodno od Odre, tretje pa nemške oborožitve in nadzorstva nad
njo.
Včeraj je prišla v Bonn komisija OZN za Nemčijo in danes začela z razgovori. V komisiji so Kristjan Albertson (Islandija), Max Kohenstamm (Holandska), Antonio Mendes Vianna (Brazilija) in Ali Haider Abassi (Pakistan).
Danes se je komisija eno u-ro razgovarjala z zahodnimi visokimi komisarji, nato pa spet eno uro s kanclerjem A-denauerjem in člani njegove vlade. Nato je bila na kosilu pri Adenauerju.
Kancler Adenauer je izročil komisiji OZN belo knjigo, ki prikazuje . stališče zahodno-nemške vlade glede vsenem-ških volitev. Adenauer je na tiskovni konferenci izjavil, da je bila vsebina bele knjige že sporočena zahodnim velesilam s prošnjo, naj dokument pošljejo sovjetskim oblastem. A-denauer je nato zagotovil, da je njegova vlada pripravljena nuditi komisiji OZN vso mogočo pomoč, in izrazil obžalovanje, da sovjetske oblasti ko. nv-iji še niso dale dovoljenja
za vstop v Vzhodno Nemčijo.
Predsednik komisije Albertson pa je dejal, da komisija ne bo izvršila preiskave v zahodni Nemčiji, če ji ne bo omogočeno delo tudi v vzhodni Nemčiji. Dejal je, da je to v skladu s sklepom glavne skupščine OZN, ki je 20. decembra 1951 sklenila, da mora biti preiskava izvedena istočasno v vsej Nemčiji.
Med tem mučita zahodno-nemške kroge dve nerodni za devi. Prva je izjava državnega podtajnika za zunanje zadeve prof. Walterja Hallsteina, ki je v ZDA izjavil, da bi bilo treba združiti Evropo #tja do Urala*. Poročajo, da je Adenauer brzojavno sporočil Hallsteinu svoje negodovanje in da bodo o tem razpravljali na posebni seji vlade, ko se bo Hallstein vrnil. Socialdemokrati pa so pripravili interpelanco v parlamentu Muenchenski radio pa je danes zvečer izjavil, da je 85 odst. višjih uradnikov zahod-nonemškega zunanjega ministrstva sestavljeno iz bivših nacistov in da je v njem več nekdanjih članov nacistične stranke, kot jih je bilo v samem nacističnem zunanjem ministrstvu.
mo in oborožen z neiuzKo sko, 100 patroni in angleško ročno bombo, nj imel pri sebi nobenih dokumentov.
Pod naslovom »Protijugoslovanske spletke* piše nocojšnja «Borba», da na jugoslovansici predlog za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja Rim ne le ni nič storil, da se normalizirajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo, temveč je najprej z izjavo De Garperija v Lizboni, nato pa z napadi združenega i-tali-anskega tiska ignoriral te predloge.
«Po jugoslovanskem predlogu. nadaljuje «Borba». so italijanski šovinisti še bolj pojačali tuotijugoslov-*' ';-p, pr.pagapdo, Ker italijanski šovinisti zaradi protestov tržaške javnosti n so mogli s predvajanjem filma «Trieste mia» podžgati Sovini-stičnega razpoloženja v Trstu, so začeli predvajati film v dveh rini/kih kinodvoranah.
Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je dvakrat protestiralo pri italijanskem zunanjem ministrstvu in zahtevalo, naj se prepove predvajanje filma, katerega cilj je izzivanje šovinističnega razpoloženja v italijanski javnosti.
Svetniku jugoslovanskega poslaništva v Rimu sc na osebno intervencijo merodajni krogi i-talijanskega ministrstva odgo vOrili, da «ne obstaja nevarnost za širjenje šovinizma, ker je šovinizem v Italiji že davno likvid!ran». Karakteristično je, j nadaljuje «Borba» da so istemu jugoslovanskemu zastopni-j ku lani. ko je interveniral zara-j di prepovedi gostovanja jugo-j slovanske folklorne skupine v ! Rimu. povedali, da ene morejo dati dovoljenja za nastop, ker ob‘taia nevarnost šovinističnih izgredov*.
Te nasprotujoče si izjave, poudarja «Borba», dokazujejo, da rimski krogi ne le niso hoteli preprečiti teh šovinističnih protijugoslovanskih akcij, temveč da so jih celo odob-av-li.To dokazujejo tudi dogodki. Po intervenciji jugoslovanskega poslaništva so začeli predvajati film »Trieste mia» v šestih rimskih kinodvoranah, v začetku marca pa tudi v Torinu*.
Na koncu poudarja «Borba», da Rim poleg mobilizacije italijanske javnosti proti jugoslo. vanskim predlogom skuša mobilizirati tudi svetovno javno mnenje s širjenjem lažnih vesti o preganjanju cerkve v Jugoslaviji, čeprav bi bil Rim dolžan storiti nekaj, kar bi pripomoglo k izboljšanju med. sebojnih odnosov. Toda odgovor Rima zakliučuje «Brrba*, je vnovič negativen. Rim po-
ne sovjetskih pilotov, ki letijo z romunskimi letali, Te posebne skupine --je izjavil Pi-turca — vršijo poleg drugih nalog tudi zračne provokacije na romunsko . jugoslovanski meji.
V zvezi z izjavami romunskih pilotov piše današnja «Borba», da dejstvo, da te pro. vokacije izvajajo sovjetski piloti na romunskih Iptalih, da pošiljajo v Romunijo vedno več letal na reakcijski pogon, da v Romuniji gradijo nova letališča, potrjuje napadalno politiko Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Jugoslaviji.
Z izmenjavo not med jugoslovanskim poslaništvom in veleposlaništvom Abesinije v Kairu so se 4. marca obnovili redni diplomatski stiki med Jugoslavijo in Abesinijo. Obe vladi sta se sporazumeli, da imenujeta diplomatska odposlanstva na stopnji poslaništva.
Jugoslovanska družba za tujski promet «Futnik» pričakuje letos približno 100.000 inozemskih turistov iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije, An glije, Amerike. Belgije, Danske, Hlandske in Švedske.
Zastopnik Slovenske pro. i svetne zveze na Koroškem dr. j Franci Zwitter je včeraj obi- j skal avstrijskega prosvetnega ! ministra dr. Kolba in mu prikazal razmere, v katerih danes živijo koroški Slovenci. Zahteval je rešitev vprašanja dvojezičnega šolstva na Koro-ikem in ustanovitev odseka za ljudsko prosveto s slovenskim ravnateljem pri koroški pokrajinski vladi. Dr. Kolb je obljubil, da bo proučil zahteve koro;kih Slovencev in stavil predloge za njihovo rešitev B. B.
u......
Kompromisni predlogi
pri poga!3niih v Pan Mun Jomu
PAN MUN JOM, 17. — Na včerajšnjih razgovorih za premirje na Koreji so predstavniki Združenih narodov predlagali kompromisno rešitev vseh še nerešenih vprašanj glede nadzorovanja premirja, izvzemši imenovanje Sovjetske zveze za nevtralno nadzorno silo. Tudi severni predstavniki so pristali deloma na kompromis.
Po tem predlogu bi Združeni narodi sprejeli severni predlog glede petih vstopnih luk za vsako stran, pristali bi na stališče severnih glede omejitve koncentriranja vojaških sil med premirjem in glede dolžnosti vojaških poveljnikov pri poročanju o razporeditvi njihovih
prečitali protestno izjavo v zvezi z drugim uperom v taborišču Združenih narodov na o-toku Ko j e do,
Nato je zavezniški predstavnik postavil nasprotnikom sedem vprašanj v zvezi s severnokorejskimi predlogi od 5. marca glede izmenjave vojnih ujetnikov
V pododboru za nadzorstvo nad premirjem so zavezniški delegati omenili pet vstopnih luk na Koreji, ki jih namerava zavezniško poveljstvo določiti v okviru celotnega kompromisa. Te bi bile: Fehjang (vštevši pristanišče Cinampo), Slnnuiju, Congkin, Nanpojen in ham-hurs (vštevši pristanišče Hurg-nem). Kot dostopne poti na o-zemlje, ki jih nadzorujejo zavezniki je poveljstvo OZN izbralo Seul (vštevši pristanišče Inčon in bližnja letališča), Kangnung, Tegu in Fuzan (vštevši tamkajšnja letališča).
Severni predstavniki so ugovarjali tej izbiri in hočejo, naj bi bila vsaka dohodna pot samo v mejah določenega mesta.
t
Veriga /e	s
(Od Hautiua do Vidalija)
Rimsko-katoliški duhovnik Virgilij Sček, ki je dolga leta služboval pod škofom Saritmom v Lokvi pri Trstu, je eden izmed to likih duhovnikov, ki temeljito poznajo našega edobrotnikaa škofa Santina. Ko je pri nekem izzivanju 1947 leta i> Kopru naletel na odpor «o»čic» tako, kot je bilo pričakovati po vsem, kar je že pred cono «B» storil dobrega zlasti za slovensko ljudstvo svoje škofije, je omenjeni duhovnik Sček dejal: sVrzite v morje - ja-šistala.
Skof Santin je znan fašistični hierarh in velik sovražnik Slovencev.. Lahko z gotovostjo trdimo, da nihče od vseh fašističnih hierarhov n.i toliko zla storil Slovencem, in teh je bila večina na področju njegove škofije, kot prav Santin. Iz zagrizenega šovinista, pa je počasi postajal vse večji «prijatelja in »dobrotnik* in v zadnjem času kar dežuje raznih izjav in klicev na pomoč aubogemu ljudstvua Istrskega okrožja. Povsem razumljivo je, da teroriziranja navajeni škof Santin ne more mirno gledati kako si delovni ljudje Istrskega okrožja gradijo svoje svobodno življenje, svobodno v pravem smislu besede — svobodno pred duhovnim terorjem. in nacionalnim zatiranjem Santina in svobodno pred e-konomskim zatiranjem veleposestnikov.
Našega znanca Santina srno že večkrat srečali v našem šasepisju, kjer je bil naslV an na znotraj in na zunaj. Vse »lepe* stvari, ki smo jih o n’em brali in slišali iz avtentičnih virov ni nikdar zanikal. In teh stvari je toliko, da ga ne bi nikdar omenjali, če ne bi njegova nesramna drznost in stalno izzivanje silila naše ljudi, da spremljajo to črno dušo, dokler ne u-tihne.
V njegovem glasilu spet beremo neko njegovo brzo av-ko. ki jo je poslal ameriškemu kardinalu Spellmanu in
in neke intervjuje italijanskemu radiu RAI o tako zva-nem preganjanju vere v coni (iB». Ta brzojavka in ta intervju z omenjeno všebino ni prvo in smo prepričani, da tudi ne zadnje, kar je stori! v okviru protijugoslovanske gonje. Ne vemo koliko bodo imeli smisla v Ameriki za abolečine* visokega funkcionarja proslulega fašističnega reda. Povedati pa hočemo to, kar škof Santin ve, pa noče povedati.
Ne gre za preganjanje vere, vernikov, cerkve, ki Je bolj svobodna pri nas kot kdaj koli in kjer koli, kar seveda nočejo povedati, ampak za izgubljene previlegije, ki Vam jih ljudje negirajo: za ljudsko oblast in ljudsko demokracijo, ki Vam smrdi, ker nočete svobodnega, kulturnega, poli-
tično
pravic
razgledanega, svojih se zavedajočega ljudstva, za kar se ljudska oblast; bori. Ker nočete razumeti, da enakopravnost pomeni biti e-nak z drugimi in ne tako kot bi Vi hoteli:	epastira pa
sovcev. Da Vam ne gre v račun, da je treba delati za življenje in ne živeti od cerkvenih veleposestev na ralun drugih. To je za nami in nihče več ne bo priklical k življenju tega, kar ste stoletja izkoriščali v svoj prid.
Zato nikar ne govorite o preganjanju, ampak o izgubljenih privilegijah in pozicijah!
Drugo, kar namerava Santin doseči s svojimi govorancami in telegrami je pa to, da je treba Istrsko okrožje erešitia in da je rešitev možna samo s priključitvijo k Italiji, kjer kraljuje vsemogočni Vatikan.
Pred sedmini leti je bil Santin verjetno drugačnega mnenja. Takrat je verjetno mislil bolj na svojo črno fašistično dušo, da ga je ta bolj skrbela kot Trst. in da si je bil na jasnem, kakšna bo u-soda Trsta. Sicer nihče ni bil drugače mislil: saj je Trst na slovenskih tleh, saj Trsta ni sezidala Italija, četudi ima danes priseljeno italijansko večino. Zato bi svetovali malim in velikim Santinom, ki si tako vztrajno prizadevajo (iz razumljivih razlcg-.v) iztrgati zate kos tu'e zemlje, da bodo našli pravilno rešFev tega vpra anja, če bodo izhajali s stališča, da je vse karkoli bi od Trsta Italija dob:!a, vzeto Jugoslaviji in če bi kaj dobila, naj bi rekla: Hvala! Pravice do tega pa nima nobene.
Kot v dogovoru s telegramom Santina je tudi Vidali poslal svoj poziv vsem ostalim strankam v Trstu (CLN, MSI (fašisti). Vidali ima širino! Manjkata mu še dve dimenziji!) — v katerem išče «punti in comune* p borbi proti ljudski oblasti in socialistični demokraciji našega okrožja. eVeliki stratega in svod telj tržaškega proletariata* je napravil novo od' ri‘je: skupna fronta tde'a in kapi-talaa proti revoluci'mamim pridobitvam socialistične Jugoslavije v coni «B»/
Veliki ljudje se rodijo vsako stoletje! Mussolini je s tem poizkusom propadel, morda pa bo Vidali s pomočjo Santina uspel, kaj? Najbrže!...
B. J.
General Eisenhower
ne pojde v kratkem v ZDA
Generalovo pismo 19 članom predstavniškega doma • Zunoojepo ulično kcmsua v secctu odcžiia glosovooje o zasišnniu Biserki wer,a Koirmcnoveiziai e o programu za vzojemoo pomoč
novno spletkari proti Jugosla- j sil. Severni	predstavniki so
■ t, it in 4 olrn DArl -il ičnin M A m	.-oo!
viji in tako podaljšu’e nenormalne in za mir škodljive odnose med Italijo in Jugoslavijo. Na ta način Rim nasprotuje tudi temu, da bi se okrepi) mir v tem delu sveta.
Na ponovnem razgovoru z novinarji so romunski letalci, ki so pribežal v Jugoslavijo, ir. javili, da so na vseh romunskih letališčih posebne skupi-
opustili svoio zahtevo, po kateri bi nevtralne nadzorne osebe imele pravico pregledati tudi tajno vojaško opremo, jn so izjavili. da ne bodo vztrajali na tem, da bi med premirjem ne bila dopustna pomorska blokada ob*l vojujočih se strank, zlasti Kitajske.
Na sestanku pododbora o vojnih ujetnikih pa go sevemi
WASHINGTON, 17. — V pismu, ki ga je general Elsenho-wer poslal 19 članom ameriškega predstavniškega doma, izjavlja, da ne misli v bližnji bodočnosti zapustiti svojega mesta vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi. V pismu pravi med drugim, v odgovoru na pismo' omenjenih 19 parlamentarcev, ki so mu pisali, naj bi se vrnil v domovino in se aktivno udeležil volilne borbe da je prepričan, da se mu v prihodnjih mesecih ne zdi r.obeno drugo delo ali poslanstvo, ki bi ga prevzel, važnejše od sedanjega. Dalje prai(l Eisen-hower. da vsekakor on ni nujno potreben za uspeh NATO in SHAPE, ker da ima dobre sodelavce, ki bi nalogo uspešno izvedli, tudi če bi on pustil poveljstvo jutri.
»Toda če me višja oblast ne odpokliče ali ne zamenja, ne morem videti v nobeni osebni ali politični okoliščini zadostnega vzroka, da v bližnji bodočnosti zapustim to mesto*, pravi general dalje. Na koncu pa piše. da bo od časa do časa zopet pregledal svoj položaj in upošteval omenjeno pismo.
Danes je Eisenhoiver dvakrat sprejel Hoffmana. Pozneje je Hoffman na tiskovni konferenci izjavil, da je generala opomnil, da se številni ameriški državljani bojijo, da bo njegovo
ZA <TRIK0L0R()» OD TRSTA DO BORE K0T0RSRK
dališču Verdi, da bo smel lepiti lepake s ponatisom tri-strankega predloga in da bo smela «banda della Lega Na-zionalea na Velikem trgu svitati «patriotične pesmi in hi-mne».
Da bodo psi ti lepaki in te patriotične himne vse kaj drugačni, pa nam kažejo že tisti lepaki, ki so bili nalepljeni sinoči na Akvedotu in ki pozivajo «italijanske študente, naj se pridružijo bobri za to, da bi italijanska trobojnica ponovno plapolala od Trsta do Boke Kotorske...s In v tem bo prava manifestacija eabrambe italijanstva Trsta in Istrea, kajti Bartoli in njegov odbor z rimsko vlado vred. ki je to manifestacijo naročila, zelo dobro vedo, da je
    	  r...-	tristranska	izjava	že zdavnaj
omenjeno manifestacijo v gle-1 pokopana, da je ni mogoče več
Sicer ne vemo, kakšne težave je imel vse do sinoči Bartoli, predsednik tako imenovanega sOdbora za obrambo italijanstva Trsta in Istrea s predstavniki ZVU glede dovoljenja za manifestacijo, ki bo pojutrišnjem ob četrti obletnici tristranskega predloga, težave o katerih smo izvedeli komaj od znamenitega Grazzini-ja v milanskem sCorriere della Seraa. Morda je Bartoli zahteval, naj dovoli ZVU prihod v Trst tisti diviziji eTricstea iz Bologne, kateri so trža ke gospe nesle prav tiste zastavice ki po zatrjevanju isteqa Bar-tolija ne bi smele viseti nikjer razen na poslopjih občinskih ustanov. Dejstvo je, da smo sinoči prejeli obvestilo, da je ZVU dovolila Burtolijevcmu odboru, da bo smel prirediti
izkopati, in da bo zato pravi predmet manifestacije protijugoslovanska mržnjn in sovraštvo, klevete in laži, razpihovanje fašističnih imperialističnih instinktov ne samo po coni B, temveč tudi po Istri, Reki in Dalmaciji. Tudi navajanje uvedbe valutnih predpisov v coni B bo zgolj izgovor za to razpihovanje, kajti že sinočnja resolucija odbora tržaške odvetniške zbornice samo voljno izjavlja, da etudi for malno ne veljajo več tretji del drugega poglavja mirovne po godbe ter šesta in sedma priloga. ki se tičejo Svobodnega tržaškega ozemlja, in ponovno potrjujejo na dokončni način italijansko suverenost na o zemlju to in onstran Morgano ve črte.*
Kakor vedno, so tudi to pot italijanski iredentisti v gro-
bem protislovju s samimi seboj, ko po eni strani dolžijo cono B zaradi kršenja mirovne pogodbe, ki jo je prekršila dejansko rimska vlada, po drugi strani pa proglašajo bistvene dele iste mirovne pogodbe za neveljavne, namesto, da bi lepili besedilo mirov-e pogor' po tr. alkih u'i:ah, bo o le ilj
ti jugoslovansko	manifestacijo.
Zato smo prisiljeni izraziti svoje začudenje in ogorčenje nad dejstvom, da tisti, ki so v prvi vrsti poklicani, da ustvarjajo pri nas pogoje za pomiritev in mirno sožitje »e sama med tu živečimi narodi, temveč tud: med državama z obeh strani J a drana, takšne bartolijanske
i besedilo nekega že duvno pro-1 manifest" c' je favorizira 'o
n .	i. ___ i.ž	n	ort	im	nnn
padlega predloga, ki mirovno pogodbo trga.
Toda logika in zdrav razum za iredentiste n sta važna! Važen je imperialistični pohlep, važno je razpihovanje protijugoslovanskega sovraštva. To je njihov cilj, ki ima nujno za posledico ustvarjanje nouih sporov v tem delu Evrope.
Vse to vedo tud: tisti, ki so Bartoliju in njegovemu odboru dali dovoljenje za takšno pro-
Naše začudenje in ogorčenje pa je tem večje, ko po drugi strani isti bartolijanskl ob-lastnežl z neukinjenimi fašističnimi zakoni v rokah s to in onstran meje pri Stlvanu izvajajo nad Slovenci najbolj grobo ra~narodova!no po itiko v zasmeh vsem osnovnim človeškim m demokratičnim pravicam. Vse po zaslugi in pod zaščito tistih, ki so izdali dovoljenje za četrtkovo manifestacijo.
imenovanje za kandidata pri prihodnjih predsedniških volitvah v nevarnosti, če se ne vrne v ZDA pred republikanskim kongresom, ki bo v juliju. Ce bi se vrnil, bi to olajšalo delo njegovih prijateljev. Dejal je tudi. da je zvedel, da bi številne osebe, ki sedaj podpirajo druge kandidate, glasovale za Eisanhoiverja. če bi se ta vrnil v Ameriko. Prav tako mu je dejal, da bi bilo njegovo imenovanje za kandidata skoraj gotovo, če bi se takoj vrnil v ZDA. «Toda general ni komentiral te moje izjave*, je dodal Hoffman. Na koncu je Hoffman izjavil, da je mnenja, da se Eisenhovver ne bo vrnil v ZDA in ne bo imel političnih govorov, dokler se ne bo dal zamenjati na svojem sedanjem mestu v Evropi.
Danes in jutri so volitve v Severni Karolini, y Minnesoti bodo predhodne volitve jutri, v VVisconsinu in Nebraski pa ll. aprila. V Severni Karolini so se volitve začele že v soboto, izvoljenih je bilo 8 delegatov za Tafta, 3 pa za Eisenhowerja.
Zunanjepolitična komisija v senatu je odložila glasovanje o resoluciji senatorja Mac Matrona, s katero se poziva general Eisenhower, naj pride v Wa-shir.gton, da bi poročal o pra-gramu za pomoč tujini. Cez nekaj dni bo pr šel v Wa«h'ng-ton poveljnik Eissnhovverjevega glavnega stana general Gruen-ther, ki bo pričal o tem programu.
* Danfi? sp je nadaljevalo pričanje Harrimana. upravnika za vzajemno pomoč. Prva vpraša-"ja mu je postavil senator Mac Maiion, ki je vprašal Harrimana, kakšna bj bila alternativa Y, Pr mc-ru, da bi kongres odklonil odobritev zahtevanih kreditov ali pa bi jih znatno zrnžal. Harriman je izjavil, da bi to pomenilo nesrečo. «Ce bi Evropa ppdia v rok« Kremlja*, Je dejal dalje Harr man, «b. zgubili Afriko, Srednji vzhod in Južno Azijo Prositi bi morali Kremelj za surovine in ne bi mogli n-ti izvesti splošne mobilizacije. Ne vidim, kako bi mogli najti drugo rešitev*. Dalje je Harriman dejal da bi znižanje pomoči pomen lo manj vojaštva, manj orožja in manj varnosti, prav tako je Harriman dejal, da bi znižanje te pomoči skod lo tu.1i sami ameriški varnosti. Prav tako b| se zgubda semnja prilika ko ao Nemci in Francozi pripravljeni ustvariti skupino vojsko.
Istrski delavci
proti Santinovim lažem
IZOLA, 17. — PrlbTžno 5C0 delavce: in nameščencev tovarne rlbj'h kccizerv »A m petero Je danes na letnem občnem zboru svoje sindikalne podružnice odločno protestiralo proti h novski akciji tržaškega škofa Sen-| ttna. ki bi se rad pokazal, kot «zaJč'tnik» prebivalstva Jugoslovanske cone STO.
: Predsednik Istrskega okrožnega Ljudskega odbora tov. Beltram Julij Je v diskusiji raz-krinkal prave cilje Santinove I brzojavke kardinalu SpcHmrnu ! m izjave, ki jo j« dai Barjanskemu racjiu. Tov. Beltram je poudaril, da Je kampanja tržaških iredentistov presegla vsa-i ko mero im je treba nanjo odločno odgovoriti. Ljudje, ki vodijo to kampanjo so izgubili vsak čut časti in poštenja; zato ne bo prebivalstvo Istrskega okrožja dopustilo, da bi se ta gonja še nadalje širila.
«Mi želimo graditi*, je dejal tov. Beltram, »žrtvujemo za Izgradnjo socializma in se borimo D napredek*.
S te skupščine so delavci poslali zunanjemu ministru FLRJ Edvardu Kardelju resolucijo, v kaleri prosijo Jugoslovansko vlado, naj ped vzame pc robne korake, drj bo prenehala ta kampanja laži in mržnje, ki jo tržaški in italijanski iredentisti vodijo proti prebivalstvu jugoslovanske cone STO tn narodom Jugoslavije.
Po prekinitvi
pogajanj v Teheianu
TEriERAN, 17. — iranski senat je danes razpravljal tri ure na tajni seji. Po seji so izdali poročilo, ki pravi, da so temeljito proučili sedanji položaj in so sklenili, da bodo poslali delega-ijo treh članov k ministrskemu predsedniku Mosadeku, da ji poroča o razvoju dogodkov na splošno, zlasti pa o pogajanjih o petroleju.
Delegacija bo predložila senatu tozadevno poročilo in v ta namen bo v sredo tajna seja Medtem je predsednic senata zanikal govorice, da ja senat sklenil odkloniti zaupnico Mosadeku. Dejal je, da senat ni sistematično sovražno razpoložen proti ministrskemu predsedniku in zato ne more že v naprej zavzeti stališča, dokler ne bo povsem podrobno poučen.
Glede prekinitve pogajanj med iranom m Mednarodno banko je predstavnik iranske vlade izjavil; «2al nam je da je delegacija Mednarodne banke posvečala vso pozornost predvsem gospodarski plati in ne politični, kakor bi želela i-ranska vlada Upamo, da bo delegacija banke, ki je bolj poučena o našem stališču, to obrazložila banki in pripravila novo podlago za sporazum. 7,a politično plat vpra-anja — je nadaljeval predstavnik — razumem okoliščine v katerih je bil sprejet zakon o podržav. ljenju petroleja*.
PRIMORSKI DNEVNIK
— S —
18, Marca 195!
... iftiitni.-’
Danes, torek 1*. marca
Budimir	,
Sonce vzide ob 6.18. zaton, ns 18.14. Dolžina dneva 12-01. Luni vzide ob 1.17. zatone ob 9.H. Jutri, sreda 19- marca Sv. Jožef, Slavoljub ______________
PREDVOLILiVI
Mea krščansko demokracijo, socialnimi demokrati, republikanci in liberalci se vrše pogajanja v zvezi z vezanimi volimimi listami za prihodnje upravne volitve, ki bodo konec maja v nekaterih provincah severne Italije in v vsej srednji in južni Italiji. Važnost vezanih list za srednjo in južno Italijo je precejšnja, ker imajo v teh pokrajinah močen vpliv, desničarski in kominjormistizni e-lementi. Zavezništvo med štirimi strankami, ki so šle skupno na volitve IS. marca 1948, je sicer danes še v veljavi, ni pa soglasja med njimi glede vezanih list za prihodnje u-pravne volitve. Tudi g ede splošnih volitev ki se imajo vršiti prihodnje leto, so mnenja deljena, in predvsem manjše stranke se ne mara,o že v naprej vezati kakor je do neke mere tendenca pri demokrščanski stranki in zlasti prt liberalcih. Po vseh znakih sodeč pa se bodo sedanji razgovori med štirimi vladnimi strankami omejili le na prihodnje upravne volitve, in le na osnovi izkušenj iz te volilne kampanje, se bo dalo sklepati ah bi bilo primerno držati se istega sporazuma tudi pri bodočih splošnih volitvah.
3 oda že sedaj je mogoče priti do nekaterih zaključkov. Predvsem ne smemo pozabiti, da so te štiri vladne stranke prisiljene iskati in najti sporazum ker se vladna politika v splošnem nahaja v razsulu, medtem ko narašča nezadovoljstvo med italijanskim delovnim ljudstvom, S tem nezadovoljstvom se okoriščajo kominformisti, predvsem pa monaruisti in izrazito neofašistična gibanja. Zlasti monarhisti in neofašisti pridobivajo vedno bolj na terenu in dasi so z ideološkega gledišča nasprotni kominformistom, imajo z njimi mnogo stičnih točk, slasti načelo o krepitvi države in o centralizaciji najrazličnejših vzvodov gospodarskega, socialnega in upravnega življenja. Predvsem glasni so neofašisti, ki s svojo kritiko in napadi na sedanjo italijansko demokracijo ustvarjajo v mnogih ljudeh dvom, ie konec koncev ni bilo bolje za časa fašizma. Vse to je do neke mere res zlasti za mladino, ki jo je fašistični režim demagoško upošteval in skrbel, da jo je vzgajal v fašističnem duhu.
Spričo tega postaja vedno manjša možnost za sestavo vlade, ki naj ima v parlamentu demokratično večino, a ki ne bi bila niti kominformi-Stična, niti monarhistijno-fa-šistična. Verjetno je, da bodo na prihodnjih splošnih volitvah kominformisti in monarhisti ter fašisti imeli skupno večje število glasov kakor jih bodo mogle zbrati omenjene štiri stranke, ki se sedaj pripravljajo na povezavo svojih list. Iz tega sledi, da bi se mogla dobiti večina v parlamentu le, če bi se vzpostavil Skupni blok demokratičnih strank s kominformisti ali s fašisti. Spričo okoliščine, da nekaj sličnega ne bi bilo, vsaj danes, po volji niti De Gaspe-riju niti Pacciardiju niti Pomiti, bodo morale te stranke proučiti možnost, kako doseči skupaj tisto parlamentarno večino ki je italijanski narod prav gotovo ne namerava dati tem malomeščanskim strankam.
Zaradi tega bo po vsej verjetnosti prišlo do enotnega bloka teh strank, za prihodnje splošne volitve pa bo verjetno sedanji parlament izglasoval prej volilni zakon, ki
2atobtim ubada
amigianlm
Goriški Urad za delo od ——J časa do časa -0* poziva služ-
 i kinje ali kme-
) ta, specializi-‘ rane delnvce J itd., naj emi. r grirajo v Anglijo, Francijo, Belgijo *li v druge kraje Evrope.
Zlasti tisti Slovenci, ki pribežijo iz Jugoslavije, se kaj radi izseljujejo v Avstralijo, v tipanju, da bodo tam našli obljubljeno deželo; ko pa pridejo Po enomesečnem potovanju po morju do zaželene dežele, ugotovijo, da so se pošteno ušteli.
Poitem pisarijo domov otožna pisma tn tožijo v njih o neznosnih razmerah, kt jih obdajajo. Iz Sidnega je znanec pisal, da zasluži na dan pc 11 šterlin od katerih porabi dnevno po 9 šterlin. Opravljati mora najtežja dela na žagi, kjer prenaša deske. Zelo mu je žal. da je zapustil svoj rodni krov.
O tem, kako živijo emigranti Iz naše pokrajine v zahodnih evrepskih državah še nimamo poročil. Vsekakor ni njihovo življenje dosti boljše od našega znanca iz Sidneya.
naj določa visoko nagrado za tisto stranko ali za skupino povezanih strank, fci bo dobila na volitvah relativno večino. S tako nagrajeno večino si bo krščanska demokracija mogla ustvariti relativno trdno osnovo in vladati vsaj nadaljnjih pet let.
Vzpostavitev takega volilnega bloka nosi s seboj vrsto težkih neprijetnosti. Tudi če bi voditelji uspeli združiti med seboj tako nasprotna nar čela kakor so upravni mehanizem krščanske demokracije, ognjeviti protiklerikalizem republikancev, socialistična načela socialnih demokratov in liberizem liberalcev tega ni mogoče doseči pri članstvu teh strank. Nekaj podobnega se je zgodilo pri zadnjih u-pravnih volitvah. Mnogim socialistom in republikancem ni šlo v račun, da bi z glasovanjem za kandidatno listo svoje stranke podprli dejansko kandidate krščanske demokracije, m zato so izgubili zaupanje v svojo stranko, ker se je zvezala z demokristjani. Pri takih zvezah, ko se šibkejša stranka poveže z močnejšo, je žiblcejša vedno tista, ki trpi največjo škodo. Tako se dogaja, da članstvo predvsem socialnodemokratske stranke podlega v vedno večji meri propagandi Nennijevih socialistov in kominformistov, kljub temu, da se ne strinjajo s splošno politično linijo teh strank, a samo zato ker hočejo ostati zvesti socialističnim načelom.
Pred politična vodstva štirih vladnih strank se postavlja danes vprašanje, kako napraviti, da bo volk sit in koza cela. Toda to je zelo težko. Znan pregovor pravi; sKdor je sam kriv svoje nesreče naj se zjoče nad samim seboj«. In prav v takem položaju se na-
Vozni reti
n« gorički pmtaji
Odhodi:
Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57,	13.53,	15.56,	17.24.	18.30.
20.24, 21.33. 23.30.
Proti Vidmu: 5.42, 6.36, 7.59. 8.28,	10.51,	12.52,	16.00,	17.25.
19.09. 20.20, 23.09.
Prihodi:
Iz Trsta: 5.39, 6.34, 7.57, 8.27, 10.49,	13.49.	17.21,	19.04,	20.18.
22.54.
Iz Vidma: 4.18, 6.18, 7.23, 8.43 9.55,	13.51,	15.54,	17.23.	19.46
21.31, 23.37.
hajajo danes voditelji teh strank. Ce se danes nahajajo v takem položaju je to predvsem zaradi tega, ker ljudje nimajo več zaupanja v demo-kristjansko stranko. Isto nezaupanje se med ljudstvom širi tudi na račun tistih strank, ki so se udinjale krščanski demokraciji Tako se dogaja, da zaradi pomanjkanja dosledno socialističnega in demokratičnega političnega gibanja, vedno večje število ljudi zapušča demokracijo in prehaja na odkrito neofašistične pozicije.
A. J.
Razdeljevanje
sadnih drevesc
GORICA, 17. — Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo naproša vse kmetovalce, ki so naročili sadna drevesca, naj jih čimprej dvignejo in izrabijo lepo vreme za saditev.
Tudi v cerkvenih obredih
naj priznajo slovenskemu ljudstvu enakopravnost
Ob prihodu novega škofa so seveda plapolale italijanske tnkoore.
GORICA, 17. — Gorica je bila v nedeljo in ponedeljek okrašena tako, kakor vidimo lahko samo še ob raznih šovinističnih manifestacijah. Prišel je novi nadškof od zahoda in zato ga je bilo treba namesto s palmovimi vejami pričakovati s trikolorami. Tudi na nadškofijskem dvorcu je plapolala italijanska zastava.
V svojem prvem goriškem govoru je nadškof Ambrosi o-menil tudi «majhno slovensko manjšino« in dejal, da med njo in verniki italijanske narodnosti ne bo delal razlik.
Kakšne bodo njegove besede v praksi, je še veliko vprašanje. Tudi demokristjanski De Gasperi je že čestokrat obljubljal z besedami in pisanimi zakoni, da bo spoštoval manjšine, vendar smo vsakokrat na žalost morali ugotoviti, da je kljub dejstvu, da predstavlja v vladi vati ansko politiko in da je tudi on sam bil vzgojen v vatikanskem duhu, saj je bil dolga leta vatikanski knjižničar, vse obljube prelomil, kot bi ne vedel, kako nemoralno je tako ravnanje in da je poleg vsega v nasprotju s cerkvenimi nauki.
Mi samo želimo, da bi kot pripadnik kapucinskega reda
pokazal svojo skromnost in socialni čut do zapostavljenih in zatiranih ljudi in v praksi (ne samo z besedo) priznal slovenskemu ljudstvu narodno enakopravnost tudi v cerkvenih obredih.
Goriške oblasti
zavrnile predlog sovodeojskega občinskega sveta
GORICA, 17. — Na zadnji seji sovodenjskega občinskega sveta so svetovalci razpravljali o nadomestitvi, pokojnega svetovalca Ambroža Petejana s Caudekom Rozmanom, ki je imel na listi čebelice največje število glasov. Svetovalci so sklep sprejeli in ga poslali go-riškim pristojnim oblastem. Lete pa so predlog odklonile, ker ima občina manj kot 10.000 prebivalcev in ostane na podlagi zakona pokojnikovo mesto prazno.
Iz tega razloga bosta nadalje v sevodenjskem občinskem svetu ostala samo Se dva predstavnika opozicije.
kratke: vesti
iz beneških vasi
Ažla
Kaplan Krajnič Jože iz Ažle in njegov cerkovnik sta v preteklih dneh obšla vas in nabirala prispevke za katoliško šolo. Na vozu sta imela vreče in vanje pobirala vse, kar so vaščani bili pripravljeni dati: žito, krompir, fižol, slanino, mlečne izdelke. Toda bira je bila slaba. In to ne morda, ker ljudje niso hoteli dati, ali ker se niso strinjali z namenom za katerega sta kaplan in cerkovnik obiskovala ljudi, ampak samo zato, ker so zamerili kaplanu Krajniču, da je podpiral krajevnega mlekarja v zvezi z zadevo o poslovanju krajevne mlekarne. Ta zadeva je sicer končala s tem, da so omenjenega mlekarja odstranili, toda ostalo je nasprotovanje prebivalstva tudi proti duhovniku kar bi utegnilo imeti za posledico tudi njegovo odstranitev.
Št. Peter Slovenov
Ta dopis b; mogel nositi naslov: Kako je Karton iz Klini-je končal v norišnici sv. Ožbal-
Neprevidno prehitevanje Pisma in denarne nakaznice
kmalu povzročilo hudo nesrečo njjjen0 y kopj Sena
ki pa jo je preprečil šofer avtobusa, ki je odločno zavil s ceste naravnost na polje
GORICA, 17. — V nedeljo popoldne je prišlo na cesti, ki pelje proti Gradiški, do prometne nesreče brez hujših posledic. Proti Gorici je okrog 14. prihajal iz Romansa avtobus UD 11356, ki ga je vozil Ivan Bracco iz Romansa. Za avtobusom, v katerem je bilo petinštirideset potnikov, je v isti smeri prihajal avtomobil «Ba-lilla« GO 7191 ki ga je vozil 63-letni upokojeni polkovnik Calogero Lo Cicevo iz Gradiške.
Lo Cicero je v bližini loeni-škega mosta hotel prehiteti avtobus in v trenutku, ko se je pomaknil na levo, mu je nasproti privozil kamion Alfa Romeo Go 7576, ki 5e last tvrdke Toso iz Romansa in ki ga ješofiral31-letniMarcelTom-masini iz Gradiške. Ko je Lo Cicero zagledal pred seboj kamion, je takoj zavil zopet na desno in pri tem zadel ob avtobus, ki je odločno zavil na polje ob cesti in se tako umaknil hujši nesreči. Kamion, ki je prav tako zavil na svojo desno je z zadnjim kolesom trčil ob obcestno platano. Največ škode je pri tem nevarnem plesu utrpela «Balilla», katera popravilo bo neprevidnega lastnika
stalo okrog 150 tisoč lir. Avtobus in kamion sta bila le neznatno poškodovana.
V goriški pokrajini
ni več slinavke
GORICA, 17. — Zivinozdrav-niški vestnik, ki ga je izdal pokrajinski živinozdravnik, ne beleži v prvi polovici marca v goriški pokrajini nobenega novega primera okužbe živine s slinavko.
V vsej pokrajini je samo še v Skočijanu en hlev okužen, toda še iz prejšnjega meseca.
Vrsta nesreč v škofovem sprevodu
GORICA, 17. — V škofovem sprevodu so v nedeljo popoldne v bližini Krmina trčili trije avtomobili. V sprevodu se je namreč nenadno ustavil avtomobil Fiat 14"0, ki ga je vozil šofer občinske uprave Ma-ricchio iz Gradeža in v katerem je sedel gradeški župan.
V ta avtomobil, sta trčila dva avtomobila. ]ji sta mu sledila v sprevodu v razdalji nekaj metrov. Fiat 500 C, ki ga
Poštna uprava je do'žna raziskati to nemarnost poštnih us'užbea-cev in sploh izboljšati zanemarjeno poštno sužbo v Benečiji
Pred kratkim je gospa Černetič Mafalda iz Prosenika, našla v kopi sena, ki ga je spravljala v senik, tri zavojčke, V teh je našla še pisma ne kolko-varra, ki bi jih bilo treba oddati na pošto, in razna pisma, ki bi jih bilo treba raznesti po vasi. Seznam teh pisem: 6 pisem jz inozemstva, naslovljenih na vaščane, 16 različnih pisem iz Ttaliie in 3 dooisnice. 6 razglednic iz Paine, 5 poštnih položnic za 13.052 lir, 2 pismi od rimske Banca Nazionale z bančnimi čeki. Ena teh je bil° odnrtr, jn v niej <jek za 4.633 lir. 11 p:sem namenjenih v inozemstvo, od katerih sta bili 2 odprti m ena s poškodovano kuverto 3 ttskonMne namenjene vaščanom, 1 osebna izkaznica št. 596. ki jo je izdala občina Tainana 16. (unija 1948 gospodu Budulig Evminiiu, poleg te-Še odnpTifc Položnjee štev 77 z dne 30.8.1951 za 375 lir, in bankovec za 10 lir. Lastnik o-sebne izkaznice 'e pismonoša ki nosi pošto iz Taipane v Pro-
vzele potrebne ukrepe, da se slične stvari ne bodo več dogajale.
Nesreča v livarni SAFOG
GORICA, 17. — Pri zbijanju železnega droga se je s kladivom udaril p0 palcu leve roke 29-letni delavec Marušič Alojz iz Koprive, zaposlen v livarni Safog. Rešilni voz Zelenega križa je ponesrečenca pripeljal v zdravniški ambulatorij delavske zavarovalnice, kjer so zdravniki ugotovili, da si je odlomil prvi členek palca.
je vozil sodni sluga Ignacij Le- senik. Vse kar je gospa Cerne-ban, se je še utegnil ustaviti tig nešla v konj sena je njen
tik za ustavljenim avtomobilom, toda vanj je s silo trčil Fiat 1400, ki je vozil za njim. Vsi trije avtomobili so utrpeli znatne poškodbe.
ŠPORTNA NEDELJA
NEODLOČEN IZID
tekme Juventina-Esperia
Slaba igra, ki je pogosto vznevoljila gledalce V lestvici Juventina druga skupno z Mosso
Moštvo Juventine se je preteklo nedeljo preselilo na nogometno igrišče San Gottarda v Vidmu za srečanje z enajsto-rico Esperie. Predvidevati je bilo, da bo Juventina z lahkoto nadkrilila nasprotnika, ki zaseda v lestvici zadnje mesto. Toda le malo je manjkalo in Juventina bi odšla poražena iz Vidma. Nedeljska tekma nas je spominjala na ono, ki smo jo gledali pred letom v Sovod-njah, ko je isto moštvo potolklo Juventino, ki je takrat imela za seboj štirinajst zaporednih pozitivnih tekem. Kakor takrat, so tudi v nedeljo igralci Juventine začeli tekmo s prepričanjem, da bodo zmagali. Toda zgodilo se je nasprotno. Posebno prvi polčas je izpadel slabo, ker ni bilo lepe igre. Igralci so se kopičili in loviii žogo, ki je begala sem ter tja brez prave smeri. Dejansko je bila Juventina v premoči, ker moštvo Esperie je praktično štelo le deset mož, ker je bil enajsti tako veselo razpoložen, da sploh ni predstavljal nobene nevarnosti. Vse tekme, ki jih je do sedaj Juventina igrala, so bile lepše od nedeljske. To je bilo vidno posebno v prvem polčasu, in na. vijači so izražali z glasnimi vzkliki svojo nevoljo.
V prvem polčasu je začel napad Juventine prodirati proti mreži Esperie, toda v vratarju De Bassu je našel nepričakovano trdo kost. 2e v 3’ je Bavcon podal lep’ strel, ki ga je vratar ubranil in vrgel žogo ponovno na igrišče, toda tudi drugi strel, ki ni bil nevaren, je šel čez prečko. To je bila edina lepa akcija Juventine v prvem polčasu. V 13' je manj kalo za las. da ne bi Esperia dosegla prvega gola. V 20' je sodnik prisodil enajstmetrovko v korist Esperie. To je bila dvomljiva kazen, ker je bilo iasno. da je Cattaneo ustavi žogo z roko nehote. THjdi strel ni bil tako nevaren in vratar Silvestri bi ga bil lahko ubra nil, če bi bil le malo bolj odločen. Do konca prvega polčasa pa smo gledali nesmiselno tekanje po igrišču brez prave ga zaključka. Tudi sodnik j«
spregledal precej napak in igralci Esperie so se zaradi tega okoristili in marsikaj pogrešili.
V drugem polčasu je moštvo Juventine igralo bolje kakor v prvem. 2e v 7* so dosegli stranski strel in v 9' je Disse-gna lepo streljal, toda vratar je ubranil. Vratar Esperie je imel obilo posla m priznati je treba, da je rešil svoje moštvo pred gotovim porazom neštetokrat. Napad Esperie pa je Ie
poredkoma resno ogrožal o-brambo Juventine in edino dvakrat je v 28’ in 41' minuti postal nevaren za mrežo Silve-strija. V 43' je Dissegna ponovno streljal, toda prečni tram je odbil žogo. Nekaj minut pred koncem pa je Dissegna na stranski strel, ki ga je podal Trampuš, končno izenačil. V zadnjih minutah je Juventina iskala pot do uspeha, toda tega ni bilo.
Moštvi sta nastopili:
JUVENTINA; Silvestri; Radinja, Duiz; Cattaneo, Trampuš, Susterini; Dissegna, Giuseppin, Bavcon, Zatti, Grabba.
ESPERIA: De Bassa: Fran-solin. De Marco; Garbin. Ma-niago, Sandrin: Bacchetti, Do-rigo, Marcigotto. Visentn Pe-sente.
V lestvici je Juventina druga skupno z Mosso in ima 25 točk.
brat Anten izročil unravi pošte in telegrafa v Vidmu, in sicer v roke poštnih urednikov Grave C!ovanniia. Fonde Gina in Lopertida Angela.
Upamo, da bo pokraiinska u-prava p-.šfe in telegrafa pojas. nila netančno kako se je moglo zgoditi, da je končala med senom pošta, ki bi morala oditi in druga pošta, ki bi morala biti razdeliena. in med katero je bilo celo nekaj poštnih položnic in bančnih čekov. Poleg tega bi bilo treba pojasniti kako se je moglo zgoditi, da so bila nekatera pisma odprta. Na žalost je treba zabeležiti, da je poštna služba v teh gorskih krajih zelo zanemarjena. Obi-čajnp prihaja pošta z znatno zamudo in zdi se, da večkrat sploh ne pride na naslov. Gornji primer nam vsaj do neke mere pojasnjuje zakaj se to dogaja, in da se vaščani upravičeno pritožujejo ko govore, da niso dobili pošte, ki jim je bila poslana.
Upamo, da bodo pristojne oblasti razčistile zadevo in pod-
NEPRIČAKOVAN PORAZ GORIČANOV
Trieste - Pro Gorizia 3-1
Nogometno moštvo itPro Gorizia« je bilo nepričakovano potolčeno v Trstu. Zmagovalec je moštvo «Tiieste» ,ki že delj časa sedi na zadnjem mestu lestvice. Tako so mladi tržaški igralci dosegli ne aamo stvarno, ampajc tudi moralno zmago; čeprav je «Pro Gorizia« nastopila v okrnjeni postavi (manjkali so trije igralci), ni pihče pričakoval takega rezultata.
Potek tekme; V začetku so bili Goričani stalno v napadu, tako da so se morali domačini obupno braniti, a že okrog dvajsete minute so se Tržačani znašli in prešli v napad. Goriški vratar je ubranil le s težavo v 24’ minuti, da ni žoga šla v vrata. Dve minuti pozneje pa tega ni več mogel Uxa je zabil namreč prvi gol za domačine. Po tem mora Ma sotti še večkrat pokazati svoje zmožnosti, kajti žoga se neprenehoma vrti pred njegovimi vrati. Goričanom pa uspe urediti svoje vrste in igra se prenese na drugo stran igrišča. V zadnjih minutah polčasa je borba pred tržaškimi vrati ze-
in že v 17. minuti podvojijo re. zultat, gol zabije tokrat Fonda z glavo. Po tem uspehu podvo. jijo Tržačani svoje napore, do. čim se zdi. da so Goričani izgubili glave. Pred gorišikimi vrati so nevarne akcije in v 43. minuti ujame Masotti žogo, ki se je že zdela izgubljena. V zadnjih petih minutah pa poteka igra z nepričakovano brzino. V 40. minuti zgreši Di Biagio krasno priložnost, dočim dose. že Tulissi uspeh dve minuti pozneje. Goričani pritiskajo v želji, da bi izenačili. 2oga je že drugič v vratih, a sodnik u-pravičeno ne prizna gola. Ker poteka igra z istim tempom kot prej. je pričakovati, da bo ostalo pri tem rezultatu. A glej, čudo; Uxa ulovi žogo, se približa goriškim vratom in eno minuto pred koncem poveča rezultat.
Goričani so nastopili v sledeči postavi; Masotti; Nunin, Cuzzot; Venuti, Venturi, Orzan; Di Biagio, Genero, Meroi„ Tu lissi, Donda.
PRVENSTVO DRUGE DIVIZIJE
lo ostra. Tulissi kot Donda _	.	.	_
Juventina B-Itala B 1-1
streljata čez prečko,
V začetku drugega polčasu je di Biagio kriv neurejenosti goriškega napada. Tržačani pa znajo izkoristiti vsako priliko
JUVENTINA B: Spangher; 'are, Bregant: Polo, Pavlin. Malfatti; Hmeljak, Corolll, Manfreda, Šuligoj. Marega.
ITALA B: Brandolin; Sturm, Fontanin; Marizza F.. Borghes, Tommasini N.; Pian, Zution, Marizza S., Tommasini L., Me-deot.
Izenačen rezultat Standreš. cev na lastnem igrišču s takim moštvom kot je Itala B, pome. ni pravzaprav zanje lep uspeh. Kot kažeta zadnji dve tekmi, je vendarle Juventina B strnila svoje vrste in sedaj igra tako, da je prav. Glede gostov je treba reči, da so njihovi na. padalci krivi izenačenja, kajti očitna je bila njihova neodloč. nost in nespretnost pred ju-ventinskimi vrati. Sodnik je
ffilite in čilapte
PUmolbki dneimikl
morda tokrat prestrogo sodil.
Nekaj kronike: gostje se vržejo v napad, a ta dan odlična Juventinska obramba jim ne dovoli doseči cilja. Domačini delajo protinapade in v enem teh dobi Marega žogo. steče z njo do nasprotnikovih vrat in doseže uspeh za svoje moštvo. To se zgodi v 25. minuti prvega polčasa. Gradiščani reagirajo na to, a mnogo časa mora preteči, dokler ne zabije Tommasini L. gola v Span-gherjeva vrata.
V drugem polčasu pa teče žoga od enega do drugega kon ca igrišča a obe obrambi skr bita. da se ne zgodi kaj hu dega. Vsemu temu zada konec sodnikova piščalka.
Padec s koksom
GORICA. 17. — V mestno bolnico Brugata Pavia so sinoči pripeljali 47-letnega kmeta Franca Koglota iz Koprive, ki se je ponesrečil, ko se je vračal s popoldanskega sprehoda, s svojim kolesom.
Zdravniki so ugotovili, da si je pri padcu zlomil nogo. Ozdravel bo v štiridesetih dneh.
Padac pod sekiro
GORICA. 17. — Pri cepljenju drv se je včeraj ranil v palec leve roke 39-letni Avgust Šanson iz Ul. Cocevia 26. Ker je bila rana precej globoka in mu kljub obvezi ni nehala krvaveti, se je Šanson s kolesom odpeljal v mestno bolnico. Tu so mu rano stisnili in prevezali. Ozdravel bo v petih dneh.
ta. Karlon je namreč doma iz te vasice, in pod tem imenom ga poznajo mnogi. 13. t. m. je bržkone popil nekaj več vina kc-t po navadi. Letos je bila letina dobra, sneg še ne dopušča dela na polju, in tako nj nič čudnega, če marsikdo pobija dolgočasje ob časi dobrega vina. In tudi dobri Karlon je tega prepričanja. Nerodnost je le v tem, da v takih slučajih pride navskriž s sestro. In to se le prerado dogaja. 2ivita namreč skupaj, 0ba samska, in sestra že težko prenaša to bratovo «živahnost». Te svoje težave je bržkone potožila kakemu vaščanu... in glej, v vasico pridrvi avto iz videmske norišnice, Karlona dvignejo iz postelje, nalcže ga na avto in odpeljejo brez ovinkov naravnost v norišnico.
Tam ga opazujejo jn zdi se. da mož vendarle še nj goden za tako ustanovo. Zato se bo Po vsej verjetnosti vrnil kmalu domov, in prepričani smo, da tudi ta preizkušnja ne bo brez haska za njegovo duševno zdravje.
Dreka
Iz strahu pred plazovi so carinske uslužbence iz Trink premestili v Kras. Ta premestitev ima začasen značaj, zlasti še. ker tu ni prostora zanje. Tudi soba, kier so sedaj nastanjeni, je le slučajno nezasedena, ker je krajevni učitelj zapustil vas.
Za netočna poročila
so v Števerjonu sami krivi
STEVERJAN, 17. — Ker ljubi «čast» števerjanske občine je kmečka delavska zveza, ki se je pod tem imenom predstavila na zadnjih občinskih volitvah, sklenila pojasniti nekatere netočnosti, ki so se pojavile v nekaterih ((levičarskih listih« in med drugim tudi v «Demokraciii», Iz tega povzemamo, da ne znaša letni pri manjkljaj milijon ampak sko. raj tri milijone lir.
Ce je slovensko časopisje v Gorici tako slabo poučeno o delovanju števerjanske občinske uprave, je tega v precejšnji meri kriva sama uprava, ker je že takoj v začetku pokazala premalo zanimanja, da bi lahko novinarji prisostvovali občinskim sejam. Resnici na ljubo moramo priznati, da je urednik, ki je prišel na epo izmed prvih sej, moral ves čas stati in mu niso niti stola ponudili, kot, da si ga v bodoče ne želijo na seji.
Poročajo, da bodo menda pričeli v najkrajšem času popravljati cesto od mostička v Steverjan in cesjo od Bukovja do meje (do (Brbačine). Obči na bi v tem primeru sama vozila material.
Pravilno pa bi bilo, da bi se občina zavzela tudi za otvoritev obmejnega bloka v Brba-čini, da bi ne bilo treba hoditi dvolastnikom okoli tri ure da le, da pridejo do svojih njiv v Jugoslaviji. Blofc bi morali odpreti samo na italijanski strani, ker je na jugoslovanski strani že vse pripravljeno in so napravili tudi zapornice.
tfloupnbha zpmlia i} kliki in Sebedi
GORICA, 17. — Akademski klub «Gorica» je priredil v soboto v prostorih Marijine družbe na Placuti recitacijski ciklus z naslovom aZemlja slovenska, nebeški cvet...i>.
Program je trajal z majhnim presledkom skoraj dve uri. Na sporedu so bile skioptične slike v barvah o katerih moramo reči samo pohvalne besede. Zlasti učinkovite so bile gorske slike, ki se jim pozna, da jih je fotografiral človek z umetniškim čutom. Težko bi namreč našli nekoga, ki bi kot naš rojak v Kanalski dolini dr. Dolhar tudi po eno ali. dve uri čakal na ugoden trenutek, da ujame v svoj aparat čim lepšo sliko.
Glede samega besedila in izbire citatov pa smo mnenja, da bi se slovenski zemlji veliko bolj oddolžim, ako bi ji posvetili besede sodobnih u-metnikov. Tudi pri izbiri pesmi bi lahko v večji meri u-poštevali sodobne pesmi, ki so s svojo lirično in epsko vsebino bolj slovenske in bližje našemu načinu mišljenja in čustvovanja.
Občini zbor čebelarjev
GORICA, 17. — V nedeljo 23. t. m. bo v prostorih Pokrajinskega kmečkega nadzorništva v Ul. Duca d’Aosta 55 redni letni občni zbor čebelarjev go-riške pokrajine s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika prejšnjega občnega zbora;
2. Odobritev obračuna za leto 1951 in proračuna za leto 1952;
3. Predlog Državne federacije čebelarjev (zborovanje v Bologni);
4. Obnova funkcij (predsednika in zadTUŽne komisije);
5. Nomadizem;
6. 2rebanje naročnin za čebelarske revije med zadružnimi čebelarji;
7. Razno.
Predsednik vabi čebelarje k obilni udeležbi.
Izlet SPD v Planico
GORICA, 17. — Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira izlet v Planico ob priliki mednarodnih smučarskih tekem v skokih, ki bodo z močno mednarodno udeležbo na 80-metrskj olimpijski skakalnici.
Vsi goriški ljubitelji tega zimskega športa, ki imajo svoj potni list, naj se prijavijo da-nes v torek do 12. pri urarju Darku Šuligoju na Travniku.
Danes zadnji dan
za plačilo davkov
Opozarjamo vse davkoplačevalce, da zapade danes 18. marca zadnji rok za plačilo prvega obroka davkov za leto 1952 ter davek na premičnine in dodatni davek za leto 1951. Davek na premičnine in dodatni davek samo za leto 1951 bodo lahko plačali v šestih obrokih jn ne v treh, kot je bilo prvotno določeno.
KINO
le-
VERDI. 16.30: ((Nemčija v tu 0» in varietč.
VITTORIA. 17: ((Terezija«, A.
M. PierangeJl.
CENTRALE. 17:	«Clovek	iz
Nevade«, R. Scott. MODERNO. 17: «Bagdad», M. O’ Hara.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
V Trstu si je izposojal avtomobile
in jih s ponarejenimi dokumenti prodajal v Italiji
Čeprav iz ugledne in finančno razmeroma dobro stoječe družine, je 21-letni Sergio Pa-po, stanujoč na Vrdelski cesti št. 1798. izbral slabo pot v življenje ki ga je pripeljala narav, nost v zapor, kjer se bo mladenič med sedenjem prav gotovo kesal, Papo je dobro premislil svoj načrt in vnesel vanj vso fantazijo, ki je bila po pravici povedano, zelo bujna. Na premeten način je pre-varil celo vrsto ljudi, ki so mu slepo zaupali.
17. decembra je Papo srečal na Oberdankovem trgu svojega znanca Fondo, o katerem je vedel, da je brezposeln in da bi bil zelo vesel, če bi prišel do zaslužka. Takoj ga je ustavil in mu obljubil šofersko mesto pri enotah angleške vojske, kjer je bil Papo uslužben kot tolmač. Po dolgem pogovoru, sta se zmenila, da mu Fonda izroči svojo osebno legitimacijo in šofersko knjižico, medtem ko mu je Papo v zameno dal nekaj angleških formularjev.
Istega dne se je Papo odpravil v angleški avtopark v Pončano, kjer je poznai nekega Babudra, ki je tam usluž-ben. Prijateljsko ga je nagovoril in ga naprosil, da mu posodi kak avto, toda ker ta tega ni mogel, je Papa poslal k neki Scalici, ki je bila tedaj uslužbena kot šefinja angleške menze v Ul. Cumano. Tudi ženska ni imela avta in ga je zato odposlala nekemu Gubi-niju, ki je fantu res posodil vozilo, Z njim je Papo zavozil na Borzni trg, kjer je Fondo-vo legitimacijo in šofersko .knjižico ponaredil s tem, da je zamenjal slike in nekaj podatkov. Z dokumenti ki so bili navidezno v redu, je Papo odpotoval v Milan in tam za
130.000 lir prodal Gubinijev avto. V Milanu je preživel božič in novo leto ter se 2. januarja vrnil v Trst. Fondovo legitimacijo je ponovno popravil in vnesel ime in priimek Gubinija ter se tako predstavil v garaži v Ul. Perarolo, kjer mu je neka Silvana Zupančič kčerka lastnika posodila «Fiat 1500».
Z novimi dokumenti v rokah, je Papo zasedel vozilo in odšel v Padovo Tu pa se mu je avto pokvaril. Fant je pokvarjeno vozilo odpeljal v mehanično delavnico Alda Peri-nija, katerega pa je naprosil, da mu bi istočasno posodil svoje vozilo, ker se mu je mudilo. Mož mu je res posodil in Papo je odšel v Milan, kjer je našel človeka, ki mu je pomagal prodati prvi avto. Skupaj sta šla v kino in vozilo pustila na cesti. Papo trdi da so mu tatovi odnesli za 250.000 lir perila in drugih osebnih stvari, ki si jih je nakupil, in da je zaraii tega odšel v Torino od kjer da je prodal avto za 135.000 lir da bi st obnovil osebno garderobo. Da bi lažje prodal avto, je bil prisiljen spremeniti na Gubinije-vi legitimaciji ime in je zato kratkomalo vnesel podatke Alda Perinija.
Med povratkom domov se je ustavil v Benetkah, kjer je izrabljajoč nepazljivost hotelskega vratarja ukradel z mize kakih 5 osebnih, legitimacij in šoferskih knjižic tej- se neopaženo oddaljil. Ob povratku v Trst je zopet spremenil legitimacijo in vpisal ime nekega Franca Sossija. V baru Milano je slučajno srečal nekega Antonija, ki mu je pod isto pictvezo posodil, legitimacijo m šofersko knjižico. Mladeniču pa fantazija še nikakor ni
hotela pustit). Takoj je spremenil legitimacijo in vpisal Antoninijevo ime ter odšel v garažo nekega Brusaferra, ki mu je posodil «Fiat 1500», katerega je Papo prodal v Vidmu. Med potjo se je ustavil v Benetkah kjer je nakupil nekaj stvari in se vrnil v Trst, kjer se je z legitimacijo s Sos-sijevim imenom oglasil v garaži «Esperia» in si sposodil «Topolino 500 C«, s katerim se je vozil po Trstu in iskal svojo zaročenko, ki ga je pred kratkim pustila na cedilu. Ker je ni našel je vrnil vozilo, vendar se je naslednjega dne zopet oglasil in si izposodil isto vozilo, s katerim je odšel v Verono. Tu pa so ga karabinjerji aretirali, ker so vse goljufije prišle na dan.
Pripeljali so ga v Trst in ga pod obtožbo ponarejevanja do. kumentov večkratne prevare in zamenjave oseb predali sodišču.
Sodnik je bil naravnost zmeden med razpravo, kar je popolnoma razumljivo, kajti fan. tazija mladega lopova je res brezhibno delovala. Papo pa je sodniku pomagal pri razpravi in tako znatno olajšal delo in poenostavil zadevo Sodnik mu je bil za pomoč hvaležen in izjavil da bo pri sestavi obsodbe upošteval.
In res je bil Papo obsojen na 1 leto in 4 mesece zapora, katere bo moral sedeti, vendar s tem njegova odiseja še ni končana. Po prestani kazni se bo moral verjetno zagovarjati pred sodiščem v Benetkah za svoja nepoštena dejanja v Italiji, Vse akte so namreč preko pravosodnega oddelka ZVU izročili državnemu pravd-niku v Benetke.
Sodnik:	Ligabue;	obramba:
odv, Ruzzler,
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
ho imela na pot'!d° Kr0®3 tržaških Slovenk
v četrtek dne 2*. *• ob. 20.3« v Gregorčičevi dvor*
ni svoj
Unji Ulili®
z uvodno hesedo prof. Nade Ruplove.
Iz svoje pesniške žetve sodo recitirale priznane venske pesnice:
LIH Nov,- Mila Vida BrestinAda»Ke
Vrsto literarnih
sta zaključil. Tržačan«
MARA SAMSA m JELINČIČ
To obvestilo velja za 05eB" no vabilo.
V petek dne 21 t m.
2«. uri bo s sodelovanj
domačega tambUr-rneSJ
zbora ponovitev literarnes večera v dvorani
Križuiančič v B®*®T
ob
20. uri bo s ^odelovanj^
V soboto dne 22. }■ J®"
- zt°r2
domačega pevskega ._,T ((Valentin Vodnik« r literarnega rofi1
tev
dvorani
Jercog x D*
,J1*I
i« t'"'
Slovenski književni«1 ^ ;t Novy in Vida Brest- wr° bavita z otroško 1 otroKe bosta imeli za naše v„ pripovedni popoldan ^ ljic in pesmi v	.
vrstnem redu: v petek dne 21.
IS. uri v dvoran
I sa G rud11’ v Nabreži"1
v petek dne 21. mart« 17.30 na sedežu
1‘rosvetnega
na Opčin®** o6
v soboto dne 22. ®art* 15. nri v Gregorčičevi
t Trst«*
ot>
V Plani«0
dne 22. tn 23. na tekme na 89-metrsB
kaln-ici. ^jo 2.340 lir za vožnjo,
in prenočišče-
Odhod v soboto 22. f' j ob 14. uri. j j. Vpisovanje še danes 18. t. m. pri ((Adria-E«9,jjlJ Ul. F. Severo 5 b - tel-
A D E X 1ZL
DVODNEVNI IZl^ 5. ra 6. »pril® v
Komun
Ilirsko Bistrico Zagorje Št. Pot or »b Vršar Vodnjan
6. in 7. april® «
lUotovon
Vpisovanje do 22 «Adria-Express». ^ vero 5 b * te*-
..m b0* niu u11.
tfo dolgi in . v nas je v nede-iJ® gie zapustil naš dragi m°z' brat in svak	nf
ANTON REINHARDT
pO#1
Pogreb nepozabnega ke. bo danes ob nice glavne bolnice •> sko P^kopališče^^j
Telovadni odsek ks. svojemu članu hardtu in njegovi ,0fgl)e'
izgubi očeta iskreno	.
 'or
Sektorski odbor v (oK,
sočustvuje in »****• An
družini pokojnega
Reinhardta.
Članici ASIZZ &$$o
riji Reinhardt, '7' mrti « globoko sožalje ob * ga moža. ____________
Dramska, družl^, fef
izreka svoji sooei A« sožalje ob smrti m Reinharta.
+ Dne 16.	v
T vedno zapustil® a 72 let naša nePc*0”"
FRANČIŠKA --
roj- OKO ,l3^$
2a!ostno ves	Jr
vsem prijateljem neutolažljivi to An* z možem nel, Emilija z može ViKfV Stok, Olga ž n' f rao^M-Spagnolo, L-idla w z te Jem Fietiry. f%nuki Albertom Kobah * i0 na, Enzo, KlaumJ	p
ter ostalo sor>' p0kojb „ Pogreb drage l4.30>1E danes. 18. t. m,vjcoio hiše žalosti v Militare 19.	,952.
i« marca *	gk.
£WM0RSK1 dnevnik
— 3 —
18. marca 19SS
Strateško letalstvo
napadi na London in Porurje v prvi svetovni vojni - Movo <pivenstvo» Italije v vojaški zgodovini - trdnjava se preda letalstvu lom ameriške dolitrine o strateškem letalstvu, ki odločuje vojne
Zamisel bombardiranja iz “«a je stara kot samo Jetal-v°. Prvič so ga izvedli v rta-“Jansko-turški vojni, ko je bi-letalstvo prvič uporabljeno
kVi°Jaate 'na,mene- Bolj se je jgtsUro razvilo v prvi svetovja vojni in vzporedno s tem ,■razvijal obseg uporabljate !?alstva za vojaške name-Ob koncu vojne so se že »»vili bombniki v številu, ki j; ' za tiste čase masovno, ""ti so bombardirali London.
vendar
razen majhnega moral-
ia>a» '!a D^S0 dosegli mče-■ 1 ekoliko kasneje je ameri-,‘i faaer£‘l Mitcheu organizi-M„t7^bardirar,ie Pt>rurja in 5 rijskih mest v Porenju s “Janami po 300 letal in več.
laapra’
vojaških
zgodovinah in ivm aVab’ ki so se P« prvi bs 0Vn' votui pojavile kot goji.,?1 dežju, so tako bombar-Vai. le ‘eta t®25 prvič imeno-
iaikMudteŠko' To ime -ie v vo-^ teraturi dobilo zato. ker
lakib vž	-so titi bombniki v
kili 7 mbantiranjih napadali, kiniZr,i”ne.aase v strateški glo-di m °?gi vojaški pisci so tu-
kardi ■’ da s takim bom-
ki ri„ia?'lem m°8°če izvršiti tu-
C°Cei,“ Strateske naloge.
JniaT.ii obsina vojnama so se »tevile stevilne letalske dok_
katerih0	°d
J« najbolj zanimiva ko l ^	teorija«, po kateri
ključi	0’ sestavljeno iz-
Jtov 7° 12 večmotornih bombni-tojit j.m°^no avtomatsko obc-ia v 10’-	komponen-
bggj	Italijanski general
točtibiri 1 ekstremist. Njemu tnterits-’ t0da zmer£iejši je bil dij ‘ general Mitcheii. Tr-taistvj . ^e. °d vseh vrst ie-s'avlif. naivažnejše bombno, se-t;inostn° iz leta! z veliko no-tadij^0 ia velikim akcijskim
času bombardiranja gibala okoli ničle. Čeprav Italiia ni ravno najprimernejše merilo za učinek bombardiranja, pač zaradi znane vojaške tradiciie njene armade, je bombno letalstvo vendarle «naredilo izpit«.
Prvič v zgodovini vojne se je predala trdnjava — resda italijanska — letalstvu. Na letališču italijanskega oporišča na Pantelleriji se je med bombardiranjem pojavil velik bel križ v znak predaje. Tako se ie italijanska vojaška tradicija obogatila z novo epizodo — s predajo kopenskega oporišča letalstvu. Prvenstvo, na katerega v Italiji ne morejo biti ravno ponosni, ki pa te logično nadaljevanje italijanske vojaške zgodovine -
Nadaljnji razvoj druge svetovne vojne je prinesel obširne suhozemske fronte, na kateri so se borili ameriški vojaki. T< je zahtevalo razvoj letalstva za sodelovanje s četami na zemlji. Nastalo je razmeroma močno letalstvo za sodelovanje s kopenskimi silami: imenovali so ga »taktično letalstvo«.
Tako je v drugi svetovni vojni nastala posebna, specifična ameriška letalska doktrina. Letalstvo se je razdelilo na vrste: strateško 'letalstvo za reševanje samostojnih nalog, taktično letalstvo za sodelovanje s četami na zemlji in lovsko letalstvo za obrambo ozemlja.
S. A. S. faAerosvet«, Beograd)
Najhujši sovražnik težkih, strateških bombnikov je še vedno lovsko letalo. Med lovci m bombniki se je v tej vojni odločila usoda Anglije in se lahko v prihodnji odloči usoda sveta. N;t. stiki vidimo novi ameriški nočni lovec F-92. To je dvosedežen aparat, opremljen z zapletenimi radarskimi napravami, ki mu omogočajo. da Izsledi in napade v popolni temi sovražno letalo ali ogotovi ciije na zemlji. Lovec lahko odleti in pristane ob vsakem vremenu in vsakem času
OB ŠESTI PREMIERI TRŽAŠKEGA SNG
An«
sprejo]; o' Uradni krogi niso » bi, M;tcheIlove teze. dokler Heje ® ®e živ, vendar je kas-Vti)štvo !eVU 193°- letalsko po-teSrt T	začelo	izvajat;
*že „ja'Voia letalstva :n letal-tij h
popolnoma ‘,rj generala
ličilo st! ie in pri tem Prak-
ta izvaja-Mitehfclla.
^2vr>j AMERIŠKEGA
Letalstva
<?a! Arnold, poveljnik letalstva v drugi Jtajij?1 vojni, je o uradnem I	4rn'-riškega	letalskega
12 teta 1930 napisal: ^ letal*1"0, da so osnovne st-<eme',:siva njegove bombar-letji t0rmacije, sestavljene iz y^,.cirn večjo nosilnostjo, j® s	akcijskim	radijem
®evš<)a , večjo višino poleta« čiatjjjj merikanci niso zane-“Vi, ®žii ostalih vrst leta!-y .
" ie m'd leti 1930 in 1935 ? letal-, iIa usoda ameriške-ttenih n - . P° takrat sestav-■ riih, se je ameriško
DEDINJA
po romanu	Henryja
Squareu dramatizirala
Pred 6. literarnim večerom slovenskih ženaT^]
__ v    v
MILA BACKO
®eglo . 3tvo razvijalo in do-
'510	”	*uc,*ijaiu	1	Ja	uc
84 ie .v? 5topnjo in ustroj, ki Vojni. ’ e*° v drugi svetoviji Anj,
Jutri bo v Avditoriju premiera novega dramskega dela. šestega v letošnji sezoni Slovenskega narodnega gledališča. To pot se bo slovenskemu občinstvu prvič predstavil pomembni anglo-ameriški književnik Henry James, (o njegovem literarnem delu smo pred dnevi objavili daljše poročilo), ki je v svetovni javnosti bolj znan in priznan kot romanopisec in gledališki kritik, med Slovenci pa malone neznan. Verjetno bo v bližnji prihodnosti izšel v eni izmed slovenskih založb prevod njegovega lomana.
Dramafizatorja, ameriška zakonca Ruth in Aug. Goetz, sta po splošni sodbi kritikov dobro opravila težko nalogo. Dramaturško sta obdelala in zgostila obsežno snov romana «Washington Square» v sedem slik, ki.§e vse razvijajo v enotnem prostoru, v sprejemnici na domu zdravnika dr. Siioper-ja. Dogodki,- ki obsegajo časovno razdobje od jeseni 1850 do poletja 1853, so smiselno in časovno razporejeni v tri dejanja. tako da tvorijo prve tri slike prvo dejanje, 4., 5. in 6. slika kažejo dogodke šest mesecev kasneje in so spojene v drugo dejanje, 7. slika pa, ki se godi domala dve leti kasneje, tvori sama zase tretje dejanje. Seveda so to le goli podatki zunanji, tehnični plati d ra
W*!anc: so Posvetili glav-''tbnep razvoju težkega Pole(a *etalstva za dol-?°dnev: r 'n 23 operiranje Vrst
r^levj. .
Vrst l d2voi lovcev in ostati le,el je bil bolj v sen-
se
. Vojn« ^ilceIa dl'uga svetov-V^tleo.	A	niso imele šte-
Kl:
.	- niso imele šte-
liska . *slv°. toda njihova b‘av]j “Atrija je bila pri-Hnjo .. na ogromno prolz-dcKo ”, v sv0ji kulmina-ristajai ?	9«000	letal letno.
razvit sistem šol, ki ^dnrdV*i3le nove pilote ®tj ietai 0 2 izdriavo velikih se-^bilizapu tovarnah. Ta hitra i* in v -’® 'etalske proizvod-V Sru-i ania Pilotov je bila »užaa SVetovni Vo V te,
'•erika.L^°ini do leta 1944 A-?^ih fr ^ niso imeli suhozem-,f,Ve 5j, vcčje važnosti. Nji-h J»pon °a Dal)nem vzhodu 1 Av,,00!. razbili in jih vrgli f., 10 io na oddaljene i? bi]0 r!*? ^tona. V Afriki >	™*‘o ameriških enot
tl*1*' obr^ mSka lronla le fd'»triJ0nienievala ogromn' U moge, , P^oncial ZDA, ki .k°riščp„	v	veliki meri
dramsko literatumo ustvaritev in jo ločuje od ostalih literarnih oblik. V čem tiči ta osnovna razlika? Saj jo, mimogrede omenjeno, kritiki upravičeno
loviti ljubezni, dr. Sloper pa je prepričan, da stremi Morris le po njenem denarju, da je pustolovec in nemanič, ki je ne ljubi. Toda brezuspešno se končno
pogrešajo tudi pri nekaterih upira. Catherine je novejših dramatikih in ne le masla človeka, ki jo razume, pri dramatizacijah. Običajno! ne žali in ne ponižuje. Morris beremo stereotipen očitek o ne-: se je dobro zasidral v njenem obr- srcu, pridobil pa si je tudi
HENRY JAMES avtor romana (riVashington Squarc», po katerem je prirejena drama »Dedinja«.
matizacije, ki se ne zadostuje. da bi neko dramatizacijo imenovali dobim, dramatično in enakovredno ustvaritvi dra-matika-umetnika. Dramatiziranje spada med najtežje zvrsti literarno-dramaturških operacij i«~ se pri nas, a tudi v svetu redko dvigne nad povprečno «dialogiziranje» teksta. Redke so dramatizacije, v katerih bi se posrečilo poleg vsebinske strnitve, miljejske in karakterne podobe nastopajočih tudi izoblikovanje tiste bistvene komponente, ki označuje neko
obvladanju dramaturške ti... Slovenski kritik in dramaturg Josip Vidmar daje jedrnato karakterizacijo teh osnovnih razlik v formulaciji, da je opisovanje »človeka v dogodku« tipično za epsko literaturo (roman), upodabljanje »dogodka v človeku« pa osnova dramatike.
V »Dedinji« je glavna dramska akcija razpeta med štiri osebe. Catherine preživlja že od mladosti hudo duševno krizo. Ob rojstvu je izgubila mater. Oče, dr. Sloper, se je ves posvetu vzgoji hčere. Pred očmi mu vedno lebdi lik ljubljene žene. Rad bi čimprej videl v Cathe-rini vse vrline in popolnost pokojnice. Toda zahteve so prevelike, Catherine postaja vedno bolj plaha in podleže občutkom manjvrednosti. Vsi očetovi napori so zgrešeni in brezuspešni. Čeprav se vsak po svoje trudita najti prisrčnejše odnose, se v resnici drug drugemu odtu-jujeta. Nenadoma vstopi v Ca-therinin življenjski krog mlad in energičen mladenič, Morris Tovvsend. Catherine zagori v si-
močnega zaveznika v teti Pen-nimanovi, sestri dr. Sloperja. Ta nasprotja sprožijo plaz dogodkov in dramatičnih duševnih depresij. Dr. Sloper sicer loči oba zaljubljenca, saj se Morris sam razkrinka kot resničen sebičnež in pustolovec, vendar Catherine tega noče verjeti. Oče in hči se dokončno odtujita, gele pozneje — po očetovi smrti — ob ponovnem srečanju z Morrisom, spozna Catherine, da je imel oče prav. V tem času je Catherine preboleja komplekse manjvrednosti in se razvila. Njen značaj se je sredi hudih duševnih bojev in grenkih razočaranj iz-premenil. Ko na koncu drastično zaključuje epizodo z Morrisom, odhaja po stopnišču drug, ozdravljen človek — v drugačno, vsekakor pozitivnejše življenje.
V našem primeru lahko trdimo, da dramatizatorja obvladata »dramaturško rokodelstvo«, posebno še, če njuno delo ocenimo po napotkih Vidmarjeve formule. Celotno dogajanje, konflikti, zapleti in razpleti izhajajo iz zamotanosti ter kompliciranosti posameznih značajev, zaradi uso3-nih nesporazumov med temi značaji (Catherine — dr. Sloper), ali pa iz skrbno prikrivanih resničnih namenov in ciljev (Morris — Catherine), dalje iz slepega zaupanja (Penni-manova — Morris — Catherine) in končno iz obupnih poizkusov razkrinkavanja lažnih čustev (dr. Sloper — Morris — Pennimanova — Catherine).
Avtorjeva priznana sposobnost prefinjenega psihološkega opazovanja in živega realističnega oblikovanja snovi, ki ga je približala Balzacu, temeljito poznavanje družbe in javnega življenja ob koncu 19. stoletja, ostaja tudi v dramatizaciji «Dedinje» ne le neokrnjeno, temveč je temelj velike umetniške vrednosti tega dramskega dela.
j. h-
Tedaj ko je napisala prvo pesmico, ji je bilo petnajst let. In kakor koli je pozneje zlila na papir ta ali oni stih, je storila iz neke globoke notranje potrebe. Marala je nekam odložiti, kar jo je tiščalo in ne da bi se tega zavedla, je počasi le nastajala njena pesniška zbirka »Neodposlana pisma«.
Našla sem jo na njenem domu v Ljubljani na Mirju. Med čebljanjem njenega dveinpol-letoega sinčka mi je nazadnje le utegnila povedati to in ono iz življenja, ki jo je od rane mladosti trdo preizkušalo. Saj staršev skoraj ni spoznala in je rast la in se vzgajala le pri tujih ljudeh. Njene vroče želje po študiju se zaradi tega pač niso mogle uresničiti. Z velikimi denarnimi težavami se je prebila skozi meščansko šo-lo. Premagovala jih je tako. da si je vsake počitnice poiskala kakšen priložnostni zaslužek. Delala je v kartonažnem oddelku Bonočeve tovarne, v knjigo-veznici Delniške tiskarne in tvornici železnih izdelkov.
Morala je opustiti vsako misel na nadaljnje šolanje, toda križi in težave so se nadaljevali tudi potem, ko se je odlcr čila, da gre v službo. Le-te ni namreč nikakor mogla najti. 2e po nekaj mesecih je bila odpuščena in se preživljala s prepisovanjem. kar Je bilo le od danes do iutri in ni pomenilo nobenega stalnega vira dohodkov. In tudi služba, ki jo je imela v uredništvu «Slovenca» je biil a slične vrste, — brez stalnosti, zavarovanja. Izgubila jo je, čim je zaprosila zanj. Nekoliko bolje je postalo, ko je bila sprejeta v dramsko družino pri ljubljanskem Radiu. Tu se je nekoliko oddahnila od skrbi za goli življenjski obstoj in napravila je prve korake v gledališki svet. V njem se ji je pričela izpolnjevati njena želja po študiju, po sistematskem poglabljanju v stvari, do katerih je čutila nagnjenje in so jo vedno bolj in bolj privlačevale.
Pričela se je vsestransko pripravljati na igralski poklic. Vpisala se je na konservatorij in v dramatično šolo pri prof. Sestu; pri Lovšetovi je študirala solopetje ln pri Debevcu je obiskovala retorični tečaj. V tem času se je udejstvovala na ljubljanskih diletantskih-odrih:	Ljudskem odru. Roko-
delskem odru. Frančiškanskem odru in pri Trnovskem prosvetnem odru. Polna štiri leta je pela v opernem zboru, zraven pa se učila pri režiserju Stupici dramatike z mislijo in željo. da bi se udejstvovala na deskah poklicnega gledališča.
To se je Mili izpolnilo prvič 1944. leta. Toda že takoj naslednji dan, ko je odigrala Liziko v Anselgruberjev; »Slabi vesti« je bila odpuščena. Nekdo jo je zatožil, češ da ima zveze z Osvobodilno fronto in zaradi tega je morala pri priči nazaj v operni zbor. Sele osvoboditev ji je prinesla tisto, po čemer je hrepenela vse življenje in do česar si je morala stopinjo za stopinjo v trdo. živo skalo vklesati pot.
Nemogoče ie Mile — igralke ločiti od Mile pesnice. Oboje je pogojeno v njeni naravi in oboje se je v vseh teh le; tih prepletalo med seboj in si (neprestano išče umetniškega izraza. Nas seveda zanima Mila kot pesnica, kot žena, ki se predaja ustvariteljski tvornosti in lepoti slovenske besede. In kot taka prihaja k nam na obisk.
Pravila mi je, da je svoje pesmi nekoč pokazala uredniku «Dejanja», ki je sodil o njih, da bi bile primernejše za žensk: list. Ali pustila je. da so ji ležale doma, ker tedaj še ni mislila resno, da bi jih lahko izdajala. Oboje:	gledališče in
pesništvo je intenzivno zaživelo v njej šele po osvoboditvi, ko se je lahko enemu in drugemu predala in ni bila več zapostavljena, ne tistih strašnih gmotnih skrbi.
Njena zbirka »Neodposlana pisma« so vsebinsko razdeljena na štiri cikluse: «Izrtrgaini listi«, »Neodposlana pisma«,
prav je daleč, njeno srce dobro čuti, da sta si bližja kot kdaj prej. In izvije se ji kričeča prošnja: »Iz teh me sanj nikdar nihče ase zbudi«.
Vprašuje se:	«Kdo	sem?«
Išče v sebi bistva in pravi, da so ji misli črv, ki grebsti ne jenja; telo — cvet, ki čaka plo-jenja: vse bistvo moje -— polnost hrepenenja. Dnevi ji tečejo v hrepenenju po ljubezni, ki je nihče nikdar zaman ne išče ... Ce tebe ne. vsaj mene naj tolaži: v neskončnosti nekje je le križišče. Pa še se vprašuje v klicu po ljubezni: «Je meni le tako ali obema?«
Najlepše so tiste Miline pesmi, v katerih izpoveduje hrepenenje po otroku, ki počiva v srcu vsake žene in ji pomrni izpolnitev njenih najslajših, najsvetejših dekliških sanj. ((Tiho, skozi prste lije čas«, in ona šteje dneve, ure in minute «ko pozdravimo se ti, otrok in jaz«. Kako lepo je to povedala in z iskrenostjo golo do bolečine
»Mati in dete« in »Mozaik«. Med seboj se te pesmi pa vendarle prepletajo, saj tvorijo nit njenega življenja, ki mu je zdaj pa zdaj oni utrinek iztrgala in ga zlila na papir. Osnovni motiv pa je ljubezen: ne (ljubezen zasanjanega dekleta, temveč ljubezen zrele žene, ki se bori z zavestjo minljivosti in pravi: «Daj v svojem teku se ustavi čas! Postoj, postoj, mladost, za hip samo!« In piše dragemu pismo: »Vse kar- imava, dajva si oba, kar moreva drug drugemu vzemiva.#
Vabi dragega, naj pogumno odklene vrata ljubezni in pogumno stopita na ta zlati prag brez misli, kaj bo potlej. Prosi ga, naj ne hodi stran od nie. «Zdaj misliti na nič. Zdaj podelim poslednjič do višav — O, vzemi takrat v tople me dlani«. Tako izpoveduje tudi Ka-čičeva kot Tauberjeva, kot Skerlova tisto večnostno kopr-nenje žene po ljubezni, po darovanju, tisto bolečino, osamelost in trpljenje prevaranega srca. «Ah, dragi, dragi, kaj sem ti storila, da stopil zdaj na mojo si ljubezen?« toži in obtožuje, da pretežko breme sama nosi v klanec »in ti greš mimo mene kot neznanec«. Toda še grozo zapuščenosti bi imela rada in si jo želi izpiti do dna. Hoče biti plodna zemlja, ki čaka na sejalca, ki vanjo seje seme nepovedanih besed. In če-
odkriva najintimnejša čustva vsake matere.
Ali Mila pri tem ne eftstane. Dalje gre in razgalja vse, kar boli, kar od bolečine in trpljenja pritajeno, kriči v vsaki nezakonski materi. To dsla materinstvo nežno, saj se o vsem tem pogovarja z otrokom. Le njemu toži svoi0 bridkost, ko ga uspava: «Spahčkaj, zaspanč-kaj moj mali sirotek... Tiho, prav tihceno čakajva očka, božati majo — njegove roke.« Ah pa ko mu pripoveduje, da je očka odšel, ker ga je gnalo nemirno srce in da se mu bosta skrila za vrata, ko se bo nekoč vmll nazaj.
V sinu — v neznani sreči vidi rahlo sled pelina, ker nekoč mu bo prezgodaj 1 in preskopo tuja roka odrezala kruh. Prisluhnil bo klicu druge žene. ki ga bo vodil iz materinskega sveta in se bo šele s sokovi praživljenj vrnit nazaj v njeno naročje. In tudi sama je otrok sonca, otrok dneva, otrok neštetih misli in razglabljanj. Kaj v njej tiči pa vedno dobro ve Včasih je to solza, včasih vedri smeh in sc vsemu norčavo smeji.
K slovenski ženski liriki pomeni njena zbirka lep prispevek. Zlasti ciklus »Mati in otrok« se odlikuje po svoji izrazni moč: in izpovedni iskrenosti.
MARA SAMSA
(Nadaljeu. iz nedeljske štet;.)
Pahorjeva zbirka Pet skladb za klavir pa je izšla kot prva številka edicije Društva slovenskih skladateljev in skladatelj jo je posvetiš pianistu Antonu Ravniku. Tudi :a Pahorja more v neki meri veljati, kolikor gre za te klavirske skladbe, podobno kar velja za Bravničarja, namreč da ga zanimajo tehnični problemi. Vendar so ti v glavnem usmerjeni drugam, prvenstveno v iskanje lastnih, harmonsko značilnih zvočnUt tvorb in melodičnih linij, ki bi ustrezale na eni strani skladateljevemu pojmovanju arhitektonike, na drugi strani pa njegovemu izrazu. Čeprav so te skladbice majhne, brez tiste širokopoteznosti. ki bi dovoljevala obsežnejše čustvene razplete, pa so vendar polne prisrčne topline. Stilno se usmerjajo v smislu zrorrno modernega pojmovanja glasbenega oblikovanja in so lep prispevek povojni slovenski klavirski literaturi. Kakor Bravničarjeva tako bo mogla tudi Pahorjeva zbirka uspešno služiti klavirskim pedagogom v njihovem delu in stremljenju, da se v naše klavirske učne programe vključi čim več slovenskih skladb in
Slovenske glasbene publikacije
v lanskem letu
meri
za razvoj težkega t-e' ogrom alstva’ Letala so
k^ih v^nen!'.kODiČUa 113 lp-
*^|iiw An«l> ■
Sih
»'‘"lem	’	Afriki	in	na
ti	biioT„rdiranjih-ki sl
„ ^'soče , . J težko zamisliti	'	od	katerih	r»o-
V slmLb?mb’ .SOdelU'
Samem napadu.
žaljiv?®*
1943
»bnožič^ n,ieno’ da
„ 0 bombardiranje
Tržačani za žrtve plazov v Sloveniji
Si
ske
BARKOVLJE:	Pertot-Sudlik
3 p. čevljev in 7 kosov raznega oblačila Furlan Anica 1 odejo in 5 kosov raznega oblačila, Per-tot Mara 1 p. čevljev in 5 kosov raznega oblačila, Černivec Ser-gio 500.
NABREŽINA:	Petelin Alojz
lir 300, Brumat Jožef 100, Lar* zeta Alfredo 100, Zaccaria Maria 100, Santagpta Lojzka 100, Lanzetti Fioretta 50, Klartšček Franc 200. Klanšček Celesto 250, Pupis Rafaelo 300, Rodo vič Mirko lir 1.000.
CENTER:	Seleš lir 300,
Istranka 1.000, Sega Marčelo 4.220, Samec Francka 1 moški plašč, Klun Justina 500, Rebek Frančiška 300, prof. Birsa Josip 1 suknjo, 1 par rokavic. 4 kravate, 1 trebušni jjas, 3 pare spodnjih hlač, 1 srajco, 3 pa. re čevljev. 4 klobuke. 1 krtačo. V. B. 22 kemadov mila, moderc Albina 1 volneni- jopič za žensko, 2 obleki za dek)., 1 krilo, 1 bluzo. Zafred Morija 7 oblek za deklico. 8 spod. hlač. 2 kom-bineži, 1 dekl. bluzo, 1 volneno jopico, 2 volneni majci, 3 površnike za dekl., 3 pare čevljev za deklico. Klarič L. 1 o troški plašč, 3 otroške srajce, 1 otroško ponočno srajco. Žerjal Albert 100, Švara Štefanija 100, Bandelj Marija 100, Krčmi, na Stanko 100, Žerjal Alel-smv
Je mr.,.,,.	...... der 400, dr. Tuta a parov no-
orala v vsem | gg vic, 1 moško srajco, 4 pulo-
biža »jih- J’ ki 113' ?nišo
Zu nac*aljnji odpor»
ha	niik
Wnajtrianjš0fm Vojni Potencial - Va 1 - mero in zlomi nji-
hade. ki
htv . tj rl V *%-,	,	"OriUtCSKUl).
začetek
«strate-
VT: ^adeiT'V,ilrale5ke lc-tov!? ie t	o	ameriškem
2Saiite.t# Uradni ^tal«* obst°ia 'Bomu. Va«
i^h- &,°fen2iva» J
lti b^02^skjiU*DeSln“Ra razvi> 2*lo ,>«od ' °°eracn v Afrl-lijfc "»bkt, se 'e zaveznikom * sb° re4tl° zlo'piti iu-
t-	._
ie imela
verje, 2 volnena jopiča. 2 para rokavic. 3 otroške obleke, I slinček. 1 malo blazine. Stergar Miloš 500, Zivic PDT 400, Petkovšek Picozzi 1.000, Pre-molin Oreste 200, Klub tržaških lovcev 15.000, To. 500, Ru. 20 map pisemskega pap rja, Drozina 500, Gallos Ida 500, Pan jek 1.000, Brajkovič Ivan 1.000, dr- Obad Vladimir 500, Ribarič Vlada 500, Legiša Matilde 300, Cok Anton 500, Ter* ce Franc 500, Jerič Ana V bla-u 2.000 Kralj Karla 150, v ilagu lir 3.000, Cač Lovrenc 300, v blagu 1 moško srajco. Uslužbenci gostilne Suban in ostali nabrali lir 3.000, AFZ veselo omiz-e v Ul. Montecchi nabrale lir 800, Podjetje Vitto-r<> Fortuna to lir 1000, Rešeta Ralael lir 500, Semich Palntira lir 200.	.	.
TREBČE:	Kralj	Štefanija
lir 500, Vodopivec Slava 500. -azna wb'«čila. Perkovič Anto-nija lir 300.	,.
SKEDENJ: Cerovac Martj-lir 500 Cerovac Anton 500, Bertok Roža 200. Starc Štefka 200, Pal-č č Olga 100, Delben Stef. 100, Mislej- Ana 200, Sudič Ana 100, Gorela Marija 100, Mehelj OrtVnsla 100, Prasel Marija 100, Mihel Karlo 300. Konesta bo 'in Gnesuta razna oblačila n obutev Flego Stanislava 800, Luk* n Ana 1 par čevljev. N. N. 29 kosov raznega oblačila, Baučer Angela 300, Rafo
ne Veva 200, Brajkovič Marija 500 in razna oblačila ter čevlje. Kosič Marija 300, Petronio Evgen- 1.000. Korva Alojz 500, Sancin Suzana 1 plašč, Baučer Albina 400, Valli Anita 50. Ker-bovac Teresa 100. Cemeka Emil 200, Strpnščak Franc 200, Babič Margherita Ur 200.
III. OKRAJ: * Micetic Maria lir 600, Budin M, 500, Zonta Leopolda 500. Bavčar A. 500, Prelog Josip 500, Silva 200, N. N. 100, Kuret Justina 500. Mah. ne Anton 2 para novih čevljev v vrednosti 7.000 lir. Kplc Marija 300, Kerševan Ema 500, Kerševan, Frančiška 100. Vale-tč Olga 100, Colja Emil 1000. Hmeljak Ivanka 1.000, Cok Drago 1.000, Cok Marija 1.000, Peni č Orlo 500, Tomažič Ema 1.000, Colja Sonja 500, P. Cvet 500, Fabjančič Ježe ln Amalija 1000. M G. Josipin* lir 2.000.
DENAR IN BLAGO, KI SO GA DAROVALI OTROCI -OBISKOVALCI IZVENSOL-SKE^-A POUKA V III. OKRAJU: Bizjak Marija lir 50, Cevna Lavra 50, Cevna Adriana 50, Cergol Aldo 40, Stančič Flavla 100, Grl ca Silvana 100. Bužan Lido 250. Buž n Efpdij 250, Benčič Nadja lir 50.
Cevna Lavra in Jrdranka: volnenn obleko, zvezek, svinčnik in-volneno ruto v vi -dno sti 1.000 lir. Vekjet Jadranka in Rerva-ta: 2 para čevljev, vol-
neno inajcc, krilce, predpasnik, dežni plašček, 3 pare nogavic, leseno škatlo - vrednost 2.500 lir. Zimolo Elij: 1 kapo. 2 para nogavičk. 3 plaščki - vred-1.000 lir. Grlica Silvana: 3 ob-lekoe, 1 srajco, 2 kosa perila -vred. 500 lir. Cernotti Živka: volneni majici, l obleko, 1 jopico - vred. 1.500 lir. Benulič Cvetka: 1 obleko . vred. 300 lir. Vil-ter Luejana; 2 para čevljev . vred'- 2.000. Cesar Mirjam: 2 majici, 2 jopic, . Vred- 1.000 lir.
PROSEK-KONTOVEL:	Ka-
pun Franc lir 450, Kante 1-000, Cijak Jožefa 200, Caharija Dragica 200, Stepančič Angela 200, K. S. J- 500, Husu Anton 300, Puntar Marija 100, Kalin Josi pina 150, Gorjup Alojz 5.000, Potočnik Francka 250, Ukmar Alojz 200, Gospodarsko društvo - Prosek 2.500, Ban Ivan 200, Bukavec Ladi 200, Danev Marija 200. Kante Angel 1.000,
1 plašč, 2 para hlač, Jevšček Franc 200, Segena Tončka 500, Bukavec Milan 200, Ukmar Ivanka 300, Remec Mira 300, Puntar Margerita 300, Bauber Jos p 500, Ukmar Danilo 150. Puntar Emil 500, prot Bogdan, Grom 500, Husu Alojz 300, Verša Elizabeta 500. Ban Mari-ia t moško obleko.
KONTOV EL Gospodarsko diuštvo- Kontovel lir 5.000, Stoka Matija lir 1000, Kozlovič Rožeta lir 100.
,	(Nadoljetonje	sledi)
se tako študirajočo mladino kar najbolj sistematično uvaja v poznavanje ter spoštovanje izvirne domače tvorbe. To vodilo seveda ne velja le za klavirsko literaturo, marveč tudi za vsa ostala področja slovenskega glasbenega ustvarjanja.
Lanski glasbeni tisk je vključil v svoj program tudi komorno glasbo, četudi le v manjšem obsegu. Tako sta izšla Bravničarjeva Fantazija in Savinova Dva intermezza za violino in klavir.
BRAVNIČARJEVA FANTAZIJA ZA VIOLINO IN KLAVIR,
ki je sledila Pahorjevim Petim skladbam kot št. 2 edicije Društva slovenskih skladateljev, je pisana z izrazitim čutom in smislom za tehniko Ln interpretacijsko učinkovitost violinske igre. V tej smeri se violinskemu lepo približuje tudi klavirski part, tako da je skladba dokaj enotno zlita celota z zanimivimi in marsikje privlačnimi izraznimi razpleti.
DVA INTERMEZZA OP. 14 SKLADATELJA R. SAVINA
sta bila napisana 1905. leta. se pravi kmalu v začetku avtorjeve plodne skladateljske poti. V njiju je vnesel mnogo občutja, gradil ju je na osnovi modemih oblikovalnih načel in vlil jima je povsem novo zvočnost. Zlasti intermez-zo št. 2 je v tem pogledu izrazitejši od št. 1. S tema skladbama nadaljuje Državna založba Slovenije razmeroma sistematično izdajanje Savi-novih skladb, med katerimi je v zadnjem času izdala tudi
PET MLADINSKIH ZBOROV IN TRIO V G-MOLU ZA VIOLINO. VIOLONČELO IN KLAVIR.
Spričo ustvarjalne kvalitete in dejstva, da je skladatelj Risto Savin še pred nastopom Novih akordov in tako tudi tik pred vstopom v novo stoletje začel obdobje slovenske glasbene modeme, je zanimanje za njegove skladbe povsem na mastu. To je toliko bolj potrebno zato, ker ob-»segajo njegovi opusj mnogo dragocenih, umetniško vrednih del,.ki so premalo poznana in popularna ter bodo z natiskom dostopna širšemu krogu izvajalcev.
Nadalje je Državna založ-ba Slovenije izdala ob 70 letnici zaslužnega skladatelja
STANKA PREMRLA TRI NJEGOVE SAMOSPEVE
Kmetiško na Bevkovo besedilo rielokrajinsko na tekst L. Turšiča in Prošnjo na Ko-
sovelovo pesem. Vse tri odražajo Premrlov smisel za formiranje toplo občutenih in arhitektonsko trdno grajenih melodičnih linij, ki po svojem preprostem, pa prisrčnem duhu privlačujejo pevce. Stilno je tudi v teh svojih pesmih Premrl predstavnik tiste slovenske skladateljske generacije, ki je svojo poznoroman-tično usmerjenost vezala s pridobitvami modemih skladateljskih naziranj ter jih je znala krepko in uspešno vključiti v svojo izhodiščno miselnost. To velja v glavnem tudi za Vasilija Mirka, pomembnega in resnega tvorca na polju slovenske glasbene ustvarjalnosti polpretekle dobe, pri čemer naj naglasim, da
VASILIJ MIRK
skladateljsko še vedno ne le aktivno, marveč tudi plodovito posega v našo glasbeno tvorbo. Njegovo delo je zlasti tehtno v smeri zborov-
KAREL PAHOR.
skega ustvarjanja, ki mu je v zadnjem času prispeval zborovski ciklus
MORSKA SUITA
na besedilo Karla Široka, kateremu je to svoje delo tudi posvetil. V tem ciklusu je zajel tri jpesmi, ki so mu služile za glasbeno oblikovanje: V čolnu (Barkarola), Pogreb na morju (Grave) in Svatba na morju (Scherzo). Ce je za to Mirkovo delo na eni strani značilno, da je oblikovno dognano in zlito v močno, enotno zgradbo, je na drugi strani treba naglasiti,
I da je njegova melodična in harmonska struktura ne le zanimiva, ampak tudi doživ-ljena, čustveno široka in u-strezajoča vsebinskemu smislu besedila. Nadalje pa še izstopa tehnično dodelan, precizen zborovski stavek, ki dokazuje izvrstno poznanje zborovske tehnike in vseh agogičnih fines, od katerih je uspešnost zborovskih storitev tako zelo odvisna. Mirkov zborovski stavek je sicer razmeroma težak. Zaradi logičnosti in vzročne povezanosti oblikovanja ter motivič-nih sleditev pa je kljub temu dostopen tudi tehnično manj zmogljivim pevskim zborom in bo lahko uspešno služil svojemu namenu.
V okviru zbirke pokrajinskih pesmaric je izšla v začetku tega leta zbirka
PRIDI GORENJ’C — VABI DOLENJ’C.
ki dopolnjuje že prej izdano koroško in belokrajinsko i>es-marico. .Uredil jo je ,in izbral pesmi odlični poznavalec slovenske glasbene folklore
MATIJA TOMC
ki je svoj smisel za to področje že davno izkazal z naravnost sijajnimi priredbami slovenske folklorne motivike. Tomc bo nedvomno v muzikalni praksi najboljše nadaljeval delo pokojnega Franceta Marolta, ki je Tomca v tej praksi — harmoniziranju oziroma	prirejanju	sloven-
skih narodnih pesmi sam usmerjal, ker je začutil v njegovem skladateljskem talentu tudi izrazit čut za stilne, oblikovne in vsebinsko-izraz-ne prvine slovenske folklore. Slednje razodeva tudi omenjena mladinska pesmarica ki prinaša dolenjske in gorenjske napeve. Poleg treh partizanskih pesmi	Marjana
Kozine	in Karla	Pahorja
(Veter.	Slovenski	pionirji
Naša nova zastava) obsega ta zbirka umetne in narodne pesmi dolenjskega ter gorenj; skega okrožja. Med umetnimi pesmimi so znana Potočnikova Dolenjska, Aljažev Oj, Triglav moj dom, Fleišmanov Triglav in Riharjev Veseli godec. Med narodnimi pa so z izjemo pesmi Prišla je miška, ki jo ie PO Kubi priredil Matej Hubad, same priredbe Marije Tomca in Franceta Marolta, znane in popularne pesmi kot na pr. Dolenjski furmani. Od žegna-
”
r l
MATIJA BRAVNIČAR.
nega britofa, Ribniška himna;
Ribniški Urban. Od Ribnice do Rakitnice. Koleda, Sovda-ška. Gorenjska zdravica, Na
Gorenščem je flefno. Potrkan ples. Otroška koleda I in II in druge. Večino teh je nekoč pod Maroltovim vodstvom izvajal Akademski pevski zbor, žel zanje priznanje in vzbujal zanimanje za naše narodne ostaline.
Ce so bila ta izvajanja na visoki umetniški kvaliteti, pa so bila ne le v tem pogledu, marveč tudi še z druge strani izredno pomembna. Pomagala so ohranjati naše ljudske vrednote, prikazovala so njihovo lepoto širokim množicam poslušalcev in naglašala. da je tudi naša ljudska glasbena tvorba bogata, le da ip je treba oživljati, negovati, širiti in predajati, da bo postala sčasoma to, kar je mnogim narodom že dolgo: eden izmed najdragocenejših virov umetne glasbene tvorbe. ,
V priredbi za mladinske zbore je zbirka teh pesmi nedvomno izredno pomembna. Mladini bo vzbujala čut in ljubezen do naše ljudske glasbene tvorbe, opravljala bo tako umetniško kot vzgojno funkcijo. Njena vrednost bo v našem času. ko se mladina intenzivno predaja vplivu jazza in le prerada pozablja ljudsko pesem, toliko višja in važnejša, saj bo kvarne vplive lahko uspešno zmanjševala, prispevala bo plemenitenju glasbenega okusa našega mladega roda in približevala ga bo tistemu; čemur se mladina ne sme nikoli odtujiti, če hoče rasti s svojo zemljo in prispevati utrjevanju kulturne samobitnosti svojega ljudstva. Tudi zato je izdaja zbirke Pridi Goreuj’c — vabi Dolenj’c še posebej hvalevredna jn se uvršča med najpomembnejše primere našega glasbenega tiska poslednjega časa.
(Konec jutri) Dr. DRAGOTIN CVETKO
11	P" 4 i	1“	Vremenska napoved za danes:
V l\	l M	i	obeta rahlo pooblačitev s po-
f I \	LI T I	L	rastom temperature. — Vče-
rajšnja najvišja temperatura je dosegla v Trstu 9.8; najnižja 2 stopinji.
(STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
18. MARCA 1952
; :
n iiiiiiniii m iiimiiimiiiiii
lajK^siaihanuiimiiitllillifiiituaitntHittmsggfnnstiSissnša
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00:
Igra orkester JLA iz Portoroža.
20.00: A. Ponchielli: «La Gio-conda», op. v 4 dej. — Trst II.: 22.00: Musorgski: »Boris Godunov«, 4 dej. — Trst I.: 14.00: Odlomki iz opere »Madame Butterfly». — Slovenija: 13.00: Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 20.15: Komorna oddaja del N. Chaustena jn F. Hackhaferja.
Smučarsko prvenstvo Jugoslavije
Na državnem prvenstvu v alpskem smučanju so se uveljavili Tržičem - Mednarodna udeležba v tekmovanju za šarpleninski pokal
SKOPLJE. 17. — Na Sar planini je bilo v soboto in v nedeljo mednarodno prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah. Poleg najboljših jugoslovanskih smučarjev so se tekmovanja udeležili tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije in Švice Letošnje prvenstvo je pokazalo. da so med jugoslovanskimi	alpskimi smučarji v
ospredju Tržičani, ki jim v moških disciplinah tudi olimpijec Mulej ni mogel prav do živega. Prvak v veleslalomu je postal Janko Stefe, v slalomu je zmagal Slavko Lukane, v smuku pa Time Mulej. Izmed tujih tekmovalcev so se uspešno uveljavili v veleslalomu in smuku Avstrijec Obereigner, nadalje Švicarka Friedl ing Ruth v ve-
leslalomu, Avstrijka Putzi Franki v slalomu in Švicarka Elzi Forer v smuku.
V soboto zjutraj se je vreme na Popovi Sapki zjasnilo, toda le za nekaj časa, kajti ženske tekmovalke so startale že spet v megii.
Najprej so nastopili moški. Proga je bila dolga 2500 m 400 m višinske razlike in 40 vratcami. Najboljši čas izmed vseh udeležencev je dosegel Avstrijec Ernest Obereigner 1:15.2, medtem ko je drugo mesto zasedel Tržičan Janez Stefe s časom 1:17.7. Vrstni red ostalih "tekmovalcev je bil tale: Slavko Lukane 1:19,1. Tine Mulej 1:19.8, Franc Cvenkelj 1:20.0, Zvone Hutar 1:22.0 itd.
Začetek slovenskega prvenstva v nogometu
LJUBLJANA, 17. — N« stadionu ljubljanskega Železničarja, ki so ga za silo očistili snega, so imeli danes dvojen nogometni spored. Ljubljanski Odred, ki igra po razpustitvi druge zvezne lige letos v slovenskem prvenstvu, je v tekmi z mariborskim Železničarjem doživel neprijetno presenečenje in borbenim Mariborčanom tesno podlegel. Igra je bila .sicer lepa in zanimiva in šele zadnje minute so odločale o izidu.
Predtero so se ljubljanski Železničarji pomerili s kranjskim Korotanom in dosegli neodločen rezultat 2:2 (1:1).
V Trbovljah je Rudar, ki je prav tako prišel iz druge zvezne lige v slovensko prvenstvo, premagal celjskega Kla-divarja z 2:0 (0:0). Rudarji so bili ves čas v premoči, vendar niso znali izkoristiti mnogih ugodnih priložnosti za zvišanje rezultata.
V Murski Soboti je bil prekmurski derby, ki ga je lendavska Nafta s tesno zmago nad Muro odločila v svojo korist. Na težkem terenu so igralci Nafte predvsem izkoristili prednost svoje fizične kondicije.
V Mariboru je domači Branik z visokim rezultatom odpravil najmlajšega člana slovenske lige — ljubljansko Slogo. Mariborčani so ljubljanskim gostom že do odmora natresli štiri gole, po odmoru pa še dva in se — do prihodnje nedelje — uvrstili na čelo lestvice. Mariborski in ljubljanski rezultati kažejo, da so se Mariborčani na letošnje prvenstvo dobro pripravili.
Prihodnjo nedeljo se bosta v LJubljani sestala Odred in Mura, v Mariboru Železničar in Sloga, v Trbovljah Rudar in Železničar (Ljubljana), v Kranju Korotan in Branik, v Dolnji Lendavi pa Nafta in Korotan.
deti. Gostje so igrali, kakor so sami hoteli, in zabijali gol za golom.
V Kopru so Izolanl zmagali
proti Meduzi, toda pokazalo se je. da je tudi najboljše istrsko moštvo v precej slabi kondiciji.
V Strunjanu se je koprska Aurora nepričakovano rešila poraza, čeprav so domačini imeli več prilik, da bi rezultat obrnili v svojo korist. Z dobrimi rezultati zadnjih kol je Aurora znatno zboljšala svoj položaj na lestvici.
V Bujah so nogometaši Umaga potrdili svojo odlično kondicijo in porazili z visokim rezultatom domače moštvo, ki se kar ne more uveljaviti v prvenstvu. Isto velja tudi za Novi-grad, ki se na lastnem igrišču nj moglo upirati bojeviti enajstorici Solin.
REZULTATI: v Kopru: Izola - Meduza 1:0 (1:0); v Strunjanu: Strunjan -Aurora 0:0; v Kopru: Piran Partizan 8:1	(5:0); v Bujah:
Umag - Buje 4:1 (3:0); v Novem gradu: Sotine - Novi grad 4:2 (1:1). Tekma Rcteča zvezda -Brtonigia Je bila odložena.
LESTVICA:
Izola točk 31; Piran 28; Umag 22; Strunjan 19; Aurora 18; Par-tzan 17; Soline 16; Meduza 11; Brtonigia 9; Rdeča zvezda in Buje 6; Novi grad 3.
REZULTATI okrajnega prvenstva:
Izola B - Partizan B 2:2; Jadran - Meduza B 2:1; Ilirija -Aurora B 2:1.
LESTVICA:
Jadran 16 točk; Meduza B, Piran B in Izola B 9; Ilirija 6; Rdeča zvezda B in Aurora B 5; Partizan B 4; Branik 3.
PNS
Nenavadni rezultati
v 16. kolu istrskega prvenstvo
Nedeljski rezultati nogometnega prvenstva Istrskega o-krožju so marsikoga presenetili. Nikoli se še ni namreč dogodilo, da bi vsa gostujoča moštva zmagala.
Od vseh zmag pade najbolj v oči ona, ki jo je dosegla enajstorica Pirana v Kopru proti Partizanu. Vedeli smo že. d« je Partizan v zadnjih časih samo še senca onega bojevitega moštva prvega dela prvenstva, v tekmi z Piranom pa Partiza na na igrišču sploh ni bilo vi-
Trifunovič
v Mar del Plati
Jugoslovanski šahovski mojster dr. Peter Trifunovič ' je prispel z letalom v Mar del Plato, kjer se bo udeležil velikega mednarodnega šahovskega turnirja, ki se začne danes.
Trifunovič je včeraj obiskal predsednika argentiske šahovske federacije J. C. Laurensa. Ob tej priložnosti mu, je izročil velik srebrni pokal, ki si ga je argentinska reprezentanca priborila lani v Dubrovniku na tamkajšnji šahovski o-limpiadi.
Ženske so imele 1800 m dolgo progo s 300 m višinske razlike in 30 vratcami. Prvo mesto si je priborila Švicarka Friedling Ruth s časom 1:05.0. Najboljši čas med Jugoslovankami 1:15.2 je dosegla Nada Urbarjeva in s tem osvojila naslov prvakinje Jugoslavije v veleslalomu.
V soboto popoldne je bilo tekmovanje v slalomu. Proga za moške je bila dolga 600 m z višinsko razliko 240 m in 42 vrati, za ženske pa 480 m z višinsko razliko 180 m in 30 vrati. Nastopilo je 48 smučat* jev in smučark iz naše države, Avstrije in Švice.
Pri moških je zmagal Slavko Lukane v času 2:04.0, pred Janezom Stefetom. ki je dosegel čas 2:04.5. Tretji Je bil Zelhof-fer (Avstrija) s časom 2:04.5, in četrti Mulej 2:10.1.
V slalomu za ženske je zmagala Avstrijka Putzi Franki v času 1:32.4 pred svojo rojakinjo Zuckertovo. ki je dosegla čas 1:36.0 in švicarsko smučarko Forer s časom 1:42.1. Darinka Lukane je bila četrta s časom 1:48.6 in je postala letošnja prvakinja Jugoslavije v slalomu za ženske.
* * m
V nedeljo je bila na Popovi Sapki poslednja disciplina tekmovanja v okviru »Sarplanin-skega pokala« in državnega prvenstva v alpskih disciplinah - smuk.
Na 1200 m dolgi progi z višinsko razliko 260 m so prve tekmovale ženske. Nastopilo je 16 tekmovalk. Prvo mesto si je priborila Elzi Forer (Švica) s časom 1:02.8, druga je bila Avstrijka Putzi Franki s časom 1:09.2. Jugoslovanka Darinka Lukane je bila tretja s časom 1:09.4 in si je priborila tudi naslov državne prvakinje v! smuku.
Na 2200 m dolgi progi z vi-1 šinsko razliko 500 m in 4 vrati so tekmovali moški. PTvi je bil Avstrijec Ernest Obereigner s časom 1:34.5. Drugi je bil Jugoslovan T. Mulej v času 1:34.6.
Zmagovalec tekmovanja za tradicionalni «Šarplaninski pokal« še ni znan. ker še niso izračunali vseh rezultatov.
Kaj bo s Triestino?
Po nedeljskih rezultatih italijanskega državnega prvenstva je navijače Triestine še bolj zaskrbelo. Kaj bo s Triestino?
Ne gre toliko za poraz v Torinu proti Juventusu, ki je bil znan že vnaprej (poročila pravijo celo. da bi Triestina z nekoliko več sreče lahko dosegla neodločen rezultat) kot zato, da sta dve moštvi, ki delata Triestini družbo v nevarnem spodnjem koncu tabele, zmagali in si s tem okrepili svoi položaj. Padova je z zmago nad Torinom (3:0) ušla Triestini za 2 točki in tudi prihodnjo ne' deljo nima nevarnega nasprotnika.
Como se je z nepričakovano
visoko zmago (4:0!) nad Palermom približal Triestini za eno samo točko in ima poleg tega eno tekmo manj. V sredo se bo Como srečal z Bologno; če zmaga, bo prehitel Triestino in jo pustil na predzadnjem mestu. Tudi Atalanta, ki je z eno točko pred Triestino, ima eno tekmo manj; če se bo v sredo dobro upirala, utegne izvleči iz tekme z močnim Napoiijem vsaj eno točko.
Skratka, kakor koli obračamo, za Triestino perspektive res niso rožnate.
V sredo 19. marca bodo odigrane naslednje zaostale tekme: Intar - Pro Patria. Udine-se - Torino, Novara - Sampdo-ria, Como - Bologna, Atalanta -Napoli.
V nedeljo 23. marca pa so na
sporedu sledeče tekme: Triesti-
na - Bologna, Lazio - Como Legnano - Inter, Fiorentina • Lucchese, Napoli * Novara, Atalanta - Padova, Juventus - Pro Patria, Spal - ’ Sampdoria, Milan - Torino, Palermo - Udinese.
REZULTATI ITALIJANSKEGA PRVENSTVA;
Bologna, - Atalanta	1-0
Como - Palermo	44)
Iater-Napoli	3-0
Juventus - Triestina	2-1
Lucchese - Lazio	4-0
Novara - Spal	2-2
Padeva - Torino	3-0
Pr0 Patria - Legnano	I-I
Sampdoria. - Milan	l-l
Fiorentina - Udinese	3-0
LESTVICA:
Juventus	25	18	4	3 64 21 40
Milan	25	13	9	3 38 24 35
Inter	24	14	3	5 56 23 33
Lazio	25	!l)	9	6 38 32 29
Spal	25	10	9	6 38 32 29
Napoli	24	11	4	9 34 26 76
Fiorentina	25	10	6	9 30 26 26
Sampdoria	24	9	7	8 30 24 25
Palermo	25	7	10	8 27 33 24
Novara	24	8	8	8 40 41 24
Bologna	24	9	6	9 28 31 24
P Pr. rta	24	7	10	7 30 40 24
Lucchese	25	8	7 10 23 33 23	
Torino	24	S	6 10 22 27 22	
Udinese	24	7	8	9 29 38 22
Padova	25	7	6	12 30 44 20
Atalanta	24	7	5	12 22 39 19
Triestina	25	6	6	13 24 41 18
Como	24	7	3 14 29 45 17	
Legnano	25	2	6 17 23 57 10	
JUGOSLOVANSKO IllIŽmU PRHEMSTPO l illlllIIVIIITLI
Edino zagrebška Lokomotiva
doslej še neporažena
BEOGRAD, 17. — Po tretjem kolu jugoslovanskega državnega prvenstva v nogometu je edino še zagrebška Lokomotiva neporažena, ker je Sarajevo zagodlo Hajduku. V odlični igri so Sarajevčani skoraj popolnoma razbili «mojstre z morja« in si že v prvi polovici zagotovili zasluženo zmago.
Lanski državni prvak Crve-na zvezda je še enkrat razočarala in utrpela že drugi poraz v letošnjem prvenstvu. S požrtvovalno igro se je Vardarju posrečilo premagati beograjske študente in se uvrstiti na drugo mesto v svoji skupini.
Partizan je še vedno v krizi in je v slabi igri komaj premagal novinca v prvi ligi, Ra-botničkega iz Skoplja.
Dinamo je v Zagrebu tesno, toda zasluženo odpravil Mačvo iz Sabca. Zmago si je zagotovil v prvih desetih minutah, ko je dal kar tri gole, medtem ko so Mačvani v drugem polčasu, ko je bil Dinamo zaradi poškodbe Deliča oslabljen, znižali rezultat.
Lokomotiva je beležila že tretjo zaporedno zmago. V zanimivi igri so zagrebški železničarji premagali dobro Vojvodino.
Zagreb in BSK sta igrala neodločeno, čeprav so v Zagrebu pričakovali, da bodo domačini dosegli, če ne že prvo zmago, pa vsaj prvi gol v tem prvenstvu. Igra je bila precej ne borbena.
REZULTATI JUGOSLOVANSKEGA PRVENSTVA :
lokomotiva-Vojvodina 1:0 (Id)) Dinamo - Mačva	3:2	(3:0)
Panizan-Rabotnički 1:0 (1:0) Sarajevo - Hajduk 2:0 (2:0) Vardar-Crvena zvezda 2:1 (1:1) Zagreb-BSK	0:0	(0:0)
REZULTATI SLOVENSKEGA PRVENSTVA: 2eleznlčar LJ.-Korotan 2:2 (1:1) Železničar Mrb.-Odred 4:3 (2:0) Rudar - Kladi var 2:0 (0:0) Branik-Sloga	6:0	(4:0)
Nafta-Mura	2:1	(1:1)
LESTVIC I. skup’na
Lokomotiva
Dinamo
Partizan
Vojvodina
Rrbotnlčki
Mačva
3:0
6:5
2:3
7:6
4:7
3:6
Hajduk Vardar Sarajevo BSK
Crv. zvezda Zagreb
II. skupina 3 2 0
8:3
4:3
3:3
3:1
3:8
0:3
KINO
V T B S T L'
Rossettl. 16.30:	»Brezčasten**-
boj«, A. Bach in M. Girotti-Excelsior 15.30: »Avanture kapitana Hornblovverja«, G. J*® Nazionale. 15,45: «Don Camill • G. Cervi in Femandel. Fenlce. 16.30;
Bob Hope.
Fllodrammatico. 16.00: *M°J O"1* 'lom Drake in J. Legh. Arcobaleno, 16.00: »Upor apasev* C. Gray.	_	,
»Muhavost devi«>
Bradi v Planici
LJUBLJANA 17. — S prijavo Seppa Bradla, ki še vedno velja za najboljšega srednjeevropskega skakalca, je letošnje planiško tekmovanje izdatno pridobilo na zanimivosti. Poleg Bradla bodo Avstrijo v Planici zastopali še Lecdolter, Plank. Finding, Eder in Stein-egger.
Pričakujejo da bodo na mednarodnih skakalnih tekmah sodelovali še tekmovalci iz drugih srednjeevropskih in nordijskih držav. Nastopila bo seveda tudi vsa jugoslovanska skakalna elita.
Pred tem d0 v petek 21. t. m. jugoslovansko državno prvenstvo v skokih na* 50-metrski skakalnici.
Glavna prireditev bo v nedelje 23. marca s skoki na 80-metrski skakalnici, v soboto pa b0 javni trening na igti skakal-nici.
br«
zadnja poročila
GARIBALDINSKI PROCES V iUCCl
0Z0P0VSKI OPORTUNIZEM GLAVNI VZROK POBOJA
Huda borba
za prva mesta v Havani
Preostalo je samo ja šest kol do zaključka mednarodnega šahovskega turnirja v Havani. V prvi skupini so Najdorf, Reshevsky, Gligorič, Eliskases. Rossolimo, Horowitz, Evans in Prins. Največ upanja za prvo mesto ima argentinski velemojster Naidorf, Najboljša pe-torica je doslej dosegla naslednje rezultate: Najdorf in Reshevsky 13 točk (1), Rossolimo 12 (1), Gligorič 12 točk. (Doseženi rezultati: Eliskases remi, Alleman 1 Heshevsky remi Lasker 1, Evans 1, Prins remi, Toran 1, Pomar remi. Steiner 1, Cobo 1, Romero remi, Najdorf remi, Quesada 1, Araiza 1, Sotolera 1, Ortega remi), Eliskases 12, Vrstni red ostalih udeležencev po 17. kolu: Evans 10 (2), Gonzales 10, Horowitz 9 (2), Prins 9 (1), Toran in Jimenez 8 in pol, Pomar 8, Lasker 7 in pol (1), Guimard 7 (2), Cobo 7, Que-sada 6 in pol, Steiner 6 (1), Planas 5 in pol (1), Alleman 5 (1), Romero in Ortega 4. Araiza in Sotolera pol točke.
Nobene partije niso izgubili Najdorf, Gligorič in Eliskases.
LUCCA, 17. — Na današnji razpravi je nadaljeval z obrambo odvetnik Zoboli, ki zagovarja obtoženega Zocchija. Porotnike je opozoril na to, da ni prišlo do poboja nad Porčinjem po posebnem načrtu, ki naj bi bil sestavljen na sestanku garibaldincev v Or-sariji in da zaradi tega Zocchi p n akciji ne more prihajati v poštev.
Kakor ostali zagovorniki je tudi Zoboli opozoril porotnike na dejstva, ki so pravzaprav dovedla do likvidacije ozopov-ske formacije. Medtem ko so se slovenski partizani in z njimi garibaldinci lotili brezkom. promisne borbe proti. Nemcem in fašistom, so zavzeli o-zopovci nasproti sovražniku docela oportunistično stališče. Ako tudi bi izvzeli komandanta «Bollo», je dejal govornik, je treba priznati, da se ozo-povska skupina nad Porčinjem ni obnašala na način, ki bi lahko vzbujal zaupanje med
V spomin prvim lelalcem čez Atlantik
LONDON, 17. — Minister za civilno letalstvo in prevoze, John Mac Clay, je izjavil v parlamentu, da so začeli zbirati prispevke za spomenik v spomin pionirjev poleta preko Atlantika, Sira Johna Alcooka in Sira Arthurja Whitten Brow-na, ki sta leta 1919 prvič preletela Atlantik.
Spomenik bodo postavili na londonskem letališču in bo predstavljal letalca med poletom.
partizanskimi soborci. Vedno številnejše govorice o njihovem sodelovanju z Nemci in fašisti se prav gotovo niso širile brez vsake osnove. Ozo-povski kader nad Porčinjem je postal kačje gnezdo, iz katerega se je širila razdiralna iniciativa na škodo partizanske borbe. Ozračje sumničenj in nezaupanja, ki se je zgoščalo nad tem gnezdiščem, je potem začrtalo pot likvidatorski garibaldinski koloni pod poveljstvom Toffaninija.
Ob zaključku svojega govora je odvetnik Zoboli zahteval polno oprostitev za svojega varovanca. Na jutrišnji raz. pravi bo govoril odv. Guidi
J Obsodba vojnega zločinca
j NUERNBERG, 17. — Franc I Rademac er, bivši nacistični j funkcionar za rasistično vpra-! Sanje je bil danes obsojen na I tri leta in 5 mesecev ječe.
| Obtožen kot vojni zločinec i je Rademacher sistematično tajil, da bi bil poučen o množičnem uničevanju Zidov. Sele po dolgem je priznal, da je bil na tekočem o masakrira-nju 1500 Zidov leta 1941 v Beogradu. L odal pa je, da s to mo. rijo ni imel nič skupnega in da je ni mogel preprečiti. Obsojen je bil na podlagi tega priznanja, oproščen pa zaradi ostalih obdolžitev, ki so visele nad njegovo glavo, med temi odgovornost za deportacijo 80.000 Zidov iz Romunije in najmanj 108.000 Zidov iz Francije, Belgije in Holandske, ki so bili zvečine prepeljani v Auschvvitz in pomorjeni s plinom. Obtožnica mu je očitala tudi da je sestavil načrt za deportacijo vseh evropskih Židov na otok Madagaskar načrt, ki naj bi se uresničil po Hitlerjevi zmagi.
UMETNO JEZERO V T1GNESU
80 domačinov se noče izseliti
Popolna zapora jezu odložena za 15 dni
TIGNES 17. — Savojski prefekt Pierre Abeille je javil davi prebivalcem Tignesa, da bo zadnja zapora na jezu preko reke Isere spuščena opoldne. Ponovno je apeliral na vaščane, naj v miru zapustijo vas in odidejo na varno ter jim del na razpolago številne tovorne avtomobile za prevoz premičnin.
Zgodaj zjutraj je prišlo v Tignes 150 policislov, obroženih z lahkim avtomatičnim orožjem. Policisti so zasedli občinski sedež, cerkev, poštno poslopje in druge «strateške» položaje tudi ob cest; v vas. Vaščani Tignesa so molče opazovali te priprave.
S"
P° ^dnjem Potresu na otoku Hoka d© na Japonskem, so ostale brez strehe številne družine, Ki so sedaj izpostavljene mrazu im pomanjkanju.*
zbrani na vaškem trgu
Pot, ki pelje na pokopališče, so davi očistilj snega s posebnim buldožerjem. Iz Pariza je prišla v Tignes skupina grobarjev, ki bodo odkopali okrog dve sto grobov in poskrbali za prevoz trupel drugam.
Izpraznjena je šele polovica vasi. Oni ki sp ostali, so grozili včeraj, da bodo podminirali je2 s primitivnim, doma izdelanim nabojem. Kakih 80 domačinov je priseglo da se ne bodo nikdar izselili. Francoske oblasti takih in podobnih aroženj ne jemljejo preveč resno, zaskrbljeni pa so zaradi lovskih dvocevk v rokah trmoglavih gorjancev, ki bi jim lahko ob neprimernem trenutku povzročale sitnosti. Vsekakor pa za enkrat še nj prišlo do kakšnega Incidenta. Včeraj sp potekle v krajih celo občinske volitve v popolnem miru kakor da Ti-gnesu ni namenjeno v kratkem izginiti z zemljepisnih kart.
Po zadnjih vesteh je grožnja upornih hribovcev v Tignesu vendarle imela nekaj uspeha. Savojski prefekt Abeille je izjavil. da bo pustil prebivalcem Tignesa na razpolago nadaljnjih 15 dni, nakar bo pa skrbel s silo za evakuacijo vasi. Zaenkrat že ni povedal, kdaj bo spuščena zadnja zapora. Bržkone pa do te odločitve prefekta nt prišlo samo zaradi upornosti domačinov, da bi zapustili rojstni kraj. marveč tudi v zvezi s težavami, ki se se pokazale pri odvažanju premičnin in mrtv h z vaškega pokopališča. Poti so namreč zasnežene in preden bodo postale uporabne za prevoz, bo vsekakor tarjalo še nekaj dni.
Astra Rojan. 16.00: »Dekli** Donave«, M. Roekk. Alabaraa. 15.00:	«Otro«
staršev«, A. Nazzarl. Armonla, 15.30: »Ukročen* •nr zor.ka», J. Leslie.
Ariston. 16.00: »Povsem tvoja* B- Davis.	,
Aurora. 15.00: »Ljubezen Je W' V. EHen in David Niven. Garibaldi. 15.00: »Popevk* w Marlen«.	M
Ideale. 16.00: »Car na morjm e ga«, J. Simmons.	g,
Im pero. 16.00:	»Pustolovk**
Garson.
Itaiia. 16.00: «Cyrano * B rac«, Jcse Ferrer.
Kino ob morju. Danes Moderno. 16.00: »Atol K* Laurel in OFver HardJ' Savona. 15.00: »Jetnik r Rossu«. Nelson Eddy.
Viale. 16.00: »Zakonca«. ^ VSttorlo Venelo. 15.30: no ljubim Luizo«, R. S<L«, Azzurro. 16.CU: »Major ®,r w. Hliler in R. Harriso"'^ Beivedere. 16.00: »Zasedal«
T. Povver in A Bazter-. Marconi. 16.00: »Pušča*#1 *
J. De Carlo.	p
Massimo. 16.00: »Iroel ie "lLi, vedno«, E. Williams m J!X> Novo cine. 16.00: «Krvil* Pn”
W. Berry.
RADIO
JlKiUSUOVAliSff
C O A H 1 B» l*
TOREK, 18. marca 1»M 6.45 Jutranja glasba. 7-w ^,30
%rw
,,jr0rr
pesmi. 18.00 Cajgovskl: ski capriccio«. 18.10 Kulturni^, sledi. 18.35 10* zmernih 19.00 Mojstri v giasbi in *0J?iCa-tah. 19.30 Poročila. 20.00 A«11^ re Ponchielli: La Giocot.d* ‘T-ne v 4. dej. 22.00 Pisan spored » .. in zabavne glasbe. 23.05
čila. 7,15 Jutranja Poročila. 13.45 Lahka •-0(W. 14.00 Igra orkester JlA “ ' — roža. 14.35 Dalmatinske n*"
poročila, noč.
23.10 Glasba z*
Zadol*
I II ST 1 I.
306,1 m ali 980 kc-seK
7.15 Poročila. 7.30 Jri^j, glasba. 11.30 Glasba Iz „,ji
12.00 Nov! svet. 12,10 Za nekaj. 12.45 Poročila. 13-00 % ba po željah. 14.00 Poročila-^, Plesna g-asba, 18.00 Glas rike. 18.15 D.ttersdorf: Gtv w kvartet v A-duru. 18.32 Vj? glasba. 19.45 Poročila. ž0.» »• stra operna glasba. 20.45 *
na glasba. 21.00 Malo 28 -|Kimalo za res. 21.30 Janačej*: fonietta. 21.51 Tangi. 22.0® sorgski:	Bor:s	Godunov
23.15 Poročila. 23.32 P011^ glasba.
T II S* T I- (.jjS
7.45 Jutranja glasba. 8-18, od-
Amerike. 12.15 Pesmi. l4'„uttef iornki iz opera «Maaame » .J*) fly». 18.00 Orkester. 30 in njegova harmonika. *9: jo.# kester. 19.50 Športne vesot Orkester. 23.30 Plesna ž!as
** I, O V K » 1 j 1
327,1 m, 202,1 m, 312'4 l([y
12.00 Znane popevke P°j°.0 zr ni pevci. 12.30 Poročila. w'!t)0r*d bavna glasba. 13,00 Pisan ^.oO slovenkih narodnih PeSl^no R0" Koncert lahke glasbe. claS®*! roči la. 15.10 Zabavna “-ajtP 15.30 Želeli ste - ^17.1°
16.00 Popoldanski konceh- pojo V valčkovem ritmu. 18i-havn8 slavn.e altstke. 19 00 p. glasba. 19.30. Poročila. R* od" bavna glasba. 20.15 K1*1*!,, <■
daja del N. Chaussena Bavn*
Hackhaferja. 21.20 Igra 2 jj.O® orkester Radia LjubU*nc-Poročila.
BOG.,. , ’
IOODOVINIKA F O T B I T
ilustrira JANEZ VIDIC
J
Celica je bila temna. Skozi lino je pada] le ozek snop medle svetlobe. Volkica je sedela na prudei poleg otepa slame; ob steni Je stal vrč vode.
Možje so se zgnetli v vrata in iskali 6 pogledi. Sele ko so se Jim oči priučile mraka, so ugledali dekletov bledi obraz in mršavo telo.
Volkica Jim Je poskušala brati z obrazov namen prihoda. Prijateljstvo m usmiljenje Jim Je sijalo iz oči. A bili so kot onemeli, nihče ni spregovoril.
♦Volkica, z nami !» Je slednjič vzkliknil eden izmed njih-
Ta glas Je bil kot prebujenje. Potegnili so Volkico na prosto, na trg, na katerem so staJe kaluže vode. Na drevesih so se blestele kaplje, zrak Je bil &lst.
«Kam?b
»K očetu«, so ji rekli.
Ni mogla verjeti. Poskočila bi bila od veselja, a j! slabost ni pustila. Dva moža sta Jo prijela pod pazduho in Jo odpeljala
Na trg so prišli trije biriči, zagledali ljudi in se znova umaknili Preveč so se bliskale oči tlačanov, premalo je bilo sullčarjev.
»Ali so ml odpustili?» je vprašala Volkica.
«Mi smo te rešili«, so ji odgovorili. »Gosposka te ne sme več prijeti...«
Srečala jih Je Mara in zavzeta obstala.
♦Ljudje, kaj pa delate?« je vzkliknila.
«Ali ne vidiš?«
Smejali so se. Mara je tekla domov. Na pragu je stal Jo-žut in zijal v ljudi.
♦Meč in vrv si kličete nad glavo«, je zarenčal.
♦Mar nam sta meč in vrv! Kdo je zagovoril tooo? Ti, vikar ali plemič? Ce je nisi. molči! Delo zahteva plačilo«.
Ko je Volkica zagledala očeta, ki Je zamišljen sedel pred pragom ln atrmel predse, je planila in skočila v njegovo naročje.
♦Volkica moja! Ali si res ti?«
Med solzami jo Je objemal in božal,
»Jaz sem, oče«, je dejala in grebla s prsti v očetovo brado. »Rešili so me!«
Gorazd si je brisal solze in ni nehal objemati hčere.
♦Tebe edino Se nisem izgubil. Zdaj ostaneš pri meni. Nihče več te ml ne bo vzel«.
LjudPm je bilo milo pri srcu. Drug za drugim so se tiho Izmuznili ln očeta in hčer pustili sama.
DESETO POGLAVJE.
• I.
Z vso naglico se je razširila novica, da Je Gorazd ustavil točo, ki Je z enim koncem svojega božjega biča že segala nad Kobarid. Baje so iz njegovih rok in od veja skrivnostne lipe vi-deli Švigati bliske Iz čudežnega studenca se Je dvignila voda, brizgnila pod nebo ln ledeni fiibi odkazala drugo pot.
Glas o tem je tel od vasi do vasš, besede so se spreminjale in se množile. Gorazd je Izvedel da se Kobartdcl obračajo od svoje vere ln od vikarja. Srečali so bili Fulherlja in ga zasra-movaje napadli, da se Je moral zateči v bližnjo hišo.
Nekateri so svarili pred takim početjem, bali so se gosposke ln hudih posledic, a večina se ni dala pregovoriti.
Ne mržnja proti veri, srd protj vikarju Je bil tako velik.
«Ne zaničujte Boga, ki Je trpel za nas!« so govorili naj.
bolj verni. «Ce nam pošilja hudo, 2e ve, zakaj nas tepe«.
Kobaridci pa niso marali Boga, ki jih tepe, tepla jih je že gosposka do kosti. Hoteli so Boga, ki bi jih ljubil in jim prizanašal.
«Saj ne trdimo«, so menili nekateri, «da Bog, ki ga oznanjajo po cerkvah, ni pravi, ko uči, naj Ljubimo svojega bližnjega. Mi ljubimo, a oni, ki pravijo, da so kristjani prav tako kot mi, nas ne ljubijo, temveč tepejo. Ce nas Bog tepe iz ljubezni, nas oni tepejo iz sovraštva in sitosti. Res pa je, da toče ne po-'ilja Bog, marveč jo naredijo besi in zli duhovi v uporu zoper Boga, da bi z njo odvrnili ljudi od njegovega obličja^ Ce vikar res služi Begu, se mora upirati besom in zagovarjati točo...«
«Ni vsakomur dana taka moč«.
»Zakaj pa je bila dana Gorazdu brez črnih bukev, brez latinskih besed ln sveče?«
»Pravijo, da je pisal po zraku čire čare in govoril besede, ki jih nihče ni razumel«.
«Vsi smo jih razumeli«, so pričevali tisti, ki so bili pri Gorazdu. »Govoril je po naše; kako bi sleparil? Odslej se bomo obračali do tistega, ki nam je pomagal, a ne do tistega, ki nam ni dal pomoči«.
»Po desetino bodo pa le prišli. Ne njim, Gorazdu bom dal vsak dJiseti snop«.
Glede desetine niso mislili resno. Tudi niso povsem zanikali Kristusa, pravega Boga, a so poiskali vse vikarjeve grehe in jih v javni govorici trosili po vasi. Krščanska vera ni bila globoko zakoreninjena v njih. Bill so potomci rodu, ki se je z vso trdovratnostjo držal starih šeg in navad ln je rajši trpel preganjanje, kakor da bi popustil le za las. Nekateri izmed njih, med njimi Gorazdov praded, so pobegnili ln se niso več vmllj. Eni so v samoti izumrli, a drugi so se pokristjanili v novi okolici.
Ljudje, ki so sprejeli novo vero lz strahu pred smrtno kaznijo in le recko iz notranjega prepričanja, so pogosto molili dvojne bogove. Enega Boga v cerkvi, a stare bogove v svojem srcu Enega so molili iz strahu pred bičem in mečem, a drugega lz sladkega spomina na dni svobode. Tako so ostali cela sto-
d*
letja v srcih, v šegah, v radosti in bridkosti pogani- ^ Ta dediščina očetov ln dedov je polagoma, iz rodfl | pc ugašala itn bledela. Docela nikoli ni ugasnila. Izgubil 36 L 44 men ali se zlil s krščanstvom; ljudje se niso več zaveda ’
je v mnogoteri stari navadi svetel odsev njihove svoboo® teklosti in stare vere.
Izgubili so bogove svobode, a novega Boga niso
našit V.
kor sta jim bila vselej tuja žalost ln samozatajevanje,
j!U>
zvvfa oi/o. juu uim vselej tuja t in 5amozaiajevai*Jc» ' je bil novi Bog tuj. Ukazali so jim, naj dajejo desetino. navali so Jo. Rekli so Jim, naj molijo novega Boga, in izKa so mu čast. Bolj zaradi ukaza kot lz notranje potrebe. ^ Med nje so prihajali duhovniki, ki niso poznali duš vernikov. Bolj so ljubili ugodno življenje in kocke *	^
ga in evangelij. Pridige so jim pisali potujo’l duhovniktj jj-so jih brali s prižnic, ne da bi vedeli, kaj berejo, v slat* zlku, poslušalcem v zasmeh.
Kobarid je ležal ob veliki cesti, po kateri se Je d®? podan usipala tuja drhal. Nemški trgovci ln koroški voj s tujočl dijaki, potepuhi in rokomavhi vseh vrst. Požar. roI)' $P na in nečistost so puščali grenke sledove za seboj. L^udanel11 iskali smisel življenja, a ga niso našii, razen v razbrz „0 veselju, kateremu so se od časa do časa divje vdajah-so vraže, verjeli	bolj v hudiča kot v	Bega.	gpo-
Brskali so	za vzroki zla, ki se	je gromadilo
znali so ga v gosposki, ki Je vihtela bič, ukazovala 1® s vala. In v vikarju, ki je hodil v hišo Cuccagne, KoVOvlftg f°‘ sko. se smejal, pil ln kockal. O tem se niso upali na « voriti, a so hrapili v srcu. Zdaj je prišel dan. ko se niso ^j, več krotiti ln so na glas zagodrnjali. Bili so vsi enakm Šumelo je skozi vas.	-mJB
Poleg tega	je bilo 6e sto ln sto	vzrokov, osebnih	Ba jtruji!
in nasprotij, da	so se Kobaridci obrnili od vikarja	1»	# J,p
okrog Gorazda. Niso se menili za gosposko, s kater plašili strasijlvcl.	,1ed^
(Nadaljevanje
Glavni urednik BRANKO BABIC - Oda urednik 8IAN1SLAV KfcNKO - UKEDNISTVO ULICA MONTECCHI tt 6, III nad. - telefon Jtev VJ-8uc In 94-638 — PoStni predal 502 — UHHAVA ULICA SV FRANČIŠKA St. tb — Telefonska St 73-38 — OGLASI: od 8.30	12 In od 15	18 — Tel
T3-S8 — Cene oglasov Za vsak mm vlSme v Jirtnl I stolpca trgovski 60, finanfno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FI.KJ' »a vsak mrr. iirlne I »tolpe« *» vse vrsle oglasov po >0 din - Tiska Tiskarski »avod 2TT - Podruž.: Gorica III 8 Pelilco l-ll , Tel 1132 Koper. Ul Battlgtl 30la-I Tel 70
NAKOCNINA: Cona A: mtaetna 350. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 8200 Ur. Fed ljud. renub. Jugoslavija: livod lO.meset'10 -110 tj»K* PoStnl tekoCI raCun w STO ZVU. Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inoceinskcS* Llubijans Tyrševa 23 • tel 4963 tekoCI raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Iždaja Založništvo tr.'j?krga tiska nZO'2