AMERIŠKA „ <) —» AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 136 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 11, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. itavkarji so voljni začeti z delom etdnevna stavba pri North American Aviation Corp. je popolnoma razbita in stavkarji so sklenili, da gredo vsi nazaj v tovarno vprašat za delo. Delavce bo zdaj plačevala vlada. Ž ok Ciper bi dal Hitlerju liko potreben baker Washington. — Splošno se pri-bo Hitler kmalu na-^l angleški otok Ciper v Sinem delu Sredozemskega ^ja. Otok ni samo važen iz _tategičnega ozira, ampak tudi Jfjt^ bakrenih rudnikov. Bakre-ruda na otoku sicer nj kdove velika, toda vsaka naj- Njša hica bi prišla Hitler- Pfav. Skrene rudnike so obratova-*'cer na zelo primitiven način, stari prebivalci otoka, nekako 0 let pred Kr. To so spozna-.^rinoslovci pri preiskovanju in zapuščenih rudnikov, rečeno, bakrena ruda na li ni bogve kako bogata, še vedno tolika, da se jo kopati. Danes koplje to na otoku neka ameriška Strokovnjaki sodijo, da ^ bakreni rudniki najstarej-svetu. >0 >0* oil nle Los Angeles, 10. jun. — Stavkarji, ki pripadajo Ameriški ^vtni uniji, podružnica CIO, so sklenili, da se vrnejo na delo v °rthAmerican Aviation Corp. Stavkarji so imeli danes zboro-[aije na prostem in odglasovali, da se vrnejo na delo pod pogo-% da se jih radi stavke ne bo preganjalo, da se jim ne bo po-unijskih kart ter da se jim bo dovolilo pogajati se za prvot-zahtevo po boljši plači in unijski delavnici. * Podpolkovnik Branshaw, ki je z vojaštvom zasedel tovarno in ki zdaj obratuje pod njegovim nadzorstvom, je rekel, da še ne ve, če se bo dovolilo stavkaj-j em vrniti se na delo v masah. Zagotovil pa je, da se stavkarjev ne bo preganjalo radi tega, ker so člani unije. Branshaw je tudi izjavil, da je od 7,000 delavcev, ki so normalno zaposleni, danes že delalo 4,875 in drugi se stalno vračajo na delo. Podpolkovnik Branshaw je tudi povedal, da so delavci, ki so se vrnili na delo veseli, da so zopet nazaj in da bo tovarna v kratkem izdelovala svojo kvot*.) letal na dan. Robert Malloy, eden voditeljev pri stavki je rekel delavcem: "Da, šli bomo nazaj v tovarno in jo 100 odstotno organizirali. Potem bomo pa prisilili vlado, da bo vrgla karte na mizo in pokazala, če Je vojaštvo v tovarni radi produkcije ali zato, da zlomi unijo." Vojaki so obkrožili tovarno eno miljo naokrog in niso pustili nikogar blizu, ako se ni izkazal, da želi na delo v tovarno. One delavce, ki so delali ponoči in ki so končali delo ob treh zjutraj, so odpeljali na njih domove vojaki na svojih trukih, ako delavci niso imeli svojih avtov. Dokler bo (tovarna obratovala pod vojaškim nadzorstvom, bodo delavci plačani od vlade. /Če bo pa vso tovarno financirala vlada, se še ne ve. -—o- V POROKE soboto ob devetih se bosta ,°čila v cerkvi s^. Lovrenca Magdalence in Elizabeth ženin je sin dobro po-■e družine Mr. in Mrs. Frank Valence iz 10713 Prince !■> nevesta je pa hčerka Mr. Tirna iz Maple Heights, ^lademu paru želimo mnogo in zadovoljstva v zakon-stanu. desetih se bosta pa poro-istotam gdč. Antoinette hčerka Mr. in Mrs. Anton iz 4835 Green Rd., Warble, Heights, O. in Mr. t.'e Kainec, sin Mrs. Mary H 4744 Green Rd., War-'^ille Heights. Druga bosta S. Turk, nevestin brat in "OHpk Kainec, ženinov brat; dru-. Pa Fany P en ca, Irene V in Katherine Gluch. Vse 0l3še želimo mlademu paru. 11. I 'k. IDEJA ZA Sevanje ?°Hen, N. J.—Gostilničar Pilsum ima sicer rad ®alun odjemalcev, obenem pa ne zdi prav, da bi zapravili v gostilni ves žek. Zato je dal napraviti Vi 80 zaboj čkov, katerih ( nosi ime lastnika in na Iji k , nialo odprtino. Je med svojimi Orgamzi odjemalci Šest ameriških letalcev ubitih z letalom Armadni bombnik, ki je bil odletel v nedeljo zjutraj iz Salt Lake City, Utah, proti Chicagu, je treščil blrzu Lyman, Wyoming na tla. Vseh šest mož posadke je bilo ubitih. Med temi je bil poročnik Harvey i ž Cleve-landa, ki je bil na potu, da obišče svoje starše v Lakewoodu. U. S. so pripravljene priznati vlado svobodne Francije Washington, D. C. — Diplomatski opazovalci so prepričani, da če bo boj za Sirijo količkaj pokazal, da obstoja med Nemči jo in Francijo kaka vojaška zveza, bodo Zed. države takoj pri znale kot edino veljavno vlado za Francijo vlado generala De-Gaulle, katerega čete zdaj pomagajo Angliji pri okupaciji Sirije. V tem slučaju bo vlada Zed. držav smatrala sedanjo francosko vlado kot "vlado v ujetništvu," torej kot taka nima nobene svobodne oblasti nad francoskim narodom. V tem slučaju bi ameriška vlada tudi ne priznala! francoskega poslanika Haye-a, katerega je poslala v Washington vlada maršala Petaina. Poslanik Haye je 'opetovano zagotovil državnega tajnika Hulla, da francoska vlada ne bo pomagala Nemčiji v boju proti Angliji. Kakor hitro bo ameriška vlada videla, da obstoji vojaška zveza med Francijo in Nemčijo, bo zasedla francoske otoke ob ameriški obali. V tem slučaju se bo ameriška vlada posvetovala z republikami Južne in Srednje Amerike. Oh, če ga dobijo v roke! Stavka pri Aluminum Co. Taborišče Robinson, Ark. j i • • * se nadaljuje, čeprav je bil dosežen sporazum Sinoči je bil v Washingtonu Vov .katerih vsak lastuje palček ali zabojček. Ka-tkateri naroči: "Natoči mi i>le8a!" ga gostilničar opombi vrže nekaj tudi v zaboj-j^er so ljudje v takih tre-'h navadno dobre volje, rajo nekaj, nikelj, desetico, j** ali tudi več. Od julija Membra lanskega leta so ij>brali $1,250,in denar na-1 banko. Tako ima vsak pivskih bratcev na banki $150. Dekleti zmagovalki Nedavno je angleški časopis Cleveland Plain Dealer vodil ta-kozvani Bicycle Safety Scrap-book kontest, katerega se je udeležilo veliko šolske mladine. Zmagovalki v tej tekmi sta pa bili Helen Stampfel, stara 11 let, in Rose Zalar, tudi stara 11 let, ki pohajata v East Madison šolo. Kot nagrado za zmago bosta dobili prosto vožnjo in plačane stroške za obisk v Williamsburg, Va. in Washington, D. C., kjer bosta imeli priliko ogledati si zgodovinske prostore iri Belo hišo. Helen je hčerka družine Mr. im Mrs. Joseph Stampfel, 6307 Bonna Ave., Rose pa živi na 6723 St. Clair Ave. Na piknik! Kar zdaj se že pripravite, da boste šli v nedeljo popoldne na piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ, ki se vrši na Pintarjevi farmi, še nikoli ni bilo tako prijetno, kot bo tam v nedeljo, trdi pripravljalni odbor. Nag je skočil med kače klopotače in umrl Colfax, Cal.—John L. Ott-man, ki ima restavracijo v tem mestu, je najbrže v hipni blaznosti razbil vso kuhinjsko posodo, potem pa šel na sosedno Evansovo farmo, kjer goje kače klopotače, da prodajajo strup. Pred ograjo se je do nagega slekel in skočil med kače. Kot se vidi po sledovih, se je Ottman plazil med kačami, katerih je bilo tam okrog 85 in ki so ga vsega opikale. Potem je šel zopet domov in tam umrl. KADAR OPOROKA NE POVE DOVOLJ JASNO Lincoln, Neb. — Lewis A. Pfost je zapustil ob smrti $12,-000. V svoji oporoki je navedel, "da naj se razdeli premoženje enako med mojim sinom in mojimi 12 vnuki." Sin je zahteval zase polovico, to je $6,000, a druga polovica naj bi šla njegovim otrokom. Toda varuh za otroke je rekel, da oporoka pomeni, da se razdeli vsa dediščina na 13 enakih delov. Zadeva je zdaj na najvišjem sodišču, ki naj določi, kako je mislil umrli, ko je delal oporoko. — Stotnijski trobentač Vernon Adams se že\od nedelje skriva pred fanti{ Oh, če ga dobijo v roke! Pa ni napravil nič drugega, kot da je v nedeljo pozabili ^ jS nedelja in je fantom, zatrobil ob 5:45 zjutraj budnico kot v delovnik. Ko so zaslišali trombo trobentači pri drugih stotnijah. so tudi eni trobili," da je bilo veselje. Kmalu je bilo vse taborišče pokonci s primernimi "dodatki," ki so neiz-ogibljivi, če fantje vidijo, da so brez potreb$ vstali. -o-i— Direktor Ness piše pismo elevelandskim staršem Varnostni direktor Eliot Ness nas je naprosil, naj priobčimo sledeče pismo, ki ga je naslovil na starše: "Dragi starši! Šole zaključejo svoj pouk in ■počitnice se bodo pričele. Te počitnice prinašajo zdaj vam staršem več odgovornosti za varstvo vaših otrok. Zadnjih devet mesecev so šolske oblasti opozarjale otroke na nevarnosti na cesti, prihodnjih ) 12 tednov bo pa to vaša naloga: Statistika kaže, da so poletne počitnice posebno nevarne za otroke. To je doba, ko otrok posveča dnevne ure igram. To naj bi bil čks radosti in zabave, pa fe dostikrat zagrenjen z nesrečami. Največkrat doleti otroka smrt ali poškodba v sledečih slučajih: ako steče na cesto za, parkanim avtom; če gre preko ceste sredi bloka; če gre čez cesto proti rdeči luči; če se igra na cesti. Zato poučite otroke v prvi vrsti: naj postoje na robniku ter se ozrejo na levo in desno, pred-no gredo čez cesto; naj gredo čez cesto, kjer je prostor za to; naj gredo samo takrat, kadar jim to dovoli zelena luč; naj se igrajo vedno samo na varnem prostoru. Predvsem pa dajte otrokom sami zgled s tem ,da se tudi vi ravnate po gornjih navodilih. Storite 'Ose v svoji moči, da boste varovali otroke pred prometnimi nezgodami, pred poškodbo ali celo smrtjo." dosežen ' sporazum med tovarno Aluminum, Co. of America na Harvard Ave. in zastopniki unije CIO, toda lokalni voditelji stavke pravijo, da se samo "nekaj govori" o tem in da se bo stavka nadaljevala, dokler delavci, ne odglasujejo, če sprejmejo pogoje ali ne. Danes popoldne se bo vršil shod stavkarjev, kjer se jim bo predložilo pogoje za sprejem ali zavrnitev. Vladni posredovalni odbor, ki je vodil pogajanja med unijo in tovarno, je rekel, da smatra stavko končano, ker je unija pristala, da sprejme 1 cent pribolj ška na uro pri mezdi. Pogoje je podpisal za delavce unijski glavni tajnik Edward T. Cheyfitz. Paul Martin, predsednik lokalne unije, je rekel sinoči delavcem, da poročila o sporazumu niso resnična in da naj še naprej vzdržijo piketno jstražo okrog tovarne. Razstrelba je delo komitadžev Nad 800 nemških vojakov je zletelo v zrak v stari Jugoslovanski trdnjavi Bern, Švica, 9. junija. — Nad sla in hiše so se začele rušiti nad Uslužbenci ulične železnice dobijo zvišanje Včeraj je unija delavcev pri clevelandski ulični železnici sprejela novo pogodboj ki jim daje 5 centov več plače na uro, veljavno od 1. januarja in 1 cent dodatno od 1. septembra Angleške čete so že v predmestju Damska New York, 11. jun.—Kot je poročal danes radio, so angleške čete že v predmestju Damaska v Siriji. Dalje poroča radio, da so nemški bombniki včeraj zjutraj tri ure bombardirali pristanišče Haifa v Pales,tipi, kjer so' napravili nekaj škode. To je bilo prvič, da so Nemci bombardirali Palestino. Angleške čete in čete "svobodne Francije" se naglo približujejo Damasku, glavnem mestu Sirije. Dozdaj so se francoske kolonijalne, čete le malo upirale in tudi za Damask se ne pričakuje posebnih bojev. Angleško poročilo zatrjuje, da bo Damask nocoj v njih rokah. SIN JE BOLJŠI RIBIČ KOT OČE Blair, Neb. — Bill Wlil, star 8 let, je spravil svojega očeta, izkušenega ribiča, v nemalo sramoto. Ko sta oni dan ribarila, je za sinov trnek pograbila riba. Oče je hotel pokazati sinu, kako se ribo potegne iz vode. Pograbil je sinovo vrvico, potegnil in vrvica se je ročno pretrgala. Sinko je bil nevoljen, privezal je nov trnek in ga vrgel v vodo. Ko je čez kaki dve uri pograbila za vado druga riba, ni povedal očetu nič, ampak mojstrsko sam potegnil ribo' iz vode. Glejte čudo, bila je prav ona riba, kiije prej očetu ušla, ker v ustih je imela tudi prejšnji trnek. 1,500 oseb je bilo ubitih in več kot 2,000 ranjenih, ko je zletelo v zrak skladišče municije v stari jugoslovanski trdnjavi Smede-rovo, ki leži južno od Belgrada, v kotu izliva reke Jeseva v Donavo. Razstrelba se je pripetila v noči od zadnjega četrtka na petek, kot kažejo poročila. Splošno se sodi, da so razstrel-bo povzročili jugoslovanski ko-mitadži, ko so zvedeli, da bodo začeli rabiti to zalogo municije Nemci. Vest o razstrelbi je dospela iz Jugoslavije šele danes, očividno iz vzroka, ker so hotele nemške oblasti vso stvar zamolčati in cenzura ni pustila nobenih tozadevnih poročil čez mejo. Iz zanesljivih virov se poroča, da je ihed mrtvimi najmanj 800 nemških vojakov. Razstrelba v trdnjavi je porušila najmanj dve tretjini mesta, ki leži okrog trdnjave. Oni, katere so še žive izkopali izpod razvalin, poročajo o strašnem dogodku. Pravijo, da jim je na- njih glavami. Iz nekaterih hiš je švignil plamen in na par krajih je začelo goreti. K sreči ni nastal splošen požar, ker bi bili sicer vsi ljudje zgoreli pri živem telesu, ki se niso mogli dovolj naglo rešiti iz podrtih hiš. V teku dveh ur je dospela prva pomoč iz Belgrada. Od vse ogromne trdnjave ni ostalo drugega kot ena velika jama, trdi poročilo) V tej trdnjavi je imela jugoslovanska armada enega svojih glavnih skladišč za municijo, ki je pri umiku iz Belgrada ni mogla vzeti s seboj, ker so bili Nemci prenaglo prišli. V tem kraju je baje glavni delokrog komitadžev in teh 800 nemških vojakov, ki so zleteli s trdnjavo v zrak, je bilo v zadnjem času poslanih sem, da bodo pomagali očistiti kraj jugoslovanskih četašev. Očividno je, da bodo Nemci drago plačali okupacijo Jugoslavije in jugoslovanski četaši bodo poskrbeli, da Nemcem bivanje na jugoslovanski zemlji ne bo enkrat švignil pred očmi ,vid jemajoč blisk, zemlja se je stre- posebno prijetno -o- Organizatorja za CIO in vodjo stavke, so prijeli vladni agentje radi komunistične aktivnosti Washington, 10. jun. — Alex da ju' je Balint nagovarjal, naj Balint, ki je bil odgovoren za stavko pri Aluminum Co. of America v Clevelandu, je bil danes prijet od vladnih detektivov in pripeljan pred Diesov preiskovalni odbor. Tukaj so ga trdo prijemali glede njegove aktivnosti pri komunistični stranki. Balint je ravno zapustil sejo z vladnim posredovalnim odborom in je bil na tem, da se z letalom vrne v Cleveland, da bo govoril stavkarjem, ko so mu napovedali aretacijo. Iz Cleve-landa sta dospela Mrš. Vera As-pergis iz 706 Bradley Ct, in Andrew Balunek iz 7924 Holton Ave., ki sta pričala pod prisego, Olje bo odločevalo v sedanji vojni Washington, D. C. — Nek visok častnik ameriške mornarice je izjavil, da bo izid sedanje vojne odločilen po tem, kako bosta mogli dobiti Anglija in Nemčija zaloge olja. Katera bo imela dovolj olja, tista bo zmagala. Ta mornariški častnik, ki je priznana avtoriteta v oljnih problemih, trdi, da Hitlerjeva zračna sila že čuti pomanjkanje olja in zato bo Hitler napel vse sile, da <^obi v roke oljna polja v Perziji in Iraqu. Na drugi strani ima pa Anglija zagotovljeno zalogo olja v Zed. državah in v Južni Ameriki. Ako bo Hitler premagal Angleže v Perziji in Iraqu in dobil v roke tamošnje oljne vrelce, bo dobil komaj 7 odstotkov vsega olja, kar se ga pridobi po svetu. Koliko dobi Hitler olja iz Rusije, ni znano natančno, toda strokovnjaki sodijo, da ga ne dosti. Kuriva bo manjkalo prihodno zimo Washington. — Vlada poziv-lje narod, naj začne že zdaj kupovati premog za zimo, ker ga bo morda primanjkovalo. Notranji tajnik Ickes pa že napoveduje pomanjkanje olja in namiguje, da bodo morale vzhodne države porabiti manj gazolina v svoji]} avtih in domovih, kjer grejejo z oljem, bodo morali porabiti manj istega. Kdaj bodo prišle restrikcije v veljavo, še ni znano. Anglija pa lahko računa na neusahljive oljne zaloge v Zed. državah in skoro gotovo ji bodo dale na razpolago vso zalogo tudi republike Latinske Amerike. Da je zaloga olja v Nemčiji zelo pri kraju, sodi ta strokovnjak na podlagi tega, da nem ška zračna sila ne more vršiti dveh napadov ob istem času Recimo, ko so nemški bombniki napadali otok Kreto, so bila an gleška mesta skoro brez napadov. Ako bi imel Hitler dovolj olja in gazolina, bi bil napada London noč in dan, in obenem bombardiral otok Kreto. In ker tega ni storil, je to znamenje, da ni mogel. Edino logično izvajanje iz tega je, da Hitlerjev voja ški stroj nima dovolj olja. pristopita h'komunistični stranki. , Balint je pa vse odločno zanikal. Izpovedal je, da je bil rojen leta 1912 na Madjarskem, da je prišel v Ameriko 1920 ter tudi priznal, da je odsedel v zaporu, ko je bil 16 let star, 11 mesecev, ker je bil ukradel avto. Ko so ga vprašali, če je bil kdaj član komunistične stranke, je rekel, da nikoli in da ga zdaj dolže tega, ker hočejo umazati organizacijo. Ko so ga vprašali, če verjame, da je komunistična stranka cokla organiziranemu delavstvu, je rekel, da tega ne ve, ker mu niso znane smernice komunistov. Stavka na 63. cesti yčeraj so odšli delavci v amson-Sessions tovarni na stavko. Tovarna se nahaja na 915 E. 63. St. Delavci pravijo, da se vodstvo tovarne noče pogajati z unijo, ki spada k CIO, za 'boljšo mezdo, plačane počitnice in da se dene v tovarno razne varnostne naprave. Pomožni poslovodja v tovarni, L. Lesnak pa trdi, da je prišla stavka kot presenečenje za kompanijo in da vodstvo še zdaj ne ve, zakaj je bila stavka začeta. V tovarni dela preka 500 delavcev, ki izdelujejo razne dele za letala po naročilu vlade. "Euclidski dan" Danes popoldne in zvečer bo v Euclid' Beach parku "euclidski dan." Program je sledeč: Ob treh popoldne so dirke in igre za mlade in stare in zahodno od Log Cabin. Od 3:30 do 5:30 bo ples v glavnem paviljonu; igrajo šolski orkestri. Ob sedmih zvečer bo pa glasbeni koncert in pozdrav novim državljanom, katerim bo govoril sodnik Lausche. Vsi ste prijazno vabljeni! Dodatno poročilo Pokojna Uršula Blatnik zapušča poleg drugih številnih sorodnikov tukaj tudi hčer Miss Ur-suld Blatnik. IZ NAŠIH NASELBIN Pueblo, Colo. Te dni je umrla Barbara Klemenčič, doma od nekod v Beli Krajini. Chicago. — Kakor poročajo čikaški listi, je advokat Isaac K. Goodman računal staremu rojaku Fr. S. Košmerlu $26,000 za sodnijsko izterjavo (foreclosure) nekega vknjiženega dolga v vsoti $18,082 in poleg tega zahteva od Košmerla še nadaljnjih $22,-000. Zadeva je bila naznanjena odvetniški organizaciji, katera je spoznala Goodmana krivega ode-ruštva in je predložila vrhovnemu državnemu sodišču, naj odvzame omenjenemu odvetniku pravico odvetništva. Barberton, O. — Mary Korene je bila te dni operirana na vnetem slepiču in nahaja se v mestni bolnišnici v resnem položaju. Chicago. — Dne 25, maja je prišel izLloydella, Pa., v Chicago 20-letni Joseph Hribar. Dobil je takoj delo, toda čez pet dni, dne 31. maja, so ga že odpeljali v bolnišnico, v kateri je bil še tisto noč operiran na vnetem slepiču. Fant ima v Pennsylvania i starše, tu ima pa sestro in teto Mary Sernel, pri kateri stanuje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: Ha Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.(K Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka. 3c_____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O S and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c_____ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ No. 136 Wed., June 11, 1941 Boj za Sirijo V nedeljo navsezgodaj zjutraj so udrle angleške čete v francoski mandat, Sirijo. Poročila vedo povedati, da so se pridružile angleškim četam tudi one čete Francozov, ki spadajo k "svobodni Franciji" in ki hočejo s pomočjo Anglije izvojevati za Francijo svobodo izpod nemškega jarma. Po sodbi starinoslovcev je Sirija najstarejša obljudena dežela na svetu. Od njenega rodovitnega obrežja so vozile v davnih časih male pa trdne ladjice Feničanov, ki so nosile blago na trg v razne kraje Sredozemskega morja. Grki in Rimljani, Perzijci in Mohamedanci so zapustili svoje sledove v tej deželi, ki je v sedanjih modernih časih v prvi vrsti poljedelska dežela, kot je bila agrikulturna že v starih čnsih Sirija, ki obsega okrog 60,000 štirjaških milj ozemlja-, preživlja svoje 3,600,000 duš broječe prebivalstvo, v pretežni večini muslimane. Ob morju rastejo olive in prideluje se tobak, v notrajnosti se pa raztezajo vroče puščave s tu pa tam kako zeleno oazo. Pod francosko vlado se je napeljalo umetno namakanje zemlje, da je postala zemlja rodovitna. Francozi so zgradili tudi dobre ceste in železnice. Iz vojaških potreb so Francozi zgradili devet dobro uporabnih zrakoplovnih pristanov. Poročila iz Turčije so zatrjevala, da je nekaj teh zrakoplovnih pristanov v nemških rokah, dasi je francoska vlada to odločno zanikala. Toda naj bo že to tako alihako, fakt je pa le, da so zadnji mesec v Siriji pristajala nemška letala, ki so od tukaj vodila in pomagala iraqiskim vstašem proti Angliji. Vstaja v lraqu je bila'sicer zadušena, toda Nemci še vedno poželjivo gledajo na bogata oljna polja v lraqu. Nemci so zdaj na Kreti, ki je samo 350 milj oddaljen od otoka Cipra, ki je angleška last in ki leži ob sirski obali. Zato je pa silne važnosti, kdo poseduje Sirijo. Ako bi io dobili v roke Nemci, bi od tukaj lahko napadali sosedno Mezopotamijo ali Iraq, lahko bi napadali otok Ciper in lahko bi pognali svoje mehanizirane čete preko Transjordanije proti Egiptu. Suez in Aleksandrija bi bila nevarno ogroža Na piknik društva sv. Vida št. 25 RSKJ na in s tem nevarno ogrožana angleška bojna mornarica, .ki ima glavno oporišče v Aleksandriji. Dokler je bila Francija zaveznica Anglije, je bila varna angleška posest na Bližnjem vzhodu. Toda odkar je postalo očito, da francoska vlada pomaga Nemčiji in ko Francija ni mignila niti z mezincem, ko so nemški bombniki pristajali v Siriji, je bila Anglija prisiljena storiti odločne korake in zasesti Sirijo prej, predno se bo tam Hitler dodobra utrdil. Francija sicer protestira proti vpadu angleške armade v Širijo, in njena armada, ki šteje baje kakih 50,000 slabo oboroženih vojakov, je dobila povelje od mrašala Petaina, da se upre angleški invaziji. Toda ko so prihajali nemški bombniki in dobivali tukaj olje in gazolin, je francoska vlada molčala z izgovorom, da dovoljuje mirovna pogodba med Nemčijo in Francijo rabo sirskih zrakoplovnih pristanov nemškim letalom. In če se vsedejo nemška letala v Siriji, potem je to toliko, kot bi bila Nemčija gospodar nad deželo. Tega pa Anglija radi svoje lastne varnosti ni smela dovoliti in je pognala svojo armado v Sirijo, predno bi Hitler poslal t je izdatnejšo vojaško silo. Angleži ne bodo imeli dosti dela v Siriji, dokler ne pride tje nemška armada. Ko pa pride' ta, tedaj lahko pričakujemo tukaj silne boje. In da jih pričakuje tudi Anglija, kaže dejstvo, da ima Anglija tukaj okrog do 500,000 mož broječo armado. Tolike važnosti je Sirija, če je v angleških ali nemških rokah. V Siriji se bo odločilo, kdo bo gospodar na Bližnjem vzhodu in kdo v Sredozemlju: ali bo Anglija obdržala tukaj svojo oblast, ali jo bosta dobili Nemčija in Italija oziroma Hitler sam. V tem zadnjem slučaju se bo morala umakniti angleška bojna mornarica-na prihodnjo obrambeno linijo, ki je od Rdečega morja do Indije. In predno se bo umaknila, je razumljivo, da se bo branila z vsemi silami. - Nekateri vojaški strokovnjaki so sicer mnenja, da Hitler ni nameraval resno ogrožati Sirije, ampak je hotel samo izvabiti tje Angleže iz Afrike, da bi tako lažje in z večjim . uspehom udaril iz Libije proti Suezu. Koliko je resnice na i tem, bomo kmalu slišali. Pomislite, Hitler nima namena napasti Zed. držav! Zadnji teden je bil v posetih pri diktatorju Hitlerju ameriški časnikarski poročevalec Cudahy, bivši ameriški poslanik za Belgijo. To je tisti John Cudahy iz znane ameriške veletrgovine z mesnino, ki je po razsulu Belgije na vsa usta hitel opravičevati belgijskega kralja Leopolda, da je ravnal prav, ko se je s svojo armado vdal Hitlerju in pustil, Angleže ter Francoze sredi boja na cedilu. Torej ta Cudahy je bil v posetih pri Hitlerju in ta mu je dal presenetljivo zagotovilo, morda celo častno besedo, da mu niti v sanjah ne pride na misel, da bi kdaj napadel Zed. države. In veste, kje je dal Hitler ameriškemu časnikarskemu poročevalcu to "sveto zagotovilo," da njegovi načrti ne ka- Zopet se nam je približal čas piknikov in vsak se rad odpelje malo v prosto naravo, da se po celem tednu trdega dela v tovarni navžije svežega zraka, ker v teh časih prapravljanja za obrambo imamo zelo malo casčt za razvedrilo. Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi naše društvo vrtno veselico na dobro znanih Pintarjevih prostorih na E. 260 St., med Lake Shore Blvd. in LakelandiBlvd. (poprej St. Clair Ave.), in sicer v nedeljo, 15. junija. To- bo velik dan za nas, kef bomo imeli godovanje namreč praznovali bomo god našega patrona sv. Vida. Po starih običajih je to veliko praznovanje, zato naj bo tudi za nas to velik dan. V mnogih krajih so naši nesrečni domačini, ki bi zelo radi obhajali take slavnosti, nam reč godovanje ali žegnanje in bi se radi skupno shajali in poza bavali, pa so jim take pravice odklonjene, mi smo pa v resni ci zelo srečni, ker živimo v Ame riki in se lahko svobodno shajamo skupaj. Zato prijazno vabimo vse članstvo domačih in sosednjih društev, člane in članice našega društva in njih prijatelje, posebno pa sq vse lokalne glavne uradnike naše Jedno-te, da se udeležijo in se. nam pridružijo. Pridite vsi na to našo vrtno veselico, ker prostor je prijazen in zelo ugoden za piknike. Gotovo že veste iz prejšnjih let, da imamo Vidovci vedno preskrbljene izvrstne kuharice in kel-narje, ki vam vedno radi postrežejo z vsemi dobrotami, če ste lačni ali pa žejni. Za ples bo pa igral naš dobro poznani član Louis Trebar in njegov orkester, da se bo lahko vsak po domače zavrtel. Za delavce in delavke cd vese-ličnega odbora pa sporočam, da se odpeljemo izpred šole sv. Vida ob pol 11 dopoldne z Miheli-cheVim trukom. Potem bo prišel s trukom še enkrat nazaj pred šolo sv. Vida, to bo ob eni uri popoldne in bo naložil vse, ki se želijo peljati na piknikov prostor; potem bo pa vozil od konca St. Clair-Nottingham ulične kare na piknikov prostor. Kje bi si iskali bolj veselega razvedrila kot na našem pikniku, da enkrat na leto pridemo vsi skupaj, da se malo pogovorimo in spoznamo drug drugega, da tako ostane bolj prijateljska vez med nami. Zato ponovno vabim in želim, da se vsi vidimo skupaj v nede-jo na Pinta.rjevi farmi. Na svidenje! Pozdrav! Anthony J. Fortuna, taj. --o- trebno, da bi od časa do časa člani podali tudi kakšen dober nasvet v korist in napredek našega društva, če se sami člani ne boi»o zanimali za svoje društvo, kdo pa naj se potem zanima! Sedaj je zopet tukaj sezona piknikov. Vsak dan lahko čita-mo v časopisju vabila na piknike itd. Samo malo poglejmo kako je članstvo drugih društev aktivno in se v resnici zanima za svoje društvo in kaj pa delamo mi člani društva Srca Jezusovega? Ne prirejamo ne veselic in ne piknikov, v nobenem slučaju ne nadlegujemo članstva in menda je prav to krivo, da se posamezniki tudi za seje ne zanimajo. Nekateri celo mislijo, da ko je izvoljen odbor, da je pač samo njegova naloga, da dela in drugi pa le od časa do časa lahko malo pogodrnjajo. Kot dolgoletni član in uradnik društva apeliram na vse naše člane, da bi se vsaj sej udeleževali v malo večjem številu. Saj naše seje niso dolge. Vsak naj malo premisli kaj ima kaj povedati v korist društva, se malo pogovorimo in .seja je končana. Večkrat sem vam tudi že polagal na srce, da bi,pridobili kaj nove-, ga članstva. Saj vendar ni tako slabo naše društvo, kajti za tako malenkosten asesment pač ne morete pričakovati večjih ugodnosti, kot jih deli naše društvo, tako v podpori kakor v smrtnini. Samo malo pomislite in posebno starejši lahko tudi Hrvatje vabijo na piknik Cleveland, Ohio. — Društvo hrvatsko kolo Sinovi i hčeri sv. Juraj št. 31 priredi v nedeljo 15. junija piknik na James Rybak farmi na 6249 Turney Rd., Gar field Heights. Na ta piknik ste vabljeni vsi rojaki, Hrvatje, Slovenci in Srbi, da se bomo na tem pikniku bratsko razveselili. Odbor je pridno na delu in pravi, da bo vsega pripravil,1 da se ni treba nikomur bati, da bi bil lačen ali žejen. Za lačne želodce bodo skrbele izvrstne kuharice. Po hrvatskem običaju bo pripravljeno, lepo na ražnju pečene ja-njetine in mladih prašičkov, kar boste potem lahko zalili s hladno kapljico. Tudi za plesaželjne bo v-polni meri preskrbljeno. Igral bo tamburaški zbor, ki je poznan pod imenom "Hrvatske kčeri."' V tem -zboru je devet deklet in vodi pa jih John Milton. Preskrbljeno pa bo tudi za prevoz. Ob 11. uri dopoldne bo odpeljal prvi truk iz E. 78. St. in Broadway Ave. Potem bo pa I povprečno preračunate, koliko peljejo z St. Clair Ave. cestno železnico do Nottingham Road ir< tukaj pa vzemite Cleveland Railway bus z napisom Bliss Road Lines do našega znamenja. Zabava se vrši v lepem ali v slabem vremenu. Tem potom se tudi opozarja rojake od 16-45 leta, da se sedaj nudi lepa prilika za pristop k društvu Doslužencev, oni kateri pristopijo ta mesec, imajo prosto zdravniško preiskavo, pristopnino kakor tudi prost asesment z k prve tri mesece. Društvo kot tako je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedensko bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrle brate z udeležbo vseh članov. John J. Kikol, tajnik. —;-o- Svojevrstna razstava svoje transportacije se lahko' Junaštvo in sreča angfe' škega mornarja Ljudje iz angleškega niest* Barow-on-Humber v g r o f 'J1 Yorkshire mnogo govore o ^ žu, ki mu je sedanja vojna nesla že dokaj razburljivih d°z)" vetij in ga nič kolikokrat Pr)" vedla že v smrtno nevarnost,>z katere pa se je zaradi svoje strosti in prekanjenosti pa t® siječe, še vedno rešil. PraVr celo, da se sovražniku nikdar bo posrečilo, da bi tega člove*. ubil. Po logiki — pravi V0*?!' lo iz Londona —. ki se je drži i" ki jo je v nekem svojem 28 njem govoru razlagal bi bil° ba, da je ta človek mrtev, moral biti mrtev in zaradi tef tudi je že mrtev. Po pameti pa je ta mož srečen* ga še ni dohitela smrt in je ^ vozil vsako uro do štirih. Truk bo vozil popolnoma brezplačno. Torej vam ne bo treba plačati za prevoznino s trukom. Le pridite na ta naš piknik in vem, da ie ne boste kesali, ker bo za vse in v izobilju preskrbljeno in tudi zabave nam ne bo manjkalo. Garantiramo vam prvovrstno in ;cčno postrežbo in obilo zabave. Pozdrav in na svidenje, Andy Tumbri, tajnik. —-o- Samostojno društvo Srca Jezusovega V nedeljo se je vršila redna seja našega društva. Opažati pa je, da je skoro vsako sejo manjša uc|eležba, ali pa so vedno ie eni in isti člani.na seji. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi se vsi člani udeleževali sej, ker le na tak način moremo res kaj koristnega ukreniti v prid posameznega člana in celokupnega društva. Največje število pa je takih članov, ki misli, da s tem, če ima plačan mfesečni asesment, stori tudi vso dolžnost, ki ga veže do društva. To je že, res, da mora biti v prvi vrsti asesment pravočasno plačan, vendar pa je po-, je naše društvo izplačalo raznih podpor v času svojega nad 40 letnega poslovanja. Kakor je naše društvo pošteno delilo podporo svojim potrebnim članom v preteklih štiridesetih letih, tako bo delalo tudi v bodoče. Vsak član pa naj b'i se samo malo potrudil in gotovo bi pridobil vsaj enega novega člana na leto za društvo, ker ima gotovo še vsak kakšnega prijatelja, ki bi lahko pristopil. To rej, le m afd" prstni si i te te vrstice in boste videli, da želim dobro članstvu in društvu. Z bratskim pozdravom, Tajnik. -o—- Piknik dr. Doslužencev Tem potom se vabi prijatelje dobre zabave, da se v obilnem številu udeleže piknika društva Doslužencev, kateri se vrši v nedeljo, dne 15. junija popoldne na dobro poznanih prostorih Mr. Frank Zupančiča, 23126 Lakeland Boulevard, eno hišo naprej od bivše Slovenske Foundry Euclid, Ohio. Dobra postrežba garantirana vsem onim, kater nas obiščejo ta dan in za plesaželjne igra primerna godba. Oni, kateri slučajno nimajo TAMBURAŠKI ZBOR "HRVATSKE KčERI" CLEVELAND, OHIO Romunski, Bolgariji, Holandski, Norveški in seveda, tudi Angliji. To pove vse! Te. tambma&ki zber bo igral m ■ piknik« V dvorani in na prostem, katerega priredi Hrvatsko kolo St. George št. 31. v nedeljo 15. junija na Jamesa Rybaka farmi, 621,9 Turney Rd. v Garfield Heights, Cleveland, Ohio. Napačno bi bilo misliti, da norci niso zmožni nobenih pametnih, da ne rečemo celo duhovitih domislic. Dokajkrat je bilo že dokazano z dejanjem, da bi bil takšen očitek na njihov račun krivičen in nepošten. Tudi norci so namreč zmožni ustvariti takšna dela, da normalen človek ob njih skoro ostrmi, zlasti še, če ve, kdo je takšno delo napravil. In nazadnje se tudi ne manjka filozofov, ki celo trdijo neke posebne vrste norost. V prostorih ravnateljstva se-inske prefekture v Parizu so priredili razstavo umetniških del, kakršne dozdaj gotovo še niso imeli nikjer drugod na svetu, vsaj v takšnem obsegu in tako uspešne ne. Na njej so namreč razstavljali umetnije, ki so jih ustvarili sami norci iz nekega Igriškega zavoda. Ker je bila ta razstava res nekaj svojevrstnega in nenavadnega, je tudi razumljivo, zakaj je bila tako dobro obiskana. Vsak se je namreč hotel na lastne oči prepričati, če so res norci tudi lah ko umetniki in kakšno umetniško smer so tibrali, takšno kot normalni umetniki, ali pa čisto drugačno. Morda se je marsikdo celo čutil osramočenega, ko je odhajal s te "norčevske umetniške razstave." Morebiti ga je 3elo za večne čase minulo, da bi se še prišteval med umetnike, če je kdaj začutil v sebi takšne sposobnosti. Tisti, ki so obiskali to zanimivo pariško umetniško razstavo, so se skoro povečini vsi dalj časa pomudili pri krasnih pokrajinah, ki so jih izdelali norci in se pri tem umetniškem ustvarjanju posluževali" nadvse preprostih sredstev, kakor na primer navadnih vlasnic, kakršne vtikajo ženske v svoje kite, ali so jih vsaj včasih, ko so kite še nosile. Res nenavadna plastika je bilo to delo, ki je na človeka močno učinkovala. Marsikdo se je ob pogledu na te umotvore moral prepričati, da norci res mislijo na vse. Posebno pozornost je na razstavi vzbujala tudi sijajna svetilka, izdelana v gotskem slogu in iz kovanega železa. P/osrečena je bila zlasti :xsoda te svetilke. Na razstavi teh umetnin, ki 30 jih izdelali pariški norci, pa je bilo še vse polno drugih lepo izdelanih stvari, med drugim mnogo krasnih slik, iz katorih se jc videlo, kakšni mojstri so norci zlasti še pri uporabljanju raznih barv. Nenavadno se razumejo tudi na pravilno osvetlitev. Bolj naravnih slik niti razvajeni Parižani še niso dosti videli, čeprav so prej obiskovali le takšne razstave, kjer so svoja dela razkazovali "normalni" umetniki. Tcrej norci le niso čisto norci, in gotovo bi jim delali veliko krivico, če bi trdili, da niso zmožni ustvariti kaj pametnega in lepega. Norcev pa je seveda več vrst in nekateri mislijo, da bi bilo treba mednje šteti tudi nekatere takšne, ki menijo, da so se vseh duhovitosti in sposobnosti najedli z veliko žlico . . . temtakem še živ. Ni pa živ, pač pa celo želi, da K kai , : te «at < ene ui Slo ten y i ol al te i »d »ež Prh HI . _ haj čimprej odšel na morje, . f tam spet spoprime s sovraZ g kom. re j Mož, o katerem toliko g°v° v omenjenem angleškem je nek mornariški častnik' začetka vojne do danes je vel že marsikaj, toliko, k"'1 bi bilo za eno človeško živv':'e.-a. dovolj. Njegovi burni ji so se začeli tedaj, ko je ^ ^ tretji častnik na britanski "Rockpool." To je bila tista gleška trgovska ladja, ki Je "J'-J topila prvo nemško podm01" .JNii v sedanji vojni. Zgodilo 'lo to oktobra 1939 na Atla^^, joVj morju. Sovražnikova podi"1 j, !°bi ca —"iiadaljuje poročilo N r» p ......J - d, ____- ji |0 vno nasprotno. Potopi j en'|tiJll ,j|st bila podmornica sama. ^ 'Sel lila temu hrabremu poino* kolajno. . ^ j % Drug razburljiv dogo" ^ ^ mož doživel, ko je neke^ šel s svojo ženo nekje v ^ ^ v kino. Med predstavo s° brnela nad mesto nemška . in začela metati bombe- . ^ ljudi je bilo pri tej P1"1' 1-H V tih, njega pa ni bilo me« "j mi. Ti f v Vrnil se je spet na m0lJ ^ di tu mu sovražnik ni c',a oSet '8e Nemška letala so vrg& U'% bomb na njegovo ladjo, l( ^ ™...__. so . al . tedaj skušala potopiti "Rockpool," zgodilo pa se Je top! na. ska admtraliteta je tedaj pa ni nobena. Potem so . .0i , • g s11 začeli ladjo obsipavati ^ |s h m k ■i niškim ognjem. Ko Je * $ zan alarm, je pogumni n1 3e čil kar bos na krov, ko P^j I>( vrnil, je videl, da je soV^ w ^ va granata raznesla njefc v J« bino. če bi se bil razdrža ^ , ofi bini samo še toliko čaS*'0to% si nataknil čevlje, bi b» ^ ubit. , pot L Na njegovem 1 vanju po morju je bilV'jc P1 y ladja torpedirana. Moz^ ^ « ral skočiti v morje, " C drugače z ladjo vred 1 tj Posrečilo se mu je Wlv! nekega splava, sestavil S tr % lesenih laajinih delov- i|i(1 drugimi mornarji je P ^ Af^ h ■r) 113 ure (štiri dni in osem u g0 lantskem morju, pred'10 yeS opazili in rešili iz čas je divjal na Tnor,'U^ijiil> jih metal sem in tja- I • mu pa so pogumni \ ,t vzdržali. Po tem četrtimi ra"~.lVni" dogodku je moral ta ^ -c0i gleški mornar v sla' boln'šl1. gol" si okrepi svoje zdravje ^ nico pa je kmalu zaPuy. ^p se dobro počuti. zd^;10in3 mornar, ki je brez _dv'v0jih tudi nekaj sreče Pr* Atj ^' prijetnih doživetjih, ^ do spet poslali 0&.18 J^V* plove pa morje v boj, . niku spet dokaže, da « Nemci uporabljaj0 P {unt( dih na London do .Q do težke bombe, ki nap^ ^U" metrov globoke jar»e Pouk v london skih sola'1 šele pričenja namesto ob \ 0ti'< 10. uri dopoldne da lahko bolj odpočijeJ0- i S 1. t '1 '1 SATAN IN IŠKARIOT "Da! Sodnija vam ne bo data nobene odškodnine za to, kar ste izgubili! In kaj se bo zgodilo z vami, Ce bi vam jaz ne mogel pomagati?" "Tule bi poginili. Za haci-?ndo smo hajeti, na haciendi pa dela. Drugod tudi ne dobi-dela, domov nazaj ne mo-teino, beračiti nočemo in •—." "Nočete —? Morali bi, glad Pa nihče bi vam nič ne ^l! Tod«*so drugačne razme-fe in drugačni ljudje ko pri nas domovini, kjer skrbijo za re-eže in kjer je dovolj takih, ki lrivošČijo milodar siromaku ali & ^ mu kako drugače pomagajo. Da, prav ste povedali, pogini bi! In ker sam nimam ni-^sar in ker vam mora biti po-no, sem drugim vzel, tat ropar sem postal za vas —. e prestrašite se, ne obsojajte 1,16! Le Meltona in Wellerja ^ okradel radi vas, tista dva, sta vas pahnila v nesrečo. vseh zakonih pravičnosti a vam ta dva lopova dolžna ^vrniti škodo na denarju in ''^avju ter vas odškodovati za [^stano trpljenje. Sama bi nčiesar ne dala, pa prijel 6,11 ju in preiskal ter našel de-, po- [ Po postavah, ki veljajo v jcc ej deželi, bi moral denar iz-: ie P sodniji. Pa kaj bi se zgo-,lgH z njim —?. Izginil bi in lo-'rI)j; j°v'a najbrž tudi. Vi pa bi ne 0 ;t »bili ničesar in ničesar bi ne Sieli Hi I t'orCl # Od loži' 0: eiiie I k® ladi lafiJ« er* ■itan 'M s čimer bi pokrili nago-' si utešili glad. j( : se mi je zazdelo, da je '"°3tava moje vesti pravičnejša Postava te dežele in po t'ej »lavi svoje vesti sem se za-r«l za vašo stvar. drugimi besedami, vzel ik Meltonov in Wellerjev de-% Pa ga izročil vam, da dobi-iigW Povrnjeno škodo, ki vam je ben sodnik ne povrne. Mi sodite, da bi ravnal kri-ic&q?" 'Ne — ne — ne —-j" je zabelo v krogu. Dobro! Melton in Weller Vesta, da sem jima odvzel ^irj-lar. Melton ga je zakopal in življenje ne bo zvedel, da ... *** m,u ga odnesel. Da ga ni-^ našel, bi še pač sto let le-skrit v Almadenu. Razdelil bom tisti denar med sK( V se žn1 .M to «>„- »IlCllU puguuuu O U1U uuai,- weller je imel pet tisoč do- terhandom. Proti tistim, ki bi fcf : Jev, Melton pa nad trideset i 4 ie bi m so j lib >i'n" •lj»1 [ i c°< »P jih d*1 te rfl1' fu'1 ,10* •ele „ ' 0tr Koliko je Spraševali. koliko je —?' sestvo so mu uničili in oplenili so ga." "Saj je dobil plačano!" "Smešno nizko ceno!" » "In dobil bo tudi Haciendo nazaj, če dokaže, da mu jo je kupec pred prodajo razvrednotil. In kupno ceno si lahko pridrži kot odškodnino. Ali ne bo imel dovolj?" "Najbrž. Sicer pa še ne vem, ali mu bom dal kaj ali ne. Vsekakor se mora drugače obnašati do mene ko dosedaj. Prav nič mi ne ugaja. Bomo videli. Ampak nekdo drug ima pravico do odškodnine. Tistih pet vozov živil raznega drugega blaga je naročil Melton v Ure-su ter plačal polovico kupne cene, drugo polovipo je mislil plačati, ko bi prejel blago. Zaplenil sem blago, potrebovali ga bomo, posebno živila. In zato mu bom plačal, kar je še na dolgu, ker sem tako tudi obljubil voznikom. Kar bo ostalo, pa dobite vi." "Ampak po kakem razmerju?" "Tisto se domenite sami. Na splošno mislim, da bi morale dobiti družine več ko neoženje-ni samostojni .delavci, vsak pa mora dobiti toliko, ,da si lahko kupi kos zemlje in se opremi za prvo silo. Opozarjam pa vas še enkrat, obdržite zadevo za sebe! In ne samo danes, ampak tako dolgo, "da pridemo črez mejo v Chi-huahuo med Apače, če ne bo-dete molčali, vam utegnejo oblasti ali pa morebiti celo tudi Yume pošteno prekrižati račune." Prisrčno so se mi zahvaljevali in mi stiskali roke. Iztrgal sem se jim in šel k poglavarju. "Domenili smo se," 'sem dejal, "da pojdem s svojimi belimi brati v Chihuahuo. Konje potrebujemo. Bi mi jih posodil moj rdeči brat?" "Rad! Okoli sto konj imamo več, nego jih potrebujemo. Tudi tovorni konji so vmes." "Potovali bomo po ozemlju Yumuv. Nam bodo dovolili prehod?" "Naš rod je sklenil z Old Shatterhandom pogodbo in mir nobeden naših ljudi mu ne bo branil prehoda. Tudi drugi rodovi plemena Yumov bodo sklenili slično pogodbo z Old Shat- ■v Jj0 ^1'oben molk je legel na zbo-Valce. In nato je butnilo na „ Veselje, ki pa ^sem ga koj MiiSil. ' • r Tiho! Živ človek ne sme kaj se menimo! Naša e\'a Je pravična, pa le v na-očeh, drugi bi jo utegnili ^ati v drugačni luči. Ne '6'ton ne Weller ne žid, — no-en ne sme zvedeti o zadevi. R Je sicer vaš tovariš, pa ni i.^j brez denarja. In povrh bo pri Yumah." v Ni brez denarja —? Saj [ ga je ukradel Weller!" Odvzel sem mu ga in ga vr-Jakobu Silberstein. na tem slučaju vidite, da tudi Melton in Weller svoje-tfenarja nista pridobila na °sten način. Zato si ne bomo eveč razburjali vesti, ako si Namerno in se odškodujemo fm. ne bo odpadlo toliko na '^ega izmed vas, kakor ste si Morebiti v duhu preračunavaj I D, na to sem že mislil in .^teri izmed nas bo smatral tisto pravilno in pošteno, če sami vzamete svoj obilni s Jaz —? Napačno ste me ?Utneli! Jaz si ne vzamem ni- 'S£lr! Tatvina bi bila. Mene fit Pater Pro med delavci Da preganjajo Kristusovo cerkev od njene ustanovitve pa do današnjega dne, ni prav nič čudnega. Kristus sam je napo vedal, ko je dejal svojim učencem : "Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži." (Jan 15, 18—19.) Ta beseda božjega Ustanovitelja se je izpolnjevala v vseh stoletjih, kajti malo dob je bilo v zgodovini Katoliške Cerkve, v katerih je uživala popolen mir. Skoraj vedno pa je tekla kri njenih članov, sedaj na tem, sedaj na drugem koncu sveta, že to dejstvo nam more dokazati, da Cerkev ni navadna ustanova, često so si morali sovražniki Cerkve priznati, da Matejev konec drži, t. j. konec evangelija sv. Mateja, ki se konča s temile Jezusovimi besedami. "In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt, 28, 20.) Kakor smo še do nedavnega Hrali in slišali ---ob priliki "španske razstave" za kongresa Kristusa Kralja smo mogli celo videti fotografirane dokumente — o grozodejstvih, ki so jih vršili sovražniki vere na Španskem, tako smo pred več leti zasledovali poročila, kako je v Mehiki divjalo preganjanje mehi-kanskih katoličanov. Gotovo je marsikateremu ostal v spominu mučenec pater Mihael Pro. Od stim je še vedno skrbel za ubo- pater Pro. "Kako lepo! Potem ge družine v predmestju, katerim je oskrboval vse potrebno, število teh družin je bilo tedaj, ko so ga vtaknili v zapor, dva in devetdeset. Tudi v ostudni ječi ni nehal deliti jetnikom duhovne pomoči in v razvedrilo jih je razveseljeval s svojim humorjem ; 28. novembra je spominski dan njegove smrti. Z vzklikom "Viva Cristo Rey! — živel Kristus Kralj!" je padel na zemljo, zadet od strelov. V teku so priprave, da ga preglase za blaženega. Iz njegovega življenja nam je znan tale dogodek: Kot se je vedno rad gibal med revnimi in preprostimi sloji, tako mu tudi, n. pr., na vlaku ni bilo dosti mar, v kakšno družbo je sedel, čim preprostejši ljudje so bili, tem rajši je prisedel. Med njimi se je čutil domačega. Nekoč je tako prisedel gruči delavcev. Sprejeli so ga s sovražnimi pogledi, kajti bili so komunisti. On pa se je hladnokrvno zapletel v pogovor s svojim sosedom. Zanimalo ga je, kam se pelje, v kateri tovarni dela, kakšno je delo, kakšna plača, kako mu je doma, kakšni so sodelavci, ali so med njimi tudi socialisti itd. Delavci sq seveda prisluškovali, kaj se pogovarjata. Zdelo se je, da so na tako vprašanje kar čakali. Temu "f . . ." bo treba že pokazati že zaradi njegove predrznosti, s katero se je usedel v njihovo sredo, kot bi med njimi in to "črno sodrgo" bilo največje prijateljstvo. Zdaj je prvih napadov pa do najhujšega preganjanja je skrbel za verni-, prilika, da ga nekoliko okrta-ke, jih spodbujal ter jim delil versko tolažbo sedaj tu, sedaj tam. Callesova policija ga je zasledovala, a on se ji je spretno izmikal. Kljub vsem nfevarno- cijo. "O kajpada, gospod župnik," so se porogljivo oglasili nekateri glasovi, "mi vsi smo- socialisti." ostanem še nadalje prav rad med vami. Veste, jaz sem nam reč tudi socialist!" "Možje so se zganili. "Kako? 'Vi, prečastiti, vi ste tudi socialist!" Ves oddelek v vagonu je prisluhnil. Z zanimanjem so ga delavci obkrožili in napeto pričakovali razlage. "Prav gotovo, jaz sem socialist, in sicer v najpravilnejšem pojmu besede," je nadaljeval pater Pro. "Brez dvoma sem jaz tudi bolj radikalen socialist kot vi vsi skupaj. Ali pa mogoče vi sploh veste, kaj pomeni biti socialist?" "No, ja," se je oglasil nekdo izmed pogumnih, "to se pravi bogatim jemati denar!" "Torej ropati in krasti! Tega pa res ne morem verjeti! Mar res??" — in je pogledal hudomušno okoli sebe. "Če je pa stvar taka, potem bi pa najraje izstopil!" Vsi so se mu smejali. On pa jim je govoril dalje o nedoslednosti njihovega naziranja. "Postavimo, da ste vzeli bogatašem vse premoženje. Kaj bi naredili glede na tovarno?" "Vso oblast bi dobil upravni odbor delavcev." "Dobro. Pa bi se morda pripetilo, da bi mesta v tem upravnem odboru dobili oni, ki tukaj sedimo. Saj bi jih menda sprejeli, ne?" "Brez debate! Kakopak! Enoglasno ! so delavci z nasmejanimi obrazi pritrjevali. "Velja je nadaljeval pater. "In potem bi se mar še vedno ob petih zjutraj odpravljali od doma na delo? Končno pa, saj mi pritrdite, bi morali mi tudi dobro jesti in piti ter si sploh kaj "Ah, prekrasno!" je vzkliknil boljšega privoščiti, ali ne °n ni oškodoval. ( na druge mislim, ki jim Jidi treba nekaj dati." ' „Kdo bi bil?" ^aciendero na primer. Po- sovražno nastopali, pa jih bodo branili moji bojevniki. Dal vam jih bom za spremstvo. Pa je pomislil moj brat na neko drugo težkočo? Za toliko ljudi ne bo dobil na potu hrane _t» "Povedal sem ti že, da smo zaplenili vozove, ki so bili na potu iz Uresa. Dovolj bo živil za nas in tudi za vas. Kako pa je z Velikimi usti? Ga pričakuješ?" "Poslal je glas, da pride, ko bo spravil na varno haciendero^ ve črede." "Danes ali jutri ga še ne bo. Lahko gremo v naš tabor k poglavarju Apačev." "Moji bojevniki nimajo konj!" "Ne potrebujejo jih. Le ti me boš spremljal." "Tudi belokožci nimajo konj _t" "Belokožji ostanejo. Samo Mimbrenjo pojde z nama." Presenečen me je gledal. "Belokožci ostanejo —? Sami z ujetnikoma pri mojih ljudeh —?" "Zakaj pa ne?" "Tako močno nam zaupaš ?" ''Da! In prepričan sem, da me zaupanje ne bo varalo. Pa konja potrebuješ. Peš ne moreš z nami.. Kje ga boš dobil?" "Za mene, za Meltona in za oba Wellefja smo imeli konje pripravljene v Almadenu. Dva sta še tam." (Dalje prihodnjič) Mladeniči, ki so se vpisali v "National Youth Administratio?i!" se bodo naučili vsega potrebnega znanja o velikih topovih. Poučuje jih kapitan L. A. Luboiv, (drugi, od desne na sliki), v Fort Bragg, N. C., kjer je največja topniška postojanka. V Jersey City, N. J. je nastal silen požar, ki je povzročil .:« $2510.00,000 škode v šest-nadstropnem■ skladišču. Po požaru, katerega pripisujejo sabotaži, je bilo uničenih osem blokov ob obrežju. Ghivna škoda pa je v Erie terminal skladišču. "Jasna stvar, seveda, gotovo, povsem razumljivo!" so hiteli pritrjevati sopotniki. "No, sedaj pa poglejte: potemtakem bi bili pač vi bogataši. Prišli bi pa drugi, revni kot ste vi sedaj, in bi naredili z va mi isto, kar ste vi z bogataši," je končal pater Pro. Molče so obsedeli možaki in v zadregi debelo gledali drug drugega. Ta način domače sociologije jih je ugnal v kozji rog. Debata o tem je bila zaključena. Nenadoma pa je nekdo vprašal: "Pater! Ali se nas nič ne bojite?" "Bojim? Jaz? čemu? Ne-e!" se je zasmejal pater Pro. "Sem namreč oborožen!" ^"Oboroženi ste! Kaj pa imate? Revolver?" "še več ko revolver! Imam orožje, ki nikoli ne odpove in na katerega se morem bolj zanesti '.cot na revolver najnovejšega sistema." Pri tem je pokazal na svoj križ, katerega je imel obešenega na vrvici okoli vratu ter ga je nosil vedno pri sebi. Nadaljeval je: "Tako vidite, da se nikogar in ničesar ne bojim. Ob njem sem popolnoma varen. Vem pa tudi to, da vas jnorem z njim bolj ostrašiti, kot bi mi vi morda hoteli priznati." Delavci se niso več smejali. Eden izmed njih se je celo spoštljivo odkril. Končno je bruhnilo iz nekega mladeniča kljubovalno na dan: "Ampak, slišite, mi smo tudi komunisti!" "Toliko boljše zame!" se je nasmehnil pater Pro. "''že prej sem vam hotel povedati: Ena ura je že in jaz ničesar še nisem jedel. Ker sem pa tudi jaz komunist, vas prosim, da kosilo, ki ga imate s seboj, z menoj tovariško delite." Znova so se zasmejali, a zdaj veselo in prisrčno nad dobrodušnostjo tega duhovnika. Ko so izstopili, so se poslovili od njega kdeor od starega znanca ter mu krepko stilnili roko. Nekateri so ga celo z vso prijažnostjo po-trepljali po rami. še skozi okno so si pomahali v slovo. Ko se je začel vlak počasi pomikati, je skočil mlad delavec na stopnice vagona, podal patru zavojček in mu še enkrat stisnil roko: Ko je pater Pro odpiral zavojček, je našel v njem čokoladno pecivo. "Ti komunisti so me v resnici dobro zabavali," je menil sam pri sebi pater Pro. "Vrhtega me pa še umorili niso. Saj so bili Ifončno dobri ljudje, a žal zapeljani. Bog jim daj milost, da spoznajo resnico in se vrnejo k Cerkvi." Potegnil je iz žepa rožni ve nec, vtaknil roke v rokave redovne obleke in molil zanje. Večje dobrote jim pač ni mogel storiti. da nima več denarnice, v kateri je imel 9000 din gotovine, same stotake. —Drag razgovor. Posestnik Anton Kožar iz Oseka v Slovenskih goricah je bil po opravkih' v Mariboru in se je ustavil tudi v neki gostilni na Aleksandrovi cesti. Ko se je vračal domov, je opazil, da mu je nekdo ukradel denarnico, v kateri je bilo 7,500 din in razen tega še 500 din drobiža. Kožar se je v gostilni raz-govarjal z neko osebo in je verjetno, da mu je sredi razgovora drzen žepar izmaknil osem tisočakov. , -1-—~o- V Španiji je veliko pomanjkanje kruha in sirovin. MALI OGLASI Delo dobi Išče se dekle za delo v resta-vrantu; plača po dogovoru. Oglasite se na 5238 St. Clair Ave. (138) Stanovanje se odda Odda se dva stanovanja, eno i sobe, eno tri sobe. Vprašajte na 1052 E. 62. S,t. (137) Zelo lepa prilika Naprodaj je mesnica in gro-erija v slovenski naselbini. Ze-:o lepa prilika za podjetnega človeka. Vprašajte na 19709 Shawnee Ave., zgorej pO 5 uri popoldne. (138) Soba se odda Odda se spalna soba poštenemu fantu. Vprašajte na 1068 Addison Rd. (138) Išče se dekle Šolarica dobi delo za v soboto čez dan in da bi ostala čez noč. Pokličite POtomac 8820. Delo išče iŽenska išče delo za pomivanje posode v restavrantu, ali za kuhanje in čiščenje. Vprašajte Mary Intihur, 643 E. 160. St. (137) Soba se odda Odda se soba za enega fanta. Vprašajte na 1170 Eddison Rd. -\137) Delo dobi Išče se dekle za hišna opravila in da bi varovala enega otroka. Vprašajte na 6535 Schaefer Ave., telefon HEnder-son 3920. (136) Naznanilo Sporočam javnosti v Euclidu, ia sem odprl na svojem domu, 22010 Ivan Ave. delavnico za popravljanje vseh vrst obuvala; delo trpežno in lično, cene zmer-ie in po vaši financi, tudi ceneje kot v verižnih trgovinah. Za )bila naročila sg vljudno priporočam, vaš dolgoletni izučeni slovenski čevljar John Gabrenja Vsak (a) odjemalec (ka) dobi epo darilo, (Jun. 5, 11, 18.) iz mmmim —Sneg mu je razgnal puško. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Ploderšnic pri Mariji Snežni ,33 letnega Franca Horvata, kateremu je eksplozija raztrgala levo roko. Horvat je streljal vrane, pa se mu je nabita puška na koncu cevi napolnila s snegom. Ko je orožje sprožil, mu je puško zaradi zamaše-ne cevi razneslo j ter je dobil hude pšokodbe. -—Gluhonemi mesar ob 9000 din. Čudno zgodbo je doživel mesar Ivan čujež, ki je popolnoma gluhonem ter je zaposlen v mestni klavnici. V teku nekaj let si je z veliko skrbnostjo privarčeval nekaj denarja, pa je hotel to nekoliko proslaviti. Po-; pivjil je po raznih gostilnah v j Melju, družil se z nekaterimi i ljudmi, nazadnje pa ga je našel stražnik ob pol 2 ponoči ležati v snegu na cesti. V tej mrzli postelji je smrčal, kakor bi drva žagal. Stražnik je močno vinjenega moža spravil na varno, ko pa se je čujež streznil, je opazil, Proda se Naprodaj je oprema za mesnico in sicer ledenica 6x6, steklena omara show case 8x8, double duty slicer, mlin, tehtnica, mala sušilnica za meso iz kositra in stopper. Naslov: '.844 E. 123. St., telefon Michigan 8434 (June 9, 11) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. - ms«ju«:mmm:mm:n::mj?«t:;x:«?nn::n»nm:n:mmnjm«j:nmmmu:jm:t«mmjt«mmmmmmms«t:m««:t:::tmt ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson stanovitnost v pobožnem sklepu težka stvar —" "To imata prav tako lahko tudi po materi," je otožno rekla Kristina. "Nepokorščina je bila moj poglavitni greh, Gun-nulf — pa tudi nestanovitna sem bila. Vse svoje življenje sem hrepenela po tem, da bi hodila po pravi poti, kakor tudi, da bi ne glede na to vendarle ostala na svojih krivih potih — "Na Erlendovih krivih potih, si hotela reči," je mrko dejal menih. "Moj brat te ni zapeljal samo enkrat, Kristina, temveč te je, bi dejal, zapeljeval sleherni, dan, ki si ga preživela z njim. Tako pozabljiva si postala ob njem, da še čutila nisi kdaj si se vdajala mislim, nad katerimi si morala ^ardevati, zakaj pred vsevednim Bogom svojih misli nisi mogla prikrivati —." Kristina je strmela naravnost predse. "Ne vem, Gunnulf, ali imaš prav — prav tako malo vem, ali sem kdaj pozabila, da mi Bog vidi v srce. Moj greh je pač večji. Navzlic temu ni tako, kot si morda misliš — to, česar me mora biti, najbolj sram, ni moja nesramna poželjivost in moja slabost, marveč mnogo bolj to, da so bile moje misli o soprogu pogosto veliko bolj zlobne kot kačji strup. Toda to zadnje je kajpada moralo priti za prvim—sam si mi nekoč dejal, da dva človeka, ki se ljubi- ta z najbolj vročim poželenjem, končata s tem, da sta kot dve kači, ki druga drugo gri-zeta v rep. To pa me je tolažilo v zadnjih letih, Gunnulf, kadarkoli sem premišljala o tem, da je moral Erlend nepreviden in brez pomoči stopiti pred božjo sodbo, podrt na tla z jezo v srcu in s krvjo na rokah — on ni bil takšen* kot si dejal in kakršna sem postala jaz. Jezo in krivico je prav tako hitro pozabljal kot druge.stvari. — Gunnulf, bij je tako lep in tako spokojen je bil videti, ko sem pre-oblekla njegovo truplo — vem, da Bog vsevedni ve, da Erlend nikdar ni zoper kateregakoli Človeka ali zavoljo katerekoli stvari kuhal jeze v svojem srcu." Brat jo je pogledal s široko odprtimi očmi. Nato je prikimal. Čez nekaj časa je vprašal menih: "Ali veš, da je Eiliv Eerks-son duhovnik in oskrbnik pri redovnicah zunaj na Reinu?" "ReS?" je vsa srečna vzkliknila Kristina. "Mislil sem, da si zaradi tega sklenila vstopiti tjakaj," je rekel Gunnulf. Takoj zatem pa je dejal, da se mora vrniti v svoj samostan. Prva nočna ura se je bila že pričela, ko je Kristina prišla v cerkev. V glavni ladji in krog vseh oltarjev se je kar trlo lju- di, toda neki cerkovnik, ki je opazil, da nosi v naročju hudo bolnega otroka, jo je potiskal in porival naprej skozi množico, tako da je prišla prav spre daj do trume pohabljencev in težko bolnih, ki so polegli sredi cerkve pod oboki glavnega stolpa, tako da so mogli odtam neovirano gledati prav v prez-biterij. V cerkvi je gorelo na stotine sveč — cerkovniki so sprejemali sveče od romarjev ter jih na-sajali na majhne, po vsej cerkvi postavljene piramide z bodicami za sveče. Čim bolj je zunaj za pisanimi okni ugašala dnevna svetloba, tem bolj domače je postajalo v cerkvi zbog vonja talečega se voska, toda polagoma so začele cape siromakov in bolnikov napolnjevati zrak s kiselkastim smradom. Ko je zadonelo pod oboki ubrano petje ter so se oglasile orgle, piščali, bobni in strune, je Kristini postalo jasno, zakaj cerkev tolikokrat imenujejo ladjo — v tej mogočni kameniti hiši so bili ljudje kot na krovu ladje in petje je klo kot hru-menje morja, po katerem ladja plove. Semtertja, kadar je posamezen moški glas oznanjal berilo preko množice, je ladjo zagrnil mir, kakor da drsi po pojemajočem valovju. Obraz pri obrazu, ki so bili vse bolj bledi in trudni, čim bolj se je nočilo. Skoraj nihče ni odšel med enim in drugim Jski nv 'j<'ni e etfin Qo