Savinjske WlJ mm, ™ 'Jft stigma 93 MARIBORSdMOO a, CELJE Telefon: 063 4ll251,411 252 EXTRA PONUDBA MAZDA 626 T+2,9% obresti UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC I 323F - 25.490 DEM Scooter GAMMA 6.5PS - 295.000 SIT 063 715 401, 715 402 Letnik 4, št. 72, 8. 4. 1998 Cena 150 SIT Poštnina pisem pri pošti 1102 Ljubljana OBČINSKA knjižnica CELJE Muzejski trg l/a 3000 CELJE J vi' . GradiA GRADBENO PODJETJE d.o.O. IZBREDUkCELJU! Tel./fax: 063/ 719 221 MS Žalec vas obvešča kje bodo stojna mesta kontejnerjev za AKCIJO UREJANJA IN ČIŠČENJA OKOUA 97 od 18.3.97 do 25.3.97 ter od 8.4.97 do 22.4.97 /. Trubarjeva ulica - nasproti čistilnice (nekdanja Kruševska ul.) 2. Kajuhova ulica - južno na zelenici 3. Tomšičeva ulica - pred bloki 4. Prešernova ulica - pri bloku št. 3, na parkirišču 5. med Levstikovo ul. in ul. Rista Savina - ob železnici 6. Velenjska ulica - na severni strani in nadhodu "Mavrica" za Ložnico, levo vhod v spominski park 7. ulica Florjana Pohlina - med blokoma št. 3 in 4 8. Ložnica - pred Domom Krajanov V_______________________________I_______________________S Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 29.999 SIT BM IBM APTIVA od 99.999 SIT Vse cene .vi bnz pA, Cene vefajo zo takqfSrye plačilo BI——*H Laikova vas 43 3312 PREBOLD Telefon: 063/ 702-480 Mobitel: 0609/615-205 - Sanacija obstoječih dimnikov z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine. ] {\ - Izdelava montažnih dimnikov. 1 I l\ J4.utoeLektri.ka in trgovina z rezervnimi deti goj^ič Kapljavas16, tel.: 724-1 98 Montaža in prodaja električnih centralnih zaklepanj, avtoalarmov, električnih pomikov stekel ter avtoakustike fe-pHIL|fs°^Cr 4 HHt/ Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! ^ww@e=aQ¥ ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tet.: 063 701 749, 0609 638 841 >* PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED ** GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO CELJE Velik« kazni za male voznike IZ VSEBINE: Določili smo nove kazni za liste udeležence v prometu, ki kršijo predpise. Kazni so občutno višje in temeljitejše. Nov je sistem nabiranja točk, ki še posebej mlade voznike nič kaj ne razveseljuje. Da se na slovenskih cestah dogajajo čudne stvari, ve vsak, ki je kdaj premeril kakšen kilometer poti več po naših magistralkah. Da izraz magistralka predstavlja vse prej kaj drugega kot kolovoze, po katerih teče prometna povezava med različnimi konci Slovenije, pa je tako jasno. Da bi torej povečali prometno varnost, smo določili višje kazni, ki naj bi disciplinirale voznike. Upati je, da bo temu tako, in da ne bomo več brali o trgovskih potnikih brez izpita, o ljudeh, ki si jih policisti kot kršitelje ustavili že več desetkrat, a jim več kot določiti mandatno kazen ne morejo storiti. Nove kazni najbolj zadenejo mlade voznike, ki bodo morali v prvih letih, ko bodo opravili vozniški izpit, še posebej paziti, saj je največji dovoljeni nabor kazenskih točk pred odvzemom vozniškega dovoljenja za njih občutno nižji. Koliko bo taka strogost do novopečenih voznikov v resnici pripomogla k povečani varnosti na cesti, bomo še videli. Morda bi bilo bolje, če bi med obvezne ure vozniške prakse dodali še kako mini šolo vame vožnje. S tem mislim na to, da bi kandidate naučili, kako obvladati vozilo, ki začne drseti, skratka, odreagirati s trezno glavo v kočljivih položajih. Cene ur vožnje so sakramensko visoke in došolanje mladega voznika za družino pomeni že pravi mali finančni podvig. Če bi glede na vložen denar kandidati dobili še malo več znanja, bi morda bile slike s prizorišč prometnih nesreč, če že ne manj grozne, pa vsaj redkejše. Velik problem - tako se mi vsaj zdi po številnih izjavah, ki jih slišim - so “težki avtomobili” v rokah mladih voznikov. Res je, da je z močnim avtomobilom večji užitek divjati kot s staro karjolo, ki za sabo pušča črto olja in pokopališče manjših karoserijskih delov. A za divjake so radarji in nove kazni. Močni avtomobili v rokah slabših voznikov pa so po moje prej prednost kot slabost. Predstavljajte si, kako paničar prehiteva dvopriklopnik z avtomobilom, ki s svojimi tisoč kubičnimi centimetri prej zagleda klanec kot voznik! Avto z malo večjim hlevom pod motorjem pač omogoči, da se vožnja po levi malo prej varno konča na desni strani. Ce seveda za volanom sedi novo- ali staropečen normalen voznik. Da smo Slovenci do nacionalnega alkoholizma tolerantni, kaže dejstvo, da se le nismo mogli odločiti in zahtevati popolne treznosti za volani tudi nepoklicnih voznikov. Da je večja verjetnost, da bo nesrečo povzročil izkušeni ata, ki o cesti zaradi izkušenj pač ve vse in se ne more ničesar več naučiti, malo prej pa je privezal svojo dušo s kozarčkom rujnega vinčka, kot da jo bo povzročil mladec, ki s tresočimi se hlačami prekorači omejitev za dvajset kilometrov na uro, se verjetno strinjamo. Prometna (ne)vamost ni stvar samo mladih, pač pa vseh, ki so za volanom. In čisto odkrito, če je meja dovoljenih kazenskih točk nižja za mlade voznike, ki so komaj prilezli iz tečajev, bi morala biti tudi za tiste, ki jim morajo sposobnost za vožnjo potrditi zdravniki. Če že delamo izjeme, moramo biti dosledni. Upam ,da bodo večje kazni le pripomogle k zmanjšanju cestnega besnila večine voznikov, in da bomo lahko po cestah vozili v malo manj stresnih okoliščinah, kot je bilo to mogoče sedaj. Ne morem si kaj, da ne bi dodal, da bi kak nov kilometer avtoceste tudi prišel prav. Hvala bogu se tudi tukaj stvari premikajo na boljše. Predvsem pa - to tukaj posebej poudarjam - bomo morali kazni stalno zviševati in popravljati, da bomo z njih rožljanjem ustavljali vročekrvneže. Zaradi smešno majhnih pooblastil se policista tako ali tako nihče več ne ustraši. A to je že druga tema. Vid Burnik DOGODKI ZLSD Žalec o reformi pokojninskega sklada Stran 4 AKTUALNO Razvoj trgovinske dejavnosti V Spodpji savinjski dolini Stran 5 GOSPODARSTVO Končana 32. seja občinskega sveta Stran 6 NAŠI KRAJI Za moj kraj gre Stran 7 So Šaleška tla čista Stran 9 INTERVJU S Telekomom v 80 sekundah okoli sveta Stran 8 Starši glavni krivci za nasilniško obnašanje “mladih” - Da ali ne? Stran 11 PRAZNIKI To bodo lepi pirhi Stran 12 PREDSTAVLJAMO Celjske mesnine Klasje Celje Elkroj Mozirje Stran 14,15 TURIZEM Potepuh Vas pelje na počitnice Stran 19 AVTOMOBILIZEM 9. Sejem Avto in vzdrževanje in 1. sejem Moto boom Stran 22 Suzuki Wagon R+ S Citroenom po Savinjski Stran 23 RAZVEDRILO 5. mednarodni glasbeni sejem v Celju Stran 27 GLASBA Novo in staro s prodajnih polic Stran 28 MALI OGLASI Največja ponudba rabljenih avtomobilov na celjskem Stran 30 GLAS Savinjske izhaja vsako dmgo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefas: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Ljiljana Pušnik-Čede, Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Motela, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! ZLSD ŽALEC O REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA Predsedstvo ZLSD Žalec je že na nekaj sejah med ostalimi aktualnimi vprašanji obravnavalo reformo pokojninske zakonodaje. Sprejeto je bilo enotno stališče, da je potrebno o tej reformi javno spregovoriti. K temu nas sili tudi dejstvo, da je stranka, ki je po svojem programu še posebej zadolžena za položaj upokojencev, Z vladajočo koalicijo sklenila »kravjo kupčijo« in z demagogijo in aroganco zavaja slovenske državljane in lastne člane. Slehernemu državljanu, ki spremlja položaj v Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ), je že nekaj let popolnoma jasno, da bo politika vodenja države LDS in njen odnos do ZPIZ-a pripeljal do zloma sistema. Nepotrebno zniževanje prispevne stopnje delodajalcem, Ic-ta se je v celoti prelila v plače mana-gerjev, je obrnilo navzdol bilanco do leta 1993 dobro delujočemu sistemu. Nekritično prevzemanje obveznosti vojaških pokojnin v enormnih zneskih, ko pokojnina zastavnika JLA nekajkrat presega pokojnino našega najboljšega delavca in plačevanje ostalih obveznosti, ki so predmet političnih dogovorov, so samo še pospešili večanje rdečega salda sklada. Država je preko nedelovanja pravnega sistema oprostila plačevanja ali pa spodbuja neplačevanje desetisoče državljanov. Samo evidentiranih dolgov, ki jih država noče izterjati, je več deset milijard. Zneski pa, ki jih zasebniki preko neprijavljenih delavcev odtujijo, še nekajkrat presegajo ta znesek. Ta trenutek v naši nepravni državi na črno dela približno 68.000 delavcev, ki za ta položaj niso popolnoma nič krivi. Sklicevanje na neugodno razmerje med zaposlenimi in upokojeni državljani, ob tem, da država in njene institucije z namernim brezzakonjem omogočajo sivo ekonomijo, nima več realne vrednosti. Namerno uničevanje produktivne lastnine zaradi lastninjenja je pripeljalo do izgube 110.000 delovnih mest. Po zadnjem dogovoru med LDS in SLS, da ne bo revizij v ukradenih podjetij, če Vatikan dobi Slovenske gozdove, mora biti slehernemu državljanu jasno, da je kraja stoletja uspela in bodo ukradena in uničena podjetja v rokah posameznika še za lep čas mrtva. Takšno stanje narekuje ukrepanje pri ljudeh, ki pa za nastalo situacijo nosijo najmanjšo krivdo. Breme se bo prevalilo na stotisoče upokojencev in predvsem na večinski del slabo plačanih mezdnih delavcev. Njihova krivda, če je zaupanje sladkim besedam lahko krivda, je v tem, da so verjeli tistim, ki so zagotavljali, da popravljanje starih krivic ne bo povzročilo novih. Volili so tistega, ki je obljubljal revizijo lastninjenja in z tem povrnitev milijard dolarjev v tujino nakazanega denarja naših delavcev in pokojninskih upravičencev. Ti politiki sedaj, ko so si za nadaljnjih nekaj let zagotovili prostor pri koritu, ne poznajo več tistih, ki so jim prostor naredili. Nasprotno, upajo si celo trditi, da zakon ne bo prizadel že upokojenih ter da je zakon usklajen z evropsko zakonodajo. Predlog zakona je skoraj v celoti prepisan od ene izmed Lati-noameriških držav in pomeni drastično zniževanje pravic že danes najbolj ogroženim kategorijam. Delodajalec bo lahko po novem predlogu brez možnosti upokojitve kadar koli, tudi iz osebnih razlogov, odpusti invalida, tudi tistega, ki je zaradi nehumanih pogojev dela omagal pri delu. Delovna doba se po predlogu podaljša, do 65. leta starosti, čeprav je delavec že oddelal več kot 40 let. Ženskam se delovna doba izenači z moško, to je do 65. Leta. Ker pa delodajalci stare delavce lahko mečejo na cesto že danes in jih bodo jutri še lažje, bodo le-ti za vsak mesec predčasnega izgona, neglede na to, da so predtem morda že štirideset let garali, trajno okradeni za 0,3 odstotka pokojnine. V predlagani reformi je za celih 110 strani predlogov, ki zmanjšujejo sedanji obseg pravic, medtem, ko na ostalih 127 straneh ne najdemo niti enega pravega razloga za tako drastičen poseg v pravice tistih, ki so si jih z garanjem prislužili. Takšna reforma je pisana na kožo predvsem tistim kategorijam, ki so si v zadnjih devetih letih za 300 in več odstotkov dvignili plače na račun vedno večjega števila revežev. Ti skupaj z avtorji reforme ne bi čutili pogubnih posledic, saj so si s krajo, odprodajo premoženja, provizijami in vsemi drugimi nečednostmi ob enormno visokih nezasluženih plačah ustvarili dovolj zajeten kupček za starost. Okrasti že upokojeno generacijo za 30 in več odstotkov v preteklosti zaslužene pokojnine, s soglasjem njene lastne stranke DE-MOS-a, je cinizem, preko katerega, vkljub dosedanji tolerantnosti, ZLSD ne more. Ne smemo dovoliti povečevanja starostne meje za generacijo, ki ni delala v pogojih, ki bi to dovoljevali. Medtem ko so naši otroci brez zaposlitve in vnuki ne vidijo perspektive, je popolna norost večati starostno mejo, ker to nekdo zahteva od zunaj. Nedopustno je krčiti pravice, da bi z nakradenim denarjem ZPIZ-a kupovali glasove volilcev, ki bo po reformi vkljub temu, da nikoli v sklad niso vložili nič, imeli pravico iz njega črpati. Naša stranka ima boljše, za državljane in državo koristnejše predloge, ki morda res ne bodo v funkciji kupovanja glasov tistih, ki že danes uživajo bistveno več pra- vic, kot bi si jih s plačevanjem davkov in prispevkov zaslužili, bodo pa zagotovo v funkciji zaščite tistih, ki pošteno živijo od svojega dela. ZLSD Žalec zato vabi vse, ki jih bi načrtovana reforma prizadela, da dne 28. marca ob 11 uri na Kongresnem trgu v Ljubljani izrazijo svoje nestrinjanje s poizkusom udejanjanja še večje kraje, kot je bilo lastninjenje. SREČKO ČATER Član ZLSD Žalec in skupščina ZPIZ USODNO PREHITEVANJE. 28. marca ob 9.33 uri je iz smeri Arje vasi proti Velenju vozil osebni avto 40-letni Marjan M. iz Ptuja. V Veliki Pirešici je hotel zaviti levo na lokalno cesto proti Ložnici pri Žalcu. Zaradi nasproti vozečega voznika je za trenutek ustavil. Takrat je za njim pripeljal voznik motornega kolesa, 47-letni Andrcjček P. iz Galicije pri Žalcu. Motorist je osebni avto, ki je že bil v fazi zavijanja v levo, pričel prehitevati po levi strani. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznik motornega kolesa, padel po vozišču in na kraju poškodbam podlegel, voznik osebnega avtomobila pa je utrpel lahke telesne poškodbe. KONUS PREJEL CERTIFIKAT Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je 19. marca v Slovenskih Konjicah podelil certifikat ISO 9001 podjetju Konus Konex. Gre za mlado podjetje oziroma za družbo, ki želi nadaljevati več kot stoletno usnjarsko tradicijo Konusa. Podelitev certifikata je potekala v prostorih poslovne stavbe Banke Celje v Slovenskih Konjicah. ---------------------\ Breg 79c, Polzela, tel./fax: 0631720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kilanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! ^_________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 j GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE RAZVOJ TRGOVINSKE DEJAVNOSTI V SPODNJI S A VINJSKI DOLINI Tema okrpgle mize, organizirane 31. marca v dvorani Gasilskega doma v Žalcu, je bilo stanje in problematika trgovinske dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. O najnovejših dogodkih na področju trgovine pa so spregovorili direktorica Urada RS za varstvo potrošnikov dr. Vida Čadonič - Spetič, direktor Urada RS za varstvo konkurence Andrej Plahutnik, glavni tržni inšpektor Tržnega inšpektorata RS Roman Kladovšek in predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije - Združenja za trgovino. Mize so se udeležili tudi predstavniki, trgovskih podjetij iz Spodnje Savinjske doline ter Upravne enote Žalec, ki je bila organizator tovrstnega srečanja. Trgovina je izjemno pomembna dejavnost, ki vpliva na vse vidike gospodarskega in družbenega dogajanja. Prek trgovine poteka pretežno prodaja izdelkov široke porabe, pa tudi del prodaje reprodukcijskih materialov predelovalcev ter izdelkov, ki so namenjeni porabi državnih institucij. Razvoj trgovine na domačem trgu pogojujejo številni dejavniki, ki se dinamično spreminjajo. Demografske spremembe imajo pomemben in dolgoročen vpliv na načrtovanje razvoja trgovine, zlasti z vidika števila, starostne strukture in mobilnosti prebivalstva, kar opredeljuje dejansko in potencialno povpraševanje na trgu. Ekonomski dejavniki so materialna podlaga razvoja trga in z njim razvoja trgovine. Vplivajo na oblikovanje kupne moči končnih porabnikov, naraščajoča kupna moč pa se praviloma odraža v povečanju deleža dohodkov za nakup trajnih dobrin, ki so značilne za višji življenjski standard in zmanjšanju deleža za nakup prehrambenih izdelkov. Izjemno vplivajo na razvoj trgovine tudi najpomembnejše spremembe na področju znanstveno - tehnološkega napredka, ki potekajo vzporedno z ekonomskim razvojem. Do leta 1990 je bila slovenska trgovina na drobno vsaj formalno koncentrirana v okviru nekaj velikih sistemov. Evforija ustanavljanja novih trgovskih podjetij je dosegla v letih 1991 - 1994 ravno DEJAVNOSTI BANKE CEIJE NA NOVIH LOKACIJAH S 30. marcem je Banka Celje preselila nekatere dejavnosti na nove lokacije. Posle odobravanja posojil fizičnim osebam so preselili iz Vrunčeve ulice 1 v Celjsko mestno hranilnico, Krekov trg 6, I in II nadstropje. Družba Posest in Celjska borz-no-posredniška hiša pa svojo dejavnost od 30. marca dalje opravljata na Vrunčevi ulici 1. obratni učinek kot v razvitem svetu. Število prebivalcev na prodajalno sc je v Sloveniji bistveno zmanjšalo in znaša približno 148, še leta 1989 pa je bilo okrog 308. Delež zaposlenih v trgovini se je v celoti izenačil z enakim deležem v razvitih državah. Slovenska trgovina na drobno realizira približno 26 - 27 odstotkov prihodka gospodarstva, 20 - 21 odstotka dobička in zaposluje 13 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Po izgubi jugoslovanskih trgov se je vrednost prodaje bistveno zmanjšala pri istih oziroma celo povečanih zmogljivostih številnih novoustanovljenih grosistov. Slovenska trgovina na debelo je predimenzionirana glede na odjemalce, ki jih oskrbuje. Njene strateške možnosti za aktiviranje razpoložljivih možnosti so v specializaciji ter prodaji neposredno v izvoz. Na območju Upravne enote Žalec se s trgovsko dejavnostjo po enotni klasifikaciji ukvarja 242 subjektov, to je gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. 133 gospodarskih družb zaposluje 956 delavcev, kar predstavlja 13,9 odstotkov vseh zaposlenih pri pravnih osebah; 109 samostojnih podjetnikov pa 237delavcev. S trgovino na debelo se ukvarja 71 subjektov. Le tretjina ima lastne skladiščne kapacitete,ostali opravljajo trgovino na debelo izključno za znanega kupca ali pa imajo skladišča v najemu pri subjektih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo skladiščenja. Povprečna višina najemnine je 72 SIT na kvadratni meter. Na območju UE Žalec obstaja 110 trgovin na drobno. 37 odstotkov teh trgovin oskrbuje prebivalce z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Statistični podatki pa kažejo, da imamo 202 prebivalca na trgovino. Savinjske trgovske gospodarske družbe na območju UE Žalec so v letu 1996 ustvarile 18,5 milijard SIT prihodkov oziroma 25,6 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva. Trgovska dejavnost je tudi ustvarila 15,3 odstotkov vsega dobička gospodarstva. In, kaj najbolj moti savinjske trgovce? Predvsem so nezadovoljni z ureditvijo plačilnega prometa, saj je vse preveč nekaznovanega finančnega nereda. Prav tako so nezadovoljni z odpiralnim časom prodajaln. Večina jih meni, da bi morale biti vse prodajalne ob nedeljah in prazniki zaprte. Trgovci na debelo pa imajo poleg pripomb na račun plačilnega prometa tudi pripombe zaradi premajhne stimulacije izvoznikov. L. Č. USODNO PREHITEVANJE. 28. marca ob 9.33 uri je iz smeri Arje vasi proti Velenju vozil osebni avto 40-letni Marjan M. iz Ptuja. V Veliki Pirešici je hotel zaviti levo na lokalno cesto proti Ložnici pri Žalcu. Zaradi nasproti vozečega voznika je za trenutek ustavil. Takrat je za njim pripeljal voznik motornega kolesa, 47-letni Andrejček P. iz Galicije pri Žalcu. Motorist je osebni avto, ki je že bil v fazi zavijanja v levo, pričel prehitevati po levi strani. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznik motornega kolesa, padel po vozišču in na kraju poškodbam podlegel, voznik osebnega avtomobila pa je utrpel lahke telesne poškodbe. EKSPLOZIJA GUME. 23. marca okoli 3.40 ure je voznik tovornega vozila -vlačilca, 39-letni Marko O. iz Šmarca pri Kamniku, med vožnjo v kraju Čeplje opazil, da je začela goreti prva pnevmatika na desni strani cisterne. Do požara je prišlo zaradi blokiranja zavornih oblog. Vozilo je ustavil, zlezel pod cisterno in z gasilnim aparatom pričel gasiti nastali ogenj na notranji strani pnevmatike. Med gašenjem je prišlo do eksplozije pnevmatike. Voznik Marko je pri nesreči utrpel zelo hude telesne poškodbe. PODPISANA POGODBA O GENERALNEM POKROVITELJSTVU V degustacijski kleti Radgonskih goric v Gornji Radgoni je bila 12. marca slovesno podpisana pogodba o generalnem pokroviteljstvu. Pomurski sejem in Slovenska vinska akademija Veritas sta mnenja, da vino ni rado samo. Pomurski sejem je bil že pokrovitelj slovenske vinske kraljice za leto 1997. To nalogo bo opravljal tudi to leto. V družbi s Slovensko vinsko akademijo bo bdel nad slovensko vinsko kraljico. L. Č. IZ PARLAMENTA Medtem ko poteka 8. redna seja, je bila zaradi nujnih zadev sklicana 20. izredna seja. Najprej smo obravnavali odstop ministrstva za obrambo, Tita Turnška, in predlog o imenovanju mag. Alojza Krapeža. Predlog je bil sprejet, glasovanje za novega ministra pa je bilo tajno. Imel bo veliko dela, da sanira zadeve, posebno v vojaški obveščevalni službi. Druga točka ni povzročila velikih problemov. Sprejet je bil sklep, da se imenuje parlamentarna preiskovalna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. V prejšnjem mandatu preiskovalne komisije niso naredile veliko koristnega in moje osebno mnenje je, da tudi tokrat ne bo koristi. V državi delujejo institucije pregona (kriminalisti, javni tožilci, sodišča), ki naj ugotovijo, kaj je bilo narobe. Spremenjen je bil Zakon o sodniški službi. Posebno na dvojezičnem območju Pomurja so nastale velike težave, ker ni dovolj sodnikov, ki obvladujejo oba jezika, slovenskega in madžarskega. Pogoji so začasno omiljeni in predvideva se, da bodo lahko zaposlili mlade strokovnjake, ki bodo bolj ažurno reševati starejše sodne zadeve. Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi določa kulturne objekte, ki se bodo v naslednjih letih prioritetno financirali. Največ razprave pa je bilo okoli izgradnje avtocest oz. DARS-a, ki je konkretno zadolžen za izgradnjo. Posebno opozicija je kar naprej zahtevala nove in nove podatke, tako da je bila seja zelo mučna. Končno so bili vsi predlogi sprejeti, in avtoceste se bodo gradile po sprejetem načrtu izgradnje. škoda je, da se bodo glede na razpoložljiva sredstva in kredite avtoceste gradile prepočasi. V kratkem nas čaka obsežna naloga: sprejemanje proračuna za leto 1998. Vaš poslanec, Anton Delak DELNIČARSTVO, Na borzo prihaja čedalje več delnic Večkrat beremo ali slišimo, da je borzna tečajnica vse daljša. S tem je mišljeno to, da v borzno kotaci-jo ali na prosti trg prihajajo vedno novi in novi vrednostni papirji. To so bodisi dolžniški (obveznice) ali pa lastniški vrednostni papirji (delnice). Zaradi postopka privatizacije oz. lastninjenja v naši državi večino državljanov zanima uvrstitev delnic na borzo, saj s tem dobijo boljši pregled nad cenami in količinami, po katerih in s katerimi se trguje. Ob pogledu na borzno tečajnico ugotovimo, da je na borzo uvrščenih že kar precej delnic tistih olastninjenih podjetij, ki so na našem širšem območju. Mislim, da ne bi bilo odveč, če jih naštejem: Etol Celje, Kovinotehna Celje, Avto Celje, Bohor Šentjur, Cetis Celje, Kovintrade Celje, Potrošnik, Rogaška ZHT in Tovarna krmil Žalec. Kot zadnja se je priključila tudi delnica Cinkarne Celje. V tem letu se pričakuje uvrstitev delnic Gorenja in Pivovarne Laško in verjetno še katere. Glede na to, da so nekatera večja podjetja ob priložnosti lastninjenja predvsem zaradi tega, ker so vpis certifikatov v njihovo podjetje naredila dokaj dostopno vsem državljanom, v svoj krog lastnikov na srečo pritegnila tudi prebivalce iz naših območij, je krog tistih, ki z zanimanjem pogledujejo na borzno tečajnico oz. poslušajo poslovna poročila, vse večji. Pri tem pomembno vlogo odigrajo tudi borzno posredniške hiše, saj so dolžne prvotne vlagatelje ali kasnejše investitorje objektivno informirati o stanju na borzi. Imamo torej dve vrsti lastnikov delnic. Prvi so tisti, ki so delnice pridobili v postopku lastninskega preoblikovanja, drugi pa tisti, ki so se odločili te delnice kupiti kasneje in v to vložiti svoje prihranke. Trenutno obdobje borz-ništva je zaznamovano s tem, da se manjša število prvih na račun tistih fizičnih in pravnih oseb, ki se odločajo del svojih razpoložlji- BORZNIŠTVO vih sredstev ali prihrankov vložiti v vrednostne papirje. Povedano drugače, to pomeni dodatno priložnost za drugo skupino, saj so cene prenekatere delnice dokaj nizke, kar je posledica povečane ponudbe. Najslabše pa trenutno kaže lastnikom delnic skladov oz. PID-ov. Cene edinega sklada na borzi, t.j. Kompasovih skladov 1 in 2, ki jih upravlja Divida, vztrajno padajo. Dosegle so ceno 190,00 SIT na delnico. Počasi se bodo na borzo priključile delnice tudi drugih skladov. Upajmo, da se ne bodo uresničile napovedi nekaterih strokovnjakov, da se bodo cene resnično vrtele okoli 10 do 15 % nominalne vrednosti. Možnosti, da se ob morebitni prodaji delnic temeljito informirate o cenah in dodatnih okoliščinah, so zares velike. Prodajate lahko tudi delnice, ki še niso uvrščene na borzo, pred tem pa se dobro prepričajte o cenah, saj le-teh še ne morete zaslediti v borzni tečajnici. Priporočam se za vaša vprašanja, ki jih lahko naslovite na naslov uredništva ali na naslov SITRA, d.o.o. Šlandrov tg 40, Žalec in vas lepo pozdravljam. Marija Rančigaj GOSPODARSKA GIBANJA V ŽALSKI OBČINI Upravna enota Žalec je v okviru spremljanja gospodarstva na območju upravne enote zbrala podatke, ki nakazujejo globalne okvire gospodarskih gibanj v letu 1997. V novembru leta 1997 je v žalski občini bilo zaposlenih 11.968 oseb. Število brezposlenih pa se je povečalo na 2.665, kar je za 8,9 odstotkov več kot decembra 1996. Povprečna neto plača v oktobru prejšnje leto je znašala 79.726 SIT in je manjša od slovenskega povprečja. SITRA d.o.o. nniči ip nn Mir fl p<- JN G (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo - izplačilo v Šlandrov trg 40, Žalec Tel./fax: 715-911 im* KLASJE (G) ETOL (B) KRKA (B) GORENJE (G) GORENJE (B,D) TOV. KRMIL (B) PETROL (B) CETIS (B) JUTEKS (B,D) JUTEKS (G,C) nniči ip npi \i gotovini) PIV. LAŠKO (G, B) 4.700 PIV. UNION (G) 38.000 PIV. UNION (B) 33.000 TELEKOM (B, D) 17.000 SAVA (G) 10.550 SAVA (B) 10.300 ŽITO (G) 8.500 ŽITO (B) 7.000 CEST. PODJ. CE (G) 6.300 CEST. PODJ. CE (B) 4.700 In druge... iC-BID-CSk.l 500 16.000 28.200 1.450 1000 1.400 18.500 10.500 1.600 1.900 im |V4|7i ip pp) NA BORZI INEOPMArilF (1^1)11 rFM MA ROR7I KONČANA 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA V sejni sobi občine Žalec je 24. marca potekala 32. seja Občinskega sveta Občine Žalec. Tokrat so žalski svetniki obravnavali 14 točk dnevnega reda in sprejeli več odlokov. Po ugotovitvi prisotnosti in sprejemu dnevnega reda so (Slani Občinskega sveta Občine Žalec pričeli z obravnavo informacije o poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva iz zaključnih računov za leto 1997. Razprava, ki je bila včasih zelo polemična, je bila končana s sprejemom več sklepov. Žalski svetni-Ici so sprejeli sklep, da ravnatelji in direktorji šolskih Javnih zavodov, ki so v minulem letu imeli negativne poslovne rezultate, izgubo prenesejo v breme tekočega poslovanja v letu 1998. Žalski svetniki so naročili občinskim strokovnim službam, da pripravijo predlog, kako rešiti problem ogrevanja v žalski osnovni šoli, ki je leto 1997 zaključila z izgubo, prav tako osnovna šola iz Griž. Svetniki so tudi sprejeli sklep, da lahko J„avni zavod Zdravstveni dom Žalec v letu 1998 nameni za delovno uspešnost višji odstotek mase sredstev za osebne dohodke, kot jo določa 18. člen Zakona o razmerjih plač v Javnih zavodih, vendar ne več kot 20 odstotkov, vkolikor Zavod pridobiva prihodek s prodajo storitev na trgu in dodatna izplačila ne povzročijo negativnih poslovnih rezultatov. Prav tako so člani občinskega sveta soglašali, da VVZ Janko Herman iz Žalca lahko nameni za delovno uspešnost višji odstotek mase sredstev za osebni dohodek, kot to določa 18. člen Zakona o razmerjih plač v Javnih zavodih, vendar ne več kot 4 odstotke. Predlog odloka o ustanovitvi zavoda za gospodarjenje s prostorom v občini Žalec so žalski svetniki poslali v 30-dnevno javno razpravo. Na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o statusnem in upravljalskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalec v Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o. so člani občinskega sveta sprejeli amandma, ki glasi: “Skupščino Javnega komunalnega podjetja sestavlja 7 članov in pri tem občinski svet imenuje 5 članov, upoštevajoči teritorialno zastopanost. Po položaju sta člana skupščine tudi vsakokratni župan občine Žalec ter predstojnik strokovne službe ustanovitelja za okolje, prostor in komunalne zadeve občine. L. Č. ▲ A HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V APRILU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA VPOGLEDNA SREDSTVA Hranilne vloge 1,0% Žiro računi 1,0% Tekoči računi i;o% dovoljena prekoračitev na TR T+10,0% VEZANA SREDSTVA nad 31 dni nad 30.000,00 SIT T+2,00% nad 500.000,00 SIT T+2,25% nad 1.000.000,00 SIT T+2,50% nad 91 dni nad 30.000,00 SIT T+2,50% nad 500.000,00 SIT T+2,80% nad 1.000.000,00 SIT T+3,00% nad 181 dni nad 30.000,00 SIT T+3,00% nad 500.000,00 SIT T+3,25% nad 1.000.000,00 SIT T+3,50% nad 365 dni nad 30.000,00 SIT T+5,00% nad 731 dni nad 30.000,00 SIT T+6,00% VEZANA SREDSTVA Z VALUTNO KLAVZULO Tolarski depoziti z val. klavzulo na 3 mes. D+3,00% Tolarski depoziti z val. klavzulo na 6 mes. D+3,50% Tolarski depoziti z val. klavzulo na 12 mes. D+5,00% T = temeljna obrestna mera - v aprilu 1998 je 11,52% letno D = valutna klavzula mesečna revalorizacijska stopnja = 0,90% V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ Z/l MOJ KRAJ GRE Krajani Krajevne skupnosti Gotovlje bodo 19. aprila glasovali na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in vzdrževanja krajevnih cest, izgradnje krajevne kanalizacije, javne razsvetljave ter sofinanciranje investicijskih vlaganj društev in organizacijah. Kako bodo porabljena sredstva zbrana s samoprispevkom, smo vprašali predsednika Sveta Krajevne skupnosti Gotovlj, Henrika Krajnca. "Prebivalci Gotovelj se že lep čas sprašujejo, kako premagati razvojne težave. Kot krajevna skupnost nimamo lastnih dohodkov. V proračunu občine Žalec za leto 1998 ni denarja za naše potrebe. Gotovljani nujno potrebujemo primerno komunalno infrastrukturo s priključitvijo na čistilno napravo v Kasazah. Oskrba s pitno vodo, ki, milo rečeno, zaradi oporečnosti šepa, predvsem pri Jederti, je projekt številka ena. Če želimo ujeti korak z drugimi krajevnimi skupnosti, moramo preurediti naše ceste v dolžini 4,5 km. Z močnejšim razvojem konje-ništva se kaže potreba po primernih cestah za tovrsten problem. Kadar govorimo o cestah, običajno pozabimo na odvodnja-vanje in prometno signalizacijo, ki prav tako sodi zraven. Trajno je treba urediti tiste cestne odseke, ki so brez asfaltne prevleke. Ekonomska moč uporabnikov pa ni dovolj velika, da bi sami brez solidarnostne pomoči lahko rešili ta problem. S samoprispevkom pričakujemo, da bomo zbrali tudi denar za izgradnjo stez za pešce in kolesarje po vsej krajevni skupnosti. Na pokopališču je potrebno tlakovati poti med grobovi, urediti posebno žarno pokopališče ter preurediti mrliško vežo. Program krajevnega samoprispevka smo usmerili na hitrejše prilagajanje sodobnim standardom, za katerega so v krajevni skupnosti zadolžene posamezne javne gospodarske družbe, kot so: Elektro Celje, Javno komunalno podjetje Žalec, Telekom Slovenije, PUV Celje, Mestni plinovodi in drugi. Pri pripravi programa samoprispevka, nas je vodila tudi misel, da so društva in organizacije v kraju, kjer krajani izpolnjujemo svojo ustvarjalnost, kjer se srečujemo in izmenjujemo stališča pomemben razvojni dejavnik. V Sloveniji je temu vprašanju namenjeno premalo pozornosti in denarja. Menim, da bi v krajevnem samoprispevku morali zagotoviti sredstva za sofinanciranje izgradnje športnega igrišča, s kate- rim upravlja ŠRD Borut Gotovlje ter sredstva za sofinanciranje orodnega gasilskega vozila, ker sedanje ni več varno. Dvorana v zadružnem domu je nedvomno objekt, katerega so krajani zgradili z namenom, da ga bodo koristili v kulturne namene. Danes z njim razpolaga KS Gotovlje. Vaščani želijo, da ta dom postane spet vaški, zato bomo sprožili postopek pred sodiščem, da nam vrne dvorano v upravljanje. Ker je prostore potrebno preurediti, bomo del sredstev iz samoprispevka uporabili v ta namen. Krajani Gotovelj se zavedajo odgovornosti, ki stoji pred njimi. Jasno je, da so javni viri financiranja že izčrpani in da za lokalne potrebe ni denarja. Če ne bomo uvedli samoprispevka, bo naša krajevna skupnost drugorazredno ruralno območje, ki bo životarilo od denarja iz cesarjeve sklede.” Krajevna skupnost Gotovlje ima 1286 prebivalcev, ki bodo 19. aprila rekli da ali ne krajevnemu samoprispevku. Za sofinanciranje že omenjenih infrastrukturnih projektov je potrebno zbrati 52 mio SIT. Krajevni samoprispevek pa naj bi veljal od 1. 05. 1998 do 1. 05. 2003 leta. L. ČEDE £ iotbvlit Krajevna skupnost Gotovlje GLASOVNICA :r f Za glasovanje na referendum'p?dne 19. 4.1998 o uvedbi krajevnega samoprispevka v KS Gotovlje, ki se bo uporabil za izvedbo nasle^ijega referendumskega programa: ® sofinanciranje izgradnje in vzdrzeva ije krajevnih cest: sofinanciranje izgradnje krajevne kanalizacije: - sbfinanciranje izgradnje javne razsvetljave: - sofinanciranje investicijskih vlaganj društev in organizacij: ' , Samoprispevek bo uveden za obdobje V peiflet od 1.5.f 998 do J. 5| 2003. * * Višina samoprispevka bo znašala:f Kj^ejSHflačB fSslenih oJ'|ta|on&tila žMter^agračT ■ '•plačil dopolnilncgajdela tn plcillpD P0abdb%8fe rlflii-4°o od katastrskega dohodka; 2°o od pokojnin: 4 - 2% od neto zavarovalne osnove samostojnim podjetnikon s stalnim prebivališčem ali sedežem dejavnosti v KS Goto? - 2% od povprečne bruto plače v RS enkrat letno občani na začasnem delu v tujini. J*.#: '*^v'J" *.vv* ______________________________________________________________________ S TELEKOMOM V 80 SEKUNDAH OKOLI SVETA Telekom Slovenije že nekaj let uspešno dograjuje in modernizira telekomunikacijsko omrežje. Trenutno potekajo dela na območju Zgornje Savinjske doline, kje je bil pred kratkim zgrajen 80-tisoči telefonski priključek. V Mozirju pa je zgrajena digitalna vozliščna telefonska centrala in celotno območje je posodobljeno z digitalnimi centralami in optičnimi kabli. O poslovni politiki Telekoma Slovenije smo se pogovarjali s pomočnikom generalnega direktorja in vodjo Poslovne enote Celje, Jožetom Palčnikom. Jože Palčnik, dipl. ing. el., pomočnik generalnega direktorja “Kdaj ste ubrali samostojno poslovno pot?” “Na začetku moram poudariti, da smo do leta 1995 poslovali v okviru PTT podjetja Celje, ki je skrbelo za razvoj telekomunikacij na območju regije. Med devetimi regionalnimi PTT podjetji je vladalo pravo tekmovalno vzdušje, kdo bo naredil več. Razvitost telekomunikacij je bila zelo različna od regije do regije že od samega formiranja podjetij dalje. PTT podjetja so združevala opravljanje dveh razmeroma različnih dejavnosti: poštne in telekomunikacijske, zato je bilo primerno ti dve dejavnosti ločeno organizirati. Po združitvi regionalnih PTT podjetij sta s 1. januarjem 1995 nastali dve samostojni podjetji, in sicer Pošta Slovenije ter Telekom Slovenije. Zelo podoben je bil organizacijski razvoj teh dveh dejavnosti tudi drugod po svetu.” “Kako je danes organiziran Telekom Slovenije?” “Telekom je v zaključni fazi lastninskega preoblikovanja in bo delniška družba še v prvi polovici tega leta. 26 odstotkov premoženja podjetja je bilo lastninjenih v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju družbenih podjetij, 74 odstotkov pa je v lasti države. Zdaj smo v drugi fazi lastninjenja, ko naj bi končali proces notranjega odkupa ter popolnoma zaključili ta postopek. Decembra lani je Vlada RS Telekom Slovenije preoblikovala v javno podjetje na osnovi Zakona o telekomunikacijah. Ko bomo pridobili drugo soglasje k lastninskemu preoblikovanju, bo z delom pričela že imenovana uprava družbe ter nadzorni svet. Konec maja pričakujemo sklic skupščine delničarjev in dokončno organiziranje Telekoma kot delniške družbe.” “V Telekomu uvajate digitalno tehnologijo?!” “Če želimo iti v korak s časom, moramo celotno telefonsko omrežje digitalizirati, kar pomeni zamenjavo obstoječih telefonskih central v analogni tehnologiji s sodobnimi digitalnimi centralami ter izgradnjo njihovih medsebojnih povezav z digitalnimi prenosnimi sistemi, v glavnem po optičnih kablih. Digitalizacija ima niz prednosti, predvsem pa zagotavlja uvedbo novih sodobnih telekomunikacijskih storitev in omrežij ter zagotavlja še večjo kakovost storitev. V zadnjem času je najbolj razširjeno povpraševanje po priključkih digitalnega omrežja integriranih storitev ali ISDN. ISDN zagotavlja z enotnim telekomunikacijskim priključkom na obstoječem kabelskem omrežju kakovosten in hiter prenos govora, slike, besedila in podatkov. Še posebej je primerna uporaba priključkov ISDN za hiter dostop do omrežja internet, kar Telekom omogoča preko omrežja Slovenija Online (SIOL). Na območju naše poslovne enote sicer še ne moremo ponuditi ISDN priključkov na celotnem območju, vendar pa njihovo dostopnost intenzivno širimo.” “V prihodnosti ne bo več dvojnih priključkov, kajne?” “Trenutno je v celjski regiji le še 10 odstotkov dvojnih priključkov, kar je dvakrat manj od slovenskega povprečja. Tudi v tem letu bomo nadaljevali z njihovo izključitvijo, s tem da predvidevamo njihovo popolno ukinitev do leta 2000.” “Kdaj bodo izključene telefonske centrale v elektromehanski izvedbi?” “V letu 1998 načrtujemo izključitev še zadnjih elektromehanskih telefonskih central v Žalcu, Mozirju, Šempetru, Za-vodnjah in Šmarju pri Jelšah. S tem bomo omogočili našim naročnikom koriščenje vrste dodatnih storitev, ki jih ponujajo sodobne digitalne telefonske centrale. V obdobju do leta 2000, ko bo omrežje v celoti digitalizirano, bosta v omrežju delovali le še po-lelektronski centrali v Velenju in Celju, vse ostale pa bodo digitalne.” “Kako poteka razvoj telekomunikacij v Zgornji Savinjski dolini?” “ Z otvoritvijo novih kapacitet in vključitvijo 80-tisočega telefonskega naročnika na območju celjske poslovne enote smo konec meseca februarja zaključili zahtevni projekt posodobitve telekomunikacij v Zgornji Savinjski dolini. Že konec leta 1996 smo do Mozirja zgradili novo povezavo s kablom z optičnimi vlakni. Digitalna vozliščna telefonska centrala, ki je prav tako locirana v Mozirju, je prispevala k nadaljnji posodobitvi telekomunikacijskih zmogljivosti na tem območju. Tako smo zamenjali ali povečali kapacitete vseh končnih central, nazadnje v Šmartnem ob Dreti in Gornjem Gradu ter na novo zgradili centralo v Nazarjih. V Nazarjih smo začeli posodabljati telefonsko omrežje. Kmalu bomo tudi prebivalcem Logarske doline omogočili uporabo sodobne telefonske tehnologije. Vse centrale so povezane z optičnimi kabli. Za realizacijo razmeroma zahtevnega programa digitalizacije telefonskega omrežja Zgornje Savinjske doline je bilo v zadnjih dveh letih zagotovljenih 334 milijonov SIT. Večino sredstev je zagotovil Telekom Slovenije. V financiranju tega projekta sta sodelovali tudi občini Nazarje in Luče.” “Ali ste se v Telekomu že pripravili na drugo tisočletje in konkurenco, ki bo z njim prišla?” “Poleg digitalizacije omrežja je enako pomembna naloga Telekoma Slovenije priprava za uspešno poslovanje v konkurenčnem okolju. Z Zakonom o telekomunikacijah je Telekom dobil pravico edinega izvajalca govorne telefonije in upravljalca osnovnega telekomunikacijskega omrežja do leta 2000. Ta pravica pomeni tudi veliko obveznost, saj mora Telekom zagotavljati osnovne telefonske priključke na celotnem omrežju države. Še posebno na ruralnih območjih pa so naložbe v osnovno omrežje zelo velike in večinoma malo donosne ali celo nerentabilne. Cene osnovnih storitev so pod strogo kontrolo vlade in so v lokalnem prometu najnižje v Evropi. Na ostalih segmentih telekomunikacij so pogoji za konkurenco že vzpostavljeni in ponudniki teh storitev že delujejo. Za pripravo na poslovanje na povsem liberaliziranem trgu ima Telekom Slovenije bistveno manj časa kot telekomi v razvitih evropskih državah. Seveda se tudi naše podjetje postopoma že nekaj let pripravlja na prihajajoče izzive konkurence. Tako je bil v preteklem letu v naši poslovni enoti izveden pilotni projekt organiziranosti poslovnih enot. Upoštevali smo mnenja nizozemskih strokovnjakov, ki se že srečujejo s konkurenco v svoji panogi ter nasvete domačih svetovalcev. Precej koristnih usmeritev smo pridobili iz rezultatov anketiranja naših uporabnikov. Osnovni cilj projekta je bilo oblikovanje organizacijske strukture, ki je čim bolj usmerjena k uporabnikom telekomunikacijskih storitev. Uporabniki naših storitev so razdeljeni v dve skupini. Ena skupina so poslovni naročniki, torej podjetja, v drugi skupini pa so rezidenčni uporabniki. Vsaka od teh skupin ima svoje zahteve, ki jih moramo upoštevati. Obenem pa si tudi zelo prizadevamo spreminjati kulturo nastopa do končnega uporabnika. Naj ob tem omenim še dve novosti, ki sta tudi sestavni del širitve naše ponudbe. V Celju in Velenju sta odprti dve Teletrgovini, ki ponujata največjo izbiro telefonskih terminalnih naprav. Na sedežu PE Celje na Lavi pa bomo sredi tega leta zagotovili prostore za demonstracijski center, kjer bomo predstavljali najsodobnejše telekomunikacijske storitve. Čeprav po gostoti telefonskih priključkov še nekaj zaostajamo za razvitim svetom (ob zaključku lanskega leta je bilo na območju PE Celje povprečno 31,7 telefonov na 100 prebivalcev), pa je glede kakovosti omrežja in dostopnosti sodobnih storitev ta zaostanek precej manjši. Zagotovo bomo ob vstopu v Evropsko unijo lahko rekli, da smo dohiteli spodnji rob razvitosti in se s tem postavili ob bok gospodarsko zanimivim področjem, kjer se najprej vpraša po telekomunikacijah.” L. ČEDE Težke kovine okoli nas: SO ŠALEŠKA TLA ČISTA? V letu 1997 je bil zaključen projekt z naslovom: "Onesnaženost tal s težkimi kovinami v Šaleški dolini”. Raziskave je opravil ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Naravoslovnotehniško fakulteto, Odsekom za geologijo. Naročniki projekta so bili: Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje in Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor. Izhodišče raziskave predstavlja: 1. Raziskava tal in rastlinskega materiala v letu 1992, ki jo jc opravil Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane v sodelovanju z ERICo-m. Pokazala je delno onesnaženost tal s svincem in prekomerno onesnaženost rastlinskega materiala s kadmijem. 2. Pomanjkanje podatkov o težkih kovinah v tleh za celovito izvedbo sanacijskega programa tal v Mestni občini Velenje. Glavni namen raziskave je bil s sta-Ušča težkih kovin oceniti stanje tal v Šaleški dolini. V ekološkem smislu pa je bil namen raziskave ločiti naravno ozadje od antopogenega vpliva, predvsem usedanja iz zraka. Cilji raziskave so bili: 1. Ugotoviti vsebnosti težkih kovin v tleh. izdelati kataster in izoblikovati strokovno podlago za potrebne dodatne raziskave. 2. Primerjati rezultate z normativi R. Slovenije (U.l. št. 68, 1996). 3. Oceniti eventualno onesnaženost tal Šaleške dol. s težkimi kovinami. Raziskava je zajela 44 lokacij v Šaleški dolini in 9 primerjalnih lokacij. Kriteriji za izbor lokacij so bili: stopnja onesnaženost tal, enakomerna porazdelitev po območju, geološka podlaga, enotna raba tal (travniki) in izpostavljenost zunanjim vplivom (le zračnemu usedanju). Uporabljena jc bila ICP analitska metoda, s katero so bile določene naslednje prvine: Ag, Al, As, Au, Ba, Be, Bi! Ca, Co, Čr, Cu, f-e, K, La, Mg, Mn, Mo, Na, Nb, Ni, P, Pb, Sb Sc, Sn, Sr, Th, Ti, U, V, W, Y,Zn m Zr. Primerjava dobljenih podatkov z normativi za tla RS kaže, da so prekoračena mejne imisijske vrednosti za kadmij na 13 lokacijah, za nikelj na 3 lokacijah, za kobalit na 2 lokacijah in za arzen na 6 lokacijah, opozorilne imisijske vrednosti so prekoračene za kadmij na 8 lokacijah in za arzen na 4 lokacijah, ostale težke kovine pa so precej pod mejno imisijske vrednostjo. Izračun jc pokazal, da v povprečju vsebnosti težkih kovin v tleh Šaleške doline ne kažejo na onesnaženost z nobeno od težkih kovin. Podatki kažejo na večjo občutljivost tal, ki so nastal na magmatskih kamninah (kislih tleh). Izdelane so bile tudi karte (katastri) prostorske porazdelitve analiziranih prvin. Rezultati raziskave predstavljajo osnovo za določitev potrebnih nadaljnjih raziskav. Na osnovi prekoračitev slovenskih normativov za tla. bo v Šaleški dolini potrebo podrobneje raziskati kadmij in arzen. mag. Marta Svetina MINERVA ŽALEC d.d. Pongrac 101, 3302 GRIŽE Telefon: 063 719 212 OBIŠČITE NAS V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA OBRATU LOŽNICA Telefon: 063 715134 Odpiralni čas: ponedeljek - petek od 8. do 16. ure Nudimo: - vse vrste drenažnih cevi in cevi za odtoke, zračnike, osuševanje zemljišč ter druge vrste uporabe iz PVC in polietilena - kompleten program spojnih elementov za drenažo - spojke za hitro spajanje polietilenskih cevi CEVI REŽEMO NA DOLŽINO PO ŽELJI STRANK! (St\' VZ/VLV Mozirje d.d. BIAGOVNKA - oddelek tekstila Izkoristite možnost, da po zelo ugodnih cenah obnovite svojo garderobo: - moške hlače - moški suknjič - ženske hlače - ženske jakne - ženski plašči že od 3.100 SIT dalje že od 10.780 SIT dalje že od 1.700 SIT dalje že od 10.780 SIT dalje že od 16.940 SIT dalje - otroške polo majice že od 764 SIT dalje Možnost plaiila na teke ali obroke! PAPIRNICA ■ Mozirje - Foto aparat MINOLTA F-10BF 6.900 SIT - Albumi za 100 slik 290 SIT - Tabla TOMY (piši - briši) 4.610 SIT Želimo vesele velikonočne praznike! Ne kritizirajte drugih in tudi sebe ne! Ta misel pri mnogih izzove zanimanje, čudenje, neodobravanje, saj ljudje pogosto ob tem reagirajo: “Kaj pa mi sploh še ostane, če neham kritizirati? Ko prenehamo kritizirati druge in sebe, moramo seveda početi nekaj drugega. Menim, da ljudje kritizirajo zato, ker ne vedo, kako in zakaj ljudje delujemo v psihološkem smislu in se sploh ne zavedajo, da je kritiziranje eden najhujših sovražnikov dobrih medsebojnih odnosov. Ko se rodimo, pričnemo takoj tešiti temeljne psihološke potrebe (seveda tudi telesno potrebo po preživetju) in celo življenje skušamo krmatiti tako, da bi bili nasploh čim bolj zadovoljni, torej da bi uspešno potešili te potrebe. In katere potrebe so to: - potreba po ljubezni, pripadnosti - potreba po pomembnosti, spoštovanju, ugledu - potreba po zabavi in veselju - potreba po svobodi, neodvisnosti Po celem širšem svetu imamo ljudje te iste potrebe, ki jih skušamo zadovoljevati vsak na svoj način in vsak dan po malem, zato da smo kolikor toliko zadovoljni. Gotovo ste že spoznali, da se resnično razlikujemo po teh načinih zadovoljevanja. Kaj npr. Vam pomeni ljubezen, kaj vašemu partnerju... Kdaj se počutite uveljavljeni in pomembni vi, kdaj pa vaš sodelavec? Kdaj se počutite svobodne vi, kdaj pa vaš najstnik? Kako se zabavate vi, kako pa vaši znanci? Ljudje imamo zelo različne predstave o tem in v skladu s temi predstavami skušamo tešiti te naše potrebe v upanju, da bi bili čim bolj zadovoljni. Od tod izvira naša neizčrpna motivacija, da počnemo to ali ono. Vse počnemo pa izključno zato, da bi bili zadovoljni ali ta hip ali pa malo kasneje. Ljudje pa si preradi jemljemo pravico o tem, da presojamo ravnanje dugih, ga vrednotimo po našem ravnanju in kritiziramo. Kaj se dogaja, ko nekega kritizirate? Ali menite, da mu tako izkazujete, da ga cenite in sprejemate, da se vam zdi zabaven, in da ga ne omejujete, ko rečete: “Tako si me razočarala... Od tebe pa res nisem pričakovala kaj takega... Če boš še enkrat to storil, bom... Kako si neumna... Tega ne smeš... Kar prosil je, da ga naderem... Premislite, kako ste se vi počutili, ko vam je kdo rekel kaj takega! Vam je bilo prijetno ali ste bili na trnih in ste komaj čakali, da mine? Ste morda že doživeli, da ste pričakovali kritiko, pa je ni bilo? Ste občutili olajšanje in zadovoljstvo ter ste gotovo sklenili, da se drugič bolj potrudite ali ravnate drugače? Prepričana sem, da se velika večina počuti zelo neprijetno v situaciji, ko so kritizirani. Kritika nas frustrira, saj takrat nimamo zadovoljenih naših temeljnih psiholoških potreb! Res pa je, da je že tako zakoreninjena v naših glavah, da se zdi, kot da ne znamo brez nje. Če želite odnose z vašimi bližnjimi izboljšati, potem poskusite vsaj nekaj dni brez kritiziranja in opazujte. V tem času bodite dobri tudi do sebe, ker tudi samokritika ni priporočljiva. Priporočljivo je samovrednotenje, to pomeni, ko ga polomite, ne obupujte, kako ste neumni in nespretni, temveč raje razmišljate o tem, kako lahko to popravite oz. kako boste ravnali prihodnjič! Morda vas bo zanimalo, da so to načela uspešnih ljudi! Marjana Božič-Robida dipl.psih. ZASEBNO PSIHOLOŠKO SVETOVANJE 'iigSam kii, las) MSiBl raasot Is kb ^ k® a?® Prej zaposlena na celjskem centru za socialno delo, kjer se je ukvarjala z družinsko problematiko, z rejništvom, posvojitvami, zasvojenostjo in s svetovalnim delom, je Marjana Božič - Robida, diplomirana psihologinja iz Celja, po desetih letih dela spoznala, da je čas za nove izzive. Tako je na Miklošičevi 1 v Celju odprla zasebno psihološko svetovalnico, v kateri sedaj že tretje leto pomaga vsem tistim, ki si želijo predvsem spremeniti sebe ter kakovost svojega življenja in tako postati bolj zadovoljni in srečni. Pri svojem delu uporablja obliko terapije, imenovano realitetna terapija, katere osnovno načelo je, da lahko vsakdo vpliva na svoja dejanja in zanje tudi odgovarja. O delu zasebnega psihologa, o tem, kako in zakaj se ljudi odločajo za sodelovanje v psihoterapijah, kdaj so te uspešne, kako in kdaj izbrati »pravo« terapijo in kaj za človeka, ki se znajde v stiski, pomoč svetovalca pravzaprav pomeni, se je prijetna sogovornica razgovorila nekega sobotnega dopoldneva v decembru. »Odločitev o tem, da boste odprli zasebno psihološko svetovalnico, najbrž ni bila ravno lahka...« »V začetku me je bilo res strah, saj tovrstnih svetovalnic pri nas še ni bilo, zaradi česar me je skrbelo predvsem kakšen bo odziv ljudi, ki potrebujejo za to, da se obrnejo po nasvet k svetovalcu, predvsem veliko mero poguma in pa zaupanja v terapevta, ki si ga izberejo. Vendar pa je vse od februarja lani, ko sem svetovalnico odprla, odziv zelo dober; potreba po takšni obliki svetovanja je vedno večja, vse več ljudi pa se želi tudi izobraziti in podrobneje spoznati z realitetno ter teorijo izbire, saj so spoznali, da lahko poznavanje teh načel v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja vsakega človeka tako na osebnem kot tudi na poklicnem področju.« »Kakšne težave najpogosteje tarejo ljudi, ki potrkajo na vrata vaše svetovalnice?« »Nekateri prihajajo zaradi osebnih težav, drugi zaradi slabih odnosov z drugimi. Marsikdo pa pride preprosto zato, ker se želi spremeniti. Ljudje, ki pridejo v svetovalnico, mi ponavadi rečejo, da so imeli mojo številko in naslov že dlje časa kje v predalu, pa so se kar nekaj odločali, preden so me poklicali in se dogovorili za pogovor. Jasno pa je, da poišče človek pomoč svetovalca šele takrat, ko je resnično v stiski; po drugi strani pa to pomeni, da je takrat, ko začneš iskati človeka, ki naj bi ti pomagal rešiti problem, to najboljši znak, da si ga resnično pripravljen rešiti oziroma težave, ki te tarejo, odpraviti.« »V veliki meri je tako najbrž predvsem zaradi redsodkov v zvezi z iskanjem pomoči pri psi-iatru ali psihologu, saj v naši družbi vse prevečkrat velja strah pred tem, da bi okolica ljudi, ki poiščejo pomoč psihoterapevta, pričela obravnavati kot »nore«? »Ravno takšno gledanje na psihoterapijjo v Sloveniji predstavlja velik zadržek, da ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne upajo poiskati pomoči, saj je strah pred: »Potem me bodo imeli za norega!« v veliki meri še vedno zelo prisoten. Dejstvo pa jc, da v življenju ni nikomur izmed nas ravno z rožicami postlano in da se vsakdo slej ali prej znajde v takšni ali drugačni stiski; čeprav ni sicer s tabo nič narobe in si popolnoma »normalen« človek. Zato je še toliko več vredno, če znaš, in če si v takšnih trenutkih upaš poiskati pravo pomoč, saj si s tem zagotoviš, da boš v prihodnosti spet zaživel kakovostno in polno življenje. Marjana Božič - Robida, diplomirana psihologinja iz Celja Trenutne stiske pa doživljamo vsi in najslabše, kar lahko storimo, je, da se začnemo takrat zatekati v razne oblike samouničevalnega vedenja, kot so razne oblike zasvojenosti, depre-siranje ali »priklic« kakšne bolezni. Dosti bolje je, da se skušamo svoje težave rešiti tako, da se z njimi spopademo, jih spoznamo in zagrabimo za roge. Zelo malo je namreč stvari v življenju, v katere jc človek resnično prisiljen. Za vsa svoja vedenja; tudi, če se pokažejo kot nekoristna, se namreč vselej odločamo sami, zato zanje sami tudi odgovarjamo. Kljub temu pa, da ljudje to največkrat zelo dobro vemo, vsi še vedno delamo tudi napake, kar je popolnoma človeško in normalno. Prav zato je zelo pomembno da takrat, ko ugotovimo, da smo storili napako ali ponovili star vzorec »negativnega« vedenja, ki ga želimo odpraviti, ne pričnemo obupovati in da se ne obsojamo. Najboljše, kar lahko takrat storiš, je, da se vprašaš, kaj lahko storiš, da boš napako popravil oziroma odpravil težavo, ki jc nastala. Že tako je namreč dovolj hudo, da ljudje težave imamo; če se jim predamo, pa je lahko še toliko huje. Zato se je potrebno usmeriti predvsem v to, kako problem, ki ga imamo, čim prej uspešno rešiti.« »Terapija, ki jo izvajate po njej svetujete, se imenuje realitetna terapija oziroma terapija izbire. Kaj to pravzaprav pomeni?« »Realitetna terapija je relativno nova zvrst psihoterapije, ki jo je v ZDA pred tridesetimi leti pričel izvajati William Glasser. Od tam se je razširila po Evropi, kjer je vse bolj razširjena in uveljavljena, medtem ko je v ZDA med desetimi najbolj uporabljanimi terapijami, so jo kot uradno psihoterapijo v lanskem letu prevzeli tudi v Evropi. V Slovenijo jc to tehniko psihoterapije »prinesel« Leon Lojk, ki še vedno vodi tudi izobraževanja za TR-ovce, kot se tisti, ki delamo po načelih realitetne terapije, med seboj imenujemo.« »V čem je bistvena razlika med realitetno terapijo in »klasičnimi« oblikami psihološkega svetovanja?« »Medtem ko se slednje ukvarjajo predvsem s problemi iz preteklosti, ki naj bi bila kriva za vse naše težave, je realitetna terapija je usmerjena v sedanji trenutek in pa v prihodnost. Dejstvo je, da so težave in travme, ki smo jih preživeli nekoč, prisotne v vsakomer izmed nas, vendar pa se je vse to že zgodilo, kar pomeni, da nanje ne moremo več vplivati ali jih spremeniti. Zato nima smisla, da se s tem obremenjujemo; dosti bolj pomembno je, kaj počenjamo in razmišljamo sedaj in pa kaj si želimo v prihodnosti. Ko to vemo, so v to usmerjena tudi naša dejanja, in tako smo vedno bolj zadovoljni.« »In kako bistvo realitetne terapije pojasnite nekomu, ki pride na pogovor v vašo svetovalnico?« »Najbolj preprosto jo ie mogoče razložiti s primerom avtomobila. Štiri osnovne potrebe vsakega človeka so potreba po ljubezni, moči, svobodi, in potrebo po zabavi. Zadovoljitev teh potreb pogajanja človeka in njegovo delovanje; tako kot to pri avtu počne motor. Sledijo kolesa; prvi dve kolesi predstavljata aktivnost in mišljenje, zadnji dve pa fiziologija in čustva. In tako kot lahko pri avtomobilu z vrtenjem volana, ki predstavlja naše želje, vplivamo le na sprednji dve kolesi, je tudi pri človekovem delovanju. Če vemo, kam si želimo priti, bomo torej volan trdno držali v rokah in ga obračali v pravi smeri, in ko tako usmerjamo svojo aktivnost in mišljenje, se temu prilagodita tudi fiziologija in pa čustva; tisto, na kar sicer z razumom pogosto ne moremo vplivati. In le, če dobro vemo, kaj si želimo, lahko svoj avto peljemo natančno tja, kamor hočemo sami.« »Ob psihoterapevtskem svetovanju vodite tudi izobraževanja in seminarje o teoriji izbire. Kdo se najpogosteje odloča za izobraževanje na tem področju?« »Za tovrstno izobraževanje se zanimajo predvsem managerji in drugi vodilni delavci, pedagogi, psihologi in vsi ostali, ki veliko delajo oziroma skrbijo za soljudi, saj se zavedajo, da lahko dobri medosebni odnosi bistveno vplivajo na boljšo kakovost dela tako v poklicnem kot tudi v osebnem smislu.« »Kakšni so vaši načrti?« »Glede na veliko zanimanje tako za svetovanje kot tudi za izobraževanje s področja realitetne terapije nameravam tovrstna izobraževanja in seminarje voditi še naprej, ob čemer se neprestano izobražujem in izpopolnjujem tudi sama. V svetovalnici pa nameravam še naprej opravljati terapevtsko delo; predvsem skušati pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski. In ker se ob osebnih stiskah, pri katerih lahko najbolj pomaga osebni pogovor med terapevtom in stranko, tudi v naši družbi pojavlja vedno več »skupinskih« problemov, kot so različne oblike zasvojenosti in odvisnosti, bom začela tudi s terapevtskim delom v skupinah. Ta oblika dela, ki se kaže kot zelo uspešna, pomaga predvsem pri ljudeh, ki jih tarejo podobne težave, saj si lahko medsebojno pomagajo z lastnimi izkušnjami, hkrati pa spoznajo, da niso edini, ki jih tare nek problem, ob čemer STARŠI - GLAVNI KRIVCI ZA NASILNIŠKO OBNAŠANJE “MLADIH’* - DA TIvTiH Na žalost smo v današnjem času vse bolj priča vandalizmu oz. nasilniškemu odnosu do življenja samega, katerega avtor je na žalost tudi vedno mlajša populacija. Kot pravi star pregovor: “Kjer je dim, je tudi ogenj,” zato se v tem primeru ne moremo izogniti vprašanju, kateri dejavniki botrujejo prej navedenemu problemu, ki vse bolj ogroža osnovno pravico in dolžnost vsakega živega bitja; se pravi: Dihati v harmoniji in sožitju »Če okolje ni takšno, kot si želimo, nas to sicer lahko prizadane. Če mi sami nismo takšni, kot si želimo biti, pa nas lahko nauči!« »Res je, da je spreminjati sebe zelo težko, ampak spreminjati druge pa je nemogoče!« »Spremenimo se lahko le, če se v vsakem trenutku zavedamo, kaj si v resnici želimo in kaj počenjamo, da bi to dosegli.« dejansko z vsakim najmanjšim, čeprav na videz nepomembnim atom! In če se hočemo izogniti obveznemu kozmetičnemu uvodu, se takoj srečamo z dejstvom, da je današnja družina vse bolj žrtev časa in razmer, za katere krivda leti ne samo družbo kot potrebno vzgojno skupnost oz. še bolj na družbo samo, ki vsakemu odraščajočemu otroku pomeni svet v malem. Razumeti moramo, da je družina gibljiva enota, ki ima sama po sebi možnost in nenazadne tudi pravico za razvoj in spremembo. Nenehno odmiranje starega in pojavljanje novega je proces, ki se mu ne moremo izogniti. Pri tem pa je najvažnejše do tega razvoja zavzeti zdravo stališče, ki ne bo zaničevalo preteklosti ter hkrati odobravalo vse, kar je novega. Družina ima razen izrazito čustvene funkcije predvsem vzgojnoučno, organizacijsko ter moralno vlogo. Tu ne gre več za t.i. starševsko ljubezen, temveč tudi za zavestno vzgajanje otroka, kar je pravzaprav priprava na odraslo življenje. Na žalost pa se je v dandanašnjem, za ugodno življenje vse bolj težavnem obdobju, avtentična vloga družina povsem izrodila, kar se rezultira v vse večji odtujenosti med člani družine in izgubi varnega domačega zavetja. Zaradi vse težjih socialno-materialnih razmer, s katerimi se v današnjem času srečuje nemara vsaka povprečna družina, seveda botruje temu tudi popularna emancipacija žensk, se moramo soočiti z dejstvom, da člani družine preživijo zelo malo časa skupaj, da kvalitetnega skupnega družinskega časa ne omenjamo, saj si nekateri starši po napornem delu ne morejo (ne vzamejo) dovolj časa za druženje s svojimi otroki, kar slednji nenehno nujno potrebujejo. Če povzamem: Starši bi hočeš-nočeš morali biti svojim otrokom zgled kritičnega mišljenja, zdrave presoje in želje po pravičnosti. Dolžni so učiti otroka prepoznavati človeške vrednote povsod, kjer obstajajo in preprečevati, da bi si pridobili škodljive predsoake. Takega vzora ni mogoče doseči brez napora, saj smo pogosto zmedeni, kako ločevati vredno od mrtve dediščine. g motela naletijo tudi na razumevanje, ki ga ponavadi zelo potrebujejo. Ena takšnih težav so motnje hranjenja; v svetovalnico v zadnjem času kliče vedno več žensk, ki imajo težavo s prekomernim hranjenjem, vendar se za to, da bi prišle na pogovor, ponavadi ne odločijo. In ker to pri nas predstavlja vedno večjo težavo, o kateri se bistveno premalo govori, nameravam ustanoviti skupino za samopomoč, v katero so vabljene ženske, ki imajo težave s hrano.« »Kdaj je človek, ki je vključen v psihoterapijo, ozdravljen?« »O tem odloča vsakdo sam, najboljše merilo za učinkovitost sodelovanja v terapiji pa je izražena v trenutku, ko človek postane zadovoljen sam s seboj. O tem pa lahko odloča le človek sam; terapevt mu lahko pri tem pomaga. Ko pa se človek nekega jutra zbudi in sam pri sebi reče: »Sedaj sem pa takšen, kot sem si želel postati,« je to najboljši znak, da je bila terapija uspešna in takrat je zdravljenje zaključeno. NINA M. SEDLAR TO BODO LEPI PIRHI Nobenega praznika ne obhajajo pri nas tako slovesno kakor veliko noč, ki ji na vzhodnem Štajerskem pravijo vuzem in na Krasu vazam. Letos veliko noč praznujemo 12. aprila. Velika noč se začne s “žegnom” na mizi, ki že od sobote popoldne čaka v jerbasu in nihče se ga ne dotakne, preden se ne zbere vsa družina v hiši, ko se vrne od rane maše ali od jutranjega vstajenja. Ne samo na Štajerskem, tudi drugod “se mora k velikonočnemu žegnu zbrati prav vsa družina s posli vred. Kdor bi se temu proti-vil, bi veljal za grdega posebneža in bi mu vse leto oponašali. Jej, jej, jej koromač, da te ne piči pisan kač! Skoraj povsod na Slovenskem so žegna deležne tudi domače živali. Na vzhodnem Štajerskem da gospodar živini blagoslovljenega črnega kruha in hrena, “da bi jo Bog blagoslovil".V Slovenskih goricah dobe blagoslovljenega kruha vse domače živali, samo mačka ne, “ker se hudič večkrat v podobi mačke prikaže.” V Halozah “gredo gospodarji takoj od cerkve in pokladajo živini. Vsak vol, vsaka krava, vsako živinče in tudi pes dobi kos blagoslovljenega kruha, samo mačka ga ni vredna...” Spoštovanje do žegna se kaže v pravilih, kako se je treba vesti za mizo, kadar uživaš. Vsakdo mora skrbno paziti, da z vsemi blagoslovljenimi jedmi ravna dostojno. Matere otrokom skrbno naročajo, naj se med jedjo sklanjajo nad mizo in naj ne trosijo blagoslovljenih drobtin po tleh. V Prekmurju zelo natanko pazijo, da nič ne pade na tla. Vse ostale lupine, kosti, drobtine, odpadke spravijo na posebno mesto v košari, nakar jih gospodinja vrže v ogenj. Ponekod v Beli Krajini menijo, da “drobtin ne smeš dati živadi, ni kosti psu, ker bi bil greh.” Jajčne luščine ponavadi povsod potresejo okoli hiše. Ta navada je splošna na Štajerskem, Dolenjskem, v Beli krajini in na Gorenjskem. Okoli Frama jih prav fOTOKAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 na drobno strejo in nekdo iz družine jih gre potresat okoli hrama, da ne pridejo med letom kača, kuščar, “krapanca” ali polži v hišo. Posebne rabe so deležne kosti velikonočnega žegna. Na Ptujskem polju velja pravilo, da jih je treba sežgati. Tako mislijo tudi na Kozjaku, okoli Ljubljane in okoli Metlike. Drugod jih na podstrešju zatikajo za streho, da bi strela ne udarila v hišo. Tudi studenec mora biti deležen velikonočnega žegna. V lendavski okolici v Prekmurju posejejo drobtine velikonočne jedi okoli studenca, okoli Celja pa vržejo nekaj blagoslovljenega kruha prav v studenec kot dar vodi. Ta, iz poganskih verovanj prevzeta navada dobi zelo naivno razlago okoli Studenic, kjer mora na veliko nedeljo zjutraj kateri izmed otrok nesti hrena in kruha “živalcam, ki žive v vodi.” Velika nedelja je po pojmovanju našega ljudstva tako velik praznik, svet dan, da se ne samo ne sme nič delati - celo konje je prepovedano česati - ampak tudi nc hoditi zdoma. Dovoljeno je samo iti v cerkev, očetu in materi pa, da gresta na polje blagoslavljat posevke. Velikonočni blagoslov in obhod domačije in polja opravi gospodar z ženo vred navsezgodaj, a tudi popoldne. Na vzhodnem Štajerskem pa gresta oče in mati popoldne s stekleničko blagoslovljene vode na polje in obhodita vse njive, kronita in tiho molita za božji blagoslov. Čudno bi bilo, če bi se okoli tako velikega praznika ne bilo nabralo tudi obilo praznih ver. Ob veliki noči so na Dolenjskem metali blagoslovljene jajčne lupine v lužo, če so hoteli ukrotiti žabe, da bi se potem več ne oglašale s svojim regljanjem. Toda le malokdo si je upal to storiti, ker bi sicer pri spovedi ne dobil odveze. V Savinjski dolini žabe v mlaki niso mogle več regljati, če si vrgel v mlako blagoslovljeno kost; še temeljiteje si zatrl regljanje, če si vrgel v mlako še nekaj pirhovih luščin. Pred sončnim vzhodom na veliko noč zajeta voda iz bistrega potoka je veljala za zdravilo. Kdor se je z njo umil, je ozdravel. Kdor si naredi venec iz bršljana, ki je bil v cvetni butari, ga na veliko noč omoči in si mokrega ovije okoli glave, bo vse leto zdrav in vesel. Na veliko noč so pripisovali ponekod čarovnicam posebno moč. V Dravski dolini so verjeli, da bi prišle v klet, če bi imeli na veliko noč kruh v kleti. Tudi kosti velikonočnega žegna so navzkriž zakopali pred hlevski prag. Dokler niso kosti do kraja strohnele, nobena coprnica ni mogla v hlev. Nasprotno pa tistemu, ki mu kdo zagrebe kosti iz velikonočnega blagoslova pod hlevski prag, pogine vsa živina; ista nesreča ga tudi doleti, če mu kdo zagrebe takšno kost med pepel v krušno peč. Kdor na veliko noč natoči v steklenico dobrega vina, jo zamaši, zakoplje v mravljišče in steklenico odkoplje naslednje leto med vstajanjem, bo imel pijačo, ki ga bo naredila silo močnega, če jo bo pil po malem. Tudi vremenik naj bi bila velika noč. Toda zaradi njene premaklji-vosti je pregovorov malo in še ti nimajo prave cene: “Če je na veliko noč lepo, bo drugo leto slabo vreme...” L. Č. Vir: Praznično leto Slovencev (prva knjiga) NAJBOLJŠI ZA LES -SLOVENIJALES Z vodjo poslovne enote Slovenijales v Medlogu, Danijem Ulago, smo se pogovarjali o gradbeni ponudbi, po kateri je v teh spomladanskih dneh veliko povpraševanje. Slovenijales je specializirano podjetje za gradbeni material in stavbno pohištvo. Poleg teh dveh programov so kupci zelo navdušeni nad hobby programom, ki je prirejen tako, da po ugodnih cenah pridete do kvalitetnega pohištva, seveda če ste sam svoj mojster.. “Program lesnih materialov omogoča kupcem izbiro med ivernim, vezanim in mediapan ploščami. Zelo iskan je tudi lesonit, leso-mal in ultrapas. V zadnjih petih letih so se v trgovinah tipa “Naredi sam” lepljene plošče izkazale kot idealen material tako za domače mojstre kot profesionalne izdelovalec notranje opreme Prepričan sem, da lahko v Slovenijalesu zadovoljimo okus vsakega kupca, ki se zanima za stavbno pohištvo, kot so okna, vhodna in notranja vrata, parket, obloge in balkonske ograje oziroma ograjne deske. Za tiste, ki bi radi kupili strešno kritino, pa ponujamo popolnoma nov izdelek. Gre za valovito strešno kritino Vltava A5 IN B8, ki je neazbestna, torej zdravlju neškodljiva. To kritino odlikujejo enostavna montaža, nezahtevno vzdrževanje in ugodno razmerje med ceno in uporabno vrednostjo. Moram poudariti, da je ta kritina tudi zelo priljubljena v vseh raz- vitih evropskih državah, saj je trdna ter z elegantnim izgledom ustvari videz zanesljivo delujoče celote. Mizarji se navdušujejo nad našo paleto kvalitetnih širinsko lepljenih plošč, ki so narejene iz masivne finske smreke. Struktura in barva, značilni za les nordijske smreke, dajeta lepljenim ploščam prijazen in topel videz. Lahko se uporablja v stavbenem pohištvu kot talna, stenska ali stropna obloga ter kot predelna stena. V vseh naših trgovinah imamo delavnice, ki so opremljene z najsodobnejšimi mizarskimi stroji, ki omogočajo kvaliteten razrez plošč po kupčevi želji,” je povedal Dani Ulaga, vodja poslovne enote Slovenijales v Medlogu. Trgovine Slovenijales pa ponujajo še nakup kopalniške opreme in keramike. Vso blago je na zalogi in ga je možno plačati na obroke. Pri gotovinskem plačilu pa vam nudijo določen popust, ki je odvisen od vrednosti kupljenega blaga. Vodstvo podjetja si prizadeva upoštevati želje kupcev in zato nenehno širijo prodajni program v vseh šestih maloprodajnih trgovinah po Sloveniji. L. ČEDE /4Nt*' SAVINJSKA trgovska družba, d.d. mmim&mmamm - PREKAJEN VRAT B.K. 990.- - PREKAJENA ŠUNKA B.K. 990.- > OREHI 599.- - PRIMORSKA MOKA 1 kg 98.- - TV VOVAGER 51 TTX 42.900.- in še mnogo drugih izdelkov! V ČETRTEK 9 9 fliUIFTNO PRESENEČENIH OBENEM V HM VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PMINIKE GOSTILNA KONJIČEK Gotovlje 74, tel.: 71» - 266 Poleg že uveljavljene ponudbe Vam nudimo: GOBOVE JEDI in jedi Iz konjskega mesa: - konjski zrezek - fijakarski krožnik - konjičkov golaž - malice 450 SIT - nedeljska kosila 900 SIT V petek in soboto živa glasba! odprto vsak dan od 7.00 - 19.00 ure ob sobotah od 7.00 - 13.00 ure Medlog 18, Celje tel. 451-515 in 471-011 fax 471-320 10% akcijski mwmm V ČASU AKCIJE OD 15. DO 30. APRILA 1998 PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NEAZBESTNE VALOVITE STREŠNE KRITINE, ORIGINALNE KANADSKE TEGOLE, MAVČNE PLOŠČE IN IZOLACIJE NOVOTERM, KERAMIČNE PLOŠČICE GORENJE NAJBOLJŠI ZA LES - SLOVENIJALES IŠoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12,Tel.&Fax.: 063 720-587 Pomladanska ponudba: sadike balkonskega cvetja (bršljanke, surfinije) cvetlično korito 40, 50 in 60 s podstavkom gnojila vse vrste zemlje za presajanje - za bršljanke - za surfinije - za ostale cvetlice - šota semenski krompir bučke golice Akti ja v aprilu: • vrtne mreže Bekaert (gotovinski popust za količine nad 25m) • vrtne kosilnice s 4-taktnim motorjem (za gotovino že od 25.990 SIT naprej Vesele velikonočne praznike! ■Ki / . / ... -1 " ŠE PRIPOROČAMO! DOBROTE, KI KUUBUJEJO ČBfU! Celjske mesnine so ustanovili privatni mesarji takoj po končani drugi svetovni vojni. Doživele in preživele so vrsto transformacij. Leta 1980 so se odcepile od Hmezada Žalec in pričele samostojno poslovanje. Direktorja Celjskih mesnin, Izidorja Krivca, smo vprašali, kakšna je poslovna politika Celjskih mesnin ter kako premagujejo neugodne tržne razmere, ki vladajo v mesni industriji. jaki vozili v Sarajevo in oskrbovali ta trg predvsem z govejim mesom in trajnimi govejimi izdelki. Leta 1996 smo na jugoslovanskem tržišču prodali 1400 ton klobas. Posebej smo se specializirali za bosanski trg, ki hrepeni po izdelkih iz čistega govejega mesa. V Bosni je zelo iskan nas posebni izdelek goveji pršut, ki je narejen iz junčjega mesa z mešanico domačih začimb, posušen na zraku in močnejšim okusom po dimu. Bosanci so navdušeni tudi nad našo klobaso Alef ter Sudžukom, ki velja za tradicionalen trajni izdelek Orienta. Veliko povpraševanjeje še po klobasah Sana, Murad in Džajlan. Trenutno izvoz na ta trg stagnira zaradi dodatnih carin, ki negativno vplivajo na ceno naših izdelkov. Pred vojno je bila Srbija naš pomemben poslovni partner. Vrata na to tržišče se odpirajo zelo počasi. Kljub temu se bomo tudi letos skupaj s Mlekarno Celeia in SIP Šempetrom redstavili na Kmetijskem sejmu v Novem adu.” Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. “Celjske mesnine so delniška družba, kajne?” “Celjske mesnine so že privatizirane. V lastniški strukturi s 45 odstotki deleža sodelujejo kmetijske zadruge iz širše celjske regije. Zaposlenim ter bivšim zaposlenim pripada 41 odstotkov delnic podjetja. Lastnika Celjskih mesnin sta še odškodninski sklad in Kmečka družba. Postopek denacionalizacije ni imel posebnega vpliva na naše poslovanje, ker sta bila le dva objekta v najemu.” “Kakšno je sodelovanje s kmetijskimi zadrugami, ki so večinski lastnik Celjskih mesnin?” “V celjski regiji je 13 zadrug, s katerimi zelo ažurno sodelujemo. Mi smo pomemben odkupnik živine na tem področju. Na začetku leta z zadrugami podpišemo letne pogodbe in jih spoštujemo. Slovimo kot dober plačnik, skratka, odnos s kmetijskimi zadrugami je vzoren.” “Kakšna je odkupna cena živine?” “Cena odkupa je previsoka, če jo primerjamo z evropsko. Celjske mesnine kupujejo in prodajajo izključno meso slovenskega porekla. Odkupujemo ga na celjskem področju ter v Prekmurju. Veljamo za najmočnejšega slovenskega izvoznika mesa in mesnih izdelkov. Leta 1996 smo 60 odstotkov proizvodnega programa prodali na tujem trgu.” “Pokomentirajte tržne razmere v mesni industriji!” “Konkurenca v Sloveniji je najmočnejša v mesarski panogi. Na slovenskem trgu obstaja 530 mesarjev različne poslovne moči in uspešnosti. Ysak dan se srečamo z nelojalno konkurenco. Če pa jo hočeš premagati, moraš nenehno vlagati v tehnologijo. Vsak prost tolar, ki nam ostane, je rezerviran za tehnološke investicije. Rakava rana slovenske mesne industrije je njena nespecializiranost. Slovenski trg je predimenzioniran glede proizvodnje mesa in mesnih izdelkov. Kmalu nas bo doletela tuja konkurenca, ki si lahko privošči, da dve leti obdeluje naš trg brez zaslužka ter povzroči propad slovenske mesne industrije.” “Kako ste premagali izgubo jugoslovanskega trga?” “V začetku 90. leta je upadla prodaja naših izdelkov na slovenskem trgu zaradi sindikalnega nakupa. Rešitev tega problema smo poiskan na trgu bivše Jugoslavije, ki je bil odprt za naš kakovostni proizvodni program. Propad Jugoslavije jc bil hud udarec za naše podjetje. Kljub vojni Celjske mesnine niso nikoli prenehale prodajati svojega blaga na tem področju. Sredi največjih vojnih viharjev so naši tovorn- I “Katere blagovne znamke so najbolj prodajane na domačem trgu?” “Domači trg je zlati trg, v katerega so Celjske mesnine zelo veliko vložile. Reorganizirali in posodobili smo našo prodajno mrežo, v kateri je 20 maloprodajnih trgovin in diskont v Trnovljah. Mesto Če" _eljc je pred kratkim dobilo ateri lahko novo mesnico, v kateri lahko potrošniki kupujejo meso, ki je pridelano na naši domači kmetiji. Slovenci nas poznajo predvsem po trajnih izdelkih. Celjske mesnine so sposobne mesečno narediti 140 ton suhih klobas. Ponosni smo na naše blagovne znamke Kulen, Kmečko pleče, Kraški zašinek, Čajna klobasa, Grajski salamin in druge. Na domačem trgu so izredno dobro tržem izdelki iz piščančjega mesa, kijih kupci poznajo pod imenom Ka-limero. Slovenskim porabnikom poltrajnih izdelkov so na voljo še salame iz konjskega mesa IHA-HA ter barjeni klobase. Trudimo se prisluhniti kupcem in spoštovati njihove želje ter okus. Celjske mesnine imajo registrirano klavnico za evropsko tržišče, ki se imenuje EGS. Gre za sistem eliminacije kritičnih točk v živilski industriji. Kontrola mesa je dvakratna in poteka na vseh točkah, kjer bi bila možna kontaminacija. Vsi naši izdelki so v fazi pridobivanja ISO certifikata.” “V Celjskih mesninah ste zelo pozorni do okolja. Kaj vse ste naredili na tem področju?” “Ekologija je za nas zelo pomemben segment, v katerega letno vložimo več kot 2 mio DEM. Celjske mesnine se lahko pohvalijo z lastno čistilno napravo. Na energetskem nivoju smo prenehali z uporabo mazuta in se preusmerili na ekstra lahko gorivo. Proizvodni proces je v Celjskih mesninah ekološko urejen in ne sodimo v skupino onesnaževalcev okolja.” “Ali je leto 1997 bilo uspešno za Celjske mesnine?” “Minulo leto smo zaključili z dobičkom. Uspešno smo premagovali konkurenco in probleme, ki iznajajo iz neurejenega plačilnega prometa. Ta trend bomo nadaljevali še naprej. Poudarek bo na posodobitvi in modernizaciji tehnološkega procesa in v ta namen bomo v letu 1998 porabili dobrih 2 mio DEM.” L. ČEDE SLADKI TFENITKI IZ KLASJA CELJE Leta 1958 sta se celjski podjetji Mlinar in Mestne pekarne združili v enotno podjetje Klasje Celje, ki se je deset let kasneje priključilo Merxu. Vodilni v Mlinsko predelovalnem podjetju Celje so bili leta 1990 prepričani, da je napočil pravi trenutek za odcepitev od takratnega SOZD-a Merx, in so pristopili k organizaciji Klasja Celje kot sodobnega podjetja. O Klasju Celje kot gospodarskem subjektu, ki danes zaposluje kar 470 ljudi, smo se pogovarjali z njegovim direktorjem, Edvardom Stepišnikom. Direktor Klasje Celje Edvard Stepišnik. “Klasje Celje je sodobno podjetje. Kaj to pomeni?” “Na začetku prejšnjega leta je Agencija za privatizacijo registrirala Klasje Celje kot delniško družbo. Znotraj podjetja smo ustanovili 15 profitnih centrov. To pomeni, da se vsak del proizvodnje kljub dislociranosti obnaša kot samostojni poslovni subjekt, ki skrbi za dobro poslovanje. Takšna organizacija nam omogoča, da lahko redno spremljamo, kje ustvarjamo dobiček oziroma izgubo. Letos smo ustanovili tudi hčerinsko podjetje Klasje - storitve d.o.o., ki zaposluje predvsem invalide. Da je to podjetje posebnega družbenega pomena se strinja tudi slovenska vlada oziroma je z odločbo potrdilo ministrstvo za delo. Skratka, s L marcem smo pričeli poslovati kot invalidsko podjetje, ki nam prinaša določene olajšave iz naslova dajatev. V njem so združeni vsi vzdrževalci, ki skrbijo za tehnično brezhiben proces proizvodnje, receptorsko -informativne službe ter tiste službe, ki opravljajo določene usluge za matično podjetje.” “Kakšna je lastniška struktura podjetja?” “V Klasju se je lastniška struktura spreminjala. Po končani interni razdelitvi in notranjem odkupu smo bili zaposleni lastniki 32-odstotnega deleža podjetja. Naš zelo močen lastnik so bili denacionalizirane!, ki so privolili, da svoj 24-odstotni delež prodajo zaposlenim v Klasju Celje. Tako se na ime delavcev Klasja Celje piše kar 46 odstotkov vrednosti podjetja. Naša lastnika sta še dva sklada, in sicer kapitalski pa odškodninski sklad ter PID-a A - fining in Trdnjava.” “Kakšno je sodelovanje s poslovnimi partnerji?” “V preteklosti smo največ sodelovali s proizvajalci žita, torej z zadrugami. Danes je položaj bistveno drugačen. Odkup žita, ki je prej potekal preko kmetijskih zadrug, je prevzela država, ki v celoti odkupi celotni pridelek žitaric, ki zraste na slovenskih tleh. Klasje Celje opravlja usluge za državne rezerve, kar pomeni, da mi organiziramo odkup žitaric od kmetov iz državnih rezerv in jih potem skladiščimo v naših silosih. Treba je omeniti, da je vlada pred kratkim sprejela odlok o znižanju cen pšenice, vendar pa dosedaj še nismo dobili niti kilograma pšenice po znizani ceni. Na žalost tudi v naši branži vlada tržni kaos, kar negativno vpliva na poslovanje.” “Katere blagovne znamke Klasja Celje so najbolj prodajane?” “Naš proizvodni program vsebuje več kot 400 različnih izdelkov. Proizvajamo različne vrste moke, kruha, in peciva. V podjetju znamo ugoditi vsakemu kupcu, tudi najbolj zahtevnemu. Nova spoznanja o varovalni in uravnoteženi prehrani nas silijo k manjši uporabi veliko vrst jedi, ki smo jih jedli z užitkom in smo bili navajeni njihovega okusa. Sedaj pa bi sc radi zdravo prehranjevali in pri tem tudi uživali. Takšna razmišljanja so nas vodila pri pripravi nove palete izdelkov, namenjene ljudem, ki veliko stavijo na zdravo prehrano. Takšne izdelke tržimo kot blagovno znamko AS, ki jo predstavljajo soljeni nruskji, slastno biskvitno pecivo z različnimi okusi ter disco blazinice različnih okusov. Za blagovno znamko AS je tudi na tujem trgu veliko povpraševanje. Pri kupcih jc zelo spoštovana naša blagovna znamka s tremi zvezdicami. To je zmrznjen program, ki ga proizvajamo v enem od profitnih centrov. To pecivo uporabljamo kadar koli, ker je globoko zmrznjeno. Za bolnike, ki imajo težave s presnovo hrane, smo izdelali dietni program Dietela. Ta program ne vsebuje beljakovine.” “Pokomentirajte tržne razmere!” “Kot večino slovenskih podjetij je tudi nas prizadela izguba jugoslovanskega trga. Z jugoslovanskega tržišča smo več uvažali kot izvažali. Za nas je bila komercialno zanimiva moka in pšenica iz Vojvodine in Banata. Danes kupujemo žitarice na tržišču ZDA, Nemčije, Avstrije in Madžarske. Zelo veliko škodo nam dela nelojalna konkurenca, ki je včasih precej neusmiljena. Na širšem celjskem območju je več kot 50 pekarn. Nekatere od njih ne spoštujejo zakona o delovnih razmerjih. Pričakujem, da se bo položaj postopoma uredil.” “Kakšna bo politika Klasja Celje v prihodnosti?” “Bilanca kaže, da smo v letu 1997 prigospodarili 19 mio SIT dobička. Klasje se mora še naprej razvijati, ker nam Evropa že trka na vrata. Razviti se moramo do te mere, da dejansko izkoristimo veliko znanje, ki ga imamo in da razvijemo proizvode, ki so sprejemljivi za evropskega kupca. Lani smo izvozili 2 odstotka lastne proizvodnje. Do konca tega leta pa načrtujemo 10-odstotni izvoz, zaradi česar bomo zaposlili še nekaj ljudi ter izboljšali likvidnost podjetja. V letu 1998 načrtujemo preko 300 mio SIT inves-ticij. Našo maloprodajno mrežo bomo razširili. Na Celjskem bomo odprli dve novi trgovini. Tudi v Ljubljani iščemo ustrezne lokacije za prodajalne, ker je na tem področju kupna moč ve- Torej, napovedi za tekoče leto so optimistične. L. ČEDE POSLANCI NA HRVAŠKEM Čeprav se v Državnem zboru ta čas dogajajo zelo zanimive stvari, bom na kratko opisal, kako je izgledal obisk delegacije Odbora za mednarodne odnose v Republiki Hrvaški, dne 10. in II. marca 1998. Čeprav nisem član tega odbora, sem bil v delegacijo določen zaradi tega, ker sem član Skupine prijateljstva Slovenija - Hrvaška. Prvi dan smo bili v Zagrebu. Sprejeli so nas najvišji funkcionarji Hrvaške. Tako predsednik vlade, predsednik parlamenta, kakor tudi minister za zunanje zadeve. Obširne pogovore pa smo imeli z njihovim Odborom za zunanjo politiko in njihovo Skupino prijateljstva Hrvaška-Slovenija. Pogovarjali smo se tudi s predsedniki slovenskih gospodarskih podjetij, ki delujejo v Republiki Htvaški ter obiskali Slovenski dom in Društvo Slovencev v Zagrebu. Našo delegacijo je vodil Jelko Kacin, predsednik našega odbora, ves čas pa nas je spremljal naš veleposlanik v Republiki Hrvaški, Matija Malešič. Pogovori so se ves čas nanašali na nerešena vprašanja med našima državama, med katerimi so najvažnejša: atomska centrala v Krškem, slovensko premoženje na Hrvaškem, dolg Ljubljanske banke v Zagrebu, obmejni promet in seveda meja. Dobil sem občutek, da se bodo vprašanja, razen meje, pospešeno reševala, na rešitev mejnih vprašanj pa bo potrebno počakali še nekaj časa. Predstavniki podjetij so nas informirali o problematiki gospodarskih odnosov. Največ pripomb so imeli na tako imenovana uvozna dovoljenja, za katera ne vedo, po kakšnih kriteriji se podeljujejo. Slovenci v Zagrebu so v svojem društvu zelo aktivni. Ko smo jih obiskali, so ravno imeli pevske vaje. Prostore imajo na zelo ugodni lokaciji sredi mesta. Drugi dan smo se odpeljali v Jasenovac. V tem taborišču so imeli ustaši med prejšnjo vojno zloglasno koncentracijsko taborišče. Pobili so nekaj r sto tisoč ljudi, med njimi največ Srbov, Židov, Ciganov in drugih. Tudi Slovenci so bili med njimi . Malo pred koncem vojne so pobili še vse živeče. Živih je ostalo le okoli 80. Na sredi tega nekdanjega taborišča stoji ogromen betonski spomenik -roža. Danes je cel kompleks do konca zapuščen in zanemarjen. Naša delegacija je položila venec. Pot smo nadaljevali proti Vukovarju. Že v Vinkovcih smo na fasadah hiš opazili znake, ki so nastali od krogel in granat. Bolj smo se bližali Vukovarju, večje jc bilo opustošenje, Vukovar pa je skoraj zravnan z zemljo. Pred vojno je imel Vukovar okoli 45.000 prebivalcev, bil je eden od najbolj razvitih krajev, saj je bilo samo v kombinatu Borovo zaposlenih skoraj 15.000 delavcev. Njihovo stanovanjsko naselje pa je celo mesto. Ob cestah so table, ki opozarjajo na mine in zelo nevarno je stopiti iz ceste. V pretekli vojni je bilo par tisoč mrtvih, skoraj celotno prebivalstvo pa je pobegnilo. Sedaj se počasi vračajo. Problem pa je v tem, da so Srbi, ko so te kraje zasedli, naselili po 'vaseh svoje rojake iz drugih delov, in tako se zgodi, da se povratnik vrne v že zasedeno svojo hišo. Gospodarstvo se zelo počasi obnavlja in tudi za povratnike ni delovnih mest. Zadnje čase pa se v večjem številu izseljujejo tudi Srbi, ki so tam domačini. Čeprav se nova Hrvaška oblast trudi in ima kar dobre rezultate, bodo pretekla desetletja, da bo vse sanirano. Za Slovence, ki smo osamosvajanje preživeli z minimalnimi žrtvami, je bil ta ogled zelo poučen, sočasno pa smo bili zgroženi, kaj lahko naredi sovraštvo med ljudmi. OBLEKA NAREDI ČLOVEKA Minulo leto je mozirsko podjetje za proizvodnjo modne konfekcije Elkroj praznovalo dve lepi obletnici, in sicer 50 let obstoja ter 5 let plasmaja blagovne znamke Carier. Direktorica Elkroja Mozirje, Marija Vrtačnik, je prepričana, da se moraš naučiti biti dober. Če tega ne storiš, potem propadeš. Mozirsko podjetje Elkroj je leta 1947 zraslo iz obrtne delavnice, ki je zaposlovala le dva človeka. Začeli so s šivanjem izdelkov po meri ter postopoma prehajali na industrijski način proizvodnje. V svetu mode velja Elkroj za podjetje, ki ga krasi tradicija, modnost, kvaliteta, profesionalna izdelava ter kvalitetni materiali. Hkrati je specializirano za proizvodnjo vseh vrst hlač po ISO standardu 9001. Dolgoletne izkušnje in znanje, ki je nakopičeno v tem podjetju, je usmerjeno v dobro konstrukcijo izdelka, modne materiale in elegantnost, kar daje kupcem zagotovilo o vrhunski kakovosti in modnosti izdelka. “V tekstilni panogi je situacija izredno težka. Vsak dan se srečujemo z nepošteno konkurenco in nerednim plačevanjem. Zakonodaja, ki ureja našo dejavnost, je preveč liberalna. bjas tekstilce država ne stimulira k izvozu. Že nekaj let je tečaj marke zelo neugoden. Krediti, ki smo jih prisiljeni jemati za premostitev trenutnih težav, so nekonkurenčni m jih spremlja visoka obrestna mera. Kljub številnim problemom, ki pestijo naše poslovanje, se zavedamo, da bomo zmagali v tej neusmiljeni tržni tekmi le z lastno delovno prizadevnostjo. V naših proizvodnih obratih v Mozirju in Šoštanju poleg proizvodnje lastnih blagovnih znamk, opravljamo še predelovne posle za nemške poslovne partnerje, kar pomeni, da nam oni dostavijo blago, ki ga mi potem kreiramo in sešijemo. Proizvodni proces je zaokrožen in specializiran. Naša želja je obleči moškega in žensko v celoti, zaradi česa smo naš prodajni asortiman razširili. Kljub precenjenosti tolarja smo leto 1997 končali s pozitivnimi poslovnimi rezultati. Zaposleni v Elkroju se ne bojimo evropske konkurence, ker je naš izdelek, ki tržimo na nemškem, avstrijskem, francoskem in švicarskem trgu izdelan iz kvalitetnih materialov, je udoben in eleganten,” zaključuje Marija Vrtačnik, direktorica Elkroja Mozirje. Elkroj Mozirje je ponosni lastnik blagovnih znamk, kot so; Carier, Formula El in Elkroj. Leta 1993 so sc potrošniki navdušili nad blagovno znamko Carier, ki jc simbol za hlače visoke kakovosti, izdelane iz prvovrstnih materialov, modernih, a kljub temu klasičnih krojev in brezhibne izdelave. Skratka, to jc eleganca združena v skupni liniji. Tisti, ki želijo biti elegantni in sproščeni, prisegajo na tradicionalno in preizkušeno blagovno znamko, ki zajema vse vrste hlač in moške suknjiče. Elkrojevi izdelki so zelo iskani in dobro prodajani ne samo na domačem trgu, ampak tudi na izbirčnem evropskem tržišču. Anton Delak L. ČEDE UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA IZDELKOV CELJSKIH MESNIN Prekajeni vrat b.k. v.p. Prekajena šunka b.k. s slanino in kožo v.p. Celjsko domače pleče OBIŠČITE NAS: - V MESNICI V ŽALCU, ŠLANDROV TRG 42 - V MESNICI V ŠEMPETRU, ŠEMPETER 21/a -V MESNICI VELENJE I, TOMŠIČEVA 32 - V MESNICI VELENJE II, KARDELJEV TRG 3 CENE VELJAJO OD 23. 3. DO 13. 4.1998 *★* KLASJE Mlinsko predelovalno podjetje Celje V pekarnah KLASJA v Celju, Rogaški Slatini in v Velenju bomo za Velikonočne praznike pripravili veliko dobrot po "Babičinih receptih": 7 vrst potic, veliko vrst kolačev, keksov in drugih dobrot. KO Sl NARAVA IN ZDRAVJE SEŽETA V ROKE fi 'vmrm v • -.mam ZZt. * Ob velikonočnih praznikih Vam želimo veliko veselja m zadovoljstva! 4 i f m OfiCINA ŽALEC ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Svojim vernim članicam in članom ter občankam in občanom občine Žalec želi Združena lista socialnih demokratov Žalec lepe Velikonočne praznike! RTAJARSTVO obiščete naš vrtni center v Žali , „ v nekdanji strojni Žalec, kjer Vam nudimo bogat izbor lončnic, rezanega cvetja, pripomočkov za vrtnarjenje, čebulic, njih okrasnih rast Zupan prof, Milan Dobnik 2A VA$£ ROŽNATO VČS6LJ6 - VRTNARSTVO 003 MESTNA SKUPNOST ŽALEC zdi m am občankam in občanom oeidt udikonočne praznike! ^ SDS Občinski odbor Žalec in krajevni odbori Vransko, Tabor, Braslovče, Letuš, Polzela, Prebold, Griže, Liboje, Galicija in Žalec, V Zdimo vsem občankam in občanom vesele in zdrave Velikonočne praznike! ŽALSKIM KARATEISTOM 4 MEDALJE, VRBANIČ IN STISOVIČ PRVAKA SLOVENIJE. V soboto 21. Marca je bilo v telovadnici Slovana na Kodeljevem v Ljubljani člansko prvenstvo Slovenije v karateju, na katerem je nastopil 201 tekmovalec iz 38 slovenskih klubov. Med uspešnimi so bili _tudi karateisti iz Karate kluba Žalec, saj so osvojili 4 medalje in dve peti mesti. Prvak Slovepije je postal Damir Vrbanič iz Žalca v kategoriji do 60 kg. Vrbanič je suvereno premagoval svoje nasprotnike in potrdil svojo premoč v tej kategoriji, v kateri je prvak že 4 leta zapovrstjo. Srebrno medaljo je osvojil Rok Gajšek iz Gotovelj v kategoriji do 80 kg, premagal ga je le Koderman iz Shotokan Ljubljana. V tej kategoriji je bronasto medaljo osvojil se Jani Godler iz Kal. Bronasto medaljo pa je osvojil tudi Matjaž Končina iz Sešč v kategoriji do 75 kg. Matjaž je že v drugem kolu naletel na Daniela Gospiča iz Rogaške Slatine, ki je zaradi dvojnega državljanstva tudi reprezentant Hrvaške in ta dvoboj izgubil. Kasneje se je skozi repasaž prebil do bronaste medalje. V tej konkurenci sta se dobro borila tudi Gregor Jančič v absolutni kategoriji in Janko Skok v kategoriji do 70 kg. Oba sta doma iz Šentruperta. Izgubila sta dvoboje za medaljo in na koncu osvojila 5 mesto. V katah je zmagal Mitja Stisovič iz KK Petrovče. Za mlade žalske karateiste je to velik uspeh. Večina jih je šele napolnila 18 let in si s tem pridobila pravico nastopati tudi v članski konkurenci. Do sedaj so vsi po vrsti osvajali medalje na mladinskih in kadetskih prvenstvih Slovenije, letos pa so posegli tudi po članskih medaljah. Silvo Marič V soboto 4.4. se jp v telovadnici Osnovne šole Žalec odvijal velik mednarodni karate turnir, ki so se ga udeležile reprezentance: Avstrije, BiH, Hrvaške, Jugoslavije in Slovenije. V ženski konkurenci so zmagale reprezentankc Jugoslavije red Avstrijo, Hrvaško, BiH in [ovenijo. Pri članih so bili najboljši reprezentanti BiH pred Jugoslavijo II. in I., Hrvaško II. in Slovenui I. Med Žalčani, ki so zastopali barve Slovenije sta bila najuspešnejša Končina s tremi zmagami in Vrbanič z dvema. Oba sta se borila štirikrat. Sramotni poraz Celjanov z liadelom je odpihnil trenerja Zovka in oba hrvaška igralca. V naslednji sezoni bo Celjane vodil Veselin Vujovič. CELJSKI POLICISTI USPEŠNI V BORILNIH VEŠČINAH Ekipa Policijskega kluba borilnih veščin Celje sc je 21. marca udeležila Državnega turnirja v prikazni tehniki - DUD sistem v JU-JITSU v Črnomlju za pokal BELE KRAJINE, pri čemer so tekmovalci tekmovali v starosti do 15 let in nad 15 let. Na tekmovanju je sodelovalo 13 parov iz 5 klubov (PKBV Celje, Ju-jitsu klub Tacen, Ju-jitsu.klub Samuraj Gornji Grad, ŠD Policist Krško ter domači klub Ninja Bela Krajina). Iz celjskega kluba so se tek-movanja udeležili 3 pari, in sicer 2 para v kategoriji do 15 let in I par v kategoriji nad 15 let. Celjski tekmovalci so dosegli naslednje rezul- tate: Moški par do 15 let: 1. mesto Rok Leskovšek in Gregor Škerlak 2. mesto Aleš Verbovšek in Denis Jager Moški par nad 15 let: 4. mesto Denis Krajnc in Leon Žab-erl Ekipna uvrstitev: 2. mesto PKBV Celje Predsednik PKBV Dušan Verbovšek JAMARSKI KLUB “ČRNI GALEB” PREDSTAVLJA V posebni sobi gostilne Vedenik v Preboldu je 3. aprila potekala tiskovna konferenca, ki jo je organiziral jamarski klub Črni galeb iz Prebolda. Slovenski jamarji praznujejo naslednje leto že 110-letnico organiziranega delovanja in raziskovanja podzemnega sveta ter 30-letnico delovanja jamarskega kluba iz Prebolda. Preboldski jamarski klub največ deluje na področju osamelega krasa Savinjske doline in njene bližnje okolice. Svoj raziskovalni korak pa so ves cas usmerjali tudi na druga področja, zlasti v predalpski in alpski svet Zgornje Savinjske doline, kjer so odkrili, raziskali in turistično uredili Snežno jamo na Raduhi. Najpomembnejše so njihove odprave v podzemeljski svet Južne Amerike (otočje Galapagos in Ekvador leta 1978, Kolumbija in otok San Andres leta 1984), na grški otok Kreta (1988), kjer so raziskali drugo najdaljšo jamo v Grčiji in na filipinski kras (1995), kjer je potekala raziskava 30 spele-oloških objektov na otoku Bohol. Vse odprave so privlekle medijsko pozornost, zlasti zadnje potovanje na Filipine je doživelo pomembno publiciteto tako doma kot po svetu. Ne dolgo nazaj pa je “luč sveta” zagledala posebna izdaja Naših jam, ki podrobno razkriva dosežke enomesečnega dela in življenja na filipinskem krasu. Preboldski jamarji načrtujejo naslednje leto še eno odpravo na filipinski kras. L. Č. USPESNI POLZELSKI LOKOSTRELCI Na lokostrelski tekmi, ki je bila 28. marca v Novem mestu, sta tekmovala 102 lokostrelca iz slovenskih lokostrelskih klubov. Novomeška lokostrelska tekma je potekala v disciplini 3-D Vahta 98 in se je štela za pokal Camo. Med člani instiktivno Compound pa je tretje mesto zasedel Franci Romih iz LK Polzela z 214 krogi. Prav tako ie bila 29. marca lokostrelska tekma v Rakitni, in sicer v disciplini Arrovvhead, prvi letošnji tekmi, ki je štela za slovenski pokal. Udeležilo se je je preko 90 lokostrelcev, med njimi tudi člana LK Polzela Aleš Hren, ki je med mladinci osvojil 1. mesto s 198 krogi v instiktivnem slogu in Mladen Melanšek, ki je med člani Compound osvojil 7 mesto s 327 krogi. O. Kučera v v v VARNO NA SMUCISCU Uprava za notranje zadeve Celje je 27. marca v hotelu Planja na Rogli organizirala zaključek likovnega tečaja z naslovom “Varno na smučišču ”. Natečaj je potekal od 26. januarja do 10. marca. Sodelovalo je 23 osnovnih šol s 125 likovnimi izdelki. Tričlanska komisija, v kateri so bili likovni pedagog, inšpektor, zadolžen za problematiko na smučišču v UNZ Celje in predstavnica sindikata, je pregledala vse prispele izdelke in izbrala nagrajence v posameznih kategori-jah. Prva kategorija L in 2. Razred 1. mesto Dejan Potočnik OŠ Lesično (mentorica Irena Juršič) 2. mesto Bernarda Jamnik OŠ Ljubno (mentorica Irena Retko) 3. mesto Tanja Herceg OŠ Rogatec (mentorica Marjana Fuh-rer) azred Celje Druga kategorija 3. in 4. 1. mesto Goran Kučič O (mentorica Marjana Turnšek) 2. mesto Primož Hostnik Os Kozje (mentorica Marjana Hartl) 3. mesto Tartana Kolšek OŠ K.D. Kajuh Šoštanj (mentorica Alenka Venišnik) Tretja kategorija 1. mesto Marjana Jerič OŠ A. Aškerc Velenje (mentorica Marjeta Valcl) 2. mesto Enesa Osmič OŠ K.D. Kajuh Šoštanj (mentorica Alenka Venišnik) 3. mesto Emanuel Ibralič OŠ K.D. Kajuh Šoštanj (mentorica Alenka Venišnik) Četrta kategorija 1. mesto Dani Aubreht OŠ M. Pintar Velenje 2. mesto Danijel Miljančič OŠ A. Aškerc Velenje (mentorica Marjeta Valcl) 3. mesto Mateja Grobelnik OŠ Lava Celje (mentorica Tadeja Ečimovič) Vsi nagrajenci so prejeli darilno vrečko, ki jo je prispevalo podjetje Era Velenje. Prvonagrajenci so prejeli tri enodnevne smučarske vozovnice, drugonagrajenci dve enodnevni vozovnici ter tretjena-grajeni enodnevno smučarsko vozovnico.Vse smučarske vozovnice sta darovali KTC Rogla in RTC Golte. Komisija se je tudi odločila, da za izvirno rešitev in kolekcijo poslanih izdelkov s posebno nagrado nagradi Osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha, ki je prejela računalniško mizo podjetja Garant Polzela. L.Č. POTEPUH VAS PELJE NA POČITNICE Že dobrih sedem let Turistična agencija “Potepuh” iz Žalca ponuja zanimive turistične aranžmaje. Izkušeni in vestni delavci te agencije Vam prijazno priporočajo počitnice za Vaš žep. Direktor “Potepuha” Borut Dolinar pa je mnenja, da je konkurenca v turizmu zelo neusmiljena, ter da mora biti vsa organizacija potovanj brezhibna. Turistična agencija Potepuh ima dve poslovalnici,v ki sta na Slan-drovem trgu v Žalcu in na Dunajski cesti v Ljubljani. Številni Slovenci in Slovenke so že potovali in letovali s Potepuhom. In zares, Potepuhova ponudba je izredno zanimiva in je namenjena vsem strukturam gostov, saj vsakoletno pripravljajo program letovanj, zimovanj, program izletov širom po svetu tako za individualne goste kot tudi za zaključne skupine, maturantske izlete in nenazadnje izlete za mlade potepuhe. Poleg tega pa so tudi pooblaščeni prodajalci drugih agencij, kot so Kompas HolicTays, Atlas, Globtour, Gulet - Touropa .... In še številni drugih. Ob vsem tem pa skrbijo, da so predvsem njihove ponudbe cenovno in kvalitetno zanimive. “Predvsem slednje je stalna vizija Potepuhovega tima. Zavedamo se zahtevnosti gostov in velike konkurence na tržišču. To nam narekuje stalno strokovno usposabljanje tako pri spoznavanju novih, turistično zanimivih destinacij kot tudi objektov. Le takšno strokovno delo nam omogoči tudi dobro in uspešno trženje. Trudimo se, da svojim gostom (strankam) omogočimo kvalitetno storitev za pošteno ceno, saj nam le oboje skupaj zagotavlja, da se bodo gosti k nam ponovno vrnili. Vsakemu gostu želimo posredovati čim več objektivnih in strokovnih informacij. V agenciji smo zelo veseli zaupanja naših stalnih strank ter njihovih predlogov, kako zagotoviti še bolj kakovostno turistično ponudbo,” pravi direktor Borut Dolinar. Pravkar je šel v prodajo katalog POTEPUHOVO POLETJE. V ttjem je veliko zanimivega. Poleg že stalnih destinacij so letos svojo ponudbo precej razširili na področju Srednje in Južne Dalmacije ter dalmatinskih otokov. Zelo privlačno pa je križarjenje z motornimi jaornicami po Jadranskem morju. Za tiste, ki jim vročina škodi, so pripravili pestro ponudbo počitnic v zdraviliščih in gorskih letoviščih. In sedaj še novosti! Za tiste, ki Vas tudi na dopustu ne zapusti nemiren, potovalen duh so pripravili pestro izbiro programov, kjer lahko združite letni oddih in potovanje v enem. Vabijo Vas na: SICILIJO z Neapljem in Pompeji, kjer lahko preživite nekaj čudovitih dni v deželi, kjer je umetnost vedno igrala vodilno vlogo. Poleg tega pa Vam otok ponuja romantične plaže, biserno cisto vodo, skrivnostno pokrajino in “rdeče sonce”... KORZIKO - biser Sredozemlja, antični Grki so jo imenovali Kal-Ivste, kar pomeni najlepša... Ponujajo Vam pestro izbiro hotelov v različnih letoviščih. Oblika potovanja pa je lahko individualna (z lastnim prevozom) ali z avtobusom in izkušenim Potepuhovim vodnikom. KRF, z oljkami pokrit otok, čudovitih plaž...kjer je letovanje dosegljivo tudi za plitek žep. In kaj so Vam pripravili za 1. maj? Omeniti moram Potepuhove prvomajske izlete: Potepuhova Švica postaja že tradicionalna. Izlet na Bodensko jezero, Otok Mainau, Renske slapove, Zuerich, Liechtenstein... združuje naravne lepote, kulturo in zgodovino kar štirih držav. Letos prvič v ponudbi: Izlet na Korziko, kjer boste v 4 dneh raziskali najlepše bisere otoka: Bas-tio, Calvi, Ajaccio, Bonifacio, Porto... Vabimo Vas tudi na čudovit izlet z ladjo po “lepi modri Donavi” od Dunaja do Budimpešte, z ogledom obeh prestolnic, ki jim je pustila neizbrisen pečat avstro-ogrska monarhija” je dejal Borut Dolinar, direktor turistične agencije “Potepuh”. In kakšne so možnosti plačila? Vse prvomajske izlete Vam ponujajo na 5 obrokov s čeki brez ob- resti. “Potepuhovo poletje” pa boste odplačevali na 6 obrokov brez obresti, letovanje na Siciliji, Korziki in Krfu pa celo na 9 obrokov. “Zato v Potepuhovih agencijah z velikim veseljem pričakujemo vse stare prijatelje in želimo se srečati tudi z novimi,” je prepričan direktor Borut Dolinar. Možnosti je veliko, le izbrati je treba. Obljubljajo Vam, da Vas ne bodo razočarali. L. ČEDE / TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCV 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25,1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 tel.: 063/71 53 00, 71 69 10 tel.: 061/ 168 168 3,168 47 87 fax.: 063/710 00 30 fax.: 061/ 168 168 3 Družinske počitnice na ZELENEM KFU ODHOD 23.7. 10 dni 59.200 SIT ODHOD 31.7. 9 dni 42.700 SIT POTEPUHOV HIT POIETJA fončnn itciiun 17.7. 9 dm 65.700 sit ^ ČUDOVITA KORZIKA ^ Privoščite sl nepozaben dopust ^/fn d med gorami in morjem! ^^/// Zahtevajte na dom katalog POTEPUHOVO POLETJE '981 TPripravili smo vam pestro izbiro hotelskih iti apartmajskih namestitev na Slovenski obali, v hrvaški Istri, Kvamerju in (Dalmaciji po izredno ugodnih plačilnih pogojih- na šest obrokov s čeki! ajski £ ČUDOM ŠVICA 25,4, ■ IM, 30,100 SIT Z LADJO PO LEPI MODRI DONAVI 1,5, ■ 3,5,32,800 SIT V KORZIKA ■ BISER SREDOZEMLJA 24.4. Dl 29.4. že od 45.000 SIT ' ^š-oj dr. Vekoslav Grmič je v občinski knjižnici predstavil svojo najnovejšo knjigo: Iskanje Resnice. Foto: I. J. VRTNA GLADIOLA Križanci skupine Colvillei Družina: Iridaceae-perunikovke Domovina: zvrst, vzgojena leta 1824 na Angleškem s križanjem Gladiolus cardinalis in Gladiolus tristis. Opis: pri tej rastlini lahko z malo spretnosti dosežemo, da cveti tudi pozimi; ni posebno velika, saj zraste komaj pol metra. Stebla so precej šibka, cvetovi pa so najrazličnejših barv. Čas cvetenja: junij - julij, pa tudi pozimi. Uporabnost: za olepšanje vrtov, gredic, balkonov, pa tudi za rezano cvetje. Sajenje: gomolje vsadimo meseca novembra. Razmnoževanje: z zarodnimi gomolji, ki nastajajo na starih. Okolje: na žgočem soncu. Vrsta zemlje: navadna vrtna prst, ki ji dodamo malo peska in šote. Vlaga: redno zalivamo, vendar ne obilno, dva- do trikrat na teden. Voda nikoli ne sme stati na prsti, ki tudi ne sme biti preveč vlažna, ker bi drugače gomolji zgnili. Ema Rakun METRSKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATKI KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC t X 'U p n /t - Novi materiali in vzorci za spomladanske kostime in srajce - Vezene VISKOZE za bluze od 2.690 SIT - DIOLENI od 1.590 SIT - MAROKENI vseh barv 2.890 SIT - SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT - Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT - KUPRE vseh barv 1.790 SIT - SUKANCI po 189 SIT - ZADRGE po 49 SIT - UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE od 1.590 SIT - VELIKA IZBIRA MODNIH DEWORE TKANIN Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! t X 71 P n * AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! MZSTHA novA Namenjena je ženskam, ki so rade enostavno in elegantno oblečene. Linije so stroge in čiste, brez odvečnih dodatkov. Tudi čevlji in torbice so zelo kvalitetni. Barve so umirjene: - od naravno bele preko karamele do temno rjavih odtenkov (rjave odtenke imajo letos rade Italijanke). - vsi sivi odtenki - modri odtenki Kot na kožo pisana smernica za poslovne ženske, ki so (in morajo biti) vedno urejene. Tudi za skoraj vse “modne*’ priložnosti s tem stilom ne morete zgrešiti. Pravilo, ki je posebej poudarjeno in cenjeno: MANJ JE VEČ. Edvarda Acman - Stropnik \ ?' i lijlltei; i i ff/ITu m Levec 18,3301 Petrovče ((v/ Ml centru)) Tel,: 063/472-218 Mmm&m 10% velikonočni popust Oo 25. aprila H ■/ .-.-j " VSE ZA - Talne obloge, itisoni, topli podi, laminati, VAS DOM preproge, tekači - zavese, pdeje, blazine, posteljnina - karnise žaluzije.. POTICA 2 dag kvasa (Vi dl mlačnega mleka, žlička sladkorja žlica moke) Vi kg mehke bele moke Vi žličke soli 2 in Vi dl toplega mleka 8 dag surovega masla ali margarine 3 rumenjaki žlička ruma malo sesekljane limonine lupinice maščoba za pekač beljak za premaz sladkor v prahu za posip Kvas razpustimo v mleku, dodamo sladkor in moko ter postavimo na toplo, da vzhaja. V skledo presejmo moko ih dodamo sol. V sredo naredimo jamico, vanjo stresemo kvaseč in med mešanjem dolivamo mleko, ki smo mu dodali maščobo, sladkor, rumenjake, rum in limonino lupinico. Stepamo, da postane testo na površini gladko, v notranjosti pa elastično in se loči od posode in kuhalnice. Nato testo pomokamo, pokrijemo s prtom in pustimo vzhajati. Vzhajanega razvaljamo v 1 cm debelo pravokotno krpo, ki jo enakomerno premažemo z nadevom. Nato testo zvijemo in položimo v dobro namazan model, da vzhaja. Sedaj ga premažemo s stepenim beljakom in pečemo v srednje vroči pečici 1 uro. Pečeno potico pustimo v pekaču, da sc nekoliko ohladi, nato jo zvrnemo na desko in potrosimo s sladkorjem v prahu. Dober tek! OREHOV NADEV ZA POTICE 1 dl mleka 40 dag zmletih orehov limonina lupinica ščep cimeta 2 žlici ruma 10 dag kristalnega sladkorja 10 dag medu 2 beljaka Mleko in polovico sladkorja zavremo in z njim poparimo zmlete orehe, dodamo sesekljano limonino lupinico, cimet m rum. Vse dobro premešamo in ohladimo. Nato primešamo prevret in ohlajen med in trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli preostali sladkor. JABOLČNI HREN ZA 4 OSEBE: 2 sočni, kisli jabolki 2 žlici nastrganega hrena Vi žličke sladkorja sol vinski kis ali limonin sok 2 žlici olja Jabolka operemo, nastrgamo na hrenov strgalnik in stresemo v skledico. Primešamo nastrgan hren, sladkor, solimo, dodamo še kis ali limonin sok in še zabelimo z oljem. Dobro premešamo in postrežemo k pečenemu ali kuhanemu mesu. Proizvodnja modne konfekcije, Mozirje Pri svojem delu uporabljamo standard ISO 9001 Telefon: 063/833-011 Fax: 063/833-545 Naše kakovostne izdelke lahko kupite po ugodnih cenah v naših industrijskih prodajalnah v: - Nazarjah 063/833-011 -Šoštanju 063/882-104 - Slovenj Gradcu 0602/43-242 -Celju 063/441-668 - Krškem 0608/22-494 EN 29001/ISO 9001/BS 5750 APPROVED BY BVQI ITD V__________ ______________ Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a tel./fax: 063/ 715-931 - Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv ■ tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, - material za polagale talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... - robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij - tapiciranje sedežnih garnitur - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture - svetovanje na domu DOSTAVA ISA DONI UJETI NA KAMERO 2. del V Celju je od 1. do 5. aprila potekal deveti sejem Avto in vzdrževanje ter prvi sejem Moto hoom. Sejem avto in vzdrževanje je edini specializiran sejem avto remontne stroke v Sloveniji. Organizatorji sejma so bili Celjski sejem, Obrtna zbornica Slovenije in Avtoservisna remontna skupnost Slovenije. V dveh letih, odkar je delala za podjetje, Amanda ni nikoli slišala za nikogar, za katerim bi kdo vohunil, prav tako pa ni pričakovala nikakršnega skritega nadzorstva na svojem delovnem mestu. Vedela pa je, da so vsi telefonski klici rutinsko snemani, zato je pazila, da s Charlesom ni govorila na svojem telefonu. Prav tako sta se izogibala e-maila, saj sta vedela, da imajo mnoga podjetja posebne sisteme, da prebirajo zasebno pošto svojih uslužbencev. Pa se je kljub temu razvedelo. “Pojma nimam, kako so odkrili, da se videvam s Charlesom,” pove Amanda. “Morda naju je kateri od sodelavcev videl skupaj.” Kakorkoli že, takoj ko je šef posumil vanjo, je šest tednov vselej nekdo sledil Amandi za petami. Pod nadzorstvom je bila zjutraj na poti v službo in zvečer na poti z dela, pa med malico in tudi med vikendi. Ko je imel njen šef dovolj dokazov, jo je z njimi soočil in pri tem priznal, da ji je na pete obesil zasebnega detektiva. “Še sanjalo se mi ni o tem,” pravi Amanda. “Kar strese me, ko pomislim, da mi je bil nekdo ves čas za petami in je opazoval vsak moj korak.... ko sem sla k frizerju, pa nakupovat in ko sem pozno ponoči prišla z zabave... Poskušala sem se že spomniti, če sem kdaj večkrat videla isti znani obraz v množici, pa mi nič ne pade na pamet. Zasebni detektiv, ki me je opazoval, je odlično opravil svoje delo. In prav to me plaši. Pričneš se spraševati, kdo vse bi lahko nekje tam zunaj oprezal za tabo.” Nobene pravice do zasebnosti Seveda je novi rod zasebnih detektivov daleč od tradicionalne predstave o čevljih za debelimi podplati in dežnem plašču. Detektiv, ki se ukvarja z zasledovanjem oseb iz finančnega sveta, je zelo dobro plačan fdo 220 tisoč SIT na dan) in breznibno oblečen, da izgleda prav tako bogat in anonimen kot njegove žrtev in se lahko zlije z množico “povprečnih” poslovnežev angleške prestolnice. Amandi je že postalo jasno, da njen primer še malo ni osamljen. “Ko sem se pogovarjala z drugimi ljudmi, ki so prav tako v tem poslu, sem ugotovila, da se to pogosto dogaja,” pove. “To je popolnem izničilo moje zaupanje v delodajalce.” Po besedah Bena Williamsa, psihologa iz Edinbourgha, ki je specializiran za delo s poslovneži, je Amandina reakcija tipična. “Ko ljudje odkrijejo, da so za njimi vohunili, ponavadi temu najprej ne morejo verjeti, zatem pa sledi jeza in občutek izdajstva, pravi. “Veliko ljudi dobi občutek, da so nekaj zakrivili in postanejo zelo potrti. V skrajnih primerih se nikoli ne otresejo vselej prisotnega občutka, da jih nekdo opazuje.” Najbolj strašljivo pa je to, da Amandin šef m prekršil nobenega zakona. Kadar zasebni detektivi v Veliki Britaniji “opazovanca” ne ogrožajo ali ne kršijo njegove zasebnosti z vstopom na njegovo posestvo - npr. ne vlomijo v njegovo hišo ali ne preiskujejo njegovih smeti in jemljejo ven papirje, kar je kaznivo - ravnajo povsem v skladu z zakoni. Prav tako lahko v prostorih svojeg podjetja delodajalci namestijo skrite kamere kamorkoli hočejo in prisluškujejo tako zunanjim kot internim telefonskim klicem, ker je to pač njihova telefonska linija. “Preprosto povedano, v Veliki Britaniji nimamo nobene pravice do zasebnosti,” pravi odvetnik William Garnett. ‘ Zakon le slabo ščiti posameznike. Delodajalci lahko namestijo nadzorovalno opremo, kjerkoli se jim poljubi in ničesar ne moremo storiti. Na odgovornost jih lahko pokličemo samo na osnovi zakonov o kršenju zasebne lastnine ali kriminalne oškodovanosti. 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah se nanaša izključno na zaščito zasebnosti - ampak naša vlada tega člena še ni vključila v našo zakonodajo.” Narod, obseden z vohunjenjem Vendar pa vohunjenje ni nič več omejeno na zagrizeno tekmovalen svet bančništva, borznega posredništva in investicij - trend je prodrl tudi v druge ravni zapo-slovanja. Direktor Spymasterja Lee Marks pravi, da je za skokovit porast vohunjenja v veliki meri krivo navdušenje nad vohunjenjem kot ga prikazujejo na TV. “Vsesplošno je znano, da je del poslov Spymasterja tako uspešnih zato, ker se delodajalci tako navdušujejo nad 'igračami velikih fantov’/’ pravi. “TV ima veliko opraviti z rastočim zanimanjem. Dokumentarci o muhah na steni, ki so v resnici kamere, detektivske drame in programi kot so ”Jaz, vohun" in ‘Zasačen pri dejanju”, veliko prispevajo k mističnosti detektivskega nadzorovanja. Postali smo narod, ki je obseden z zasledovanjem in vohunstvom." Psihologinja dr. Sue Cartwright, ki se ukvarja s področjem za-oslitve, verjame, da je veliko kriv iter razvoj moderne tehnologije. “Vsi novi načini komuniciranja pomenijo, da delodajalci pričakujejo, da jim bo osebje na razpolago 24 ur na dan,” pove. “Mnogo nas je tako vsak trenutek dosegljivih na mobitelu, pageru ali po e-mailu. Šefi od zaposlenih pričakujejo več, kot kdajkoli poprej in želijo imeti v takšni klimi neprestano nadzor nad njimi.” Val Poster, tajnica pri bolnišničn korporaciji v Darlingtonu, lahko z gotovostjo potrdi to mišljenje. Leta 1995 so njeni delodajalci najeli zasebnega detektiva, da bi vohunil za njo, potem ko sta jo dva zdravnika poslala v bolniško. TALIJA M. (Se nadaljuje) Na prireditvi, ki je nosila podnaslov Sejem stroke za stroko, je bila na enem mestu prikazana celotna ponudba avtoservisno remontne stroke. Na sejmu so potekala strokovna posvetovanja o strokovnosti, varnosti in ekologiji. UNZ je predstavila tudi nove prometne predpise in s tem povezane kazni v cestnem prometu. Ob ponudbi, ki je bila zanimiva za strokovne obiskovalce, so se na sejmu predstavili tudi prodajalci novih osebnih in tovornih vozil. Med drugim je bilo moč videti tudi novo oplovo astro, ki jo je predstavila Avtohiša Jakopec iz Velenja. Hkrati s tradicionalnim sejmom je letos prvič potekal tudi sejem Moto boom, kjer so razstavljale! predstavili motocikle, skuterje, opremo za motocikle in motoriste. Ob vsem naštetem pa na sejmu ni manjkalo zanimivih dodatnih prireditev; od voženj z motocikli do kaskaderskih nastopov in strokovnih posvetovanj. Eno takšnih je bila predstavitev slovenskega Eurotaxa, ki je del sistema Eurotax International s sedežem v Švici. Eurotax razpolaga z eno največjih podatkovnih baz s področja motornih vozil. Slovenski Eurotax je bil ustanovljen leta 1996 z namenom, da tudi pri nas po evropskih metodah uvede sistematično spremljanje trga motornih vozil. Dejavnost Eurotaxa je spremljanje in zbiranje informacij s trga, njihova obdelava in posredovanje v obliki katalogov oziroma računalniške programske opreme za področje vrednotenja motornih vozil ter kalkulacij popravil in škod. Izbor produktov, ki jih Eurotaxova podjetja ponujajo trgu je zelo obsežen saj zajema tudi tržna poročila za rabljena vozila, osnove za kalkulacije in delavniške priročnike, najrazličnejša informacijska gradiva o dogodkih v avtomobilski industriji in še mnogo drugega. Sekcija avtoremontnih dejavnosti pri OZS je v okviru sejma Avto in vzdrževaje pripravila odmevno predstavitev izooraževanja kadrov v avtoremontni stroki. Za mnoge starše in njihove otroke je tako bil sejem ena od priložnosti za odločitev kam po osnovni šoli. S. J. MA/HNO A SUZUKI WAGON R + VELIKO Na dnevih odprtih vrat, ki jih je organiziral uvoznik suzukijev za Slovenijo Suzuki Odar, smo v podjetju 01dy s Polzele spoznali novega suzikijevega malčka Wa-gon R+. Po zagotovilih tovarne naj bi vvagon R+ bil doslej naj-yečja Suzukijeva uspešnica. In kaj jc tako presenetljivega na tem avtomobilu? goča veliko zračnosti, notranjost pa je zelo ergonomično oblikovana, tako da se ob vozniku udobno peljejo tudi sopotniki. Sicer je notranjost klasično japonska, kar pomeni veliko plastike in predalčkov. Kot vedno se ta da skoraj v celoti reciklirati, ob tem pa je potrebno pohvaliti še zelo urejen prtljažnik in nekaj dodatnih plastičnih posodic, ki so vsestransko uporabne. Sedeže je mogoče zložiti na različne načine, tako da dobimo zelo velik prtljažni prostor. Zadnja vrata se visoko odpirajo, tako da omogočajo lahek dostop in lahko nakladanje tovora v prtljažni prostor. Voznikov sedež je nameščen sorazmerno visoko, tako da omogoča vozniku zelo dober pregled nad dogajanjem na vozišču in ob njem. Vozniku je na voljo tudi zanimiv električni servo volan (pogon z elektro motorčki). Za odpiranje stekel prav tako skrbi elektrika, avto ima vgrajeno centralno zaklepanje, zategovalce varnostnih pasov, tretjo zavorno luč, varovalo zadnjih vrat za otroke in še mno- Najprej je tu zelo zanimiva zunanjost malčka, ki kljub samo 3410 mm dolžine omogoča vozniku med vožnjo prijetno počutje. Avto je visok 1705 mm, kar omo- go dodatne opreme. ABS je v avto vgrajen pri modelu GLX, bočne ojačitve pa so serijsko vgrajene pri vseh modelih. Prijetno presenečenje nam pripravi majhen 998 ccm3 motor izdelan iz lahke aluminijaste litine. Ima 16-ventilov, dve odmični gredi v glavi motorja, elektronski vžig, večtočkovni vbrizg in zelo dober navor. Kljub visoki zmogljivosti (65 KM) porabi sorazmerno malo goriva in doseže končno hitrost 140 km/h pri ročnem menjalniku. Pri avtomatičnem menjalniku pa doseže 10 km/h manj. Lahko predvidevamo, da bo ta malček tudi pri nas našel dovolj kupcev, čeprav je v primerjavi s podobnimi vozili nekoliko dražji. Za vso opremo, ki jo ta avtomobil ponuja svojemu vozniku bo pač potrebno odšteti nekaj več tolarjev. S CITROENI PO SAVINJSKI Avtohiša Kos iz Ločice je v okviru sejma Avto in vzdrževanje pripravila v petek, 3. aprila testne vožnje z vozili citroen. Novinarjem so bila na voljo njihova testna vozila: xsara, xsara break, xantia in berlingo. Na krožno testno vožnjo po savinjski dolini smo se odpeljali v spremstvu predstavnikov Citroen Slovenia. Na tiskovni konferenci po končani vožnji je predstavnik Citroen Slovenia Sadko Mezgec predstavil Avtohišo Kos, poslovanje Citroena v letu 1997 in načrte za leto 1998. Prodajno servisni center Avtohiše KUS v Ločici. Foto S J. Združenje PSA Peugeot Citroen je v letu 1997 svojo prodajo na svetovnih trgih povečalo za 5,3%. Prodaja osebnih in lahkih dostavnih avtomobilov je dosegla 2,1 milijona enot. Z dobro lanskoletno prodajo je koncern tako nadomestil izgubljen tržni delež v Franciji s povečanim tržnim deležem v državah Evrope in sveta. S 17,7% tržnim deležem je potrdil prvo mesto proizvajalca lahkih dostavnih vozil. Citroen je v letu 1997 povečal prodajo vozil na slovenskem trgu kar za 402%. Podatek je res zelo visok, toda ne preseneča, saj je Cimos s svojimi težavami povzročil veliko škode blagovni znamki Citroen. Z novimi modeli vozil in novim uvoznikom je Citroen uspel v lanskem letu doseči 6% tržni delež pri prodaji vozil. Za prihodnost so si v Citroenu Slovenija zadali visoke cilje, saj želijo prevladati pri prodaji dostavnih vozilih, pri prodaji osebnih pa se učvrstiti na četrtem ali petem mestu. Do leta 2000 pa planirajo povečati svoj tržni delež na 10%. V prvem tromesečju letošnjega leta so po prodaji vozil dosegli peto mesto na slovenskem trgu. Za prihodnje leto pripravljajo enoprostorsko xsaro, v letu 2000 pa bodo na trg pripeljali tudi novo različico xma. Na sejmu Avto in vzdrževanje so Zdravstvenem domu Celje skupaj z sponzorji poklonili citroen evasi-on, v naslednji dneh pa bodo podobno vozilo za potrebe klinike predali tudi v Ljubljani. Prodajne mreže v Sloveniji ne nameravajo povečevati, saj imajo trenutno 30 pooblaščenih prodajalcev serviserjev in še 7 specializiranih serviserjev. V bodočnosti želijo kvalitetno storitev samo izboljševati in postaviti ime Citroen tja, kjer je že bilo. S sodelovanjem z Avtohišo Kos iz Ločice so zelo zadovoljni. Uradno sodelovanje poteka že 28 let, tako da bodo leta 2000 slavili že trideseto obletnico. S. J. Serijska oprema nove Xantie: Voznikova in sovoznikova varnostna blazina Klimatska naprava Protiblokirni zavorni sistem Servo volan Kodirni ključ Centralno zaklepanje Samodejno brisanje vetrobranskega stekla Serijska oprema nove Xare: Servo volan Centralno zaklepanje Zatemnjena stekla Asferično voznikovo vzvratno ogledalo Tretja zavorna lue Kodirni ključ, Indikator vzdrževanja Štirikraki volanski obroč nastavljiv po višini in globini Predoprema za radio & 1.785.060 SIT I I Saxo Berlingo Jumpy Jumper Evasion XM C-15 že od 1.333.860 SIT že od 1.597.060 SIT že od 2.255.060 SIT že od 2.396.060 SIT že od 3.853.060 SIT že od 3.853.060 SIT že od 1.389.320 SIT ZELO UGODEN KREDIT T+3,5% AVTO MURŠIČ, Žarova 7, VELENJE Tel.: 063 856 852, 063 497 66 90 AVTO MURŠIČ - Vse na enem mestu: prodaja, servis, kleparstvo, ličarstvo in prodaja rezervnih delov! Q CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO POLO limuzina 1.918.000,00 SIT (letnik 97) Vozila Volksvvagen pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška cesta 7d 3320 Velenje Tel.: 063/825-955 in 856-824 )j'/ AVTOHIŠA DR EV DREŠINJA VAS 46a, 3301 PETROVČE tel.: (063) 708 669,708 670 fax: (063) 708 209 http://www.avtobit.com/drev POPBLASCENI TRGOVEC IN SERVISER VAS AVTO d.o.o. Servis: Tel. & fax: (063) 441 -609 Tel. & fax: (063) 412-299 POOBLAŠČENI PODTRGOVEC AVTO FINEX d.n.o. Tel. & fax: (063) 482 012 D/VEWOO MOTOR Mariborska 23, 3000 Celje LEOANZA NUBIRA 2.208.100 SIT -180.000 POPUST + darilo: BTV, 71 cm, stereo, teletekst NOKIA 1.409.100 SIT ali 700 SIT/dan LANO! že od 1.597.100 SIT dalje popust 90.000 SIT Najugodnejši plačilni pogoji v Celju: plačilo na položnice, leasing na položnice za obrtnike, podjetnike in kmete - staro za novo, kredit do 5 let brez pologa. Na zalogi testne NUBIRE po izredno ugodnih cenah. Ponudba velja za vozila na zalogi! PREVZEM VOZILA BREZ PLAČILA ali popust do 280.000 SIT! 0 Podpišete in odpeljete! 0 Zavarovanje kredita je brezplačno! 0 60 dni ne plačate ničesar! 0 Manipulativne stroške vam oprostimo! 0 Obresti za 60 dni bomo plačali mi! 0 Atraktivna obrestna mera! EDINI pooblaščeni FORDOV SERVIS v savinjsko-šaleški regiji! V, _____________ ^Rečica ob Paki 45, Šmartno ob Paki, Tel./Fax: (063) 885-218 Servis Krbavac lY MOTOCIKLI SUZUKI GSX-R 600W 1.437.500 SIT DR 125 SE W 655.000 SIT STREET MAGICTR 50 W 565.000 SIT SCOOTERSUZUKI AP 50 RF 340.000 SIT AP50V 330.000 SIT SCOOTER-PRIMERNO DARILO ZA BIRIO OIDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 kredit TOM+2% od 1 do 5 let TRGOVINA S KURILNIM OLJEM (o) x Kurilno olje količine od 1000 do 2000 I - 41,00 SIT/I nad 2000 I - 40,50 SIT/I x Nakup s čeki nad 1000 I na 5 obrokov 42,80 SIT/I nad 1000 I na 3 obroke 41,80 SIT/I Prevoz ni vštet v ceno. Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 AVTOR: TOMAŽ L1ŠAJ- KOHEC PRAKAN-TON V SREDNJI ŠVICI SKRB- NOST, VNEMA KANT- AVTOR SMOLAR OLIKAN, FIN MOŠKI VRSTA GOBE - Očitno se mu blede: SMEH NI GREH DELAVKA V TRGOVINI PESNIŠKI STIK TUJE ŽENSKO IME PREBI- VALKA BAVAR- SKE NJORKA VRSTA MOČ V PTICE GOLOBJE VELIKOSTI PODIRA-IF C DREVES TEKMEC I ZASUK LETOVIŠKO MESTO V ISTRI ADAMOVA ZENA VRSTA SKLADBE IN NJEN TEMPO UMETNOST MOŠKO IME INDIJSKO IME ZA NAOCAR-KO FIDEL CASTROVA DRŽAVA “ Mama, kaj misliš, ali bi se mi nocoj k tejle obleki bolje podal ŠVEDSKO IME PRISTANIŠČA TURKU POZDRAV IZ VRANSKE- GA OLIKAN ČLOVEK KIPI IZKLESANI IZ ENEGA KOSA OBER VPIŠITE GESTO KDOR SE SMEJE SLABEMU VICU, JE SPOSOBEN TUD! -------- DRUGIH PERUNIKA ZLOČINOV SREDINA RUTE SOSED IRAKA INDIJSKO MESTO (BOMBAŽ) NRAV- NOST, ETIKA OKRASEK NA VERIŽICI VRTNO ORODJE DAH, ZADAH ŽENSKO IME SOGL. V BESEDI LADO ANDAN- TINO JE SKLADBA KANAL ZA ODPLAKE 'KOŽA JABOLKE STARA MAMA ORGANIST VIKENDOV (DARKO) LOVUEN-JE RIB PREPROSTA BOMBA !Z STEKLENICE ŠIROKO OBROČNO KRILO OKVIR OLIKA. OBZIR PRIPAD. DRUŠTVA PEKOČA ZAČIMB. KORENIKA SEV. JELENI SLOV. PESNIK (JOŽE) Šolska KAZEN ZADNJI DEL LETALA IZV.KRAK MENAMA NAPOVED. SENICA NAMIZNO PREGRI- NJALO NORD.BOG GROMA KOM. PARTIJA SLOV TR.SMOLA TROPSKIH DREVES POLOŽAJ TELESA PR! JOGI POP IZ SREM-ČEVE SATIRE RASTLINA S KOLENČASTIM STEBLOM MONGOL- SKI VLADAR VRSTA RAZ- GLASA ODICA RELIEFNA SPOMIN. PLOŠČA OKRAS KORINT- SKIH STEBROV NENA- GLAŠENA BESEDA VRSTA SEVERNO MORSKE TRSKE KOSITER Geslo: Pošilja:. Polzela £ V) i J o S ; S !f!ž m Ml NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci iz številke 70: 1. Bon Kupna 5000 SIT Janot Herodež, Šempeter S3 2. 3-delni jedilni servis Ana Vreš, Nove Loke 61, Mozirje 3. - 7. Pizza Mamma Mia Ivan Goršek, Ilezonik 12, Griže Matjan Pinter, Žalec Albina Cerjak, Na zelenici 12, Prebold Violeta Podlesnik, Vipavska 19, Ceffe Jaka Jeršiž, Polzela 106b GESLO: Medkrajevni klic -Verižna reakcija Nagrado prevzamete v uredništvu: Rok za prevzem nagrade je 30 dni. OBVESTILA V Galeriji sodobne umetnosti - Hodnik ji lahko ogledate razstavo Bap-tisterij, instalacijo Željka Opačaka iz Žalca. V Galeriji Mozaik je odprta skupinska razstava sodobne škotske grafike. V Muzeju novejše zgodovine je stalna razstava fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, v Hermanovem brlogu otroška razstava Hitreje, višje, močneje. V Galeriji Keleia je na ogled razstava X. Celjskih mednarodnih slikarskih tednov. V avli študijske knjižnice v Celju je do 9. aprila na ogled razstava “Prešernovanje na Celjskem”. Na velenjskem gradu je na ogled prenovljena stalna afriška zbirka Františka Foita m stalna zbirka Šaleška dolina med romaniko in barokom. V galeriji Kulturnega centra Laško so v času prireditev in vsak dan od 8. do 14. ure na ogled likovna dela na svili arhitekte Marjete Zajec iz Ljubljana in skulpture kiparja Bernarda Sešla. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je odprta razstava skulptur iz cikla Conceptus vividus akademske likovne umetnice Alenkle Vidrgar. V pritličju Stare grofije je odprta razstava Karla Mehle - tiha duša s plemenitim značajem. V galeriji v Velenju je do 22. aprila odprta razstava reliefov Alenke Vicelio. V prodajalni Čebelama do 15. aprila razstavlja Štefan Vrbanič. V menjalnici Eko pool do konca aprila ob 100 - letnici Narodnega doma razstavljajo likovna dela učenci 3. Osnovne šole. V razstavišču Gorenje v Velenju razstavlja Klementina Golija. V Gimnaziji Center Celje do 10. Aprila razstavlja mednarodna likovna revija likovni svet iz Štor likovna dela otrok iz 15 držav iz lastnega arhiva na prosto temo. PRVOMAJSKI PAKET v Moravskih Toplicah v objektu "KRONE" 5 dni polpenzion s svečano večerjo s plesom v hotelu samo 16.450 SIT! Naša izvensezonska AKCIJSKA ponudba: 5 dni polpenzion - 14.150 SIT + TT 7 dni polpenzion - 18.900 SIT + TT 7 dni bivanje (možnost kuhanja) - 9.500 SIT + TT Tel.: 069/26-434 ali od 15.4- dalje 069/48-646 Prijetne počitnice! 5. MEDNARODNI GLASBENI SEJEM V CELJU Na sejmišču Celjskega sejma bo od 17. do 19. aprila 5. Mednarodni glasbeni sejem na katerem se bo predstavljala vsa slovenska glasbena indutrija. Predstavljali bodo glasbene instrumente, profesionalna ozvočenja, svetlobne efekte, opremo za diskoteke in plense dvorane, avto in video opremo, predstavile pa se bodo tudi glasnene založbe, organizatorji prireditev doma in v tujini ter radijske in TV hiše. Najbolj živahno bo v dvorani E, kjer se bodo obiskovalcem in gledalcem pred TV sprejemniki predstavljali vodilni glasbeniki slovenske scene. Zastopane bodo vse glasbene zvrsti od narodnozabavne do pop-rocka. katere bodo nastopili glasbeniki po izboru poslušalcev lokalnih radijskih postaj, bralcev revije Kaj in bralcev Slovenskih novic.Nasto-pajoči bodo prejeli tradicionalno nagrado sejma Žlato trobentico. V soboto, 18. aprila ob 16h pripravlja Čeljski sejem v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol prireditev na kateri se bo predstavil 36-članski orkester mladih glasbenikov, ki bo konec maja odpotoval na Švetovni mladisnki festival orkestrov v Barcelono. V slovenski glasbeni industriji je precej nejasnosti glede avtorskih pravic, zato pripravljajo organiza-roti 17. aprila na to temo okroglo mizo. Osrednja prireditev Mednarodnega glasbenega sejma bo “Glasbena skrinja želja”, v okviru RAZTRESENI PROFESOR FLUBBER Profesor Philip Brainard je tako zatopljen v svoje delo, pri katerem mu pomaga tudi robot Weebo, da bi odkril substanco, ki bi bila neizčrpen vir energije, hkrati pa prinesla dohodke, ki bi rešili fakulteto pred propadom, kajti na tej fakulteti je on učitelj, njegova ljubezen Sara pa predsednica, da pozabi celo na poroko. To se je zgodilo že dvakrat, medtem ko so ga čakali tretjič, pa se mu je posrečilo sestaviti tvarino, podobno prozorni želetini, ki je vsakemu predmetu, h kateremu sc je nalepila, dala neverjetno moč in energijo. Tako rekoč so lahko plavali po zraku in to z blikosit-vo hitrostjo. Nova materija ne pozna tečnosti in izgleda kot kakšna žaletinasta guma in ker leti, ji je prosor dal ime “flub-ber”. onnmik tehnike TUJE: 1. Madonna ■ Ray of light 2. Natalie Imbruglia -Left of the middle 3. Bell book and candle -Read my sign 4. Colonia - Vatra i led 5. Minea - E, pa neka « DOMAČE: 1. Res Nullius -Zdravo je biti divji 2. The drinkers - Žeja 3. Čuki - Hozentregarji 4. Majdi- Piha veter s Triglava 5. Viktorija - Zadnji poljub Vsi, ki jih zanima kako teče delo v pravem radijskem studiu si bodo to lahko ogledali v posebej postavljenem sejemskem radiu iz katerega bodo različne radijske postaje prenašele sejemsko dogajanje prek svojih frekvenc v živo. J*'Sl £ oosTiset FILAČ SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko Tel.&fax: 063/725-430 TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad Tel.&fax: 063/843-006 Dobimo se pri FILAČ. ZEUM0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! ERIČ CLAPTON / PILGRIM PILORIM ■' eWc~c i - a p t n n ■ A PILGRIM, nova plošča legendarnega britanskega kitarista in pevca ERIČA CLAPTONA, je prvi pravi avtorski izdelek po leta 1989 izdani plošči JOURNEV-MAN. Clapton pa vsa ta leta ni počival na starih lovorikah, saj je sodeloval pri mnogih projektih drugih glasbenikov, izdal več kot uspešno koncertno ploščo UNPLUGGED in se s priredbami starih akustičnih bluesov iz 20. in 30. let na plošči FROM THE CRADLE poklonil svojim glasbenim vzornikom. Če se je na omenjenih dveh ploščah Clapton vračal svojim glasbenim koreninam, pa je na novi plošči ubral povsem drugač ne glasbene poti. PILGRIM je zelo umirjena, na tenutke že kar melanholična plošča, ki bi jo lahko, da zadovoljim potrebo po predalčkanju, uvrstil v predvidljiv sredinski pop rock. Poleg nepogrešljive Člaptonove kitare daje pečat novi plošči tudi sodobna produkcija v duhu devetdesetih. Posledica sodobnih produkcijskih prijemov pa je med drugim tudi zamenjava bobnarja z “ritem mašino” in lahkotnimi hip hop ritmi. Poleg aktualne uspešnice MY FATHER’S EYES je na plošči še enajst Claptonovih avtorskih skladb v katerih je ostre kitarske rife zamenjalo uglajeno in pretanjeno ubiranje strun. Za nameček sta tu še dve priredbi, Dylanova BORN IN TIME in bluesovska klasika GOING DOWN SLOW, ki edina spominja na Claptonovo blues rockovsko preteklost. LED ZEPPELIN /BBC SESSIONS LED ZEPPELIN so si status ene najpomembnejših, najvplivnejših in najdonosnejših rockovskih skupin vseh časov priborili že v davnih sedemdesetih. Očitno pa jim leta ne morejo do živega, saj tudi osemnajst let po razpadu navdušujejo vedno nove generacije ljubitejev glasbe in burijo duhove z govoricami o ponovni združitvi skupine. Zato je založba Atlantic po načelu kuj železo dokler je vroče izdala “novo” dvojno ploščo BBC SESSIONS, ki prinaša dobri dve uri doslej še neizdane glasbe pos- nete in predvajane za radio BBC leta 1969 in 1971. Na prvi plošči je izbor skladb posnetih za oddaji Top Gear in Tasty Pop On Sun-dae’, na drugi pa je posnetek koncerta 1.4.1971. Vse sklabe so že bile izdane na rednih studijskih ploščah, vendar pa se v živo posnete radijske različice precej razlikujejo od spoliranih perfek-cionističnih studijskih originalov. V klasikah COMMUNICATION BREAKDOWN, HEART-BREAKER,IMMIGRANT SONG in v obeh različicah WHOLE LOTTA LOVE z izjemno uigranostjo in občutkom za improvizacijo dobivajo skladbe povsem nove neslutenc razsežnosti. Izrazitejši kot na studijskih ploščah so tudi vplivi bluesa predvsem v skladbah YOU SHOOK ME, I CANT QUIT YOU BABY in izjemni TRAVELLING RIVERSIDE BLUES. Seveda pa je blues le temeljni kamen na katerem gradijo povsem samosvoj glasbeni izraz. LBD ZEPPELIN SESSIONS Na plošči BBC SESSIONS se LED ZEPPELIN predstavijo v najboljši možni formi z izjemnimi, že skoraj neverjetnimi vokalnimi akrobacijami ROBERTA PLANTA na čelu. CARL PERKINS / HONKV TONK GAL 19. januarja je v Jacksonu (ameriška zvezna država Tennessee) umrl CARL PERKINS. Mediji so njegovo smrt pospremili z komaj omembe vredno novičko in še enkrat neusmiljeno dokazali kako minljiva sta slava in uspeh. No Pcrkins tudi pred dobrimi štirimi desetletji, ko je v legendarnem SUN studiu soustvarjal zgodovino rock’n’rolla ni dosegal popularnosti JERRY LEE LEWISA, CHUCKA BERRYJA, kaj šele kralja ELVISA. Zato pa je bil po mnenju mnogih poznavalcev poleg Chucka Berryja najzaslužnejši za razvoj rock ’n’ rolla v petdesetih. Na plošči HONKV TONK GAL z podnaslovom Rare and Unissued Sun Masters so zbrane manj znane sklabe in nekatere doslej še neizdane različice. Pcrkins je na začetku svoje glasbene poti igral country in njegovo uživaško podzvrst honky tonk, zato so na plošči tudi otožne balade TURN AROUND in LET THE JUKE-BOX KEEP ON PLAVING. Ko pa je klasični country skladbi dodal bluesovski ritem se je rodil rock’n’roll: EVRYBODY’S TRVING TO BE MY BABY, HER LOVE RUBBED OFF, THAT’S RIGHT, CALDONIA, DIXIE FRIED... Na plošči boste zaman iskali Perkinsovo največjo a žal tudi edino uspešnico in nesmrtno klasiko rockVrolla BLUE SUEDE SHOES, bolj znano v izvedbi ELVISA PRESLEVA. Kar pa sploh ni pomembno saj je tole nostalgično glasbeno potovanje rezervirano za najzvestejše ljubitelje CARLA PERKINSA in dobrega starega rock’n’rolla. Vasja Volavšek Skupina DICKY B. HARDY, ki je pred kratkim izdala novo ploščo I WHISTLE YOU DANCE, se bo jeseni odpravila v ZDA, kjer bo na 25 Koncertih branila barve domačega rock ’n’ rolla. 11. aprila prihaja v Ljubljanski k4 ameriška skupina LAZY COW-GIRLS. Veterani punka z močni vplivi klasičnega rockVrolla in countryja na turneji predstavljajo novo ploščo A LITTLE SEX AND DEATH. Priporočamo! V kratkem naj bi izšla nova plošča JANIJA KOVAČIČA z naslovom POVABILO NA BLUZ. Jani je prevedel besedila TOMA WAITSA, skladbe pa so poneli na koncertu v KUD Franceta Prešerna in studiu Alien. Svoje oboževalec je z novo ploščo osrečila HELENA BLAGNE. Na PRIMADONI sta med drugim tudi Helenina dueta s skupino DEMOLIJION GROUP in DEJO MUSIČ. Dobitnica Viktorja popularnosti za glasbo po izboru brealcev revije Stop je pevka SIMONA WEISS. Skrn vzbujajoč podatek, ki pove veliko o glasbenem (ne)okusu Slovencev. Po daljšem času se z novo (dru- (/' ' N) MAJVEČJA IZBIRA CD plošč In kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 V__________________/ NOVOSTI - MADONNA - Ray of light - ALL SAINTS - Ali Saints - MARTA ZORE -Povej mi zakaj - RICHIE SAMBORA -Undiscovered soul -ERICCLAPTON - Pilgrim PRODAJALNE TOP MUSKI 01. TITANIK -Glasba iz fdma 02. THE KELLY FAMILY -Growin’Up 03. BRAVO HIT 20 -Kompilacija 04. EROS RAMAZZOTI The Best of 05. PARNI VA1JAK -Samo snovi teku uzvodno 06. VILI RESNIK -Rad bi bil s teboj 07. THE ROLLING STONES -Bridges to Bahylon 08. VANESSA MAE -Storm 09. NATALIE IMBRUGLIA -Ufi of the middle 10. ŠPICE GIRLS -Špice World Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan od 12 do 19 ure, sobote od 9 do 113 ure. TOP MUSIC-KVAUTETA, KI SE NE VIDI, AMPAK SUSII O Santes BOR POLZELA TEL: 063 / 720-722, 720687 VELENJE TEL063 / 855-965 (Blagovnica na Gorici) ŽALEC TEL: 063 / 715641 (Hmezad dvorana ob železniški progi) HOM OPREMA Sedežna garnitura (kotna, brez fotelja) 87.600 SIT ' 44 »00 SIT Velika izbira pohištva za: kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, pisarniško pohištvo .. Ugodni plačilni pogoji! Želimo vesele velikonočne praznike! keraslaln TEHARJE 0631412 131 LOČE PRI POLJČANAH 063/763 88fi SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME C AT A L A N 0 * masažne kadi TO NISO SANJE, TO JE GflMNr pohištvena Industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 VELIKA VELIKONOČNA AKCUSKA PRODAJA POHIŠTVA do 25. aprila 1998 • spalnic • dnevnih sob • otroških sob • predsob • pisarn • jedilnic • sedežne garniture • pohištvo iz masive • vzmetnice vseh dimenzij ZANIMIVA PONUDBA OPUŠČENIH IZVOZNIH PROGRAMOV! ZELO UGODNA PONUDBA KUHINJ - IMITACIJA HRAST! DELOVNI ČAS: pon.-pet.: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! VABLJENI! AC LEVEC AVTO CELJE AVTOHIŠA DREV PSC PRAPROTNIK PONUDBA RABUENIH VOZIL CX, 1. 90 pogrebni 608.400,00 SIT Kombi C i5, 1. 86, 608.400,00 SIT Mercedes Benz C 220, 1. 94, 3,641.040,00 SIT Mercedes Benz E 260, 1. 88, 1,581.840,00 SIT Mercedes Benz E 200, I. 91, cena po dogovoru Za vsa rabljena vozila je moten kredit. Informacije: 063/472-409. ACI AVTO ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI A6, 1. 94, 2,985.000,00 BMW 318 IS, 1. 93. reg. 5/98, 2,557.000,00 SIT BX TURBO DIESEL , 1. 92, 1,126.600,00 SIT DAEWOO RACER BASE, 1. 93. siv. 818.100,00 SIT DAIHATSU CHARADE TS, 1. 90. 481.300,00 SIT FIAT TIPO 1.7 D, 1. 93. 1,108.000,00 SIT FIAT TIPO 1.6 IE. 1. 93, 839.850,00 SIT GOLF JX, I. 89, bela, 717.000.00 SIT HVUNDAI PONY 1.3 L, I. 90, srebrn, 381.700,00 SIT HVUNDAI LANTRA GLS, I. 93, modra, 1,106.200,00 SIT KADET 1.4 LS, 1. 90, rdeč, 556.800,00 SIT KADET 1.4 I, I. 91, bela, 921.500.00 SIT KIA SEPHIA 1.6 SLX, 1. 93, 920.300,00 SIT MAZDA 323, 1. 97. 1,578.900,00 SIT MAZDA 323, i. 90, 854.400,00 SIT OPEL TIGRA 1.4 16 V, 1. 95, rjav, 2,100.000,00 SIT R 5 diesel, I. 94, bela, 804.950,00 SIT R 5, 1. 90, 458.400,00 SIT R 5 CAMPUS, 1. 92, 562.500,00 SIT SUBARU VIVIO 4 GLI WD, I. 95, 955.500,00 SIT SUBARU JUSTV 1.0 GL, 1. 91, 610.500,00 SIT VW VENTO 1.9 TDI, t 95. 1,997.200,00 SIT SKODA FAVORIT. 1. 91. 300.500,00 SIT SKODA FAVORIT. 1. 91, 309.000,00 SIT ZASTAVA 128 1.1 GX, I. 87, 102.000,00 SIT VUGO 45 K, I. 89, reg. 7/98, 184.600,00 SIT VUGO 45 K, 1. 89, 153.200,00 SIT VUGO 55 KORAL, 1. 91, rdeč, 203.500,00 SIT Informacije na telefon 0631412-666. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL ASTRA 1.7 GL, 1. 93, reg.: 12/98 FORD FIESTA 1.4 GLX, 1. 93, reg.: 2/99 OPEL KADET 1.6, I. 92, reg.: 9/98 RENAULT CLIO 1.2 RN, 1. 94, 32.000 km, reg.: 4/98 CORSA CITV 1.0 f2V, 3 vrata, nov, od 1,424.050,00 SIT CORSA ECO 1.4, 3 vrata, nov, od 1,645.590,00 SIT VECTRA GL PLUS 1.6 16V, 4 vrata nov, od 2,889.520,00 SIT COMBO TUUR 1.4, nov, od 1,599.325,00 SIT Možnost nakupa na kredit in leasing do S let. Informacije: 063/864-380 855-975 in 063/411-909. RABUENA VOZILA CEUE: CITROEN ZX 1.4 Avantage, 5V, 1. 95. 1,399.000,00 SIT CITROEN ZX 1.4 Avantage, srebrna metal, 1. 93 1,169.350,00 SIT CITROEN AX 1.1 TRS, siva metal, 1. 89, 399.800.00 SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, rdeča. I. 94, 1,699.500,00 SIT FORD MONDEO 1.8 GLX. 5V, zelena metal, 1. 94, 1,749.000,00 SIT FIAT BRAVA 1.4 SX, 5V, oprema, siva metal, I. 96, 1,969.750,00 SIT FIAT PUNTO 60 SX, 5 vrat, srebrn metal, 1. 97, 1,587.120,00 SIT FIAT PUNTO 55 S, 3V, bel, 1. 95, 1,049.000,00 SIT FIAT UNO 70 SX, 5 vrat. zelena metal, 1. 91, 590.000,00 SIT FIAT TIPO 2.0 ie, modra metal, I. 93, 1,199.700.00 SIT FIAT TIPO 1.4 ie, modra metal, 1. 93, 1,029.700,00 SIT FIAT TEMPRA 1.8 SX ie, 1. 92. bel, 1,189.900,00 SIT FIAT UNO 1.0 ie, bela, I. 93. 649.750,00 SIT FIAT UNO 45. 3V. rdeč, 1. 93. 649.750,00 SIT FIAT UNO 45, bel, I. 90. 399.000,00 SIT ISUZU ČAMPO 4x4 Pick-up, bel, 1. 90, 1,299.000,00 SIT LADA SAMARA 1300, siva metal, 1. 96, 1,069.000,00 SIT LADA NIVA 1.7 i TRIGLAV, zelena, 1. 96, 1,099.900,00 SIT MARUTI 800, 1. 94, siva metal, 499.000,00 SIT PEUGEOT BOXER 2.5 D, bel, I. 97, 2,456.000,00 SIT PEUGEOT 106 XR, rdeč, 1. 94, 1,109.450,00 SIT RENAULT EaPRESS 1.4 RN, 1. 95, rdeč, 1,129.000,00 SIT R 5 CAMPUS, 5 vrat, siva metal, 1. 90, 499.000,00 SIT R 19 RT, rdeč, L 93. 1,199.900,00 SIT SKODA FAVORIT 135 LX, modra, 1. 93, 599.000.00 SIT VW GOLF CL 1.4, 3V, rdeč, 1. 95, 1.699.000,00 SIT VW GOLF JXD, bel, 1. 91, 969.000,00 SIT VUGO 45 KORAL, modra, 1. 89, 237.405,00 SIT VELENJE: BMW 316, 1. 96, 600.000,00 SIT CITROEN ZX AURA 1.6 I, 1. 91, L100.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4 sincerelv, 1. 90, 766.500,00 SIT FIAT TIPO 1.4 IES, 1. 93, 1,010.651,00 SIT FIAT UNO 1.0 IES, 3V, I. 93, 640.417.00 SIT FORD MONDEO 1.8 GHIA, 1. 93, 1,838.5504)0 SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 16V, 1. 93, 1,869.6004)0 SIT IMV R5 CAMPUS. 1. 89, 485.1004)0 SIT NISSAN MICRA GL, 1. 87, 399.000,00 SIT PEUGEOT 405 GL, 1. 92. 1,400.000,00 SIT R4 GTL, I. 91. 210.000,00 SIT SKODA FAVORIT 136 L, 1. 92, 442.503.00 SIT Ugorni krediti T + 7,5%, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo garancijo. Informacije na telefon: 063/412-328 • Celje, 063/851-060 - Velenje. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL NISSAN PRIMERA, 1. 92 Informacije na telefon 702-230. ZALOGA RABUENIH VOZIL SEAT IBIZA 1.9 D, 1. 94, 1.394.6404)0 SIT PASSAT 1.6 TDI, 1. 90, 1,207.440,00 SIT CORDOBA 1.4 GLX, I. 12/94, 1,357.200,00 SIT HVUNDAI PONV, 1. 91, 636.480,00 SIT Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. KOVINOTEHNA ZALOGA RABUENIH VOZIL ALFA ROMEO 90 2.0, 1. 87, 500.000.00 SIT AUDI 100, 1. 92, 1,882.739,00 SIT DAIHATSU CHARADE, 1. 90. rdeča, 463.589,00 SIT FIAT TEMPRA. 1. 93, siv, 1,116.398,00 SIT FIAT TIPO 1.4, I. 91, moder, 800.0004)0 SIT GOLF 1.3, 1. 91, 946.100,00 SIT HONDA 1.4 GL, I. 90, 898.795,00 SIT HVUNDAI SONATA 2.0 GLS, I. 92, 1,3204)00,00 SIT LANCIA DEDRA INTEGRALE, 1. 93, črna. 2,000.000,00 SIT MAZDA 323 1.6, 1. 90, 898.795,00 SIT MITSUBISHI GALANT 1.8, 1. 90, 1,000.000,00 SIT VW PASSAT 1.6 CL, 1. 90, siv, 1,277.235,00 SIT Informacije na telefon 063/432-807. AVTOHIŠA KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL DAIHATSU CHARADE TS, 1. 92 FIAT PUNTO 75 SX, 1. 95 GOLF JXD, I. 86, 517.000,00 SIT HVUNDAI SONATA 2.0, I. 93, 1,212.600,00 SIT HVUNDAI PONV 1.3 LS, 1. 91, 648.600,00 SIT HVUNDAI PONV 1.5 LS, 1. 91, 92 LADA SAMARA 1500. I. 93 NISSAN SUNNV 1.6 SLX, 1. 90 OPEL ASTRA 1.6 i, I. 93 SUZUKI SWIFT 1.3 GS, 3V, 1. 94. 1,024.600,00 SIT SUZUKI SWIFT 1.3, I. 94 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. MARGIT ZALOGA RABUENIH VOZIL FIAT TIPO 1.7 DGT, 1. 88, reg.: 8/98. sivozelen metalik, CZ, SV, ES, GOLF JXD, 1. 86, reg. celo leto, bel, 113.000 km NEXIA 1.5 GLX, 16V, z vso dodatno opremo, testno vozilo, možnost prevzema leasinga RENAULT CLIO 1.2 OASIS, nov, dalinsko centralno zaklepanje, SV, ES, odbijači, bel SKODA FELICIA karavan 1.6 VW, nova, modra, CZ SKODA FAVORIT. 1. 90, krem, reg.: 5/98, servisna knjiga, 1. lastnik 30.000 km VUGO 45, 1. 87, reg.: 3/98 Motnost kredita na 5 let brez pologa, urejamo tudi prepise. Informacije 0609/640-204. ZALOGA RABUENIH VOZIL: ŠKODA FAVORIT, L 95, 866.000,00 SKODA FAVORIT, 1. 94, polarno modra, cena od 767.340,00 VUGO 45, 1. 89. 190.000,00 SIT OCTAVIA SLX 1.8. 1. 97, 2,755.000,00 Sit Informacije na telefon 063/861-570. R0+S0 ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF 1.4, 1. 95, 1,720.500,00 SIT LADA SAMARA, i. 88, 223.200,00 ŠIT R 19 CHAMADE, 1. 9L dodatna oprema, 1,106.700,00 SIT R 4, 1. 88, 232.500,00 SIT SKODA FAVORIT, 1. 92, 530.010,00 SIT SKODA FAVORIT. 1, 94, 734.700,00 SIT SKODA FORMAN, 1. 93, 585.900,00 SIT Za vsa rabljena vozila je moten kredit. Informacije na tel.: 063137-506. SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.3 E, 1. 94/95, met. Črna, 2,639.340,00 SIT AX 11 TRE, 1. 88, metal moder, 368.940,00 SIT DAEWOO NEXIA GTX 1.5, ž 1. 96, rdeč, 1,125.740,00 SIT DAEWO feSPERO 2.0 CD, 1. 95, rdeč, 1,598.740,00 Slf DAEVVOO ESPERO 24) CD, 1. 95, met. biege. 1,598.740,00 SIT DAIHATSU ATtLAUS lA X, 1. 90, met. siva, 840.100,00 SIT FIAT TIPO 1.7 DS, 1. 93, bel, 898.700,00 SIT FORD ORION 1.4i CLX, 1. 91, bel, 1,031.140,00 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX, I. 94, rdeč, 1,409.540,00 SIT HVUNDAI PONV 1.3 LS, 1. 91, met. siv, 652.740,00 SIT JEEP CHEROKEE GRAND 5.2 LTD, 1. 95/96, 5,571.940,00 SIT KIA SEPHIA 1.6 SLX, 1, 96, met. Rdeča, 1,125.740,00 SIT OPEL KADET 2.0 GSI 16 V, 1. 90, bel, 1.125.740,00 SIT PONTIAC TRANSPORT 2.3 16 V, 1. 94, bel, 2,355.540,00 SIT RENAULT CLIO 1.4 RT, 1. 94, bel 1,314.940,00 SIT SUBARU LEGACV 2.0 GL, 1. 8/94, metalik siv, dodatna oprema, 1.977.140,00 SIT TOVOTA COROLLA 1.3 XL, 1. 90, met. Siva, 936.540,00 SIT Informacije na tel.: 063/34-320 in 063/32-524. AVTOCENTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 100 2.0 E, bel, 1. 91, 1,591.200,00 SIT AUDI 80 1.8 S, bel, 1. 92, 1,366.560,00 SIT R 5 FIVE 1.4, 1. 95 metalik zelen, 807.000,00 SIT VW TRANSPORTER FURGON 2.4 D, bel, 1. 93, 1,571.480,00 SIT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/852-955. TOREI ZALOGA RABLJENIH VOZIL VUGO 45, 1. 89, 160.000,00 SIT R 4, 1. 87, 110.000,00 SIT Informacije na telefon 063/862-406. AVTO MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF 1.6 B, I. 91 FORD ESCORT, 1. 91, 93.000 km, CZ, 1,036.000,00 SIT ZX 1.8, 1. 94 Informacije na telefon 063/856-852. TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA CAGIVA 125. nova, 916.000,00 SIT HONDA CBR 600, I- 95, 990.000,00 SIT HONDA VT 750, nova, zelena, 1.315.000. 00 SIT Honda cbr 900 rr, nova, oranžna, 1.765.000,00 SIT KAWASAKI ZX , nov, rdeč, 1.540.000. 00 SIT KAWASAKI 800 KLASIC CHOPER, NOV ZELEN, 1.370.000. 00 SIT SUZUKI GSX R 750, 1. 90, 720.000. 00 SIT KAWASAKI KLR 650, I. 97, 846.000. 00 SIT JAMAHA XZS 750, 1. 94, 1.015.000. 00 SIT VAMAHA 1200 V MAX. 1. 97, 1.635.000. 00 SIT Sprejemamo naročila za Laverde letnik 98. Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Sprejemamo naročila za motorna kolesa Kavvasaki 1. 98 in Honda 1. §8. Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plažila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI m SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 0631853-471. FINEX NOVA VOZILA DAEVVOO TICO SX nov LANOS STD 3DR nov UANOS SE 4DR NUBIRA S 4DR ABGD nova NUBIRA S 4 DR nova NUBIRA S 5DR nova NUBIRA WAG. SX ABGD nova NEXIA GL 4DR nova ESPERO CD nov VOZILA NA LASTNI ZALOGI Alfa ROMEO 33 1.3 sincerely, k 87, 470.000,00 SIT Daihatsu charade 1.3 COMPACT, 1. 90, 710.000,00 SIT FIAT TIPO 1.4, •91, 760.000,00 SIT HVUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 92 KIA SPORTAGE 2.0 TDI, 1. 97 LADA SAMARA 1300 sincerely, I- 93 bel, 420.000,00 SIT mazda 626 2.0 i, K 92, 1,730.000,00 SIT OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 D, i 92, rdeč PEUGEOT 205 GL, I. 88 RENAULT CLIO 1.4 RT, k 93, bel RENAULT CLIO 1.4 RT, 1. 94 ROVER 416 Si, I. 92, srebrna metalik, 1,300.000,00 &T VW GOLF JXB 1.3, 1. 89 VOZILA NA KOMISIJSKI PRODAJI AUDI S2 COUPE 4x4, 1. 92 ALFA ROMEO 33 1.5 Ti, 5V, 1. 90 ALFA ROMEO 33 1.5 iE, 1. 92 BMW 316 3V, 1. 88 BMW 316, 1. 92 BMW 320t, I. 85 BMW 325i, 1. 86 CITROEN AX 1.1 FIRST, 1. 92 CITROEN BX 1.6 TRS, 1. 88 CITROEN BX 1.6 TRS. 1. 84 DAEWOO NEXIA GLE 1.5, 1. 95 DAIHATSU FEROZA ROCKV EX 2.8 TD, 1. 91 DAIHATSU FEROZA EL. II, 1. 94 FIAT TIPO 1.4 IES, 1. 94 FIAT TIPO 1.4 IES, 5V, I. 94 FIAT TIPO 1.6 SX, 1. 93 FIAT TIPO 1.6 iE S, 1. 92/93 FIAT UNO TD 1.4, 1. 93 FORD SIERRA 2.0. 1. 85 FORD SIERA 1.8 GL TD, 1. 91 FORD MONDEO 2.0 GHIA, 1. 93 HVUNDAI PONV 1.3 LS, 1. 90 KIA SPORTAGE 2.0 MRDi, 1. 96 LANCIA PRIMA 1.6, 1. 88 LANCIA THEMA 2.0 IE TURBO, 1. 90 MASERATI OUATROPORTE 2.8, 1. 95 MAZDA 626 2.0 i coupe, I. 92 MAZDA XEDOS 6 2.0i, I. 94 MAZDA 626 2.2i, 4x4, 1. 91 MERCEDES 190 2.6, 1. 88 MERCEDES S 320. 1. 94 MERCEDES KOMBI 208-33 D, 1+8 MITSUBISHI PAJERO 2.8 TDI GLS, I. 97 MITSUBISHI PAJRO 2.4 TD, 1. 83 MITSUBISHI LANCER 1500 GLX, I. 90 NISSAN MICRA 1.0, 1. 90 OPEL OMEGA 2.0i GL, 1. 92 OPEL VECTRA 1.8 i, I. 93 OPEL KADET KARAVAN 1.6i CLUB, I. 90 OPEL KADET 1.4 LS, 1. 90 OPEL KADET IDA 1.3 LS, I. 89 OPEL KADET GSI, 1. 90 OPEL ASTRA 1.4i, 1. 95 OPEL ASTRA 1.8 i, I. 92 OPEL ASTRA KARAVAN 1.6i, 1. 94 PEUGEOT 205 GTI, 1. 86 PEUGEOT 605 SVI 2.0, 1. 93 PEUGEOT BOXER KOMBI 2.5 TD 1 95 PORSCHE 944 TURBO, I. 85 POLONEZ FSO TRUCK 1.9 D, TOVORNO VOZILO, 1. 96 PONTIAC 3.8 AVT, I. 91 R 4 GTL, I. 91 R4 GTL. 1. 91 R 5 CAMPUS, 1. 93 R 5 FIVE PLUS. 1. 96 RENAULT TRAPIC, 1. 94 RENAULT TRAPIC AVTODOM 2.0 D, 1. 87 SEAT IBIZA 1.2, 1. 90 SEAT IBIZA CLX 1.2, 1. 93 SEAT CORDOBA 1.8 CLX, I. 95 SEAT CORDOBA 1.8, I. 95 SUZUKI SWIFT 1.3 GL, 1. 93 SUZUKI SAMURAI 1.3 4x4, L 90/91 SKODA PICK UP, I. 93 VOLVO 850 TDI, 1. 96 VW POLO 60 1.4, 1. 96 VW GOLF 1.9 TDI EUROPA, I. 94 VW GOLF 1.9D CL, I. 96 VW GOLF 1.9 TD, 1. 95/96 VW GOLF GL 1.8 EUROPA, 1. 95 VW GOLF 1.4 EUROPA, 1. 95 VW GOLF CL 1.3, I. 94 VW GOLF JXD CL, 1. 88 VW GOLF JXD, I. 86 VW GOLF 1.6 jXD, I. 88 VW GOLF 1.4, I. 94 VW GOLF JXD, 3V VW CORADO G60, 1. 91 VW PASAT VARIANT 1.9 Tdi, 1. 94 Informacije na telefon: PE CELJE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 0602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561 PRODAM Prodam svinje od 100 - 120 kg 280.00 SIT/kg, domača hrana, Slovenska Bistrica 062/811-991. Poceni prodam DACHIO, 1. 88 z motorjem R 18 in rezervnim motorjem v voznem stanju. Tel.: 063/718-761. Warburg 1.3, 1. 90, prevoženih samo 32.000 km, v zelo dobrem stanju prodam za 4.000 DEM. Tel.: 063/452-657. Prodam seno, koruzo in skrinjo 410 I. Tel.: 708-722. Ugodno prodam LADO RIVA, 1. 8^ Tel.: 452-289. Prodam vrhunsko gorsko kolo SCOTT TEAM RACINO, oprema: shimaro deore XT, grip shift sr 8.0, rock shox judy xc vzmetne vilice... Odlično ohranjeno. Tel.: 063/843-092. Prodam seno in nekaj otave. Tel.:063/727-290 po 16. 00 uri. RAZNO Enostavno delo na domu. Zagotovljen zaslužek do 20.000,00 SIT na teden. Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto na naslov Vojko Kolenc, Plač 10, Ljubno ob Savinji. MIŠJI LOV Po očetovi smrti sta brata Ernie in Lars Smantz, ki ju je zapustila sreča, presenečena ugotovila, da sta podedovala staro, razpadajočo, na prvi pogled ničvredno nišo. Nista se mogla bolj zmotiti, kajti zapuščena hiša se je izkazala za pravo arhitekturno mojstrovino, vredno milijone. Ko nesrečna brata že skoraj prideta do denarja, odkrijeta majhno težavo, ki ju ovira na poti do bogastva - v hiši živi trdovratna miška, ki nima nobenega namena zapustiti svojega domovanja. Dva odrasla moška proti drobni miški. Miška se ne da... Z vsem poskusita: s pastmi, s krvoločno mačko, motenim iztrebljevalcem, toda edina stvar, ki se ujame v njuno mišnico, sta sama. OKVIRNI PROGRAM ZA CELJSKE KINOMATOGRAFE TITANIK (Titanic), epska ljubezenska drama Režija: James Cameron; Vloge: Leonardo DiCaprio, Kate Winslet, Billy Žane, Bill Paxton, Gloria Stuart (Na programu do MIŠJI LOV (Mousehunt), družinska komedija Režija: Gore Verbinski; Vloge: Nathan Lane, Lee Evans, Vicki Lewis, Chrisopher Walken (Na programu do 15.4.) MARVINOVA SOBA (Marvin s Room), drama Režija: Jerry Zaks; Vloge: Meryl Streep, Leonardo DiCaprio, Di-Keaton, Robert de Niro (Na rogramu do 15.4.) E ALI NI (In and Out), komedija Režija: Franz Oz, Vloge: Kevin Kline, Joan Cusack, Matt Dillon, Tom Selleck (Na programu od 9.4.3 ODSTEKANO ŽIVLJENJE (Life Less Ordinary), mladinska drama Režija: Danny Boyle; Vloge: Ewan McGrefor, Cameron Dtaz, Holly Hunter, Delroy Lindo (Na programu od 9.4.) ane BOLJE NE BO NIKOLI (As Good As It Gets), romantična komedijaRežija: James L. Brooks; Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt, Greg Kinnear, Cuba Good-ing Jr. (Na programu od 16.4.) FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC 10.-13. aprila BEAN - družinska komedija 17.-19. aprila POUUB ZA LAHKO NOC - akcijski triler, TITANIK - epska ljubezenska drama 24.-26. aprila DO NAGEGA -komedija, SEDEM LET V TIBETU - pustolovska drama 1.-3. majii ŠKRATJE - komedija, PREMIRJE - drama 8.-10. maja ALJASKA - mladinski film, MIŠJI LOV - komedija, BOLJE NE BO NIKOLI -komedija Tedenska poročila lahko spremljate na njihovih oglasnih deskah. Informacije tudi na telefon 715-123, 717-717. Po novem pa lahko dobite vse informacije tudi na njihovem internetu www.zalec.si/zzkz. r ^Celie - skladišče 1131/1998 1 5000005512,72 COBISS o Storitve, usluge, informacije ker je svet telekomunikacij lahko prav enostaven V Teletrgovini lahko kupite vse komunikacijske aparate, preverite nove tehnologije, vstopite v internet preko SIOL omrežja in dobite vse potrebne informacije o servisiranju in analognih ter ISDN priključkih. Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje v Teletrgovinah: - Cankarjeva 4, Celje tel.: 063/421 444; faks: 063/483 350 - Kidričeva 2a, Velenje tel.: 063/861 335; faks: 063/864 330 Vaš klic pričakujemo na brezplačni telefonski številki 080-80-80 ^ Teletrgovina >> Telekom Slovenije http//www.telekom.si