91. številka.
Ljubljana, v soboto 23. aprila.
XX. leto, 1887
Izhaja vtak dan «Te*er, izimfii nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 "Id., za četrt leta 4 gld., za jedt-.i mesec 1 gld. 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meei-., po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kakor poStnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnisvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, ..Gledališka stol ha". UpravniStvu naj se blafiovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Brez naslova!
Težavno je dati stvari pravo ime; /ato berite ! Ni davno, kar so prinesli nemški zunanji in avstrijski listi vest o tem, kako je poročal veliki prokurator svete sinode v Peterburgu o stanji pra voslavne cerkve po raznih krajih za granieo ali zunaj Rusije. Po tem poročilu bi bilo za pravoslavno cerkev stanje tudi V Avstriji jako neugodno.
Kmalu potem se je oglasil Pester Lloyd ter je ponatisnil neki odlomek kakor da bi ga bil posnel iz daljše spomenice o pravoBlavji v Avstriji, ter je trdil, da mu prihaja ta odlomek iz one spomenice, katero bi bil neki izročil dvorni svetovalec Adolf J. Dobrjanskij naravnost velikemu prokura-torju svete sinode Poslednji pa da jo je prebral carju Aleksadru III., kateri bi bil neki odgovoril, da bo sam posebe v tej zadevi gledal na to, da se zboljšajo opisane neugodne razmere.
Vse to so takoj ponatisnili nemški listi na Dunaji. in to je šlo potem dalje v Velikonemčijo. „N. fr. Pr." je bila vender priteknila opomnjo, da se ji ne zdi stvar verojetna, ker zunanji vladarji se vender ne mešajo v notranje zadeve drugih vla-stij, in je še pristavila, da s tako spomenico bi bil storil imenovani sestavljavec slabo uslugo avstrijskim pravoslavnim Rusom, ker jih Poljaki že itak ovajajo ob vsaki priliki. Prvi židovski list v Avstriji je pa pridel to jedino zaradi tega, da bi sam uvajal avstrijskega ruskega rodoljuba
Dobrjanskij je namreč jeden tistih redkih starih stebrov, ki neomahljivo delajo na to, da bi se Avstrija ohranila in kot taka različne svoje na-rodnosti osrečevala še nadalje v bodoči zgodovini. Ta odlični avstrijski rodoljub je pokazal v svojem dolgem življenji tako izredno ljubezen do Avstrije, da ga nikako ovaduštvo ne pretrese, tem manj, ker je tega vajen zlasti od madjarske in poljske strani. Poljaki in Madjari sovražijo prave avstrijske rodoljube, ker so proti temu, da bi se zadovoljili vsi narodi v Avstriji; Dobrjanskij pa je delal vedno jedino na to, da bi dosegli ti narodi vse pravice, ki bi jih vedle do srečnega kulturnega razvoja in zadovoljstva s skupno našo državo.
Videlo se je torej tedaj, da Pester Llovd raz-
tresa laži nalašč, ker se mu je to zdelo primerno iz posebnih namenov. V resnici ni bilo treba Do-brjnnskemu pisati se le zdaj kake spomenice o cerkvenih zadevah, ker taka spomenica je zagledala beli svet in brez strahu že pred par leti v Avstriji sami. V tem oziru je jako čudno, da je ostala celo Praška „ Politik" nevedna, dasiravno je bila takoj že drugi dan po natisu onega odlomka iz madjarsko-židovsktga lista že previdniša. Spomnila se je namreč tudi „ Politik", da Madjari hočejo krčiti cerkveno samoupravo pravoslavnih avstrijskih Srbov. Znano je o teh, da se morajo silno boriti za svoje zgodovinske in privilegovane pravice cerkvene avtonomije, ker bi jih Madjari radi spravili v svoj jarem tudi v cerkvenih zadevah.
Torej je treba ovajati, Če ne naravnost, pa po ovinkih; kedar bi Slovani imeli kaj doseči ali celo samo obraniti, tedaj je treba črniti njih „pan-slavizem", in to umejo madjarski in nemški židovski pomagači za drago plačo kaj izvrstno. To je torej uzrok, da je Pester Llovd zdaj izmišljal in ovajal v posebni obliki.
Ali ravno tako ovajanje avstrijskim Slovanom ni nič novega; pač pa jim je zabeležiti to, kako se vedejo nemški listi zunaj v „Reicbu". Da bo stvar še jasneja, nam je zabeležiti še jeden dogodek Hrvatski „Obzor" je prvi objavil vest, da bi bil papež dovolil v novi katoliški nadškofiji Črnogorski svete obrede v staroslovenskem jeziku. To je zopet speklo Madjare in Nemce znotraj in zunaj Avstrije. Slovanom sovražni listi so začeli ono vest kar naravnost zanikavati.
Z druge strani pa so začeli isti listi strašiti, češ, Čehi in Jugoslovani avstrijski tudi že zuhtevajo 8taroslovenske obrede.
Bismarckov organ „Norddeutsche Allg. Zeitung" je takoj povedala narodu Pangermanije, da je samo po sebi umevno, da so avstrijski nemški listi zavrnili Češke in jugoslovanske nade ali zahteve v tem pogledu. »MUnchenev Allg. Ztg." pa je v posebnem oddelku zažugala, da avstrijski Slovani ne dobe nikdar staroslove nskega jezika v katoliški cerkvi.
Tukaj se je vprašati: Kaj je avstrijskim in drugim Velikonemcem mari, v katerem jeziku Bi avstrijski
Slovani pomagajo proti nebesom? Kaj je Bismarcku do tega, v katerem jeziku molijo avstrijski Slovani ?
Ali ne spominja tukaj Bismarck na one nekdanje francoske ministre, ki so postopali proti katolikom in protestantom doma drugače, nego v zunanjih državah ? Bismarck šteje vender za potrebno, da zadovolji katolike v Velikonemčiji kljubu nasprotujočemu protestantizmu. Analogija njegove politike v verskih zadevah mora veljati v jednaki in iz posebnih razlogov še v veći meri tudi za Avstrijo Z lastnega stališča bi morali Nemci v skupnosti nasprotovati madjarski politiki, ki hoče jemati stare pravice cerkvene samouprave avstrijskim Srbom. VelikonemČija kot avstrijska zaveznica mora odobravati zadovoljenje avstrijskih podanikov v verskih zadevah ravno tako, kakor sama zadovoljuje svoje katolike poleg in celo proti volji protestantizma.
Kakor pa VelikonemČija nasprotuje temu, da bi se Rusija umešavala v verskih zadevah v notranja opravila avstrijskih vlad, jednako morajo drugi protestovuti, da bi Bismarckov i organi prepovedovali avstrijskim narodom skrbeti, da po svoje hrepene po zveličanji.
Avstrijski katoliški in pravoslavni Slovani nikakor ne branijo Nemcem, da so protestanti ali katoliki, in Avstrija tudi ne brani, da bi se Nemci zveličevnli, kakor se njim zdi prinerno. Verska strpnost je v Av.-driji zagotovljena celo v temeljnih državnih zakonih, in avstrijsko židovstvo zna kaj dobro sklicevati se na iste državne zakone še tedaj, kedar mu žuga nevarnost iz drugih uzrokov.
Madjari so pozabili, da so njih predniki molili tudi v staroslovenskem jeziku; ali oni pozabljajo ceo, da delajo tudi v verskem postopanji nasproti pravoslavnim ali celo sumo unijatskim Slovanom — za Velikonemčijo. Avstrijski katoliški Slovani pa tudi sprevidijo, česa jim VelikonemČija ne privošči. Zakaj ne? Zato ker bi se oni laže branili proti pangermanizmu in ker bi oni s trdnišem lastnim zaščiteni laže obvarovali tudi Avstrijo od zunanjih nesreč. Avstrijski katoliški Slovani imajo ob tej priliki očiten dokaz pred seboj, da VelikonemČija hoče pospeševati v Avstriji samo ono politiko ki bi pospeševala nemčenje in v obče tujčenje Slovanov. Od tod pa tudi odobravanje onili korakov
LISTEK.
Mesečna pisma.
u.
„Ako Bog da zdravje, bit ču sutra opet ma-rod!M — Tako je zdihnil svoje dni iz dna srca in jasnim glasom v baraki na hrbtu in na slami ležeč vojak domobranske čete, ki je srečno prevaral doktora medicine in polkovnega lečnika, da je bolan, pa vsled tega mu ni bilo treba iti na muštro, ter je komodiziral na hrbtu in na slami ležeč, mej tem, ko so se njegovi drugovi v potu svojega obraza pripravljali za vojsko in se učili pravilno po taktu hoditi in puško nositi.
Kakor tisti domobranec, tako sem tudi jaz prakticiral že dva meseca in zanemaril sem pisati mesečna pisma, kakor sem Vam obljubil, da jih bodem pisal.
Bog mi je dal zdravje in jaz sem marodoval mesto da Vam pomagam streljati na naše Dunajske prvake, ki nam bodo, ako jim Bog da zdravje, celo našega ministra „ftir Gottesverehrung und Fort-setzung" gospoda dra. Gautscha pokvarili, tako, da
nam bo nazadnje odvzel in zaprl še tiste slovenske paralelke na Ljubljanski gimnaziji, ki jih imamo sedaj za poskušnjo.
Da me razumete, moram poseči v zgodovino nekdanje Vojne krajine; imel je namreč neki bivši oberlajčman, sedaj pristav kotarske oblasti, napraviti izvestje na kr. zemaljsko vlado, odjel za bogoslužje in nastavu v Zagrebu (Cultus und Unterricht) pa je pisal po nemški graničarski: „An die lbbl. konigl. iidene Landesregierung, Abtheilung fiir Gottesverehrung und Fortsetzung."
Ko sem preje mesec dnij čital dr. Gregorčevo interpelacijo glede krškega dra. Kahna in sem zvedel, da so ga podprli s svojimi podpisi izmej slovenskih poslancev samo M. Vošujak, dr. Ferjančič in Hren, a vsi drugi slovenski magnatje so pomrk-noli kakor mesec dra. Rudolfa Falba, kadar se pripravlja zemlja za pošten potres, sem se tako razljutil, da sem „požebral" ne par očenašev, kakor tisti romar izpod Štrajske gore v koroškem „Miru", ki se je čisto po domače imel v gostilni g. Jonka v Bolci, ampak par tehtnih besed sem „požebral" in jih v mislih poslal na Dunaj, onim našim zastopnikom Meni se zdi, da so se gospodje, katerim je narod naš poveril svojo usodo, prevzeli dobrote narodove in
zdravja božjega, pa da zdaj marodujejo, kakor uvodno omenjeni domobranec in Vaš — Spectabilis.
Lehko za domobranca in tudi za Vašega Spectabilisa, domobrancev ima dosti, Spectabilisov ima sicer manje, ali ako jaz marodujem, pišejo drugi, ali mesto naših državnozborskih poslancev ne more nobeden drugi, če bi tudi hotel, podpisati interpelacije do ministra in tudi glasovati ne sme nobeden v državnem zboru, ki ni pravi prvak z dekretom v žepu, kakor je pokojni Ferdo Kočevar jedenkrat dejal, ko je še živel in ko ga je bil tudi že pokojni prvak slovenski dr. Kosta razjezil z nemškim odlokom na hrbtu slovenske molbenice.
Za Kočevarja mi je še danes žal, da je mož tako rano umrl; čeravno bi se zdaj tudi on jezil nad našimi prvaki, ipak vem, da bi se tudi po svoje
veselil, da je naš nekdanji „Matevž......!" postal
deželne sodnije „svetnik". — Da si prištedim denar za telegram, mu čestitam kar tukaj pod črto in mu velim: „Dragi Matevž, ostani tak svetnik, kakor si bil „mali in veliki sodeč".
Z juridičko terminologijo smo Slovenci zares v škripci in po mojem mnenji bodemo ostali v stiskah in nadlogah, dokler ne poprimemo nespremenjeno v celoti hrvatsko juridiško terminologijo,
avstrijskih vlad, ki hodijokrivopottudi v cerkvenih   rečeh zlasti tudi vimeno vanji Slovanom neugodnih velikih duh ovnih pastirjev. Sapienti sat! Yporej
Politični razgled.
Motranie dežele.
V Ljubljani 23. aprila.
Državni zbor ima danes sejo. Na dnevnem redu so samo poročila o manj važnih peticijah. V ponedeljek se začne budgetna debata.
Xajviiije *4Hliš<-«> je odločilo na pritožbo pri okrožnem sodišči v Kolomei zaradi propagande za pravoslavno cerkev obsojenih kmetov, da propaganda za rusko cerkev ni kažnjivo dejanje, ker se še kaznovati ue sme nikdo, ko bi tudi koga odgovarjal, da popolnem odstopi od kristijanstva.
19. t. m. bil je v Linzu shod gorenjenv-striJNkih mlinarjev, ki je bil dobro obiskan. Sklenili so osnovati zvezo mlinarjev, katere namen bode mlinarsko obrt varovati, kolikor se da, proti konkurenci ogerskega žita in moke. Ta sklep pač ne bode ugajal Ogrom. Tudi pri nas bi kuj jednacega morda ne škodovalo, zlasti ker je znano, da ogerska moka ni pristna, marveč z mavcem in koruzo pomešana.
Og«T*Iis* vlada odstavila je jako priljubljenega triinsedemdesetletnega velikega župana Per-czela v Pečuhu in na njegovo mesto je imenovala poslanca Kordoša. Perczel se je bil zameril vladi, ker se je branil uplivati pri volitvah. Ogerska opozicija bode ta slučaj dobro porabila pri volitvah, kajti to je najboljši dokaz, da vlada močno pritiska na volilce. Perczal sam kandiduje proti vladuemu kandidatu za državni zbor.
Vnaiije države.
ISoIgurMkn regenta Stambulov in Mutkorov ostavila sta predvčeraj Plovdiv, ko sta poprej vspre-jela mnogo deputacij. Opoludne sta prišla v Has-kiiii,  kjer ja je prebivalstvo naudušeno pozdravilo.
MrliNlki finančni minister ne bode odstopil. Trgovskim ministrom bode imenovan carinski ravnatelj Stojanovič. — Kralj je obiskal ruskega mi-nisterskega residenta Pcrsijanija. Nekateri mislijo, da se hoče Srbija bolj približati Rusiji. Kakor se sodi, bode sedaj Rusija pospeševala bolgarske in grške težnje v Makedoniji proti bolgarskim prizadevanjem, ker se Bolgari vedno kažejo Rusiji sovražne. Grška in Srbska sta se nekda sporazumeli kako daleč bode jedna, kako daleč pa druga širila svoj upliv v Makedoniji. Govori se celo, da Rusija prigovarja Srbe, da bi zaseli jeden del Makedonije, kar pa ni verojetuo.
Dopisnik francoskega lista Figaro se je raz-govarjal z neko uplivno ruako osobo v GaČini, ki se je izrazila, da je trocarska zveza le ovirala Rusijo, zategadelj je tudi ne želi več ponoviti. Sedaj se Rusija ne bode la nikomer takoj zvezala. Ko bi pa Rusija potrebovala kakega zaveznika, ve, da ga bode lahko dobila in ta zaveznik bode Francija. Poprej so mislili Francozi, da morajo biti sovražniki avtokratične Rusije, Rusi so pa mislili, da je republikanska vladovina nevarna. Sedaj sta pa obe državi prišli do prepričanja, da bi se lahko sporazumeli. Obe državi bodeta skušali ohraniti mir in morata podpirati druga drugo. Pismene pogodbe pa ne smeta skleniti, ker to bi dalo povod vojni.
V turAkef prestolnici prevladuje zopet ruski upliv. Turški državniki vedno bolj spoznavajo, da se na Anglijo ne morejo zanašati. Angleška vlada je našuntala kneza Aleksandra proti Rusiji, v odločilnem trenutku ga je pustila na cedilu. Ravno tako hoče sedaj  storiti z afgauskim emirom. Na-
katera sedaj rabi v Hrvatsko-Slavoniji, Dalmaciji in Bosni Bin der landesublichen Sprache". — Besede ^svetovalec in svetnik" ne veljajo nič, in to svetovalec ne, ker nemški „Rathu je svetovalec politiških oblastev a ne Bodnijskih, ki ima „votum informati-vum", a ne „votum decisivum" (odločno pravo glasovanja), a svetnik ne, ker „svetnik" je prav za prav po slovenski „Heiliger". — Sodeč = „Fass", — Svetnik = „Heiliger", to je veliki križ. — Meni se je dogodilo letos, da sem dobil pismo glaseče na moje pošteno ime s pridevkom „državni svetac". Dotičnik je mislil, da se svetnik po hrvatski zove „svetac" in tem načinom sem jaz siromak dobil naslov „Staatsheiliger", kar pa menda niti po svojej smrti ne bom postal. „Gerichtsrath" se pravi v hrvaščini „sudbeni viećnik", a vsak drugi „Rath" je savjetnik, bil to vladni, financijalni, računarski ali tudi kraljevi savjetnik. To sem Vam moral povedati, da me ne boste več za „svetnika" imeli, kakor se mi je dozdaj že večkrat dogodilo.
Če hočete komu reči, da je svetnik, recite to našim državnim poslancem, tistim, ki so se branili podpisati Gregorčevo interpelacijo, ker ti so zares pravi „čudni svetniki", kakoršnih bi jaz bil privoščil Madjarom takrat, ko so delali dualizem v Avstriji. — Da so namreč leta 1867 zastopali ma-
ravno je, da se Turki boje. da bi jih Anglija ne spravila v kake zadrege, potem  pa pustila brez
pomoči.
Sedaj še ni nič prav zanesljivih poroti), zakaj in kako je nrmikn policija zaprla francoskega
komisarja Schnaeble. Iz Pariza dobili so razni listi več poročil, ki ae pa ne ujemajo. Večina francoskih listov stvar mirno presojuje ter misli, da je le kaka zmota in se bode vsa stvar povoljno rešila. Ko bi Nemčija iskala povoda za vojno, bi si bila kaj dru-zega izbrala, ker sedaj bode svet prepričan, da so N* mci izzivali. Do sedaj je Bismarck vselej tako znal stvari sukati, da je svet mislil, da je le nemški sovražnik izzival v^jjno. Pri predvčerajšnjej soiree-ji pri francoskem ministru vnanjih zadev se je razgo-varjalo o tej stvarT. Več diplomatov se je izjavilo, da je to po njih mislih znamenje, da bode kmalu vojna, če tudi ta slučaj še morda ne bode dal povoda. Flourens je pa menil, da treba ohraniti mirnost, ker stvar pač ni taka, kakor jo slikajo prva poročila.
V pniftkej zbornici poslancev začela se je predvčeraj debata o cerkveni predlogi. Prvi je govoril Gneist in pobijal predlogo. Njemu se zdi, da je sporazumljenje s papežem podobno konkordatu. Windthor8t izjavil je v imenu katoliškega centra, da bodo glasovali za predlogo, kakor jo je vspre-jela gospodska zbornica. Ko bi pa zbornica poslancev jo kaj spremenila, bodo pa glasovali proti njej. Richter misli, da se prav lahko dovoli, da se tudi redovniki zopet naselijo v Nemčiji, samo šola se njim ne sme izročiti. Nikakor pa on ne odobruje, da bi država imela pravico ugovora pri podeljevanji župnij, kajti potem bode duhovščina postala državno orodje pri volitvah. Richter omenja, kako je papež pri zadnjih volitvah s svojimi pismi pritiskal na volilce. Richter trdi, da na poslednje volitve vlada pač ne more biti posebno ponosna, ker so opozici-jonalni kandidati dobili 340 000 glasov več kakor vladni. Ko bi bil plebescit, bil bi septenat zavržen Jako obžaluje, da se je tujec, papež, mešal v volitve. Sicer bode pa kancelerjevemu despotizmu tudi odklenkalo, kajti narodni liberalci ne bodo le skled na mizo nosili, ampak bodo tudi hoteli jesti. Bis-marek misli, da za nemške katolike papež ni tujec. Za nemške katolike je papeštvo nemška naprava. Potem je Bismarck odločno zavračal trditve, da cerkvena predloga škoduje protestautskej cerkvi, ampak le zagotavlja jednakopravnost obeh cerkev. Bismarck zahteva, da narodne stranke jednoglasno vsprejmejo predlogo, pri čemer seveda izvzame Richterja in njegove pristaše. Njegova čast je an-gažovana. Ko bi vsi njegovi politični prijatelji ne glasovali za predlogo, bi mislili v inozemstvu, da je on javno zagovarjal cerkveno predlogo, skrivaj pa ruval proti njej. Treba je jedinosti, ker čakajo Nemčijo še težki boji z domaČimi in vnanjimi sovražniki. Če ž njim narodne stranke neso zadovoljne, pripravljen je odstopiti. Ko je konservativec Schwerin zagovarjal predlogo, jo je pobijal Virchov, ki očita Bismarcku nedoslednost, kajti trdil je, da ne poide v Canosso, pa je vender šel. Bismarck mu pa odgovarja, da je politik tem ložje dosleden, čim manj misli. Ko je konservativec Gerlach še zagovarjal predlogo, se je seja zaključila.
Nov irski kazenski zakon, katerega je vspre-jela angleška spodnja zbornja zbornica je sklopljen iz štirih zakonov, ki so se bili izdali 1774., 1776., 1786. in 1831. leta in iz raznih vladnih na-redb. Mnogo teh naredb je jako drakoničnih. Sploh so pa posamične določbe tako nejasne in zamotane, da jih še dober jurist razumel ne bode. Novi zakon daje veliko oblast policijskim sodnikom, ki navadno neso skoro nič izobraženi. Kako bodo ti gospodje tolmačili zakon, moremo sklepati iz tega, da je policijski sodnik v Fralee obsodil nekega dečka po zakonu,   ki prepoveduje   nositi orožje, v jed-
djarsko idejo grof Ilohenvvart mesto grofa And ras sij a in dr. Poklukar mesto Kolomana Tisze, verujte mi, Madjari ne bi bili nikdar dobili madjarskega uiini-sterstva in dualizem se ne bi bil v Avstriji nikoli porodil.
Pa vrnimo se zopet k terminologiji, ki ni tako spodtakljiva stvar, kakor so spodtakljivi naši poslanci. V hrvaščini se zove „Fass" = lagav, a sud = „Gericht", a mi imamo nesrečo, da se zove „Fass" = sod, a „Gericht" tudi sod, „Richter" pa sodeč pravilno, ker trpeča oblika »sodnik" ne velja čisto nič. Sodnik bi se moglo reči k večjemu „der Verurtheilteu (osudjeuik), ravno tako, kakor je krivo učenik = „Lehrer", dočim je učenik = „SchUler", oni, ki trpi, a „Lehrer" je učitelj, torej oni, ki nič ne trpi, ampak se oblastno šopiri po učilnici, kakor mali ali veliki sodeč v svojej pisarni, kadar ima razbojnika ali tatu pred seboj.
Prejkone bode kakšen vaš filolog rekel, da tudi beseda „viećnik" ne velja, ker ima trpeči končnik, a temu moram ugovarjati, da „viećnik" tudi trpi, kadar mora v glavnej razpravi sedeti in svoj votum narekavati v zapisnik ali razloge delati k civilnej pravdi. Celo predsednik sodišča mora potrpeti, če mu katera stranka kaj nevšečnega pove. Tako na pr. se je zgodilo, da je predsednik raz-
nomesečni zapor, ker so našli pri njem paškine kapice.
Dopisi.
Is Tr«|a 22. aprila. [Izv. dop.J Preteklo sredo imeli so naši mestni očetje jako zanimivo sejo, v katerej so spravili na dnevni red slovenske napise na HrpeJjski železnici, obrtno šolo in univerzo. Najprej je interpeloval g. Veneziau župana, da li ve, da mislijo postaviti na tisti .baraki", ki ima biti postaja pri sv. Andreji napise v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku in ali je mestna delegacija storila potrebne korake pri vladi, da se zapreci ta pogrda italijanskemu Trstu. — Iuter-pelant pravi, da trojezični napisi ne bodo še mogli uničiti italijanstva Trsta, da pa treba vsekako vse storiti, da se odstrani ta sramota, da ne bodo tujci mislili, da treba govoriti t Trstu razne jezike. Župan mu odgovarja, da je videl „žalibog" na svoje oči načrte došle z Dunaja, po katerih bode napis na strani proti Škednji v slovanskem „narečji" in tako tudi vsi napisi na postaji. Pravi pa, da je mestna delegacija uložila proti temu protest ter ga predložila namestništvu, da protest podpira ter ga izroči trgovinskemu mioisterstvu. Mestna delegacija zahteva, naj bodo napisi italijanski in nemški in da naj se jih sploh ne stavi, dokler ne bode minister-stvo rešilo protesta. To so dobri ljudje ti naši mestni očetje; Nemcem, ki jih imajo morda ravno tako radi, kakor nas, privoščijo napise v nemškem jeziku, nam bi jih pa iz same liberalnosti ne dovolili v slovenskem! — Kaj se hoče, ravnajo se po gaslu; ni vse za vse.
Dobro bi bilo vedeti, a kolikim veseljem so vsprejeli pri vladi mestne delegacije protest. Da so ga bili veseli, o tem pač ne dvomi nikdo, kdor pozna gospode, ki so v prvi vrsti poklicani, da varujejo naše interese. Kake nazore o ravnopravnosti imajo pri vladi, svedoči nam sledeča dogodbica. Nekdo naših uplivnih mož bil je v rumeni hiši. Ekscelenca pogovarjala se je ž njim o ravnopravnosti ter rekla: kaj hočete še več, kaj tožite vedno, da nimate ravnopravnosti, jetzt haben sie ihr Trs t. Po izjavah treba soditi velike može in ekscelence! Mi bi pripomnili navedenim besedam le to, da če je hotela ekscelenca napraviti dovtip, se je ta prav slabo sponesel in navaden človek, ki kaj tacega čuje, bi niti ne sanjal, da tudi ekscelence delajo vodene dovtipe. Ako je to pa ekscelence resno mnenje, bodi jej na glas povedano, da vender nesmo še tako propali, da bi se zadovoljili z vsako drobtinico, ki nema sama na sebi nobene vrednosti, ki nam bi jo pa radi usilili v zameno za vse naše pravice. Napisi na Hrpeljski železnici, ako ne bode obveljal protest, ne bodo nas rešili, nam treba še vse kaj druzega. V rumeni hiši bodo nam morali začeti rezati tistega hleba, ki ga režejo eksotičnim Nemcem. Ta Bog ve od kod sem priseljena gospoda, uživa vse mogoče privilegije. Mi, domačini, plačujemo davke, da država vzdržuje tem priseljencem nemške deške in dekliške osnovne šole, nemško gimnazijo in nemško realko, nam pa, ki nas vlada
IMF* Dalje v prilogi.
prave imel pred seboj lepo mlado 18 letno devojko, katera je očitno krivo pričala glede čina, dogodiv-šega se na drugi dan srbskega božiča, a potem ko jo je predsednik ulovil v laži, se je izgovarjala s popolnim pijanstvom, pri čemer se je razvil sledeči dialog:
Devojka: „Ma, gospodine poglaviti i vele možni, ja neznam ništa, ja sam bila pijana, ko drvo.,fa
Predsednik: „Zar te ni sram, tako mlada devojka pak pijana."
Devojka: „E gospodine poglaviti i presvetli sud, i vi znate, da je drugi dan božicu svaki človek pijan!"
Predsednik: „To ja neznam, daj ti samo meni mira, ja nisam bio pijan, i gospoda sudci nisu bili pijani."
Devojka: „Kako bi to moglo biti?—ja dobru znam, da su drugi dan božica svi ljudje pijani, a i ja sam bila pijana ko batina!"
Zdaj pa recite, da predsednik i viećnik nista besedi s trpečo obliko, kakor: „svetnik, učenik in marternik".
Ostanite mi zdravi do sledečega mesečnega pisma, in pozdravljena bodi tista prijateljica, ki mi je rekla in pisala, da sem „državni svetnik".
Spectabilis.
Priloga „Slovenskem o Narodu" St. 91. 23. aprila 1887,
posebno rada ima, daje na voljo, da si izberemo, kakor nam drago, nemške ali talijansko šole! Trav tako se nam godi v v«?eh državnih uradih v Trstu, tudi ti nam pošiljajo italijanske in nemške dopise, slovenskih pa kar nikdar! Povedati treba torej gospodom pri vladi, da nam neso dali še z jednim borim napisom cele ravnopravnosti, ako hočejo to storiti (tega bi sicer ne bilo treba še posebno prositi), morajo nam dati vse ono, kar imajo Lahi in Nemci, storijo naj, da jim bodemo v vsem ravni.
Debata o obrtnej šoli bila je tudi jako zanimiva. Dr. Piccoli Rtavi predlog, da se ministerstvo prej interpeluje, kaj misli prav za prav s to šolo, predno se občina zaveže, dati poslopje zanjo. Dr. Piccoli predlaga, naj sc mestni zbor potegne za to, da bode učni in uradni jezik, jezik shodov, sej in akademij na tem učilišči jedino le italijanski jezik, in da bode vsak drug jezik iz te šole izključen.
Gosp. Nabergoj je temu ugovarjal, zavračali so ga s tem, da v mestu ni nobenega Slovenca, z okolico pa da ima mesto zgubo. Pravijo, da jim okolica niti toliko ne plača, kolikor mesto potrosi za okoličanske šole. Obskurni listič na pol uradni na pol židovski „Mattino" je pri tej priliki poskusil svoj skrhan dovtip na našem poslanci, ki se mu pa ni posebno posrečil. Potegnil se je tudi ta list breL značaja in prepričanja za italijanstvo Trsta, ter pomagal g. dr. Piecoli-ju zapirati vrata in okna slovenskemu jeziku v obrtno šolo.
Mestni zbor sklenil je kot tak, podpirati proš njo deželnega zbora,| da se osnuje v Trstu vseučilišče, v katero se ima neitalijanskim jezikom hermetično zapreti, uhod. Dr. Piccoli predlaga, da se peticiji še pridoda, da je mesto koj pripravljeno na svoje stroške sezidati poslopje za univerzo, nadalje prepustiti mestno bolnico medicinski fakulteti v porabo. Proti prvemu predlogu oglasilo se je več mestnih zastopnikov, zato se je izročil finančnemu odseku v pretresovanje. Mesti" zbor se na to zahvali istrskim in tridentinskim mestnim zborom za solidarnost in podporo v vseučiliški zadevi. Pripomniti treba, da je ta vzajemnost res velika in posn -manja vredna. Dan za dnevom množe se peticije, zaradi osnovanja italijanske univerze v Trstu. Sploh so Italijani bolji politiki nego mi. Oni nimajo strank, ki bi si bile tako nasprotne, kakor so si naše. Iva dar gre za važne stvari, so vse stranke jednoga mnenja, zjedinijo se v zložno delovanje in tako tudi dosežejo, kar nameravajo. Na tak način bodo prej imeli oni svojo univerzo v Trstu nego mi Slovenci osnovno šolo. In vender bi se dalo vlado ali pa magistrat prisiliti, da nam j ih odpre ne jedno, ampak več. Toda vztrajnosti ni, vzajemnosti ni — potem je vse zastonj!
Tudi italijansko šolsko društvo „Pro patria" vrlo napreduje. Povsod snujejo društvu na korist zabave. Italijansko delavsko društvo „Sooieta ope raja" upisalo se je kot pokroviteljica ter dalo na tak način tudi našemu delavskemu društvu izgled: Pojdi in stori tudi ti tako!
X lt led a 22 aprila. [Izv. dop.J Dne 17. t. m.
bil je pri Petrami shod zarad občinskih volitev dne 25  t. m.   Pri tem shodu agitovalo se je jedino le za Mallnerja,  da hi bil on  župan.   Dekan naš in župnik Gnezda priporočala sta ga, kar sta le mogla. Za odbornike priporočali pa so so samo taki možje, so od Mallnerja zavisni in bi mu vse privolili. K shoda bili so povabljeni samo taki, ki neso njegovi nasprotniki, ker se je Mallner bal, da bi kdo očitno proti njemu ne govoril   Ko bi se res zgodilo, kakor se je na tem shodu govorilo,  dobili bi Blejci župana, ki je bil in je še strasten sovražnik našega naroda, ki je doslej preziral kmeta in zaničeval duhovnike.   V očigled volitvam se je slednjim začel laskati. Gosp. dekanu obljubuje, da če bode on žu panom izvoljen, potem dobe ves les za novo cerkev, vse železo itd. od kranjske obrtnijske družbe brezplačno, ker je ravnatelj Luckmann njegov svak. Pa še drugače jih slepi. Mallner, ki sicer celo leto ni cerkve od znotraj videl, kupil je letos na veliko soboto 8 možem (obč. odbornikom) debele voščene sveče, da so je na čelu pri ustajenji nosili. Dal Bog,  da bi Mallner tudi prihodnja leta take sveče delil. Da pa pri tem ni ravnal iz same brumnosti, razvidi se iz tega, da je dva občinska zastopnika, odbornika in  posestnika   Antona Iludovernika in prvega svetovalca in posestnika Antona Iloperta iz kij učil, ker ne trobita v njegov rog, tudi sveč nesta bila vredna in Mallner pokazal jima je javno pri ustajenji svojo jezo in nemilost.
Ljudstvu se dobrika rekoč: Če bom jaz župan, se Vam bo dobro godilo. Moj svak Luckmann Vam bo koj „frate" odprl, da bote po njih pasli. Po Jaršah Vam bom delal ceste, jedno v Ribno, drugo v Kontno, Vodešce in Bleško Selo. Denar za ceste dobili bomo od tujcev, Vas ne bo nič stalo. Vse sama prevara. Kdo pa je plačal cesto, ki jo je Mallner gradil v Podzob, kakor ubogi kmet? In ta cesta najbolj le Mallnerju služi. Dalje obljubuje Blejcem, če bo on župan, da bode na to delal, da so okrajno glavarstvo, sodnija in davkarija prestavi iz Radovljice na Bled. To so pač lepe sanje in prazni obeti, po pregovoru: Kadar prosi, zlata usta nosi — kadar vrača, pa hrbet obrača. To naj si volilci zapomnijo. — Volitve so Mallnerja sploh vsega prenaredile. Zajci v njegovem lovu so lani v blejski občini napravili nad GOO gld. škode. Zakaj Mallner ni lani škode poravnal, in še le letos ravno pred volitvijo oklicati dal, da naj kmetje pridejo k njemu po drevesec? Ali lani ni imel denarja, ali ni bilo dobiti drevesec? O ne, lani živel je še prejšnji jako priljubljeni župan Vester, katerega si Mallner ne bi upal premagati. Letos pa je Vester nagloma umrl in zdaj bi Mallner s duhovnikov pomočjo rad splezal na županov prestol, zato se zdaj tako lepega dela in hoče vse poravnati. Sicer je Mallner kmeta vedno preziral, sedaj pa če kmeta sreča, povabi ga takoj, da se k njemu na voz usede. Blejski možje naj si torej dobro premislijo, koga bodo v ponedeljek volili. Če bodo izvolili Mallnerja, potem pač druzega ne ostaje, kakor moliti zanj, da se o njem pregovor ne uresniči:  bil je Savel,  a postni je Pavel.
— Duhovniki naši se preveč za Mallnerja potegujejo in preveč poudarjajo njegovo dobro krščanstvo. Saj je morda Še drugih in boljših kristijanov na Bledu, ki bodo tudi marsikaj žrtovali za novo cer kev na Bledu. — Bog razsvetli naše kmete pri vo-litvi dne 25. t. m.! Borba bo huda, ker je na Bledu veliko mož, katerim je Mallner volk v ovčji obleki.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Finančnim ravnateljem v Ljubljani imenovanje g. Karol Plachki, finančni svetnik (titular d nadsvetnik) iz Celovca, rodom Mo-ravan. — Prefekt na Terezijšči in docent na Dunajskem vseučilišči dr. Ludovik Mitteis imenovan je izrednim profesorjem rimskega prava na nemškem vseučilišči v Pragi. „Laibacher Zeitung" pravi o njem, da je bil „bekauntlich in den sechsziger Jahren Director des hiesigen Obergvmnasiums". To je pomota. Ravnatelj tukajšnje gimnazije je bil dr. Henrik Mitteis, ki je že pred leti umrl. Gore imenovani je njegov sin.
— (Umrl) je 19. t. m. na Libušnji gospod Martin Leskovec, slednjič vikar v Sedlu, rojen v Črnem Vrhu pri Idriji 1. 1845.
— (Čudna omika na katedri.) Brez vsaeega dostavka javljamo danes samo to, da profesor Nedved sodmošolce Ljubljanske nazivlje: „Indianer", „Lausbuben", „Gassenbuben" in „polizei-vvidrige Gesichter".
(Slovenska predstava) bode, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 24. aprila t. 1. Oziraje se na opereto, katero priredi dramatično društvo ta dan, in na to, da je omenjena predstava posleduja v letošnjej sezoni, uverjeni smo polne hiše. Začetek predstavo je ob 7a8. uri zvečer. Sedeži in ustopnice dobivajo se pri čitalničnem kustosu v soboto, nedeljo in na večer predstave od 7. ure naprej pri blagajnici.
— (Kranjski veteranski kor) priredi jutri ob 8. uri zjutraj v proslavo šestdesetletnice maršala nadvojvode Albrehta cerkveno svečanost v sv. Jakopa farni cerkvi, katere se udeleži z zastavo in godbo.
— (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) je po zadnjem izkazu v „Soči" nabranih 2383 gld. 34 kr.
— (Štajersko obrtno društvo) praznuje jutri v Gradci svojo petdesetletnico. Iz Ljubljane odpeljali so se k tej slavnosti gg.: Ilegali, Fran D e ž m a n in Ludovik W i d m a i e r, gg. K u n c in Žitnik pa ne, kakor je bilo nekje brati.
— (Ondfiček.) Nemški listi, ki ne morejo prehvaliti \Vilhelhelmija, ki še sedaj ni poplačal ubogemu slugi troškov v znesku 5 gld. 4 0 kr., ki dan na dan prinašajo vesti o „grossen und kleinen Geiger", nemajo niti besede za Ondfička, ki je vender umetnik prve vrste. Ondfiček koncertuje sedaj v Pragi, pri vsakem koncertu je narodno gledišče razprodano, vsak koncert je nov triumf. Dal je doslej dva koncerta, na splošno željo dodal bode še tretjega V dveh nastopih igral
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spi suhi Marija S. CumminB, poslovenil J. P—ski.)
Deveto poglav je.
(Dalje.)
Mabel si je nezmanjšano obranila občno priljubljenost ter je bila še zmiraj kras in življenje vsakej plesalnici; vender nje obličje ni nikdar bolj zarudelo nego takrat, ko se je vsled prestanka iz-nebila plesalca ter prišla v čarobno okrožje, kamor so Dudlevev blagozvoneči glas in njegove zgovorne oči nje sanjarskega duha toli močno vabili. Vsi drugi dogodki takega večera so se lahko laskali nje uečimurnosti in njenemu sainoljubju, a te male stranske pogodbice so bile za njo dosta pomenlji više ter se dosta bolj nežno in b<dj stanovitno na nje srce in nje življenje uplivale.
Nova Čestihlepnost in novi čuti so se hipoma v njej prebudili. Pred jednim mesecem je mlada devojka komaj mislila, da je tekmice v novošegnem življenji toli slavno zmagala ter toli vzvišeno nad nje se vzpela, sedaj pa je čutila hvaležniši ponos, zavedavši se plemenitejših darov, ki so jej bili spoštovanje moža redke olikanosti in izbornega ukusa pridobile.
Sedaj so znova jele pogaujati nje duševni; moči, katere so bile doslej zanemarjene Res da se je nje vsakdanje življenje le malo prenienilo, vender bil  bi oster opnzovntelj  zapazil marsikatero
znamenje, da se je vse nje mišljenje in hrepenenje na novo stvar obrnilo; zapazil bi bil, kako zelo se je zanimala za vsak prizor, v katerem je Dudley kako nalogo igral. Ona čarobna moč, s katero je njegova prisotnost vse imenitne kroge prešinjala, storila je popolnoma kouec vsemu obotavljanju, s katerim je došla jej povabila vsprejeinala; a očitno se je tudi videlo, kako močno je l)udley gospodoval njenemu mišljenju v samoti in odločnosti od drugega sveta. Stvari, za katere je nje zauimivanje izbudil, bile so predmet nje poznejšemu premišljevanju; pogostoma so tudi na nje napravili mizi ležale knjige, iz katerih je bil razne besede navedel; tudi se je večkrat umaknila v ono malo sobo, katero je bil Henrik toli okusno opravil, da je opazovala in premišljevala umetniška dela, katera je bil Dudley zanjo izbral. •
Ker se je gospod Vaughan /aradi zdravja svoje hčere d6lal prevelike skrbi, bil je sedaj z nje nim ozdravljenjem tudi preveč zudovoljen, da bi se bil pritoževal o zapuščenosti in tiboti svojega bivališča ter se je po stari navadi zopet kratkočasil s svojimi načrti in zemljekazi. Henrik se je sicer sprva veselil, da je prijatelj njegovo sestro toli očitno občudoval, a nazadnje se ja je naveličal, ker se oba nista dosta zanj menila; prilično se je doma mi v javnem življenji celo ogibal nju družbe, no da hi ga bila zelo pogrešala. Gospića Sabija, za Dudleva močno vneta, je nikdar ni grajala, da sta
jo včasih brez namere in premisleka zantmarjala; celo pospeševala je rastočo ljubezen svojo bratičine, ker je nje predmet črez vso mero in nepogojno hvalila.
Kaj je čudno, da se je Mabel, nezavrta in ne-svarjena, prav brez strahu iu dvoma udajala čutu tekoče ure V Kaj je čudno, da je Dudley, katerega je ves svet kot učenjaka, pesnika in šaljivca (humorista) občudoval, v nje očeh bil plemeniti, velikodušni, pravi in nosebični mož? res lehko bil bi to, a žalibog! da to ni bil. Vkljubu vsem njegovim raznovrstnim zmožnostim, njegovi znanostni olikanosti, njegovemu dobremu ukusu in njegovemu olikanemu in prebrisanemu bitju, vkljubu njegovemu čislanju lepote v umetnosti in prirodi in vkljubu dobremu in aeomadeževanemu glasu prežal je prav sredi osrčju njegovega bitja skriven, a merilen strup, ki je vse njegove bolj vzvišene namene in namere pomanjševal iu vse njegove plemenitejše nade uni čeval. Bil je sicer brez vseh zunanjih grdih napak, vender ni Imel prave ljubezni do kreposti; res se je uklanjal pred žrtvenikom ženske lepote in Iju-beznj vosti, vender imel ui visokega zaupanja v ženski spol; iu če prav je zaničeval svet, v katerem je živel, vender moči ni imel, da bi se nad njega vspenjal. Rana nezaupnosti nasproti vsemu dobremu oslabila je naj plemeni te j še darove njegove prirode in tako je bilo izgubljeno življenji;, ki bi bilo lehko na blagor človeštvu. (Daljo pri«,
je   5   najtežavnejih koncertov  (Beethoven, Krnst, Dvorak,   Hruch.  Mendelssohn). vrhu tega \Venii\v-skega legendo,   Hrahmsove „Ogerske plese", lliesov „Mottoperpetuo" in Schumanovo ,, Večerno pesen", rM tako izborno, da ploskanja in izzivanja ni bilo ne konca ne kraja in da je bilo občinstvo v besede polnem pomenu naudušeno.   Češki   listi  so   polni   hvale o Ondfičku,   ki jo tudi v polni  meri  zasluži, kajti veščaki so že davno v tem jedini, da je glede teli nike in izvežbanosti Ondfiček vsakemu vrstnik, da pa glede finega muzikalnega čustva  vse presega. To je zlasti pokazal v Beethovenovem koncertu, ka terega je moral vsled burnega  ploskanja dvakrat igrati.
— (Vreme.) Vsled poznega suega zaostala je vsa vegetacija in pravega zelenja še ni. Na Bo kalcih videti je bila včeraj prva zelena bukev. Kukavica oglaša se že par dnij v gozdu na Rožniku.
— (Državnih žrebcev) bode letos po izkazu kmetijskega ininisterstva po raznih žrebčar skih postajah nastavljenih: na Štajerskem 123, na Kranjskem 39, na Koroškem 46, na Primorskem 30. Razen tega je pri zasobnikib na Štajerskem C2, na Koroškem 48, na Kranjskem 27 eraričnih žrebcev.
— (Vinska razstava) bo tudi letos kakor druga leta v nedeljo 1. maja v Dornbergu. C. kr. kmetijska družba goriška odpošlje posebno komisijo, ki bo vina pokušala in presojevala. Boljša vina bodo se po navadi odlikovala, da bodo vino-rejci še dalje zboljševali zemljo, trte, kleti, posodo in svoje postopanje z vinom. Vsakoletne vinske razstave v Dornbergu obrodile so do zdaj že prav lep sad, kajti kaže se, da ondašnji vinorejci napredujejo v vsakem oziru pred svojimi sosedi. Res je, da jim pomaga tudi lega in svet.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Dunaj 23. aprila. Pri petindvajsetlet-nici slovanskega pevskega društva sodelujejo svetovnoznani Ondfiček, Dvorak, Leseticki, Rusinja Esipova. Vse železnice dovolile znižano vožnjo udeležnikom z društveno legitimacijo, ki se dobi pri Leonu Buchalu, Wien, Liehten« steinstrasse, 12.
Dunaj 23. aprila. „Wiener Zeitung" : Cesar imenoval finančnega nadsvetnika Plach-kega v Celovci, finančnim ravnateljem v Ljubljani.
Celje 23. aprila Draslovški usnjar Gregor Apat in njegova žena Marija, zaradi požiganja in umora Julije Smerečnik zatožena, sta oproščena.
Pariz 23. aprila. Izvestje Havasovo: Nemški poslovodja naznanil ministru vnanjih zadev, da nemška vlada še ni dognala, kje in kako so Schnaebele-a prijeli, da si pridržuje, pretresati to vprašanje v sporazumljenji s francosko vlado, Schnaebele pa je bil prijet vsled sodnijskega ukaza. ,,Republique Franoaise" piše, da Bismarck v telegramu, ki ga je nemški zastopnik objavil vnanjemu ministru, priznava: Ako je bil Schnaebele na francoskih tleh prijet, zahtevajo načela narodnega prava, da se takoj izpusti. — Časniki priporočajo mirnost in pravijo, da se mora prepustiti vladi, da stori, kar se jej bode potrebno zdelo.
Pariz 22. aprila. Generalni prokurator je pravosodnjemu ministru danes doposlal svoje izvestje. Schnaebele bil je na francoskih tleh prijet. Izpovedbe prič in preiskovalni akti doj-dejo jutri. Telegram iz Pagny-ja javlja, da je bilo v poslednjih 48 urah mnogo osob iz Metza izbranih. — Vsi časniki konstatujejo soglasno, da je bil Schnaebele na francoskih tleh prijet. — „Temps" ima telegram iz Strassburga, da nemška oblastva Schnaebele-a dolže, da ima na nemških tleh sumne zveze, po katerih ovoja francoski vladi razne vojaške naredbe okolu Metza.
Zahvala.
Vsem častitim volilcem mest in trgov Celjskega volilnega okraja, kateri so 15. aprila t. 1. prišli volit od naše strani priporočanega kandidata gospoda dra. Gel i ngsheima, izreka najiskrenejšo zahvalo
slovenski volilni odbor.
ir n~Mi   a„a on, anH1a 1887.
.,    H««**«* II11 Nit 0
M toj i (192—19)
za vse leto gld. 4 60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta g!d. 1.15.
i
Tujo!
22. ■prlla
Tri uo j Neii i/. Ltons. — Sattler iz Franko-broda — Semen, Taufisig, Ffliu, Pentlar, Monaro, Bruck i Dunaja. — Krk iz Brna. — Vrelu i/. Ssegssrda — \\Yi-ner, Gerttner, llanisch, dr Scliustor, Sobi.k. Pirker iz Gradca. — Kolussi iz Siska. — Horu, Macliovitz I Dunaja. — Dežela ii Idrile. — Sohlangcuheufen iz Beljaku — Glo-botsehoig iz Kranja. — Pfcmer la Ljubljane. — Paluš iz Trsta. — Viunelli, Savelli iz Rovinja
Pri ffl C. Ii Fnmkloff iz Beroliiia.— Spira, Roman, Grolđ, Sperling, Filip, Kosene^ger, Reichmann, Bauer z Dunaja. —: Untsclu-k i/. Brna — Putick iz Planine. — Stehr, MurpUiOrO ti Trsta.
Pri ju/urin kolodvoru: l'lachky iz Opave. — Vončina i/, Idrijo. — Dež man iz Gorenjskega. — Maru/.zi iz Vidina. — Grof Cornmni iz Gorice.
Umrli so v Ij3i9>ij<3ij)š:
23. aprila: Josip Prolc, mizar in prisiljenec, 52 let, Poljanski nasip št. 50, za plućnim edemom.
V deželnej bolnioij
21. aprila: Morijami  Nabergoj, gostija,   74  let, za mrtvoudom.
22. aprila: Ivana Komar, gostija, 50 let, za katarom v črevesu.
Meteorologično poročilo.
a 5«	Caa opa-z<>\unja	i Stanje       ,., ^ barometra1 m," v mm.  | P«r»ttl™ 1	Vetrovi	Mo Nebo   kri na v mm.	
22. aprila.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-27mm.i    90 C 730 50 mm.    18 2 C 730 32 mm.!   12 G" C 1	sl.jz. si. vzh. si. jz.	jas. jas. d. jas.	000 mm. 1
Srednja temperatura 13 3', za 3-5° nad normalom.
3I>TjLia.etjails:si borza
dne 23. aprila t. 1.
Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....
Srebrnu renta.....
Zlata renta......
5°/0 mavčna renta .... Akcije narodne banke
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol.  . . .....
0 ter. cekini......
Nemško marko.....
4"/,. državne srečko iz I. 1854 Državne srečko iz 1. 18(J4
gld.  81-30 - gld.
n    82*0 - „
M   118'- - „
n     97-90 - „
„   876-- - „
„   282-70 - „
„   12-;-90 - „
; 1004% - j
n - „
,    (»2-30 -- „
260 gld. 128 gld.
100   „ 1B5 .
Ogersk« Blata renta 4%......101
Ogerska papirna renta 15" 5°/0 štajerske zemljišč, edve/. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/u ■ . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,f>/0 plati zast. listi . Prior, oblig. Elizabotine upad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečko.....100 gld.
Rudolfovc srečke.....10
Akcije auglo-avatr. banke .   .   120 „ Trammway-društ  velj. 170 gld. a. v.
88 105 Ufi 125
100 179 18 104
231
danes
81- 15
82- 30 118-ftB
97-6) S77-— 281-80 127 05
10-05 6-—
62*87»/. 25 kr 50 „ 60 „ 70 „ 50 n 50
GO
60 75 25
40 veder iabolčnika
(mosta) se pruda
(263—4)
Jos. Strzeibe nasledniku
•v Ijj-w.T0X3a.iii.
v nekem me*tu na CiorenJHkeni, na jako dobro obi-skovanem kraji, pripravna za vsako podjetje, oziroma tudi z niuKiiciiii ID Hluiioviuijem. oddastn se v nitjem. --Ponudbe naj se pošiljajo pod ,.K. B* 50" Frana Milller-ja AiiniMiccn-Biireau-u v Ljubljani. (-77—2)
St. 0904.
(272—3)
Razpis konkursa.
Pri I. mestnem otroškem vrtu Ljubljanskem s slovenskim občevalnim jezikom je popolniti mesto začasne
otroške vrtarice
z letno plačo 400 goldinarjev.
Prošnje za to službo, katero bode nastopiti tekom prihodnjega meseca maja, je s predpisanimi dokazili o učni sposobnosti za otroške vrtarice uložiti
«lo koma aprilu pri mcNhiem  malimivuiu l^ful»l|nni»l eni. V, L i ubijanj v 18. dan aprila 1887.
isra.szra.smllc-
IimIu in melikt« soIiiih tlu maže in vmireul
in ja tudi suha vuMi-eni n krtatoo za 80 kr. in viSje
.lurij ^lilielacic, -,i9-2)
snažitelj sob, Stari trg stev. 28, III nadstropje.
Vnanje naročnike tudi hitro in ceno postreže.
Proda se iz proste roke (288—1)
pritlična hiša št. 8
na ct-sti v i i Ior z zraven ležečim vrtom. — Natančneje se izve v IiInI »t. A mi KolizejMltJ c«>Nti.
Trgovsk pomoč
izurjen v Hpeoeriin iiinmifakturni pr«i«la|i. z
dobrimi spričali, VNprcjme h« v hIužIio.
(285—2)        J. M UI le r v Zagorji za Savo.
izurjen   v   ti-jjo-vini   x   i n-šaiiim   1>1 n^-otii,
vsprejme se takoj.
Ponudbe z nnslovora .,Trgovinu66 na upravništvo tega lista. (279—2)
Dober postransk zaslužek.
Agent« za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske krajo vsprejme dobm in jnk>» ■»riljublfena avstrijska dražba. Pri primerno uspešnem delovanji stalno plače. — Pismena vprašanja pod ,,Li. N. 1867«' poslati temu listu. (70—24)
pr Semena HM
velikanske pese, detelje, raznih trav in soeivja
najboljHe vrste proilaja »veža (141—8)
PETER LASSNIK v LJUBLJANI.
Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji f
r        pri c. kr. konc. Anchor Line,
»mini. !•'» Kolowratrlng 4.
, M, Ljubljana.
J. Al AH i A (230-3)
Bicycles, Tricycles in
otročjih velocijefles.
II TISI
so izšle in so dobivajo sledeče knjige:
Ivan ZSfcOitar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 strauij.  Cena 25 kr., po pošti 'dO kr.
linp/ J§»erelirjani.
prof A. K. Tolstoj, poslovenil ;ranij. Cena 70 kr., po pošti
Selski župnik.
Roman Spisal grrof A. K. Tolstoj, poslovenil J, P. — Ml. B", ♦iOi) strauij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
Komati.  Spisal L. Halevij, poslovenil Vinko. — Ml. H0, 20.'} strauij. Cena 25 kr., po pošti SO kr.
Xa fIi*a£'oceiiiiii koronom.
Povest  tz življenja  kitajskih  pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141   strauij. Stane 2!i kr., po pošti 30 kr.
l*ari% v Ameriki.
Romun.   Francoski spisal Jietić Lefebrre.   Poslovenil * * # Stat noviinis uinbra.   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 60 kr., po pošti 70 kr.
Junak našeg-a časa.
Roman.   Spisal M. LtrtnonUtv, poslovenil J. T. —- Ml. 8°, 2»>4 stranij.   Cena 40 kr., po posti 4C> kr.
DubrovskJ,
lJovest.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil       P. — Ml. 8°, 122 stranij. Ceua 25 kv., po pošti 30 kr.
i\ O V.
Roman.   Spisal Turgcnjer, poslovenil M. Mdlorrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti HO kr.
Časnikarstvo  in naši časniki.
Spisal * * *   Stat uominis uinbra.   Ml. 8",  19 pOl. Cena 70 kr., DO pošti 75 kr.
m
Poštna in brzojavna odpraviteljica
išče službe in more takoj nnstopiti.
Oglasila vsprejema iz prijaznosti F. Toiua&ic, poštni oficijal v Ljubljani. (258—2)
WrW iVepreiiiočl.jiTe f|
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah,  dobo se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnice, v LJubljani, Dunajske, cesta it. 15. 5f>4—40»
I
l
I I »
%4»lMix<i ravnili
A. SCHWEIGER,
stanujoč
v hotelu „pri Malici" (Stadt VVien),
II. nadstropje, sobe št. 23 in 24,
ordinira zjutraj        od l/tlO. ure do 73l.«re, popoludne  ,       2.   ,    <     5. n
Ob nedeljah is praznikih samo dopoludne od ' ,10.
da 1. ura. (208—8) Najboljša in najtrdnejša plomba, ki n« prouzroči v zobeh nikakeršnih bolečin, ter se po tiar vi ne razlikuje od zob. — Najnovejši in priznano najuuiotiiejši
načini izdelovanja čeljustij in posameznih zob. Navzoč zaradi kopelne sezone samo do Junija..
M. NEUMANN
v Ljubljani, Slonove ulice,
priporoča svojo veliko zalogo     (207—7<
dežnih plašče v za dame in dekleta, mantel-
lets in Jaquets po nizkej ceni. ^
Harmonike in phisharmonike na prodaj.
Fran Baitz, urar j Ljubljam,
na Kimskej cesti st. 3,
se priporoča za popravo vsakovrstnih novih' in starih ur na stojalih, Igrnjoclh na piski- ali na kak drug način. Popravljam vse godbene instrumente m ariatoue, izdeluje phiauurmoullcc in Ima Jadno narejeno za prodaj z dvojnimi privitimi jezički iz mcdeTiinsko (mesingaste) pločevine, jako lepo doneč<> in izdeluje plilsliuruionlke z večjimi sprouieni, od 3 do Iti, s sedmimi spremeni na najnovejši ameriški način narejena stane 170 ^rlil. in sicer s
bledeči mi  spremeni: 6)      Ouurdon, %      forte,   #----eor-
anglais, •---expret4Bion, #)   - flOte, •----forte, #-cla-
rinete, ki zadostuje za majhne cerkve — Izdeluje harmonike, ki imajo od 3 do ti vrst, jedno na 3 vrste ima narejeno, jako d<>neč.o In jedna gromatiM s 3 premeni, 4 dvojno poj o; j eden baaviolonccllo s 4 strunami in ma-Siniiini. ki ima jako prijeten (fHis in jedno prav dobro vi-Jolino Ima tudi lajno (Hcrkel). ki se lahko nosi, s spremenom cileist-kopel a flautu. Igra tri prav lepo norme, polke, mazurko in čurdaš. (160—7)
■*rip- >i'oraii j it vredno
za zasobnike in gostilničarje na deželi!
Pivo v steklenicah,
eksportu« pivo, ki se ne pokvari, iz pivovarne bratov Koslerjev,
v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Zalogo ima (132—8)
ODČEVA ESENCA
JekarjaPiCCOlija ^v.Ljubljani.
ozdravila me je kakor po čudežu od najhujših že-lodčevih in telesnih bolečin, koje so me celih pet let neznano mučile in proti katerim mi najimenitnejši zdravniki Vicenze, Milana, Conio in Genovo nošo za-mogli prav nič pomagati.
Luua Battiata, Nagon, na Gavli&kein. Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 38 kr. po poštnem "povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah a 10 kr. v LJubljani samo v lekarni Pioooli, „pri angelji", Dunajska oesta.
V steklenicah a 15 kr. v Novem Mestu v lekarni Rlzzioli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem,
v Trstu, Istri in Dalmaolji (5—16)
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsakej sobi naj-praktičneje in najlepše, nastavil sem svojim divan o m za malo časa nizko ceno
Moji  divani  preoblečeni so  I modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve.   Za dobro delo se jamči Divani imajo pod sedežem predalo, a. na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kup< em na deželi pošljem, Če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le za malo Čama, torej prosim, se pravočasno ogla-fiati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči. Ceniki s podobami na zahtevanje zastonj in franko.
Anton ©»reza,
tapecirar v LJubljani, Kljuoarske ulice it. 3.
Vsa v mejo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oenl, brio iu solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost.      (54—19)
Razstava vsakovrstne
hišne oprave.
Razprodaja «e vsnk <lnu.
(025-3)
UGlIlli plUUdjulIllud Krtif/erstrastte »T. St. Poltenerhof (poleg Kartnerstrasse).
lisi i. album s cenikom vred proti nložitvi gld. l.fiO.
Spedicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnico
Nasproti JOSIP STRASSER N-proti
kolodvora.   v in.prukn na Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mej narodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—12) Rotterdama  j       vozijo vsako nedeljo Iz in J prekrasni parniki od ces. kr.
Amsterdama J avstrijske vlade
ioncesijonovaiie nizozeinsko-ameriške .rine v flovi tort
Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
prodajajo se
Jurčičevi zbrani spi
jpo znižani ceni.
Proti vratobolju. kataru, kašlju, zlasti pri otrocih, prosi bolesnim želodca in mehurju. fits*~~ ravno tako kot najfinejša namizna voda, ~W se jako priporoča
<$C koroški rimski vrelec. )%>
Prodaja na debelo in drobno (229—3)
M. E. Supan, Ljubljana, Dunajska otsta. V zalogi klobukov
ArVfTOrVF KREJ6I,
oa Kongresnem tr^ii. na voglu Gledaliških nlic,
se dobe najfinejši in najnovejši
-jtm- lBlolDiaici ~mc
za gospode in dedke, kakor tudi
civilne in vojaške kape
v bogati izberi in po nizkih cenah.     199—60)
1. zvezek: Deseti brat. Komun.
2. zvezek : I. Jurij Kozjak, slovenski j a n i čar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
povest iz časov lutrovske reformacijo. — III Dva prijatelja. — IV. Vrban Smiikova ienitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. flolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji deri. Lepa poveš* iz stare zgodovine.
4. zvezek : I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad llojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir, Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III
Telečja pečenka.   Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz do mačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter
»ukoru delal, ker je krompir kradel. — VII rta is življenja političnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „ Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset iz vodov.
Prodajajo Se v (79—1
„NARODNI TISKARNI
"KT l_0-u."blj£i:n.i,
Kongresni trg. Gledališka stol ha.
4 ►
^     Zobozdravnika Paichel-a
\ ustni in zobni preparati. ►
(I stii<>'■ odiia esenca in zobni prašek.)
►
► ► ►
> >
4r^~^vWWr«v*evvW
Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranerde zob, zabrsinijo, da se no dela zobni kamen, osvežijo uBta in odpravijo smrdečo sapo.
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krva-venjo dlesna, zabran j njej o trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobu«' bolečine. Cena steklenici zonovodue esence 1 %\.. ttkavtelJe i zobnega praska (tO kr. (238—5)
Dobiva se v oriliiincijskeiu proMtoru pri Hradeckcga mostu v Kohlerjevi bifti I. nadstropje, pri lekarji Nvohodl in trgovci Ktariuger-ji.
Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25" „. Zdravilni Isrstj
KRAPINSKE TOPLICE
iia Hrvatskem.
ki so oddaljene 1 nro od postaje ,.Xubok-Krapin-ake Toplleek* CKakatkurn-ZagrebAke (Zagorjan« ske) želesnice, odprle so se zopet 1. aprila. Ne-iodb traja do konca oktobru. Akratotlienne teh toplic, dosegajoče :tO" do 85° R., so iteprekoalJlTe v svojej izrednej zdravilnosti pri protlnu, tricanji v iidilt in elenklk ter ii|<>k»» nasledkih« i-eliljadi. neuralK'Ji* kožnih boleznlli in ranah« kronlenl ltriulitijevi bolezni, mrlvoudn itd. Zavod ima velike ▼ <»du|aUe. polue posebne banje Iz marmorju* douehe-kopeli, dobro urejeno sutlarije (potllnToe). V pospeševanje zdravljenja v kopeljih uporablja se oziroma snasHage in elektrika itd. Pripravna in elegautuo opravljena stanovanja, izvrstne restavracije z velikimi obediiicnmi, kavarnami in biljarilnleuini, b pi topliški Miilon. topliMka godba, park, biblioteka in zmerne cene obetajo prijetno bivanju de pri skromnih sredstvih. V Krapinske Toplice ho pripelje po železnici z Dunaja via Dunajsko Novoineato-Kanlaza-Czakathuru, iz Rudliupe*te via Ciukathura v bok-Krapinake Topliee'S Trata via Zhlaul most-2Sapredič v ,,Zabok-Krapiuske Topliee**. Od 1. maja naprej vozijo omuibusi pri prihodu vsacega -t. laka mej Toplicami i u postajo ,,/.abok-Krspiuake Toplice". Cena za osobo 80 kr. Iz postaje južne železnice Polićane vozi vsak dan v Krapinitke Topliee po prihodu Dunajskega poštnega vlaka ob «'/«• url z|utraj posni! oiunibuN. Voznlna za osobo B gld. Daljna pojasnila o toplicah dajeta vodatvo topile in njih zdravnik dr. Josip vlelugcrl ravno tain. Brosurice o toplicah dobe se po vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu.
Krapinske Topliee, v aprilu 1887. (259—2)
CACAO
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej Dunajskej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta priBtni Batno, če imata našo uradni« registrovano varstveno znamko in firmo. (856—105)
Dobiva ?*e pri vseh boljših trgovcih in prodsijalcih de-likates, V izubijani pri g. l*etrn I^issiiik-u. Razpošilja Be v provincije proti poštnemu povaetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dnnaj, IV., Allegasse Nr. 48 (pole£ juž. kolodvora).
B^FV
07
Naznanilo in priporočilo.
Slavnnnu  občinstvu,  kakor vsem  svojim sedanjim n&roČnikom, naznanjam s tem, da se nahaja moja
čevljarska delalnica
v Tnrtieijevi ulici št. L
ter zahvaljov8jo se za dosedanje zaupanje, bodera tudi za-naprej skušal vsestransko ustreči želji svojih naročnikov. Vsa dela, moška in ženska izvršavala se bodo točno, solidno in po najnižji ceni.
(245—§5 čevljarski mojster.
t
1
C
Vse priznanje in toplo zahvalo
izrekata ..FO\< 1 F,Iti**. Peštanski zavarovalni družbi, in nje glavnemu zastopniku gosp. Franu Dreuikii v Ljubljani za pravilno i z plačo zavarovane dote gospodične Marije Pintar. (284—1) V Kranji, dne 22. aprila 1887. Fran Eržen, Ana Pintar,
varuh. teta.
Odgojiteljica (Bonne)
k dvema 2 in 3letnima otrokoma me takoj vaprejme. Terja »e znanje francoskega jezika. — Vprašati pri uprav-ni^rvu „Slo venskega Naroda". (273—2)
le no stara dvajset, let, vajena v trgovini in v vseh ženskih ročnih in domaćih delih,
želi natopiti v primemo službo.
Kdor želi natančneje izvedeti, naj vpraša z naslovom: K. K. poste restante št. Vid nad \ ipavo. 1216—1)
prodajata najboljše in najcenejše
Qljrxa-fcQ  bai:v©f  lafe©  ixx firaaeže
lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—56)
1 TTTDT T A U A   Za franeiakamiko cerkvijo, v biai t ttttjt t A TJ A f LJ UDLlJAJlR. Kospods J. Vilhar-ja bis. Štev. 4. .Ud U Dihi Ali A. >
ŽIđ.OTrs3se "O-lice št. 3,
začne točiti
Plznsko letno ali uležano pivo
ia meščanske pivovarne v Plana, ustanovljene leta 1942,
dne 18. aprila 1887. (265—3) Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa
za žage, tesarije, stavbene mizarije in mizarije za hišno opravo, za tovarno, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; atroje, ki se gonijo specijalno s roko ali nogo: ploščate in krožne žage (Band-und Kreissage>), stiojo za žlebanje in dolbenje (Friiss- und Stemm-Maschinen^ prodaja kot specijalitete (722—15;
G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
Nadalje se še pripoioča za popolne zgradbe tovarn, Izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega želez;, in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine.
Rogaška kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno železnicna postaja:
Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom In eiratko. — Glavno oznafcenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra.
Prospekti in naročbe za stanovanja na ravnateljstvo. 1163—3)
		
	awwwwww^WWWWW*S	sr^sr^sr «v an *wjav
Stalni aparati
za napravo šumečih pijač, selterske vode, limonad, sodne vode, šumečih vin, piva itd.
."5 «*■** ini. lci s*<» znotraj posrebreni, ^3fc?T;
Jedina zlata kolajna raa-Htave v Ant-Cfverpenu g
Novi mu j liti i cena stalni aparat. ^Ssfll Sifoni z malim ali velikim zvodom so solidni in se lahko čiste. [|
J. iloulet A i o. naslednika, inženerja, izdelovalca strojev, Rue Buinod 31,     v Parizu.
Podrobni ceniki pošljejo se franko. (216 — 4)
HI, NBUIIANN,
v I        jaiii. Slo ii o ve ulice,
priporoča svojo veliko zalogo
narejene obleke za gospode, dečke in otroke
v vrlikcj izberi po nizkoj coni.
Pomladanski ogrtač . . gld. 10 I Obleka    za dečke Pomladanska obleka . .   ,12   Ogrtač    „ „ Pomladanski menčikov.   .,  15 | Menčikov „ „
Otročje oblačilce.......gld. 4.
Obleka po meri izdeluje se iz finega modnega
(206—7)
Sld. 8
s 8
. 10
—        blaga po najnovejši ta- oni. ceno in hitro. ——
„prijeten in priročen lek za sČiščenje."
Prof. VALENTA, Ljnbljana.
„iie prouzroča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGtER, Danaj.
„je uspešneje, kakor druge greiičice."
Prof. LEIDESDORF, Dnnaj.
Zahtevaj ne vedno izrecno: „FRA N-J0S1P0VA GRE N C1 CA". Zaloge povsod. (ioi—71    Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
FRAN JOSIP0™
GREN-ČICA.
Prejem podjetja.
Podpisani s tem častitim p. n. naročnikom uljudno naznanja, da je prevzel dne 1. aprila gospoda Jakoba Npoljnrle-a
ključarsko delavnico
v Hilšerjevih ulicah št. 12, predmestje Gradišče,
Prosim tedaj za blagovoljna daljna naročila ori novih zgradbah, kakor tudi n:i vsa dela in poprave v njegov strok spadajoče, z zagotovilom najhitrejše, solidne in najcenejšo postrežbe.
Z vtleHpostovanjem
ZisB^TO.
(231-3)
j si vstrijsko-francosko društvo
t za zavarovanje proti elementarnim nezgodam t
i] na X2vi.xiSbji.
I Društveni delniški kapital znaša
U iiiilij. frankov = V. UM».<HH» zlatev.
„AZIENDA" zavaruje
proti škodi po toči
po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še do-plačevati.   Premijo se odmerijo koluor mogoče  ceno in kdor precej plačati ne £ more, se mu dotoli do konca septembra obrok k plačilu premje. Oglasila za zavarovanje vsprejeinajo se pri
glavnem zastopstvu „AZIENDE"
v Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
Glavni zastopnik :
C28i—i) Josip Prosenc.
h -Jsaja—sasfc'štid-"•'-^--—-^^.^————
BERM15 Alti) TICHO
!Zo±rL-y trla. št. H_S,
f
(211-1)
(v laatnej hiši) razpošilja po poštnem povzetji:
10OO ONtunkuv grebenastega an* kuu, G metrov 40 cm., za colo moško obleko, ki so ame prati.   .   gl. 8.—
Deaet metrov pol v«> In enega ka<4-mirja, 100 cm. Širokoga, v vseh bar-vah, za celo obleko .   .   .   gl. 4 50
Deset metrov iii<Ii|»kega 1'ole, pol
volna, dvojne širokoBti, zadosti za celo obleko  ,       ....   gl. 5'—
Deset metrov brosovanega blaga, izvrstne bazo, 60 centimetrov širok   ....   .   .   .   .   gl. 3.80
lOOO ostankov Krnskega aukna,
3Vi metra, zadusti za celo moško obleko.......gld. 4.50
Kos domaćega platna,
*L> 29Va Dunajskega vatla. gl. 4.50 »/4,    , „   >    „ 5.50
b\<»!s   Rumburakega oksforda,
'JO'/t Dunajskega vatla, najboljše haže......• .   ,   +. gi. 4.50
Koa šif'oiiH, jako dobre baze, So Dum.
vatlov, cel......gl. 5.30
najboljše baze.....„ 6.50
D«>t*el metrov trinitnika, jako tia-
jen.........gl. 2.80
najboljše bazo.....„ 4.50
l>ea«t metrov blaga za obleke in ponofin« Niiltnje, 60 cm. širokosti, naj novejši deaaina .   .   .   .   gl. 2.50
Kos Kili« tkaitlue, 30 Dqn, vatlov, cel V41 boljši kakor platno gl. 5.80 najboljše b;ižo, 4/. .   . _ 6.50
J ute-garu i tura, obstoječa iz 2 posteljnih odej in prta, okolu in okoiu z resami.......gl. 3.60
Deset metrov volnenega ripau9
v vseh barvah, t>t) cm. širokosti, za jedno obleko.....gl. 3 80
KipN-guru i t ura, obstoječa iz 2 po steljnib odej  in  namiznega   prta s cofi....... .   gl. 4.50
l>et*et metrov belge ia ovc-je volne, dvojne Sirokosti, za celo obleko........gl. 8.50
Osliuieu.  podobne preproge, 10
do 12 metrov dolg, jako trajna, kr;i-sen dosdins ......   gld. 3.50
Uzorci in ceniki zastonj in franko.
Jzdatelj iu odgovorni urednik: Ivaii Železnikur.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".