AMERICAN IN SPOUT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NE2ZSPAEER j
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 6, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Ljubljanski pokrajini
Kmetu in delavcu v Ljubljan-
pokrajini ni treba zavidati iozaja.
Jr^a ni bila slaba, s tem pa rfe«*o, da je
Morijo
01 #
fit
kmet preskrb-
f ga z drugimi teža-
. 'Vred tudi rekvizicije. Cene
r ^orn, ki jih mora oddati
Jso primeroma nizko do-
■p Pšenica na primer 155
kilogramov. Pod roko
1 trikrat do petkrat višja.
,S5lrie sme ohraniti kmet 200
amov na osebo. Kontrola
Posebno stroga. Zato
Slkdo lahko manj oddal za
Zl<% kct je bilo predpisa-
stalo je ali sam porabil in
Za mnogo višjo ceno. Ne-
}j So na ta način napravili v^ftar.
I Vi
symje so prodajali po v'sjih cenah nego so bile 10 določene. Od srede okto-l,t||(|n'ei so se pričele rekvizi-jIZa svinje. Seveda so ce-nižje kot pri prosti Hfj^'. _ Sploh se zdi, da bodo PW Je	mnogo strožje
k rola natančnejša. Oblast l|j0 av®aini predpisi ne zado-kmet primeroma 3avil; rnaslo je izdeloval i ^ 7Jv^di in tako dalje, za-
šli t, \
\
%
pos m-
>
ieK
,w
8 ko.

tort
I^bno, da se bo vse mo-strio. pj-ičele so že gro-;Rfinacijo iji podobnimi " za tiste, ki bi se ne po-
H) A
je konjunktura za lesa. Sekanje v goz-m°čn0 forsira. Podobno I"0*1« prišli predpisi, koli-^z16 treba izvoziti v Italija Se je, da bodo slovenski
E° trPeli-
delavstva ni po-Ij j liCa- Še manjša bi bila sP'oh ne bilo, če bi se ^ &aPovedi za velika ja-' °da v tem pogledu je al° Pri samih besedah. V0va trpi radi pomanjka-Ti^.'11; Sicer je pa večji del ^"industrijskih podjetij X°>lju, ki £a Je zase-
, a zbornica je spremeni y Pokrajinsko delavsko »Padajo vse obsto-sk's'te strokovne organi-Itvjv^sednik je dr. Branko ^ ~ruge zbornice še nor-* ujejo.
oziroma vsaj životarijo. Mnogi stoje bolj ob strani, zakaj vsiljuje se jim nov način delavskega organiziranja, ki ga pa naše delavstvo noče.
Delavstvo vidi, da so vse lepe obljube od strani okupatorske oblasti le pesek v oči. Beda in pomanjkanje naraščata. Mnoge težko pridobljene delavske zaščite so postale praktično brezpomembne, ker manjka surovin. Radi tega tudi mora priti do večje brezposelnosti. Podpore za brezposelne so pa ukinjene. Mesto kruha in socialne zaščite dajejo delavcem parade in jim prirejajo po tovarnah koncerte.
Dlavstvo je solidarno z vsem narodom v odporu zoper okupatorje. Kdor je protežiran pri Italijanih, naj bo tega ali onega stanu, ga zadene obsodba naroda. -o-
Poljska dekleta bodo ženili z Nemci
London. (ONA). — Uradni poljski viri poročajo, da je bilo iz poljskega mesta Lodz poslanih večje število poljskih deklet v Nemčijo z naročilom, da se morajo v teku enega leta poročiti z Nemci. To je del nemškega programa, po katerem bodo naciji dobivali hlapce za Hitlerjevo državo.
k^ko okupacijo so vse strok
> Na
ovne organizacije ne in ne obstoje več.


J6 le nemška delavska N^1^ v okvirju narodno-
^V1v stranke- Vai aloven" 1 voditelji so pregna-
So jih takoj zaprli, t,8e sedaj v koncentrati'Viktor Eržen je , 'mer dolgo zaprt v Ma-. °Zneje pa pregnan v
n
J
y
J*'
^tatiski pokrajini razne °rganizacije še žive,
Nov grob
V Warensyille zavodu je umrl Jurij Starešinič, rodom Hrvat, star 61 let. Doma je bil iz sela Mišenci, okraj Karlovec. V Ameriki je bival nad 30 let. Več let se je nahajal v tem zavodu. Tukaj zapušča soprogo Rozalijo, roj. Zmaje, brata Antona in sinove: George, Antona, Joseph, Steve in Johna ter hčere: Mrs. Rozalija Runjevac, Mary in Ano. Družina stanuje na 1536 E. 45. St. Bil je član društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Grdino-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je umrla v mestni bolnišnici Frances Hro-vat, rojena Bokar, stanujoča na 3821 E. 78. St. Truplo bo ležalo do pogreba v zavodu Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. Cas pogreba in drugo bo sporočano jutri.
Nagrade so dobili
Na prireditvi zadnjo soboto v SDD na Waterloo Rd. je dobil obrambni bond J. Adamič, vojne znamke pa Amalija Terbižan. Mr. Adamič naj pride po nagra do k tajniku JPO, SS za colliri-woodsko okrožje, J. F. Durnu, 15605 Waterloo Rd.
Seja godbe sv. Vida
Nocoj je seja godbenikov fare sv. Vida." Starši in člani so pro šeni, da se udeleže v polnem številu.
®VENCE SE APELIRA ZA NAKUP ^ttCA GENERALU MacARTHURJU
\ V (Slovene) Club nas
naj priobčimo slede-
HMSe je zavzel, da bo dvi-6(1 Si,
„ °venci akcijo, da bi %ik doneske za na-V»*a generalu Mac-k\' znano je započel '■'j ,clevelandski dnevnik , ,„vJe dozdaj zbral že več r'i m , tem narod pokaže, j r'J-i vse v svoji moči, bi,i naši fantje v ar-
S; fJws
madi dovolj orožja, da bodo bra nili našo in svojo domovino.
Da se prične akcija za to hva levredno stvar tudi med Sloven ci, sklicuje Jugoslav (Slovene' Club sestanek vseh društveni uradnikov in vseh, ki se zanima jo za to in bi hoteli pomagati, pondeljek 11. maja ob 7:30 zve čer v gl- urad SDZ. Torej vsi, ki se za to zanimate, pridite na ta sestanek, da se stvar lahko orga nizira.
Minister Snoj na seji odbora JPO-SS v Chicagu
čikaška Prosveta poroča: Dne 1. maja je v prostorih SNPJ zbo- ^ roval Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, ki ima | zdaj v svojem področju tudi politično akcijo za stari kraj. Navzoč je bil tudi minister Fr. j Snoj. Glede pomožne akcije jej odbor sprejel več predlogov, ki i naj podkurijo sentiment za to j stvar. Organizirani bodo javni shodi po naselbinah. Glede poli-! tične akcije so bile v načelu spre-j jete resolucije za kupovanje voj- j nih bondov in znamk, v interesu i primorskih in koroških Sloven-j cev, za raztegnitev političnega! odbora na nepodporne organizacije in uključenje urednikov slovenskih listov in za aranžma de-putacije, katera poj de v Washington. — Po seji se je minister Snoj udeležil prvomajske proslave v Slovenskem delavskem centru in cb tej priliki je izpre-j govoril nekaj besed, rekoč, da je! to njegov prvi govor na Prvega maja.
-o-
Hitlerja bodo umorili generali?
Los Angeles. — Pisatelj Emil Ludwig trdi, da bodo Hitlerja umorili njegovi lastni generali, če ne bo z drugim navalom zavzel Moskve. Potem bodo pa generali ponudili zaveznikom premirje, trdi pisatelj.
V MICHIGANSKIH GOZDOVIH NE SMEJO KADITI	(
Milwaukee. — Vlada je prepovedala vsako kajenje v narodnih gozdovih Michigana. Ravno tako ne smejo taboriščniki imeti cgnja, ako ne dobe za to vladnega dovoljenja.
-o-
Vojaški manevri v mestnem stadionu v Clevelandu
Enkrat koncem julija ali začetkom avgusta bomo imeli v našem mestnem stadionu pravcato vojno. Prišli bodo vojaški tanki, topovi, protizračne baterije, $500 bombniki in vzprizorili navidezno bitko, pri kateri bodo stre-jali s slepimi naboji. Tozadevna vojaška edinica začne z obhodom po raznih mestih 4. junija in sicer bo vprizorila prvo bitko Baltimore, potem v Philadel-' phiji, potem v Pittsburghu, New! Yorku in Bostonu, nakar pride v Cleveland, Detroit in Chicago^.
Euclid je gupil parcelo za ognjegasno postajo
Euclidska mestna zbornica je odobrila nakup parcele blizu Thompson Products Co. na Euclid Ave. Tukaj nameravajo; zgraditi novo ognjegasno postajo, za katero bo pomagala federalna vlada z $38,177. Parcela leži na Euclid Ave. in 221. cesti, obsega 100x176 čevljev; zanjo so dali $2,300.
Bančne hiše bi dale mestu denar za elektrarno
Bančni sindikat, ki je posodil Clevelandu $17,500,000 za nakup ulične železnice, je zdaj ponudil denar, če bi se mesto zainteresiralo kupiti Cleveland Electric Illuminating Co. Premoženje te družbe sodijo na $140,000,000.
Na obisku pri sinu
Mrs. Rose Šimenc iz 799 E. 155. St. pošilja pozdravte iz taborišča Grant, 111. kamor je šla obiskat sina Viljema, ki služi v ameriški armadi. Bili se prav pohvali z vojaškim stanom in pravi, da je veliko boljše kot si je predstavljal.
Trdnjava Corregidor je padla
Kakšna bo cena za slamnike?
Vlada je odredila cene za vse stvari v trgovinah in sicer veljajo za vsako stvar tiste cene, za katere je trgovec prodajal isto blago v letošnjem marcu. Radovedni smo, kakšne bddo cene slmn-nikom, katerih v teh krajih v marcu niso prodaj ali. Prosimo hitrega pojasnila, ker doba slamnikov je tuka j. Naš Tone Vehovec ga menda že nosi, pa ima na jbrže še lanskega.
Francija drago plačuje nemško okupacijo
Vichy, Francija. — Francoska vlada si je morala zopet izposoditi od bank 9 bilijonov frankov, da je. plačala stroške za nemško okupacijo. Dozdaj je plačala Francija Nemčiji že 169,000,-000,000. Kot znano mora Francija plačevati Nemčiji za vzdrževanje vojaštva v okupiranem ozemlju.
V bolnišnici
Mrs. Anna Smolik iz 7512 Donald Ave. je dobila na 26. aprila v avtni nezgodi take poškodbe, da se še sedaj nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Nesreča se je pripetila v koliziji dveh avtov na Decker Ave. in 79. cesta.
Za Materinski dan
Svojo mater, ženo, hčer ali prijatelj ico boste najbolj razveselili z lepo cvetlico. V nedeljo je Materinski dan, in cvetlice vsake vrste dobite po zmernih cenah pri James Slapniku na 6620 St. Clair Ave.
Vojni center
Avtomobili v vzhodnih državah bodo dobili samo 50% gazolina
Washington. — Urad za vojno produkcijo je utrgal prodajo gazolina v 17 vzhodnih državah in distriktu Columbia za 50%. To pomeni, da bo moralo imeti okrog 10,000,000 motoristov v teh državah pet ali šest galon gazolina za ves teden. Odredba stopi v veljavo s 16. majem.
Toda ker bodo dobili avtomobili, ki so potrebni pri vojni obrambi, polno zahtevo gazolina, bodo s tem prizadeti drugi avtomobili celo do 60% navadne količine gazolina.
r
Poleg odredbe za gazolin je odbor za vojno produkcijo okrnil tudi dobavo olja za gretje v istih državah za 50 odstotkov.
Za temi 17 vzhodnimi državami pa lahko vsak čas tudi druge države pričakujejo kaj podobnega, ker, kakor se je izrazil nek vladni uradnik, v vojni smo vsi, ne samo vzhodne države.
Poslanik dr. Cankar ostane nekaj časa v N. Y.
Zadnji teden je dospel v New York jugoslovanski poslanik za Kanado, dr. Izidor Cankar. Dospel je iz Argentine, kjer je pet let uspešno zastopal Jugoslavijo. Nekaj časa bo ostal g. poslanik v Zed. državah, nakar bo odpotoval na svojo novo službo v Ot-tawo. Kanada.
Japonci so z vso silo naskočili oslabljene trdnjave v zalivu Manila, ki so se morale po hudem boju vdati. Vsega skupaj se je vdalo Japoncem pet filipinskih trdnjav.
Avstralija, 6. maja. — Trdnjava Corregidor in štiri druge trdnjave v zalivu Manila so se danes vdale Japoncem. Tako se glasr uradno naznanilo iz zavezniškega glavnega stana v Avstraliji. Poleg utrjenega otoka Corregidor v tem zalivu, so se vdale še štiri druge trdnjave na otokih in.sicer: Mills, Hughes, Drum Frank.
Vremenski prerok ne ve nič! Včeraj je rekel, da bo toplomer padel za nekaj stopinj, pa vendar kaže naš t u k a j 1 e zraven, da je poskočil za precej stopinj. Dobri ljudje so pomagali, da smo zlezli z našim vojnim centrom na $168.50. Še par takih sunkov, pa bomo na polovici kvote.
Včeraj smo nabrali kar celih $29 in sicer so prispevali:
Frank Race ml., izdelovalec finega sladoleda in mlekar na 1028 E. 61. St., je dal kar cel dese-tak; okrajni pomožni prosekutor John J. Prince je primaknil petak; po $2 so darovali: Ivan Zorman iz 6820 Edna Ave., Joe Stefančič iz 1140 E. 63. St.; John Gornik iz 1331 Giddings Rd.; Mr. in Mrs. Joseph Vene iz 15438 Calcutta Ave.; August Kollander iz 6419 St. Clair Ave.
Po $1.00 so prispevali: Frank Modic iz 1105 Norwood Rd.; neimenovana; Agatha Zakraj-šek iz 6422 Spilker Ave., in Joseph Grgat iz Madison, O., je tudi poslal en dolar. — Vsega skupaj dozdaj nabranega torej $168.50.
Iskrena hvala vsem skupaj in upamo, da se bo toplomer danes zopet premaknil za nekaj točk. Kaj pravite?
PASTOR NE BO DOBIL NOVIH KOLES
Nacogdoches, Texas. — Nek zamorski pridigar je napravil prošnjo na lokalni odbor, da mu dovoli štiri nova avtna kolesa, ker mora obiskovati svoje črne ovčice 140 milj daleč. Odbor mu je pa prošnjo odklonil ter mu svetoval, naj se preseli bližje svojim vernikom, ali pa naj oni pridejo bližje do njega. -o--
KARTA JE HODILA 35 LET PO POŠTI
London. — Na 18. avgusta 1906 je nekdo iz Kenilworth vrgel karto v poštni nabiralnik Karta je bila naslovljena na Adama Newcomba v Rugby, Anglija, 18 milj proč. Adam je umrl leta 1922, ne da bi prejel karto. Te dni jo je pa prinesel pismonoša njegovi vdovi. Kje je hodila karta 35 let, se ne ve.
-o--
Na bratov pogreb
Mrs. Frances Bradač iz 645 E. 159. St. se je podala v Duluth Minn, na pogreb brata Josipa Germ, ž njo je šla tudi hčerka Mrs. Majce in Mrs. Germ. Obiskale bodo tudi sorodnike in znance po Minnesoti, kjer je Mrs. Bradač živela pred 15 leti na Gilbertu. Domov gredoč se bodo ustavile tudi v La Salle 111., kjer ima Mrs. Bradač sestro
45c vrednost za 15c
Grdina Hardware ima ta te den razprodajo na barvi in sicer dobi vsak, ki kupi ta teden BPS barvo 10% popusta. Obenem do bite tudi vzorec barve, ako kupi te čopič za 15c. Vlada je prepo vedala dajati vzorčne kante z barvo zastonj, ker primanjkuje kositra. Kdor pa kupi čopič za 15c, dobi povrhu eno kanto barve.
in
Konec za trdnjave jfe prišel po drugem dnevu splošnega naskoka Japoncev, ki so napadli trdnjave z ladjami in bombniki obenem.
Napad se je pričel v torek dopoldne ob desetih. Kot se poroča, je braniteljem primanjkovalo municije.
£e predno je dosegla Washington vest o padcu trdnjave, je poslal predsednik Roosevelt potom radia pohvalo braniteljem za njih nadčloveški pogum. Dvakrat v zadnjih tednih je predsednik izrazil občudovanje posadki, ko so japonske krogle dvakrat zbile ameriško zastavo z droga, pa so jo pogumni vojaki v plohi krcgel vselej zopet potegnili nazaj na drog. "Tako junaštvo dokazuje, da bo končno zmaga naša,"' je rekel Roosevelt Bram-bovcem.
Corregidor je bila pod neprestanim ognjem japonskih topov in bombnikov od 8. decembra. Toda od 9. aprila, ko je padel polotok Bataan v roke Japoncem, so Japonci s kroglami dobesedno obsipali trdnjave od vseh strani. Po trinajst bombnih napadov so izvedli Japonci vsak dan na trdnjavo, dočim so v istem času japonske baterije iz bližnjega Bataana treskale težke izstrelke na trdnjave.
Trdnjave bi bile vzdržale vsak topovski ogenj, niso pa bile kos napadom iz bombnikov.
Koliko braniteljev in civilistov je bilo na otoku Corregidor ni znano, ker so jih mnogo premestili iz polotoka Bataan, predno je padel Japoncem v roke. Sodi se pa, da je bilo na otoku okrog 12,000 oseb.
Te trdnjave so dozdaj branile vhod v zaliv Manila, katerega Japonci niso mogli uporabljati, čeprav so imeli v rokah mesto Manilo.
Italijanski socialisti so proti zvezi z Nemčijo
London. (ONA). — Italijanski socialisti so izdali spomenico, v kateri izjavljajo, da ne more Italija pričakovati od zveze z Nemčijo drugega kot izgubo, ne glede na to, kakšen bo izid te vojne.
To spomenico so razdali med Italijane v neokupirani Franciji. Spomenica dalje govori, daje bila pridružitev Italije Nemčiji proti volji italijanskega naroda, ter dostavlja, "da se Nemci obnašajo kot gospodarji v naši hi-ši; smatrajoč Italijo za svojo kolonijo."
Spomenica pozivlje italijanske delavce, naj se bore za pobijanje fašizma in osvobojenje Italije ter vse Evrope izpod nemškega jarma.	.
-o-
Ameriški poslanik v Franciji se je poslovil
Vichy, Francija. — Ameriški poslanik za Francijo, admiral Leahy, se je poslovil od maršala Petaina. Pred odhodom je imel sestanek tudi s premier jem La-valomf ki je rekel, da Francija ne želi pretrgati diplomatskih vezi z Zed. državami.
Na dopust je prišel
Po 11 mesecih vojaške službe je prišel na dopust k svoji materi in sestram Pfc. Jack S. Ger-mak. Družina stnauje na 666 E. 162. St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Vabilo na vajo za igro
Društvo Waterloo Grove št. 110 vabi vse one, ki imajo vloge za igro, da pridejo nocoj na oder SDD na Waterloo Rd. k vajam. Naj nikogar ne manjka! Nov naslov vojaka
Pvt. Martin Hosta, brat Mary Potpan iz 1175 E. 61. St. je bil premeščen in sedanji njegov naslov je: 98th Ordnance (H. M.) (T. K.), Pine Camp, N. Y. Doma na dopustu
William Yanchar, sin Mr. in Mrs. John Yanchar iz 16309 Parkgrove Ave. je prišel za ta teden na dopust iz taborišča San Louis Obispo, Kalifornija.
Hišni projekt na zapadu
Mestna načrtna komisija je odobrila zgradbo 103 hiš na za-padni 174. cesti v bližini Puritas avenije.
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — Te dni je v tukajšnjem sanatoriju za tuberkulozne umrl John Elijaš, star 60 let, ki je bival čez 40 let v Virginiji, Minn. — Dalje je v tukajšnji bolnišnici umrl Matt Filipič iz Eveletha, star 56 let. Zapušča ženo in brata.
Canton, O. — Pred kratkim je tukaj umrl Anton ičufar, najstarejši Slovenec v tej naselbini, star 73 let. Doma je bil iz Za-kajce pri Tolminu na Goriškem, zapušča pa ženo, tri sinove, dve hčeri in 13 vnukov.
Duluth, Minn. — Zadnje dni -je tukaj umrl John žitnik, star 84 let in doma iz Šmarja pri Ljubljani. V Ameriki je živel 51 let. — V Gilbertu je umrl Anton šuklje, star 62 let in rojen nekje v Beli Krajini. — Na Ely-ju se ^je zgrudila mrtva na železniški progi blizu svojega doma Frances Vidmar, stara 40 let. Zadela jo je srčna kap. Zapustila je moža, sina in hčer.
Pittsburgh. — Slovenski vojak Frank Baša, ki je bil ranjen pri japonskem napadu na Pearl Harbor in se je potem zdravil v Texasu, se je pred kratkim povrnil okrevan domov in bil je sprejet z velikimi častmi od raznih pittsburških vojaških in tudi domačih organizacij pred Slovenskim narodnim domom. Baša ostane nekaj časa na dopustu, nakar se vrne na fronto.
Joliet. — Dne 24. aprila je umrl John Želko, star 63 let in rojen v Suhorju pri Metliki v Beli Krajini. Semkaj je prišel pred 40 leti in zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in dve sestri.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
«117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
. NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 106 vWed., May 6, 1942
Narod je voljan pomagati
Ameriški narod je v tem času že dodobra prepričan, da je dežela do vratu v vojni. Prepričan je pa tudi, da bomo bojevali to vojno cft) konca, to se pravi, da ne bomo odnehali, pa naj bodo žrtve še tako velike, dokler ne bo strto osišče, dokler ne bo svet zopet varen pred Hitlerjem, ali njegovimi nasledniki.
Tudi taki, ki se sicer ne strinjajo z Rooseveltom in njegovim novim dealom, so zdaj pri volji pomagati dobiti vojno in doprinesti vse, kar zahteva vlada, samo da zmagamo. Kakšna bo politična situacija po vojni, o tem zdaj ne bomo govorili, dasi si lahko mislimo, da bo velik preobrat tudi v Ameriki.
Mnogo je Amerikancev, ki tako ljubijo Angleže, kot ljubijo gnil zob v čeljusti, vendar se zavedamo, da danes ni čas govoriti o prijateljstvu in sovraštvu, ampak samo o skupnem udaru proti skupnemu sovražniku. Z drugo besedo: mnogo Amerikancev pravi, da so pripravljeni boriti se ramo ob rami z Angleži, ko bo pa enkrat zmaga dobljena, se bomo pa tudi ž njimi pomenili par stvari.
Vsi se zavedamo dejstva, da Angleži morajo zmagati v tej vojni, ako hočemo zmagati mi, akp hočejo zmagati demokracije. Prav tako vedo tudi Rooseveltovi politični nasprotniki, da mora Roosevelt ostati na vodstvu Zed. državam. Toda vedo pa, da bo po tej vojni velika sprememba v starem angleškem imperiju. Po tej vojni starega angleškega imperija najbrže ne bo več in svetovno vodstvo bodo prevzele Zed. države.
Obsežni angleški imperij že razpada in koliko bo Anglija rešila, se bo videlo po vojni. Ta vojna je pokazala, da Daljni vzhod ne mara angleškega gospodstva. To smo videli v Malaji, to vidimo danes v Burmi in to se kaže tudi v Indiji. Tako v Malaji in Burmi so bili domačini, ki so pomagali Japoncem do zmage. V Indiji vidimo, da kljub temu, da so Japonci pred vrati in da zaenkrat še ni nobenega znamenja, da jih bodo ustavili, pa se Indija še ni odločila pomagati Angležem, svojim pokroviteljem, ali kar so že, proti Japoncem. Še celo več, splošni indski kongres, ki je najmočnejša stranka v Indiji, je sklenil, da bo absolutno pasiven v tej vojni, to je, da se ne bodo Indci borili niti proti Japoncem, pa jim niti pomagali.
To je zelo slabo spričevalo za Angleže, pa tudi zelo slabo za zaveznike. To kaže, da je Anglija na Daljnem vzhodu precej dogospodarila in če bodo tamošnji narodi hoteli kakega pokroviteljstva v bodoče, ga bodo iskali pri Stricu Samu. To lahko sodimo iz tega, da so bili Filipinci pripravljeni boriti se do skrajnosti in se še vedno borijo v gverila vojni proti Japoncem in za svojega varuha; Strica Sama. Tu se vidi razlika med pokroviteljstvom, ki ga nudijo Zed. države in ki ga nudi Anglija.
Toda, kot rečeno, to vprašanje danes ni na dnevnem redu, čeprav se ga lahko mimogrede dotaknemo. Zdaj sme vsi, mi in Anglija in Rusija in Kitajska v eni zvezi in drug brez drugega ne bomo zmagali. Toda zameril nam pa ne bc menda nihče, če v isti sapi zabeležimo, da bo v tej vojni koncem konca zmagala le ameriška industrija in ameriški denar. V tem pravcu hočemo pomagati, hočemo sodelovati, hočemo žrtvovati vse, ker zmagati moramo, če nočemo, da bomo padli v nemško sužnost, kot je padla vsa Evropa, če nočemo, da bomo dobili na vrat nemški Gestapo, ki nas bo streljal kot zajce.
BESEDA IZ NARODA
Slovenska mati
Danes bom nabrala vijolice, šmarnice in nageljčke celega sveta, katere bom povila v maj-niški šopek in ga v duhu pripela na vaše blago srce — slovenske matere širom sveta.
Kakor vijolica v svoji ponižnosti, taka si Ti slovenska mati.
Nedolžna mučenica si, kakor šmarnica; muke, ki jih danes trpi Tvoje nedolžno srce za slovenske sinove, katere si rodila in vzgojila in ki se danes bore na bojnem polju za zmago naše nove in stare domovine.
Nešteta solza pada iz Tvojih trudnih oči — skrb za one, ki jih ljubiš. Slovenska mati, čuj, solze ki jih danes točiš, se bodo spremenile v zlate bisere, ki se bodo lesketali v Tvojih očeh tedaj, ko boš ob veseli vrnitvi svojega sina v njegovem objemu in mu šepetala: "Ah, samo da si prišel in da Te še enkrat vidim — sedaj sem srečna, srečna za večno."
In takrat, slovenska mati, boš pripela sinu junaku rdeči nagelj-ček, katerega on danes pripenja Tebi v duhu iz daljave in misli na Te, mati — ker je danes Tvoj dan. Zato pa krilatci vsega sveta, Tebi mati, slavospev pojo, že doni iz višave in sliši ga tudi Tvoj sin tam na bojni poljani.
Ptičkov zbor doni, lepo se glasi .. . "Bog živi matere sloven-
ske ! Bog živi vse matere sveta!
danes ptičji zbor z višave vse; odzvali tudi mi farani, da bomo
krat z veseljem radi poslušali, bepelavduetu s prijazno Frances Pernač, ki je članica Baragovega zbora, staro in priljubljeno pesem "Rdeči sarafan."
Da pa ne bo tudi brez nastopa moških, bo poskrbel priljubljeni baritonist Mr. Louis Gr-dina in pa kvartet, v katerem nastopijo? John Lube, Edward in Frank Bradač in John Sam-sa. O, kako radi slišimo štiri-glasno petje, kdo bi se nevese-lil. I, no, pa Baragqv zbor tudi ne bo šutil ta večer, ta se bo potrudil, da bo zbral vse najbolje kar znajo in morejo, da bodo tako počastile svoje in drugih matere, pa tudi nas vse druge, moški bomo istotako deležni skupnega praznovanja. Kar je žena to je mož Tako pravi sv. Amfirož. Pri tem pa ne mislite, da bo samo za stare mamice, kaj še, dekleta ne bodo pozabile na svoje—soto-varišice, za to bodo pele tudi v angleškem jeziku, kar je popolnoma v soglasju znami ta starimi, saj smo vendar vsi v Ameriki, katere se nam ni potreba sramovati, posebno ne v teh dneh in časih.
Da bo vse petje res petje, ki bo navduševalo, bo spremljano še s troippeto. Oh, kaj si znajo vse poiskati ti mladi ljudje. Tako bo imela prste vmes še godba fare sv. Vida. Tako je prav, le naprej, le pogum. Ker se trudite, da petje obdržava-te, kar ni lahko, za to se bomo
Fašisti so šli v svojem zagrizenem sovraštvu do .slovanske manjšine tako daleč, da se niso niti obotavljali seči po mladoletnih in jih pošiljali v konfinacijo. V to nam priča slučaj Slavka Vičiča iz Ilirske Bistrice, učenca ljudske šole, ki je bil v februarju 1935 obsojen in poslan za pet let v konfinacijo. Policija mu je namreč naložila za kazen ukor. ker je naščul svoje slovenske tovariše, da so zapeli slovensko pesem pri vojaški vežbi v šoli. Glasom tega ukora bi bil moral biti Slavko v domači hiši po sončnem zahodu. 'Ko je prišla nekega večera policija na njegov dom in ga ni dobila doma, je sledila okrutna kazen: pet let konfinacije.
Nekako v tistem času je bilo obsojenih v Trstu 18 mož in fantov v konfinacijo, ki je znašala za vse skupaj 72 let, torej povrečno štiri leta za vsako osebo. Med temi obsojenci so bili dr. Stanko Sosič, zdravnik; dr. Vlado Turina, absolvent trgovske univerze; Roman Pahor, dijak na trgovski akademiji, ki je prišel iz konfinacije komaj dve leti prej. Dalje je bilo večtrgovskih uslužbencev, nek trgovec in drugi. Njih "zločin" je obstojal v tem, da so na božični večer leta 1935 pustili božična darila, obstoječa iz obleke in jestvin, na oknih in pred vrati hiš v okolici Trsta, kjer so prebivali revni votroci. Fašisti so očividno smatrali ta človekoljubni čin kot skrajno nevaren za državo.
Usoda teh izgnancev se ni razločevala od one navadnih zločincev. Kot navadne zločince in v dosti slučajih obenem ž njimi, so jih priklenili po dvajset skupaj na dolgo verigo, v presledku 15 palcev ter jih naložili na kazenske vlake, ki so bili nalašč zgrajeni za take namene.
matere pozdravlja.
Tudi jaz se pridružujem ptičjim zborom in vam pošiljam topel slovenski pozdrav, vsem in vsaki posebej, naj vam Majniška Kraljica izprosi, kar vam vaše srce poželi!
Posebno pa mislim na Te, mamica moja mila, ah, ko bi se Ti zbudila . . . Spavaj mama moja sladko, spavaj mamica mirno, saj ljubezen Tvoja večna, vedno me spremljala bo!
Marjanca Kuharjeva. -o--
Spet bo luštno
______ *
Kdaj in kje pa kako; le poslušajte: Ce pravim "Lušno" mislim na prisrčnost, to se pravi, mislim na tako prireditev, ki-nam je po volji.
Naj vam kar povem za kaj se gre. Dekliško društvo, tisto namreč, katero nas vsako leto najmanj parkrat pošteno razveseli. To so dekleta "Baraga Glee Cluba." Tiste, ki rade pojo, se lepo, vse enako, po staro krajsko oblečejo, znajo igrati, peti in še zaplesati in prav urne in prijazne natakarice so. Pa so nas zopet povabile za "Materin dan." To bo prihodnjo nedeljo, 10. maja. Takoj si zapišite na koledar, da takrat ne
prisostvovali. Cast vam, ki se trudite in gojite kulturno delo nam v veselje in narodu v namenu, da bo še dolgo živel. Segli bomo po vstopnicah, dokler jih ne zmanka, dobe se kakor vsakikrat pri Novaku v prodajalni. — A. G.
-o-
Prisilno delo štajerskih Slovencev
(JIC — izvirno iz Slovenije)
Iz Celja so nas slovenske are tirance .najprej prepeljali v Maribor in nastanili v meljski vojašnici.. Tam smo našli nad tisoč ujetnikov in beguncev, pa nič manj političnih kaznjencev. Ko smo stopali skozi kordon mrkih SS (nemška policija), sem med njimi zagledal nekdanjega uslužbenca pri Nabav-ljalni zadrugi, znanca Rozmana. Ta nam je pojasnil v slabi hrvaščini, da "nema" slame in bo treba ležati na golih tleh. V sobe so nas kar natrpali. Ge-stapovci so nam poprej vzeli prav vse, kar je kdo prinesel s seboj kot dar od domačih pred odhodom iz Celja. Takoj so začeli lajati na nas, suvati in poditi po hodnikih, zaničevati in psovati. Med aretiranci je bijo poleg moških tudi okrog 100 žensk.
Dnevni red je bil j ako na-
greste kam drugam Kadar pri-; tančen in strog. Vstajali smo redijo ta dekleta program za , že ob petih jn takoj je bilo tre-farane, je tudi dolžnost fara- j ba na dei0. ob pol šestih je že nov, da se udeleže njih priredit-1 vse snažii0 stranišča, hodnike ve, ki jo prirede dekleta Bara- j jn sobe. yes čas so nas obdelovali na vse načine, da je bilo delo jako mučno.
s c
lani
govega zbora skupno Svetovidskega odra.
Mi bi morali biti še .veseli in hvaležni, da to nam store. Poglejte, kako bogat bo njih program. Prvič gre vse to materam v počast. Že to šteje. Potem je za ta program pripravljena časom primerna igrica, nalašč izbrana za ta večer, kdo
Prve dni maja so nas začeli pošiljati tudi na delo izven kasarne in sicer najprej samo mlajše. Podirati smo morali pravoslavno cerkev. Dne 4. maja je bilo jako slabo vreme, pa smo morali vseeno ves dan delati na dežju in v mrazu. Da jo je pomislil bo že tam nazna- bi se preoblekli, ni bilo misliti, njeno. V igri bosta imela vlo- zato so se mnogi močno prehla-go dva vojaka, ki bosta dejan- dilS. Zdravniške pomoči pa ni sko pokazala svoje občutke, ka- j bilo skoraj nič. tere bosta izrazila v ljubečih pi- Ko je bila pravoslavna cer-smih do svojih mater. To bo j kev podrta, so nas začeli naga-živa slika. Ta prizor, ki se bo j njati ropat in razdirat drugam.
kuhinji Uniona, ostali so odšli posebno kazen.
ali v frančiškanski samostan ali v dijaško semenišče, v bogo-slovnico, v klavnico in tako dalje. Povsod je bilo "dela" za nas, ki smo morali pod nadzorstvom Gestapa odnašati vse, kar se je dalo.	•
V	unionski kuhinji je bilo res dosti opravkov. Skozi Maribor so tiste dni prihajali tisoči fantov in deklet iz Bosne in Ba-nata, pa tudi iz Madžarske na delo v Nemčijo. Vsak dan smo pripravili kakih 2000 obedov. Ko je zmanjkalo blaga, so nas Gestapovci naložili na avto ter odpeljali v razne mariborske trgovine. Tam so kar zahtevali, bolje rečeno vzeli vreče moke, krompirja, testenin, sladkorja in sploh vsega, kar se je dalo najti. Krompirja smo znosili skupaj več sto ton. Bili smo vsi blatni, raztrgani, umazani, poleg tega pa še lačni. In vendar smo videli v kuhinji in v skladišču polno pokvarjene moke in masti, gnilega krompirja in tako dalje. To je prišlo od tod, ker so imeli na skrbi te reči nezmožni ljudje, ki še nikoli niso nič delali, večinoma pravi potepuhi. Sedaj so pa dobili vso oblast v službi Gestapa, pa so svoj čas rajši uporabljali v to, da so se nad nami znašali, namesto da bi se bili zavzeli za svoje naloge.
V	drugih prej omenjenih poslopjih so tudi vse izropali in pobrali. Kjer ni bilo več zalog hrane, so odnesli posteljnino, obleko, pohištvo. V sobi seme-niškega prefekta Bombeka smo našli krasne knjige in slike. Vse smo morali razmetati po tleh. Neki Obržan iz Rimskih Toplic se je uprl in ni hotel vreči na tla razpela. Gestapo-vec mu ga je iztrgal iz rok in sam treščil po tleh.
Pozneje smo začeli obiskovati tudi deželo. Naložili so nas na avto in nas odpeljali v Kam-nico. Kmetom so kar na lepem zaplenili les in drva, mi smo jih pa morali nalagati na avto. Kmetje so mislili sprva, da bodo dobili odškodnino, in so bili naših obiskov še veseli. Toda močno so se uračunali.
Drva in les smo vozili ob vsakem vremenu. Naložili smo jih najprej visoko, potem smo sami splezali na vrh ter oddr-drali v Maribor. Šofer je pa nalašč tako nerodno vozil, da so nas veje obcestnega drevja teple po obrazih. Ambrožič si je ob taki priliki raztrgal vso obleko, ko ga je vejevje oplazilo čez in čez.
Še v bolj oddaljeno okolico so pa hodili rekvirirat svinje. Prav v Slovensko Bistrico, Konjice, Celje in celo v Skvinsko dolino so jih hodili ropat. Med nami jetniki je bilo šest mesarjev in ti so morali dan na dan hoditi v klavnico klat skupaj zvožene svinje. Boljše meso je izginilo že v klavnici, slabše so dali prepeljati v naše taborišče in so nas krmili z njim. Kruh je bil pa dober, samo malo ga je bilo: po en kilogram za tri dni.
Oni, ki niso bili poslani na delo izven %asarne, so dobili vsakovrstno zaposlitev "doma." Mnogokrat smo stoje ali kleče pobirali drobne slamice in blato po dvorišču in okoli kasarne. Ce smo se še tako potrudili, da bi surovinam ustregli, je bilo vedno kaj narobe. In potem so nas nagnali v klet, kjer so nas na vse načine mučili za kazen.
Konjiški arhidijakon Tovornik, kaplan Jager in znani dramaturg Petančič so bili zvesti' čistilci stranišč. Ko je bilo delo opravljeno, so prišli gestapov-ski nadzorniki na pregled. Glavni čistilec je moral dobesedno poročati: Das Scheiss- j haus ist rein Toda to ni bilo Moral je vpričo gesta-
Na dvorišču kasarne je bila globoka jama, ki so vanjo metali vsakovrstne odpadke, blato, smeti in drugo. Dne 26. nia-ja so sklicali skupaj same duhovnike in jim "poverili" nalogo, da jamo očistijo. Morali so pa delati z golimi rokami in tako vso nesnago znesti čez ulico. -o-
Večeslav Vilder o današnji Hrvatski
razstegnil še nazaj v otročja Vsako jutro so nas sklicali sku-' dovolj
leta, bo šel vsakemu do srca. , pa j iz posameznih sob okoli 100 | povca z golo roko seči v strani-Poleg te igrice bo seveda tu- fantov in 20 deklet: Odpeljali , šče in tako dokazati, da je res. di petje in sicer različno. Mrs. j so nas v palačo Union in nas I Ce gestapovec ni bil zadovo-Mar.v Marinko, kat ere nastop ; razvrstili po skupinah, ki so se 11 jen, je bilo treba znova začeti, je vselej tako milodejen kot so- j potem razkropile na razne včasih so pa prišle batine ali pranistinja, katero ste že več-j strani. Nekaj jih je ostalo v celo v klet je bilo treba iti na
Ob prvi obletnici "neodvisne" hrvatske države," ki so jo "po-glavnikovi" mameluki in italijanski tisk in radio proslavljali z velikimi hrupom, je g. Večeslav Vilder, jugoslovanski poslanik pri češkoslovaški vladi imel po londonskem radiju sledeči pomenljivi govor:
"Kdor noče brata za brata bo trkal na tujčeva vrata. Ta pregovor iz davnih časov se je danes pokazal kot krvava resnica pred očmi tistih najbolj zagriže-nih samo-Hrvatov, samo-Srbov in samo-S loven ce v na vsem ozemlju Jugoslavije. A najmočnejše in najstrašnejše se je uresničil v tako imenovani Neodvisni Hrvatski, ki so jo proglasili lani 10. aprila v Zagrebu. Ta Hrvatska ni pastorek Paveli-ča, temveč Hitlerja in Mussoli-nija. Kar je bilo z lažjo spočeto je prišlo na svet 10. aprila in ko je sovražnik od vseh strani že napadel našo državo je radio Zagreb poročal, da je dr. Maček proglasil neodvisno državo in da je pozval Hrvate naj polože orožje in se vrnejo v Zagreb. To ni bil glas dr. Mačeka in ne njegovo naročilo, tu se ni porajala neka neodvisna država, temveč je bil to glas izdajalca, ki ga je po stavila ista roka, ki je našla podobne izdajalce v Norveški, Ni zozemski, Franciji in drugih premaganih državah, da bi z zvijačo odklenila vrata trdnjave in pustila v tujo hišo tuje vojake, da jo oropajo in prebivalstvo bodi zasužnjijo bodi pokoljejo.
Za vse čase bo ostalo znano, da 10. aprila ni bilo slišati Pave-ličevega glasu, da bi on v svojem imenu klical hrvatski narod k izdaji in prevari, temveč da so se zagrebški petokolonaši morali izposoditi ime Dr. Mačeka, da bi z njim prezvijačili večino Hrvatov, kajti vedeli so, da oni poslušajo svojega dr. Mačeka a ne agentov iz Italije. Istega dne in v isti uri so ti isti ljudje prijeli dr. Mačeka in, ga odpeljali s seboj, a nemške čete so korakale v Zagreb. Danes se vprašujemo kdo proslavlja ta dan? peščica Paveličevih vstašev ga slavi pod varstvom italijanskih in nemških bajonetov, tista peščica, ki j c v prelivanju krvi svojih hrvatskih in srbskih bratov našla pravo delo za svoj karakter. Do-čim se intelektualna hrvatska mladina bori skupaj s Srbi in dočim hrvatski kmet kot trdna stena stoji na braniku svobode , trdno zaupajoč v svojo boljšo bodočnost in prezirajoč vse, ki so mu tuji po srcu in po duši.
Mi tu v Londonu to ne samo čutimo ampak tudi vomo. čudilo bi nas če bi bilo drugače. Italijani in Nemci nas nikakor ne morejo preslepiti in nalagati Oni so pri tem delu pokazali "nov red" in kakšna bi bila usoda Hrvatov pod njihovim škornjem. Dočim Velika Britanija v času vojne daje svojim narodom še več svobode, Nemec v zasedenem ozemlju pleni in ropa in divjaško zatira prebivalstvo. V enem letu je v Hrvatski zavladala lakota. Italijani so pobirali in zasedli vso Dalmatinsko obalo in odrezali Hrvatsko od morja. Hrvatskemu narodu so vzeli Dalmacijo, v Zagrebu pa sedi Pave-lič in še naprej sramoti hrvatsko ime. Madžari so vzeli Medji-murje, kjer je vse prebivalstvo j hrv atsko. Sedaj jim Nemci ob-1 ljubljajo tudi izhod, na morje, j Zato so mora Pavelič seliti iz j Zagreba v Banjaluko. Zagreb, i hrvatska prestolnica, ki je so-1 vražnik nikdar ni zavzel, naj bi1

se predal brez borbe sovraži* oblasti pa naj bi se prešel"«1 Banjaluko, kraj, ki je bolj kakor hrvatski. Vse to zat0>, bi najbolj čisti hrvatski W pripadli Italiji. V imenu zma, ki sam preganja krš®1' stvo pravoslavne nasilno P1 ščujejo v katolicizem. Hrvat vstašev je postala dežela ffl*®5 la brez vojske, admirala morja, Hrvatov brez časti"1" svojim imenom mora P1 del ljudstva na težko Nemčijo in v boj proti sv»J lastnim ruskim bratom.
Danes ni dan proslave, niči 27. marca in 6. ap ^ obletnici, ko je bila M°sla ^ divjaško napadena. Eanea' obletnici dneva, ko so m te vkorakale v Zagreb in petokolonaši pod njihovi®'* stvom izvršili zločin, bo * Hrvate in za vso Ju£0® ostal dan poraza in P0111^ A mi vemo iz zgodovin^
J
a?0.1
"fpni
i dve i«e j Ži »aep
G 8
ti i; Koj , :ovi tik
X
ian< nji
He! Wiii"
BiH
tr ,PfePri J li'anif
sto porazi in
katastrofe•• jm
kor zmage prerode in daj '•
moči. Ne mro danes ^ ft
najboljših sinov, da bi »
štvo vrnilo v suženjstvo, ^ ^
da se trpljenje spremen1^
šo bodočnost tistih, ki P° ° j
meli potek zgodovine,
+isti nap
za nas izrazen v	^
kdor noče brata za brata kal na tujčeva vrata.
* * * tE
POTOPITEV "TREPičA" V petek 13, marca
,obPole
stih dopoldne, okrog " "^f^ ameriške obale je koma' ^ ^ ke nemške podmornice n^ ^ periskop v smeri ju£° ladje "Trepča." Eno sei
se

im i)
":sok
zneje je dal ukaz naj torpedo.	. Ja' v n
Posadka na brodu Jii 4'!;aj stavljena iz Hrvatov, * , ^ kla, obvezali, da bodo vse s ^ ^et in sposobnosti posta*1'1 borbe za Jugoslavijo m 0 i. 'Zel stvar, za l&tero se W M.:, m ne države. Prav v
(Dalje na 3 str**
Ta-le je lovska iz dna srca prepriča"1- gjj nešena izpod Pazdu
vem, kako je to, da r
in politikarjem ni*>c® st. me, ko se vendar n° ^ < razred bolj ne gvisa ^ besedah, kot se P>*aV ^ lika je samo ta, da P J ploskamo njih laže%v#' javno kažemo svoj0 vsaj dvom.
Pa naj bo to poboljšali se ne
M! ■
kar j i ne lovci,

zato

i f
šajmo zgodbico o te^ g Lovil je v	9t»
zvestim Pazijem- ^ prostranem gozdu vala iz kraja v kraj- K„{f gozd in nič drUg ■'„ Pritisnila je lakota 1 p0 f ^
kn ŽP vff' dni tava^rjk.
Pl
ko že več dni j0v brez hrane, je zaC ^e Ijivo metati oči na s ja.
, pi-e^V
Končno ni mogel ^ ■<
pa je česnil
kopitom po glavj, ^ in ko si je spekel P**?
z veliko slastjo	f ^
ko. Ko je bil z vece;>f jo lovec naslonil n* ^ ko, gledal na kllpp3zijs ostale od njegovi žalosten vzdihnil-
"Ubogi Pazi, »f>; bil vsaj zdaj tukj" seljem obiral te-le

18]
le
kos
Kot vam je t^A ni osebi v A*6 o j / imeti več kot ^ hedkov na let0, yl^'V vsem sodelovati J/ mi marjašarji oo ^ ^ odslej kvartah s^. J ^ t,a in ne več P° 1 ^jm ne bo treba nob presegel predpis kov.
!tic i
%
ft* HOij!
C10
"S
:iPh v1
Str,
Sk
•ažA Ijsi
iato,
la # in P0^
pošil^
irila
-osla' aies, mš1'" in
rim
>1115
boli
SATAN IN ISKARIOT
Fo nemškem križnika K. Maya
m_
^ je zadnji Mogollon pri-0 na Ploščad, je bil pogla ^Približno s redi nje. Še ka-'^ininuti bi naj jezdil, pa ^ jim morali Ni j ore poka-' pa je bil poglavar Ni-»epotrpežljiv. Ležal je za ^o skalo na višini, ko je za-iJl poglavarja, je dvignil in ustrelil. Zadel pa ga •j za njim so se oglasili N Nijore, zagnali so boj ^ in streljali. Zadeli ni-ar, razdalja je bila pre-
'ian
Oetou se je zbal, da bi Vegovi Nijore streljali, mfi Js^as jim je zavpil: ^ ^treljajte! Ostanite v
bilo toliko na tem, da j« ^Prečil prenagljeni napad, ^uJti Je hotel prelivanje
n# nkri bi naJ ne tekla' ta' Omenili. 1 Zattan je v^il.. Njegovi so prihiteli na rob goz-^atulili svoj bojni krik in j,, Peljali. Mogolloni so . bliže ko Nagli puščici,
se i ii ■ A"
botf

i*
iia^ ilova' jundo? | se
it
u je padlo
S veter ftf
t2al konja
M] '
levi
je prestrasen V skalah pred Je zagledal sovražnika, vgozdu je gomazelo Ni-desni je zijal prepad, Oniili1	dalje, se je bližal
°dkoder so tudi žvižga-
!gle- V pasti je bil.
ft K® je-
na klancu ni videl
111 tja je bilo še najbli-
<^olco se je vzpel v sedlu,
V nazaj in zaklical:
J - nazaj atiec!"
-! Brž na-
ali jaz bi si bila
p°magala, njemu pa je 1 2el vso razsodnost. Obr-Hjjj 011Ja, njegovi ljudje so i(j Za njim. Drug v druge-drug druge-napoti, vsak bi bil Prej v kolovozu, zamo-J* v divji klobčič, vse je
^..pieno. In v t0 zmedo
^ Jali Nijore kroglo za % fFava ^rvava morija, lie] ret°u je skočil iz gozda,
'it

vidno izogibal skalam —! Kočija se je nagnila sedaj na desno pa spet na levo, poskakovala je ko žival. Držal sem se z levico za kozla, da bi ne odletel, držal obenem v levici tudi vajeti, z desnico pa vihtel bič. Nisem utegnil paziti na druga, ko da se obdržim v ravnovesju.
Mogolloni —! Umaknili so se
'Naprej
naprej —!" sem
in kričal:
Majajte — ne streljaj-^nnetou vam zapove!" i ti5 Vlh besed menda niso
"je.
iQieli,
pač pa je vpliva-
kriknil svojim ljudem. "Nikar obstati —! Naprej! Pogazite jih!"
Ubogali so, zatulili in pognali konje. Pridni, drzni ljudje so bili.
Ko divji so planili konji. Voza itak niso bili vajeni, na lepem svetu so še ubogali, ko pa so ču-li za seboj ropo%tanje in hrešča-nje kočije, ki se je.majala v vseh sklepih, toliko, da se ni razletela, ko so padali udarci po njih s podvojeno silo, krik in tuljenje, streljanje pred njimi, 1— vse to jih je splašilo, zdivjali so, zavhrali v klanec, nevzdržno, slepo.
Ali mi bo uspelo — ? Ali bom porinil nazaj Mogollone, ki so silili navzdol —? Ali bodo Mogolloni nas potisnili nazaj —?
Prvi konji so trčili ob prve begunce. Voz je obstal.
"Naprej — naprej —!" sem kričal. "Udarite s kopiti po njihovih konjih!"
Mogollonom ni bilo treba druga, le konje bi nam bili postreli-li, pa smo bili izgubljeni. Pa v svoji zmedi niso mislili na to. Za seboj so imeli sovražnika, pred seboj lastni voz z belim kočij ažem, ki se je obnašal ko znorel, — zamudili so nekaj dragocenih trenutkov.
Vozniki so zgrabili, za puške in bili krog sebe po vsem, kar so dosegli, po konjih, po ljudeh, sam sem udarjal z bičem po svojih konjih, voz se je premaknil. Mogolloni so se obrnili in tuleč hiteli nazaj. Mi pa za njimi, niti za dlan nismo popustili. Za nami pa so tulili naši Nijore, — ni čuda, če je že sam ta peklenski trušč pognal Mogollone nazaj.
Uspelo je — živi oven je zmagal. Vsaj v klancu.
Privozili smo na Ploščad. En
VEČESLAV VILDER O DANAŠNJI HRVATSKI
(Nadaljevanje z 2 strani)
čnem trenotku je njihova ladja vozila važen tovor v panj vojne industrije ameriškega skladišča demokracije.
Torpedo je treščil v ladjo s strašno močjo. Steber vode se je dvignil v zrak, oblaki dima so zavili ladjo in gromki tresk je pretresil mirni zrak. Težki udarec je zadel ladjo v višini vode v bok; ladja je bila težko naložena in ravno v dolini vala, ko jo je zadel usodni strel. Posadka je bila pri delu. Poedinci so bili na svojih mestih in na svoji redni straži. Drugi so bili v kabinah, čitali, počivali ali pa se brili. Radio-telegrafist je bil za svojim aparatom s slušalkami na ušesih. Napad podmornice je presekal navajeno življenje posadke na ladji. Nenadoma se je pojavilo vprašanje živeti ali ne. Dva mornarja je eksplozija na mestu ubila. Tretji častnik, Vojko Ružič, ki je bil na straži, se je vzpenjal po desnih stopnicah na most. Torpedo je zadel pod njegovimi nogami in nihče ga ni več videl. Druga žrtev je bil Cwiskozizki Benedik, Poljak, ki je na ladji opravljal delo mizarja vsega nekaj metrov oddaljen od kraja eksplozije.
V ladjinem boku je zijala velika odprtina. Rešilne čolne na desni strani je eksplozija raznesla na koščke in železni drogovi, na katerih so viseli so se upo-g'nili na znotraj. Kabino radio-telegrafista je strlo in nobenih prošenj za pomoč ni bilo mogoče poslati. Samo dva čolna sta
naprej s prejšno brzino osem in pol vozlov na uro. Stroji niso bili ustavljeni, a — iti navzdol v nerazsvetljeno strojno dvorano je nevarno. V tem se je velik val razlil čez rešilni čoln in prevrfii! v morje deset mornarjev. V istem trenotku so bile prerezane zadnje vrvi. Ljudje v prevrnje-nem čolnu so začeli grabiti za vrvi, in nekateri so obviseli nad morjem. Med njimi je bil drugi inženir Mate Pavič in kurjač Stripe Grbič, ki sta padla v morje in ostala za ladjo, katera je plavala dalje.
Rešiti se nista mogla. Drugi so jih videli, kako sta se borila, a potem sta oba izginila pod vodo.
V tem času se je rešilni čoln oddaljil v morje. V njem je bilo nekoliko mornarjev, a še več jih je bilo v vodi. Ostali člani posadke na krovu ladje so metali v morje velike kose lesa, v pomoč tistim, ki so se borili z valovi. Kapetan ladje Marokini je odredil, da se vrže v morje rešilne splave, ki so bili na sprednjem delu ladje. Po težkem delu so splavi zaplavali in ostanek posadke, razen kapetana, prvega častnika Gilda Frančiškoviča, prvega inž. Petra Ferenčiča in nekoliko drugih, ki so morali opravljati svojo dolžnost na ladji in skrbeti za varnost posadke, so začeli skakati v vodo ob desnem boku ladje. Takrat so bili splavi že več tisoč metrov oddaljeni od ladje.
Na ladji ostane kapetan in
je vrtel kar naprej. Ko se je vse to dogajalo, se mornarjem v velikem čolnu posreči, izprazniti vodo iz čolna in postaviti jadro. Marljivo so reševali nesrečnike, ki so plavali v bližini. Kakšnih 10 minut po torpediranju ladje se je na površini morja pokazala podmornica—velika podmorska bojna ladja oborožena s topom in protiletalsko strojnico. Nekdo je fotografiral naše nesrečnike, hladno in neusmiljeno, in nihče ni pokazal naklonjenosti, da bi jim pomagal. Neki nemški mornar je pobral rešilni pas, na katerem je bilo napisano ime "Trepče."
Ljudje v rešilnem čolnu so nehali veslati in čakali, da podmornica izgine izpod morske gladine, ker nihče ni hotel postati ujetnik na podmornici. K sreči je podmornica izginila in tako so v miru nadaljevali pot. Po času so začeli premeščati ljudi. Ranjene so preselili v večji čoln in pazili so tudi, da pravilno razde-le obtežnost. Posadka ladje, ki jim je "Trepča" bila drugi .dom, je vrgla še zadnji pogled na "Trepčin" grob in odveslala proti zahodu.
Sledili so trije dnevi, ki so ljudi izčrpali, čeprav so imeli dcvolj hrane in vode za 15 dni, ni bilo lahko, ker je vreme bilo viharno, očlni so vsled eksplozije bili polni odprtin in puščali so vodo z vseh strani. Neprestano sta dva mornarja zajemala vodo iz velikega čolna.
Voda je neprestano tekla v
majhna skupina okrog njega, j čoln, da bi v eni uri čoln bil poln Začeli so spuščati drugi, manjši vode, če je ne bi sproti metali
čoln št. 2 na levi strani ladje, ki je imel luknjo v dnu. Mornarji
ostala nepoškodovana, oba na; so jo zamašili cunjami in spusti-levi strani. Prišel je ukaz, da se; li čoln z dvema mornarjema v spusti v morje veliki rešilni čoln1 morje.
št. 4 in posadk; njem.
Dvajset jih spleza v čoln, ostali pa se začne spuščati. Vrvi s katerimi so ga spuščali pa se zapletejo in ker se je mudilo je
se je zbrala ob Bilo je okrog deset minut čez 11 uro, ko je kapetan skočil z ladje in splaval do malega rešilnega čolna. Na "Trepči" ni bilo več živega človeka. Ranjena ladja se je globoko zarila v mo-
bilo treba uporabljati nož. Zato rje in še naprej hrabro sekala se je rešilni čoln spuščal neena-| valove. Zadnji konecf se je dvi-komerno. Ladja pa je vozila kar gnil visoko v zrak. Propeler se
ven. Zaradi tega so morali ljudje sedeti z nogami v slani vodi ves čas potovanja.
Drugi dan je bil mrzel in oblačen. Ploha hladnega dežja jih je premočila do kože in niso se mogli posušiti. Tistega dne so slišali kakšni dve milji daleč trobiti dve ladji. Videlo pa se je kcmaj 500 m pred seboj in ladji sta odplavali mimo. Tretjega dne je nastala velika burja, ki je gonila čobi proti zapadu. Okrog poldne istega dne so za-
*Je « osebnost. Strelja-! sam pogled — in položaj mi je \ Nehalo. Usodnih po- j bil jasen. Prenagljenega napadal
w>
p" VflH'
ji S
™,„v , °sčadi, sem za nekaj ft	P°d klancem in
,Vse je bil° tih0-
sem jezdecem, krenili v klanec, za njim
UKi
P
■ f i
»f
dO
/
V /
k r
gel več popraviti, Mo-0 ydrli po klancu na-
;daj Kje sem bil
-s S-6 Je popraševal. In \ toll aJ je divji beg zastal, I L 11 niso mogli več na-1 lil 2ai Pa tudi ne. Klanec
'L an-
je pripovedoval
% ,u
> ko
a t>j
se je vse to go-

Nijore.
Ožit,
Sc
ev se je bližala. Kako
sPeli na vrh — < je bil ozek. Mestoma
\jes komaj za dva jezde-Prostora- Pa takih oz"
ieVo Je bilo le malo, za silo til ^ Pretiščal skozi. Klanec L Uflw8^ s kamenjem, ki je \*val0 izpod kopit in ko-so ležale večje ska-Se jim komaj izognili. Sflj koraku smo vozili. M t?°ta smo bili, ko so po-
'Jščadi prvi streli, r V sem kriknil jezde-fC?jHjo NaPadli s0-
na nas —! Pože-
'v ,akali
'r| 1{0 ,.ein z bičem po prvih S^1'1. rdeči vozniki so si Nd'i'5 Progami, v diru smo V'^avzgor. % > v diru in na takem
ko
nJa vodil ter se pre-
Na levi so stali Winnetou Nijore pod drevjem, on sam nekaj korakov pred njimi s puško v roki, skrbno se ozirajoč za menoj, onstran Ploščadi v skalah so čepeli Nijore, ki jim je poveljeval Nagla puščica, trdo pred menoj pa Mogolloni, v tesni gneči, preplašeno strmeč v kočijo, vsi zmedeni.
Položaj je bilo treba "brž izrabiti.
Obrnil sem se in zaklical svojim Nijoram:
"Zasedite klanec! Nobenega ne pustite skozi!"
Voznikom pa sem zapovedal:
"Dalje — dalje —! Med nje!"
In zarili smo se v divjo gnečo Mogollonov, jo precepali in razklali. Tuleč in kričeč so se uma-kniii na desno in levo in nazaj ter prestrašeni gledali kočijo. Nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi prijel za puško. Neverjetno —! Računal sem sicer, da jih bom iznenadil in splašil, da jih bo zgrabil tak blazen strah, tega pa nisem mislil. In kakol lahko delo bi bili imeli —! Trdo ob robu prepada smo vozili, ni bilo treba druga ko navaliti na nas, pa bi treščili v prepad. K sreči so bili Nijore res dobri jezdeci, obvladali so konje.
Ko iz topa izstreljena krogla smo prodrli skozi sovražnika. Pred nami se je gneča odpirala, za nami se je zgrinjala. Nisem se zmenil za nje, udarjal sem po konjih in kričal voznikom, še sunek, pa smo bili zunaj.
(Dalje prihodnjič)
Ameriški časnikarji, ki sn bili zbrani na svoji konvenciji v Neto Yorku, so si ogledali demonstracijo, kakotravnati z vziigahiimi bombami..
Krog 1,500 kvadratnih milj ozemlja v New Jersey je bilo zatemnjenih v poskusu za zračno obrambo. Leva slika nam kaže mesto pred zatemnitvijo in desna slika pa ob'zatemnitvi.
pazili v razdalji kakšnih pet milj ladjo, ki je vozila v isti smeri. Bila je švedska ladja "Sicilia," ista, ki sedaj vozi v Grčijo življenjske potrebščine.
Težki dnevi za naše mornarje so bili mimo: Na švedski tovorni ladji so jim pripredili najlepši sprejem, sprejem, ki ga samo tovariši na morju znajo nuditi drug drugemu.
USODA GENERALA DJUKANOVIC A
Washington, 12. aprila. (UP) — V rešilnem čolnu potopljene ameriške ladje so našli papirje, last jugoslovanskšega generala
Zakaj je žolč zelen
Če vzamemo zeleno šipo in jo držimo proti luči, vidimo skoznjo. Prav tako prozorna je rdeča šipa. Če pa ju položimo drogo na drugo, ne vidimo ničesar več, samo črnino. To se imenuje subtraktivno mešanje barv. Poskusi so dokazali, da prodirajo sončni žarki skozi kožo in pred vsem rdeči žarki, ki jih izfiltrira kri kakor skozi barvni filter. V človeški notranjosti vlada torej temnordeč somrak;
So pa organi, ki morajo biti v popolni temi, n. pr. črevesje.
Milana Djukanoviča, slavnega j Znanost meni, da ima žolč vlo-junaka iz mnogih bojev in bitk! go zelenega filtra. Rdeče in ze-
njegove domovine črne gore. Sklepa se, da je general Djukanovic izgubljen.
Djukanovic je bil na potu iz Capetowna v Združene države z namenom, da zbere ameriške Jugoslovane v jugoslovansko vojsko za borbe z zavezniškimi četami proti osišču na Bližnjem Vzhodu.
General je bil pomočnik poveljnika najvažnejšega jugoslovanskega pomorskega oporišča v Boki Kotorski v času nacijske-ga napada na njegovo domovino. Odbil je zahtevo po predaji in ostal na svojem mestu vse dokler je bilo kaj upanja, potem pa je ušel sovražniku v majhni in stari podmornici, ki so jo uporabljali za vaje.
Prebil se je skozi italijansko blokado v Grčijo in od tam v Palestino in Aleksandrijo, kjer se je pridružil vladi v izgnanstvu.
Postavljen je bil za poveljnika ostankov jugoslovanske vojske v južni Afriki, kjer je ostal šest mesecev. Na posebni ukaz jugoslovanskega vojnega ministra v Londonu, je general Djukanovic odšel iz Capetowna v Zed. države, da bi tu organiziral mnege Jugoslovane in Američane jugoslovanskega porekla, ki hočejo maščevati napad na njihovo domovino.
General prihaja iz znamenite stare rodbine gorate črne gore, dežele slavne po njenih korenja-ških in žilavih borcih. Mnogi od teh se danes upirajo Nemcem.
Djukanovic se j(e boril za svojo domovino leta 1912 proti Turčiji, 1913 proti Bolgariji in v svetovni vojni proti Nemčiji in j Avstro-Ogrski. Zadnja leta je bil poveljnik topniške divižijje v glavnem mestu črne gore. Med njegovimi- sorodniki v Združenih državah je njegova sestrič-na Danica Nikčevich, (11 East 30th Street), New York City.
-o-
Zgodovinsga ženitna ponudba
leno dajeta proti svetlobi črno. Narava je neki zahtevi zadostila na presenetljivo preprost način.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se enodružinska hiša 7 sob, umivalnica in ena spalnica spodaj, kopalnica in 3 spalne sobe zgorej; gretje na vročo vodo; klet pod vso hišo, 2"gara-ži, lep vrt, lot 50x1021 blizu 185. ceste; lastnik jo proda poceni. Oglasite se na 18905 Shawnee Ave. (May 6, 7, 9)
Poceni stanovanje
Revna družina dobi poceni dvojno stanovanje, vsako po 4 sobe; oba rtenta sta spodaj; najemnina je po $17 na mesec; odda se mirnim in poštenim plačnikom. Zglasite se na 935 E. 67. St., Mary Modic.
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob za odraslo družino in sicer po 15. maju. Vprašajte na 765 E. 90. St., Suite 1.	(108)
Išče se stanovanje
Starejši zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 sobe, zgorej in sicer med St. Clair in Superior, od 60. do 72. ceste. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista.	(107)
j Londonski list "Journal Age" je pred sto leti objavil pismo nekega Izaka Tomkinsa, s katerim se je ta ponudil, da se poroči s kraljico Victorijo. Pismo se je glasilo:
"V Vašem cenjenem listu berem, da si je kraljica, ki naj jo Bog blagoslovi, in ki se želi poročiti, izbrala za bodočega moža nekega princa Alberta, ki se je rodil v nekem malem nemškem mestu. Pravijo, da mu bo parlament dovolil letni dohodek 100,000 funtov šterlingov, kot plačilo za usluge, ki jih dela kraljici.
"Da prihranim takšen izdatek narodu, ki ga davki itak že dovolj težijo, sem kot pravi patriot pripravljen vzeti kraljico; za letnih 10,000 funtov šterlin-| gov za ženo in prištediti deželi i tako 90,000 funtov šterlingov.! Sem samec, star 22 let, merim i pet pedi in tri palce, imam čr-1 ne lase, lepo polt, biserne zo-\ be, lepe oči in nogo, ki bo nje-! no Veličanstvo očarala. Deležen! sem bil dobre vzgoje, ljubim j glasbo, igram flavto, klavir, ki- j taro in violinčelo, zlagam ljubke romance, delam prav dobre verze, ne plešem slabo in po-1 jem — in sem zakonski otrok." > Kaj je bilo potem z vrlim, Izakom Tomkinsom, pa poro-: čilo ne pove.
Delo dobi
Dekle ali žena dobi delo za hišno delo. Nič pranja, nič kuhe, j ako dober dom, privatna soba; nobenega težkega dela; plača $10 na teden. Pokličite Erieview 0183._(110)
Išče se ženska
Za oskrbo bolnika se išče ženska srednjih let; delo je samo 5 dni v tednu. Dobra plača. Vprašajte na 1185 E. 172. St. KE-3815._(106)
Trgovina naprodaj
Proda se mesnica in groceri-ja; zmerna cena; j ako dober promet; ena oseba lahko vse izvršuje. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(106)
Odda se
Trgovski prostor na St. Clair Ave., novo dekorirano, pripraven za beauty parlor ali kaj enakega, s stanovanjem ali brez, furnez. Poizve se na 5901 Pros-ser Ave. HE .2339.
(May 1, 6, 8, 11)
Proda se grocerija
Radi vojnih razmer v družini, se proda grocerija. Grocerija je na dobrem glasu in vedno je bila dobičkanosna. Pokličite KE 9716.	(May 1, 2, 6)
Let Your Answer to Bombs Be BONDS!
We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shaU we stop short of giving our dimes and dollars ior Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it. It does!
*	*
+	* *
_	*
rt' '1? 'i.1 rUt1 'Ivlvi? 'I1 "i,1 'Ivi? ifr '1' 't1 'X' 'X' '1' '1' 'X' f&?ric,rk' '.l? 'I1 rt* 'l1* 'i?J? 'A1 'l1 'l1'l1 'i1 ^ rt' 'l* '1''1* 'X1 'i' 'i*'
RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN
Žalostno čuvstvo zapuščeno-sti me je navdajalo, ko sem se vrnil v grad. Oropana zelene odeje, ki je poleti ublaževala njene črte, se je velika kameni-ta zgradba s svojimi stolpi ostro odražala na koncu drevoreda; zdelo se mi je, da nekam skrivnostno deli z menoj samoto in mi pripoveduje o zlih časih, ki so še usojeni meni in njej. Z abbejem Benoitom sem bil izgubil edinega tovariša in to baš v trenutku, ko se je obenem z novim prebujenjem mojih moči dramila v meni potreba po družbi in želja po udej-stvovanju. Zato me je kar prijetno presenetilo, ko sem se približal vratom in sem zagledal konja, privezanega nedaleč od njih. Sedlo je bilo opremljeno s torbami, jermen je oškropljeno z blatom.
Andre, ki sem ga našel v dvorani, mi v moje začudenje ni javil gotovega imena, ampak je
nadaljeval svoj posel in brisal z mize prah, ne da bi se obrnil k meni.
"Kdo je tu?" sem prašal ostro.
"Nikogar ni," je odgovoril.
"Nikogar? Čigav je potem ta konj ?"
"Kovačev je, gospod."
"Kako? Butonov?"
"I kakopak. Butonov! To, da ga je privezal pred gospodski-mi vrati, je pač nova navada," je dodal posmehljivo.
"A kaj dela?! Kje je?"
"Tam, kjer je mesto zanj: v konjušnicah," je odvrnil stari sluga. "Mislim, da že dolgo ni opravljal tako poštenega dela."
"Konje kuje?"
"Kaj naj bi delal drugega? Gospod vikont ga menda ne misli povabiti na obed?"
Ne da bi se ustavil ob tej predrznosti, sem; krenil proti hlevom. Začul sem hropenje meha; in ko sem zavil okoli vo-
A 45* VALUE
We offer this BIG SAVING to acquaint you with
Ta dekorativna barva bo dodala k lepoti in okrasu pohištva in lesa. Jako lahko se barva—se posuši v štirih urah—pokrije z enkratnim barvanjem z trajnim gloss dodatkom.
Predno barvate, si oglejte prej
BPS COLOR-MASTER
Nekaj novega in drugačnega—pokaže pravilno rabo barve. Videli boste, kako bodo mnoge BPS barve izgledale na vašem tipu hiše—v sprejemni sobi, spalnici in drugih sobah. "Poskusite" novo barvo, kako izgleda.
POSEBNA RAZPRODAJA NA ČOPIČIH IN KAN-T AH BO VES TA TEDEN
POSEBNO NAZNANILO
Država je ustavila vse vzorce barve zastonj radi pomanjkanja pleha
Toda namestili smo to tako, da če kupite čopič za 15 centov, dobite vzorec barve brezplačno, torej skupno vrednost 45 centov za samo 15 centov. Samo podpišite svoje ime in naslov in prinesite v našo trgovino s 15 centi, pa dobite vzorec najboljše barve, kar jih dela B. P. S.
Razprodaje ne bomo imeli to leto, toda kdorkoli kupi ta teden B. P. S. barvo, dobi 10% popusta. To ne velja za Dutch Boy White Lead ali olje. Odtrgajte tukaj in prinesite k nam
Ime........................................
Naslov......................................
Grdina Hardware
6127 St. Clair Ave.
ENdicott 9559
Odprto vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer, ob sredah samo do opoldne	i
gala, sem naletel na Butona, ki je bil z dvema pomočnikom^ baš sredi dela. Kovač, golorok in opasan s širokim usnjatim predpasnikom, je bil s svojimi golimji, sajastimi laktmi ;spet podoben nekdanjemu Butonu. Toda na sprednjem koncu peč-nice mu je ležala skrbno zložena obleka; višnjeva suknja z rdečimi zaleki, dolg višnjev telovnik in na vrhu klobuk s široko trobojno kokardo. Ko je spustil nogo konja, katerega je koval, se je vzravnal, da bi me pozdravil. V njegovem pogledu je bil nov, ponižen in hkra-tu izzivalen izraz.
"Ali je mogoče?" sem dejal, norčujoč se iz njega. "To je zame prevelika čast, gospod ka-petan! Clan komiteta, pa kuje moje konje!"
"Ali mi ima gospod viskont kaj očitati?" je vprašal in zardel pod rjavino svojih lic.
"Jaz?/ Nikakor ne. A čast, ki mi jo izkazujete, je tako ne-nadejana."
"Vsak mesec sem se oglasil, da postorim, kar je treba," je trdovratno nadaljeval kovač. "Ali se more gospod pritožiti, da njegovi konji niso bili dobro oskrbovani?"
"Ne! Samo ..."
"Ali se je mar gradu gospodu vikonta kaj zgodilo? Ali so mu zažgali le en šnop žita? Ali mu je nestalo le enega žrebeta s pašnikov ali le enega jajca iz kokošnjaka?"
"Ne," sem dejal.
Buton je resno zmajal z glavo.
"Ce mi gospod nima ničesar očitati," je povzel, "tedaj naj me izvoli pustiti, da končam svoje delo. Nato mu predam
"Slutim! Tam je, ker so drugi — in kjer se bodo kmalu godile čudne stvari. Ni zaman, da se klatijo kapucini po deželi. Kadar ti krokarji odlete, bo zasmrdelo po mrhovini. In jaz ne maram, da bi se on vtikal v te posle."
Kovačev glas je bil postal divji in preteč.
"Niti malo ne slutim, kje bi utegnil biti," sem rekel hladno "Niti ne, kaj hočete reči."
"V Nimes je šel," je odvrnil kovač.
"V Nimes?" sem vzkliknil osuplo. "Odkod veste? Vse vam je bolje znano nego meni."
"Vem, kar vem," je odgovoril. "In vem tudi, kaj se kuha v Nimesu. In marsikdo drugi tudi ve. A Saintalaiški in njihovi pajdaši, gospod vikont — da, prav vsi so tam — nam to pot ne uidejo več. Razbili jim bomo glave. Da, gospod vikont, ne varajte se," je nadaljeval, gledaje me z očmi, ki so plame-nele od sumnje in gneva, "nikdar se ne spuščajte v to spletko! Mi smo ljudstvo Da, ljudstvo In gorje tistim, ki jih najdemo na svoji poti."
"Idite," sem velel. "Dovolj sem slišal. Ostavite me."
Trenutek ali dva me je gledal, kakor da mu je odgovor na jeziku. Toda stara navada ga je premagala; zlovoljno je za-godrnjal nekaj v slovo in odšel. Minuto po tem sem začul topot njegovega konja, ki se je oddaljeval po drevoredu.
Sam sem mu bil presekal besedo; in vendar je bil komaj odšel, ko bi ga bil že rad poklical nazaj in .ga izprašal do dobra. Saintalaiški v Nimesu? Abbe Benoit v Nimesu? In da se
sporočilo, ki sem ga prinesel snuje med njimi zarota, v kate-
zanj. A sporočilo je zaupno, in kovačnica ..."
"Ni pravi kraj za skrivnosti, niti za kovačeve ne," sem mu zabrusil preko ramena. "Nu prav, poiščite me na terasi, ko boste gotovi."
Cez pol ure je prišel za menoj, stisnjen v svojo sijajno obleko in — Bog mi • odpusti greh!—z mečem ob boku. Važna skrivnost je bila tale: pri-£ nesel je bil odlok o mojem ime novanju za podpolkovnika narodne straže.
"Ta čin vam je bil podeljen na mojo zahtevo,je dejal z nerodno samozavestjo. "Več glasov je bilo slišati, gospod vikont, ki so trdili, da se niste baš dobro veli za časa pobune, toda jaz sem jih brž ugnal v kozji rog. Rekel sem tudi: 'Ce ne bo podpolkovnika, ne bo ka-petana!' Brez mene pa ne morejo prebiti. Jaz sem tisti, ki
ohranjujem v našem kraju mir _>>
Kak položaj! Res ne vem, ali se mi je zdel na prvi mah bolj smešen ali bolj ponižujoč. Pred šestimi meseci bi bil togotno raztrgal listino, vrgel mu kose v obraz ter ga s palico nagnal izpred svojih oči. Toda marsikaj se je bilo zgodilo od tistih dob; še mrki grohot, ki me je hotel posiliti ,sem ukrotil. Ukrotil sem ga z naporom, ki mi ga je z ene strani narekovala previdnost', z druge pa plemenitejši nagib: spomin na preprosto vdanost, ki mi jo je bil ta mož izkazal v najtežjih okolnostih. Zahvalil sem ga, rekoč, da hočem pismeno sporočiti svojo odločitev komite-tu.
Toda Buton še ni odšel, ampak je v zadregi prestopal s svojimi velikimi nogami; s posmehljivo vljudnostjo sem čakal, kaj bo. Naposled je zago-drnjal:
"Še nekaj bi vam rad povedal, gospod vilcont. Gospodi župnik je odšel iz Sauxa." "Nu — in?"
"Oh! Vrl človek je, ali vsaj, bil je vrl," je nadaljeval, kakor da mu gredo besede le nerade i z jezika. "Toda namenil se jej v osje gnezdo in dobro bi bilo, da ga vi posvarite."
"Kako?" sem rekel. "Ali mar! veste, kje je?"
ro so vsi zapleteni? Ta novica mi je mahoma odprla vrata v vnanji svet; še tisti mah sem se prestal čutiti zaprtega v svojo
CE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razu me vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
.PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
in žensk. Plesali so in prepevali okoli velikega drevesa, ki je bilo sicer že golo, a vse okrašeno z zastavami; nekaj starcev je sedelo ob deblu, v notranjosti kroga, in da ni bilo mraza in zimskega lica pokrajine, bi bil prav gotovo mislil, da vidim majsko slavje.
Ko sem se pojavil, so pesmi utihnile; nato sta dva stara se-ljaka ostavila krog in pristopila k meni, držeč se za roke.
"Slava Vlaisu in Gironu" je vzkliknil prvi.
"Slava Gironu in •Vlaisu" je zaklical drugi.
In ne da bi počakala mojega odgovora, sta dodala oba v en glas:
"V srečen dan ste prišli" Nehote sem se nasmehnil. '"'To jni je zelo drago," sem dejal. "A dovolite, da vaju vprašam, kaj slavite."
"Občini Giron in Vlais in Gi-ron," sta odgovorila, spet oba hkratu, "sta odsihdob ena sa-
/saj tollkoTakoVkak'potnUist Dfanes' drŽaivljan- smo
drh stare mejnike m pokopal'
nekdanjo zavist. Vlaiška in gi-ronska srca bodo poslej utripa la v bratski slogi."
Komaj sem se premagal, da se nisem zasmejal njunemu prostodušju; na srečo se je tisti mah spet začelo petje in poskakovanje okoli drevesa. Čestital sem jima.
"Ali, državljan, vse to še ni nič," je odvrnil prvi s polno re-snobo. "Zdaj ne izginjajo samo meje med občinami: tudi meja med pokrajinami ni več. V Va-lenci
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
selsko samoto in ločenega od človeške družbe. Veliko mesto-na jugu je vstalo pred mojimi očmi v prašni belini; videl sem, kako se začenjajo v njem ho-matije — in sredi meteža dogodkov se je pojavila Deniza de Saint-Alais, ki me je gledala z žalostnimi očmi.
Abbe Benoit se je bil odpravil tja. Zakaj ne bi šel tudi jaz?
V	silni notranji zmedi sem se izprehajal sem ter tja. Bolj ko sem se ukvarjal s to mislijo, bolj me je mikala; čim del j sem mislil na mrko brezdelje, v katero sem bil obsojen doma, tem bolj me je vabila želja, da se vzdignem na pot.
In zakaj tudi ne? Zakaj ne bi šel?
V	žepu sem imel odlok, ki mi ni dajal samo čina podpolkovnika narodne straže, ampak me je celo imenoval "bivšega predsednika odseka za javno blaginjo v Quercyjskem generalstvu
Ta odlok je moral žaleči
v
ter mi ohlajšati potovanje. Za to, da nisem ostal na svojem mestu, je bila moja dolga bolezen najboljši izgovor. Denarja sem imel v gradu več, nego sem ga potreboval. Z eno besedo, nisem si mogel misliti, kakšne zapreke naj bi mi branile kreniti na pot, če bi se odločil za to.
In odločil sem se kmalu. Drugi dan sem prvič po svoji bolezni zajahal konja, jezdil po cesti skoro miljo daleč in prišel ves upehan domov.
Naslednje dni sem jahal tja do Saint-Alaisa, kjer sem videl razvaline gradu, in nazaj. To pot nisem bil več tako utrujen.
Drugi dan sem počival, ker jo bila nedelja; v pondeljek sem se spustil do pol poti proti Cahorsu. Tisti večer sem očistil svoje pištole in Gilles mi je po mojih navodilih pripravil prtljago. Drugo jutro, dne 6 marca, sem krenil z doma; na koncu vasi sem se ločil od Andreja in odjahal proti Figeacu. Občutek, da puščam vse težave in zagate za seboj, in misel na tisto, kar je bilo pred menoj, sta me krepili vse do ure, ko je marčevo solnce zatonilo in se umaknilo hladni večerni temi, ki je v neznanem, novem kraju vselej polna mrke otožnosti.
XV Millau.
Spotoma sem opazil marsikaj čudnega. Tako sem na primer videl na poljih oborožene seljake; v sleherni vasi sem naletel na moške, ki so se vežbali v orožju; in v vsaki gostilni, ki sem se ustavil v njej, je sedelo za mizo tucat zarobljencev z vinskimi kozarci, časih celo s črnilnikom pred seboj, in če sem vprašal, kdo so, sem zvedel, da predstavljajo odsek za javno blaginjo. Toda na večer tretjega dne sem videl nekaj, kar je bilo še bolj čudno od vsega tega. Zavijal sem baš v Tarnsko dolino, ki se pri Mil-lauu zaje v Cevenne; krivec je pihal, nebo je bilo oblačno, pokrajina sivkasta in gola; kako miljo pred menoj se je dvigala mrka, višnjevkasta gmota hribovja. Ko sem utrujen korakal vštric svojega konja, sem zdajci začul zbor pojočih glasov. Ozrl sem se. Petje je bilo jasno in mehko kakor nadnaravna godba in zdelo se je, da vstaja tik pred menoj iz zemlje.
Skrivnost se mi je kmalu ra-zodela. Prispel sem do roba majhne kotline in zagledal pred seboj vasico, pred katero je bilo zbranih do sto ljudi, moških
živeli v miru. NikakihP"^ bo več. Žito bo krožilo J0,,*9* želi, ne da bi ga ovirale d«* ne. Vsi bodo svobodni d« ljani. Vsi bodo bogati." (Dalje prihodnjih)
ocl 1
V BLAG SP
onkraj gora, sta si oba1 pete obletnice s^ j bregova Rhone podala roke in ljubljene soprog^
si prisegla večno prijateljstvo.,p	MoIAVS'
Vsi Francozi so zdaj" bratje; in ifTSIIlCCS	,
vsi Francozi so v vseh francoskih pokrajinah doma."
"Krasna misel" sem vzkliknil, da bi nekaj rekel.
"In nihče, kar je sinov Francije, ne bo več prelival francoske krvi," je nadaljeval seljak.
"Tako bodi"
"Katoličani in protestantje, protestantje in katoličani bodo
Ui je zatisnila svoje mik
1937 ob 6. Mri^^
Le sladko spavaj dragraJu¥-,; tam sreče se raduj v » W*^ enkrat pri Tebi v vecn» tam bomo se sežli, drag"
Žalujoči ostali:	.
PETER, Bopr^'yjjF ŠTEFAN. TONI, JOBf1' MAX, sinov^
Cleveland, O., 6. maja.
UČITE SE ANGLEŠČINE
!z Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BEKlLA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave.
FLOWERS FOR MOTHER'S DAY


CVETLICE ZA MATERINSKI DAN Member of T. D. S. We Telegraph Flowers Everywhere! Se priporoča
JAMES A. SLAPNIK, JI»vo
6620 St. Clair Avenue	HEnderso&***^
.......A i