DEMOKRACIJA Leto IV. - Štev. 15 Trst - Gorica 14. aprila 1950 Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Izhaja vsak petek ODMEVI Svetovni tisk je v nasprotju z živahnim pisanjem italijanskega, jugoslovanskega in posebno tržaškega časopisja že dalj časa mnogo mirneje in trezneje gledal na razvoj jugoslovansko - italijanskih odnosov kakor pa navedena glasila neposredno prizadetih strank. V kolikor velja to Za splošne odnose med obema državama, velja pa še mnogo bolj za gledanje na boleče tržaško vprašanje, ki je zopet trenutno v središču svetovne pozornosti. Ameriško javno mnenje je ie pred temi izjavami smatralo, da niso jugoslovansko - italijanski odnosi pred tisto neposredno rešitvijo, kakor so to mnogi v Italiji in Trstu pričakovali. Američani niso verjeli upapolnim vestem in so nasprotno poudarjali, da se jugoslovansko - italijanski odnosi vedno bolj zapletajo, ne pa razpletajo. Temu svojemu gledanju so ostali ameriški krogi zvesti tudi potem, ko so slišati izjave zunanjega ministra Storže. V tem prepričanju tih je utrdil posebno jugoslovanski odgovor na milanske ponudbe. Wa-ihington smatra, da je neverjetno, da bi se Jugoslavija in Ltalija v bližnji bodočnosti skupno vsedli k zeleni mizi. Ni sicer izključeno, po mišljenju istih krogov, da je Jugoslavija s svojim trdim odgovorom samo poudarila svoje začetne pozicije. Toda stališči obeh strank sta po vsem tem še vedno tako oddaljeni, da bi bilo potrebnih še mnogo tajnih in dolgih tipanj ter pogajanj, da bi se iz teh poizkusov zbli-žanja na podanih osnovah lahko razvilo nekaj koristnega. Omeniti moramo, da je glasnik zunanjega ministrstva Združenih držav ostro kritiziral pisanje tistih listov, ki so napačno tolmačili nameravano turistično potovanje beograjskega a-meriškega poslanika Allena v Rim. Kakor znano, so dali temu potovanju posebno italijanski časopisi senzacionalen značaj in so ga razlagali v svojo korist. Zaradi tega je Allen svoje potovanje odložil in sedaj so dobili prizadeti glasniki italijanskega javnega mnenja primeren poduk Z najmerodajnejšega mesta. Poluradni angleški »Times« poudarja v svojem uvodniku, da bi bilo mnogo bolje, ako bi se tržaško vprašanje še dalj časa pustilo na miru. Po njegovem je bila akcija ministra Sforze preuranjena, da ne rečemo neumestna. Angleži niso Sforzi prav nič hvaležni za vznemirjenost, ki jo je povzročil s svojim govorom. Celo italijanski krogi imajo vtis, da si od Angležev ne morejo obetati nobene pomoči, kajti angleškemu zunanjemu ministrstvu je neprijetno vse, kar bi lahko oslabilo Titov položaj. London smatra, da je za De Gasperija skrajno neugodno, ako bi moral odstopiti področje B Jugoslaviji. To bi dalo nove argumente že itak močni italijanski komunistični opo-ticiji. Na drugi strani pa je za Tita in njegov prestiž še bolj nevarno, ako bi prišlo Svobodno tržaško ozemlje pod Italijo. Za obe strani je torej najbolje, 'ako puste stvari kakor so. To je zaključek, v katerem soglašajo vsi angleški listi. Tudi »Le Monde«, ki tolmači navadno gledanje francoskega zunanjega ministrstva, smatra, da so Sforzove izjave padle v neprimernem času. Kritizira njegov govor in mu očita, da bi moral že v naprej vedeti, kaj mu bo Beograd odgovoril. Pri tem poudarja, da so trije »veliki« v zagati zaradi svoje izjave z dne 20. marca 1948, ki je bila popolnoma v prilog Italiji, medtem ko zahteva danes v izpremenjenih razmerah njihova korist, da utrjujejo in podpirajo Jugoslavijo. Iz pisanja vodilnih listov držav, na katere se v glavnem opira italijanska politika pri svojih zahtevah po povratku Trsta Italiji, izhaja torej, da jim je ta zahteva sedaj neprijetna. Mnoga glasila odprto poudarjajo, da je svoječdsno Italiji dana izjava postala v novih okoliščinah brezpredmetna. Dogodki in časi so jo prehiteli. Morda je bila celo vsa ta napetost izzvana zato, da se jo dokončno in dostojno pokoplje? S fona praktično zaenkrat ni dosegel drugega, nego kopico odkritih, a deloma prav •neprijetnih odgovorov. Želeti je, da bi ti odgovori pripomogli k razjasnitvi. Osnovo za to upanje nam dajejo posebno logični sklejti, do katerih prihaja angleški »Manchester Guardian«, ki je za »Timesda je bilo Svobodno tržaško ozemlje ustanovljeno prav zaradi tega, ker ni bilo mogoče dišeči nobene drugačne in bolj zado-(konec na 1. strani) AKCIJSKI ODBOR ZA OBRAMBO STO-ja Izjave grofa Sforze o tržaškem vprašanju Tržaško vprašanje je v zadnjem času zopet stopilo v ospredje ev-ropslke 'pozornosti. Tokrat pa ga niso, kot prej, vzibudile politične poteze svetovnih sil, temveč je diskusija o njem ostala omejena na izmenjavo diplomatskih not med Rimom in Beogradom, na izjave jugoslovanskih in italijansikih državnikov in na medsebojno časo- pisno polemiko. To dejstvo ima najbrž svoje vzroke in upravičuje domnevo, da ne gre :za slučajnost, ‘.pač pa za poizkus, da se išče in morda tudi najde rešitev tržaškega vprašanja v neposrednem sporazumevanju med Jugoslavijo in Italijo. Značilno je glede tega stališče Italije. Stališče Italije Ze mesece se vodi z italijanske strani premišljena in intenzivna propaganda, ki ima za cilj rešitev tržaškega vprašanja čisto enostransko, v italijanskem smislu. Začenši s številnimi članki v italijanskem časopisju v Trs tu in v Italiji, pa preko znaine resolucije v tržaškem mestnem svetu, preko manifestacije v gledališču »Politeama Rossetti« in govorov italijansikih politikov v Chioggi in Benetkah, je vse izizve-nelo v zahtevo, da se celotno Svobodno tržaško ozemlje pripoji Italiji. Svoj končni izraiz je ta zahteva dobila v nedavnem govoru italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze v Milanu. Grof Storža je pomembna osebnost v evropskem svetu. Kot državnik, diplomat in politični pisatelj uživa ugled, tki sega daleč preko meja Italije. S svojim delovanjem za tesnejše sodelovanje ev- ropskih držav, preko dosedanjih oriki'h državnih in nacionalnih na-ziranj teži grof Sforza očividno za tem, da bi ravno v tem oziru ostalo njegovo ime vidno zapisano v evropski zgodovini. Kadar ocenjujemo izjave grofa Sforze, ne gledamo torej na njega samo kot zunanjega ministra Italije, ampak tudi kot na sogiradjte-lja nove Evrope. V Sforzovem govoru v Milanu imamo brez dvoma izraženo končno stališče današinje Italije. Na kratko rečeno pomeni to stališče, da zahteva Italija celotno Svobodno tržaško ozemlje, morda samo s kakšnimi brezpomembnimi popravki meja v korist Jugoslavije, in sicer na podlagi znane izjave treh zapad-nih sil, ZDA, Velike Britanije in Francije z dne 20. marca 1948, in na osnovi narodnostnega načela in volje prebivalstva. Tristranska izjava od 20. marca Ko zahteva za Italijo celotno Svobodno tržaško ozemlje, se tudi grof Sforza sklicuje na tristransko' izjavo z dne 20. marca 1948. V tem oziru pa vsebuje milanski govor grofa Sforze na videz malenkostno in vendar zelo pomembno posebnost. V vseh mogočih varijan-tah smo idoslej slišali o tej izjavi govoriti kot o ibianko-menici, ki jo je s tem Italija dobila od treh velesil, o nepreklicnem predlogu, o svečani obljubi, končno celo kot o definitivni Obvezi itd. Se 1. marca letos je predsednik vlade De Gaspe-ri, govoreč o tej izjavi 'pred italijanskim senatom, poudaril, da predstavlja svečan predlog, ki je ravno po zaslugi grofa Sforze dobil značaj svečane, nepreklicne obveze. Grof Sforza je v zadnjem svojem govoru v Milanu postavil stvari na pravo mesto. Ni govoril več o končni obljubi, še manj o kaki svečani obvezi, temveč je poudaril, da gre samo za izjavo treh za-padnih velesil. Izjava predstavlja samo mišljenje, kateremu se kvečjemu lahko pripisuje značaj enostranskega predloga. To je bistvena razlika in grof' Sforza je gotovo svoji deželi napravil veliko uslugo, da je to vprašanje končno razčistil. Ze zaradi tega, da se iz napačnega in neupravičenega tolmačenja ne ustvarjajo nezdrave iluzije. Ne bomo se spuščali v razmotri-vanje, ali je bila ta izjava sredstvo za vplivanje na izid državnozborskih volitev z dne 18. aprila 1948., ali me. Cas, mesto in način, kako je izjava bila podana, tako razlago pač dopuščajo. Ne more pa biti prav nobenega dvoma, da za vse tri zapadne velesile glede tržaškega vprašanja mimo te izjave obstojajo čisto določene in jasne o ib v e iz e . Te obveze so nastale za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo is podpisom in ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo, ki je danes v polni veljavi in s katero je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje kot neodvisna in samostojna državna tvorba. Ta obveza ni bila miti v najmanjši meri impremenjena z imenovano tristransko izjavo, niti more enostranski predlog treh od enaindvajsetih podpisnikov mirovne pogodbe na tem mednarodnopravnem stanju kair koli izpreme-nitl. Zato kaj čudno zveni, da se na podlaigl take izjave postavljajo zahteve in izvajajo pravice Italije do STO-ja. Ne glede na to pa drži na drugi strani dejstvo, da se je mednarodni položaj za Trst, po 20. marcu 1948, bistveno Spremenil. Mnogo vode je od tedaj poteklo po Timavu, in tudi za presojo tržaškega vprašanja so nastopili povsem novi vidiki, no- vi predvsem glede na evropsko vlogo Trsta. Tedaj je Trst za zaipadni svet predstavljal važno postojanko na njegovi vzhodni fronti. Danes spričo spremenjenih razmer, pričenja Trst polagoma zavzemati njemu po geopolitičnem in gospodarskem položaju pripadajoče mesto v tem delu Evrope. Razvoj je v teku, motiti ali pa celo prekiniti ga, bi pomenilo ne razumeti pomembne vloge, ki je Trstu po naravi namenjena pri bodoči ureditvi Evrope. Trst je pripadal in bo vedno pripadal gospodarskemu sistemu svojega naravnega zaledja kot gospodarsko središče in najvažnejše pristanišče. Razvoj med obema svetovnima vojnama je jasno dokazal, da v mejah Italije te svoje’naloge ne more izvrševati. Gospodarski razlogi so .že splošno znani. Zadržimo se pri političnih. Da bi Trstu zagotovila potrebno gospodarsko zaledje, je bila Italija prisiljena na politično in gospodarsko ekspanzijo v smeri srednjeevropskega in evropskega jugovzhodnega prostora. Končni. uspeh te ekspanzije je pokazala druga svetovna vojna. Italija je že pred drugo svetovno vojno. nastopala v tem prostoru kot nezaželjen, nepoklican in za mirno sožitje med narodi škodljiv element. V končni fazi je nastop Italije dobil značaj napadalca in osvajalca. Z ognjem in mečem je Italija poskušala zagotoviti Tirstu potrebno gospodarsko zaledje. To so dejstva, ki se ne dajo zmanjšati tudi z opravičili, da ije to zakrivil fašizem. Fašizem je samo dosledno izvajal posledice iz stanja, ki ga je ustvarila Rapalska pogodba, pri kateri je grof Sforza i-mel odločujočo besedo. Ko danes grof Sfoiiza izopet zagovarja vrnitev Trsta Italiji, zahteva s tem dejansko, da bi se na tem prostoru ponovile, v poslabšani obliki, razmere po prvi svetovni vojni, ki so Italiji nujno morale prinesti neuspeh. Brez ozira na popolno neupravičenost teh ekspanzionističnih teženj v smeri vzhoda iz 'narodnostnih vidikov, ta ekspanzivnost ni v skladu ne s političnim, ne z vojaškim, ne z gospodarskim potencialom, s katerim Italija razpolaga In s katerim v lastnem interesu in v interesu skladne evropske ureditve konično mora stvarno računati. Narodnostno vprašanje]STO-ja Grof Sforza /zagovarja pripadnost STO-ja k Italiji tudi iz narodnostnih razlogov. Govoril je o STO-ju kot o nesumljivi čisto italijanski zemlji. Grof Sforza je dober poznavalec slovanskega Jugovzhoda. Čudno torej, da ne pozna dejanskega narodnostnega stanja na Svobodnem tržaškem ozemlju. Saj je vendar splošno znano dejstvo, da na področju A pretežno italijanski značaj neha že v vseh predmestjih Treta in da pričenja1 strnjeno slovensko ozemlje že v njegovi zgornji okolici. Ce pa grof Sforza morda misli na veliko italijansko večino tržaškega centra, bi pri tem ne .smel prezreti, da je to stanje nastalo, po zaslugi,' ali pa po krivdi — kakor kdo želi — fašizma, ki je s popolnim uničenjem gospodarske podlage tržaških Slovencev in s preganjanjem vsega, kar je bilo slovenskega, primoral desettisoče tržaških Slovencev na emigracijo. Kdor hoče ostati dosleden in nepomirljiv v obsojanju fašizma, bi tudi ne smel kovati političnih argumentov iz krivic, .povzročenih od fašističnega režima. Kar velja iza Trst, velja sicer tudi za Skoro vsa mesta na področju B STO-ja. Razen v bujskem okraju iso vsi Italijani zbrani v glavnem Samo v obrežnih mestih Koper, Piiran, ilžola in Umag. Ze čisto neposredno izaledje teh mest je popolnoma slovensko in hrvatsko. Gotovo ne more služiti evropskim koristim, če se kdor koli glede na rodnostnega stanja na tem olzemlju še vedno poslužuje očividnih nere- #'za Italijo, pozablja grof Sforiza očividno še na druge okol-nosti. Narodnostne meje se na STO-iju lahko zelo točno začrtajo. In kar velja za Italijo, mora očividno veljati tudi za Jugoslavijo. Zahtevati novo rešitev tržaškega vprašanja po narodnostnem načelu in mimo mirovne pogodbe pomeni, da Italija lahko zahteva za sebe narodnostno in s tem državno mejo na področju A, ki bi začenjala nekje pri Barkovijah, šla preko Rojana, Skorklje, Sv. Ivana, Kolonkcrvca in končala nekje pri Skednju. Na področju B bi pa ta meja pričenjala in končala nekje pred mestnimi vrati Kopra, Pirana, Ižole in U-maiga. Zelo dvomimo, da bi bilo italijanskemu .prebivalstvu teh mest s tako razmejitvijo posebno ustore- Volja prebivalstva Grof Sforza se v svojih izjavah sklicuje na »ganljive« tržaške u-pravne volitve — kot ijih sam imenuje — in na pobožno vzklikanje prebivalstva STO-ja po vrnitvi k materi domovini. Kar se tiče upravnih volitev na področju A, se jim v nobenem primeru ne more priznavati plebiscitarnega zinačaja, ker kot take niso bile niti razpisane. Ne glede na to, je resnica, da so pri volitvah imele volivno pravico osebe, ki jim ta pravica v nobenem pogledu ni pripadala. V smislu polnoveljavne mirovne pogodbe bi se bila pač smela priznati voliv-na pravica samo tistim osebam, katerim po besedilu in po duhu te mirovne pogodbe pripada pravica do državljanstva STO-ja, torej osebam, ki so 10. junija 1940 imele na tem ozemlju svoj domicil. To velja za področje A kot za področje B. Na področju A pa so dobili volivno pravico vsi italijanski držav- ljani, ki so 15. septembra 1947. imeli na tem področju priznano stalno rezidenco. S tem so dobili volivno pravico desettisoči italijanskih državljanov in drugih Italijanov, posebno iz Istre in Dalmacije, katerim po duhu in po smislu dn-ločb mirovne pogodbe ta pravica ni pripadala. Kljub temu je — kot je grofu Sforzi gotovo znano — volilo 40 odst. prebivalstva tega področja za liste, ki so imele v svojih volivnih programih zahtevo po brezpogojni ohranitvi in popolni ustvaritvi STO-ja. Ne bo težko izračunati, kakšen izid bi bile imele te volitve, če bi bile volile samo tiste osebe, katerim ta pravica pripada. To so dejstva in to je objektivno dejansko stanje, ki bi jih moral upoštevati vsakdo, kdor želi dejansko, da se razmere ,na tem ozemlju uredijo na pravilnih in pravičnih osnovah. STO edino mogoča rešitev Zdi se nam, da so poskusi reševati tržaško vprašanje mimo mirovne pogodbe že do sedaj dali dovolj jasne negativne uspehe. Zaradi tega ne dvomimo, da bo polagoma, a vedno jasneje zmagovalo spoznanje, da je kompromisna rešitev tega vprašanja v smislu mirovne pogodbe tudi še danes v skladu s političnim, gospodarskim in narodnostnim stanjem. iMorda bodo ravno te iakušnje dovedle obe sosedni drtžavi do spoznanja, da je v doglednem času vsaka rešitev tega vprašanja mimo mirovne pogodbe nemogoča. S tem bi bila dana podlaga za stvarno sporazumevanje med obema državama na edino mogoči osnovi, namreč v okviru popolne ustvaritve STO-ja in priznavajoč hkrati Trstu njemu lastni iznačaj: da namreč Trst ne predstavlja zgolj italijansko in jugoslovansko, temveč tudi evropsko oziroma srednjeevropsko vprašanje. Statut STO-ija nudi široke možnosti, da se ravno pri končni ureditvi vseh vprašanj, ki bodo v zvezi z ustvaritvijo STO-ja, sporazumeta obe državi za sodelovanje na vseh področjih. Nihče pri tem ne bo imel pravice, da obema sosedoma STO-ja, kot najbolj prizadetima državama krati prvenstveni vpliv na vseh področjih. Prepričani smo tudi, da bi takšno reševanje tržaškega ozemlja nudilo tudi dragocen doprinos k evropskemu miru, in ne vidimo razloga, zakaj bi takšna rešitev ne bila v akladu z nacionalno častjo ene ali pa druge strani. Iz tajništva Akcijskega odbora za-obrambo Svob. trž. ozemlja Ali si že storil svojo narodno in socialno dolžnost? Slovenci, spominjajte se Slovenskega dobrodelnega drnitva ob veselih in ža* lostnih dogodkih življenja. Darove v denarju in blagu lahko polljete po poSti ali oddaste osebno v uradu druitva, v ulici Machiavelli 8t. 22, vsak torek od 10. do U. ure in vsak petek od 15. do 16. ure. Od srede do srede. 5. APRILA: Maršal Tito razlaga voditeljem predvojaške vzgoje in predstavnikom Zveze borcev pomen predvojaške vzgoje v Jugoslaviji. — Monarhist Van Zeeland je dobil mandat za sestavo nove belgijske vlade. — V Indoneziji je prišlo do nove vstaje, ki jo baje vodi bivši narednik prve britanske padalske divizije. — Skrbniški svet OZN je sprejel statut o internacionalizaciji Jeruzalema. — V Pragi so obsodili na težke zaporne kazni 10 opatov in menihov, obtoženih veleizdaje. — Nemška vlada ni navdušena za vstop v evropski svet. 6. APRILA: Na beograjski univerzi so imenovali za častnega doktorja podpredsednika severnoameriške napredne stranke Johna Rog-gea. — Zveza novinarjev Jugoslavije je izstopila iz mednarodne novinarske organizacije. — Avstrijske stranke se protivijo izvolitvi Slovencev za vaške sodnike. — Zahodna Nemčija bo odprla v svetu 43 konzulatov. — Opozicionalec Foster Dulles je postal svetovalec severnoameriškega zunanjega ministra Achesona. — Italijanska vlada se protivi nameravanemu obisku severnoameriškega poslanika v Beogradu Allena svojemu kolegi v Ri-mu. 7. AiPRILA: Ravnatelj jugoslo- vanskega obveščevalnega urada Dedijer izjavlja, da med Jugoslavijo in Italijo ni nobenih pogajanj v zvezi z vprašanjem tržaškega o-zemlja. — V ZDA so pripravili petletni načrt za podvojitev števila rezervistov. — Pri OZN so podpisali mednarodno konvencijo za postopek o proglasitvi za mrtve. — Severnoameriški poslanik v Beogradu Allen se zaenkrat odpoveduje potovanju v Rim; to je dosegel italijanski poslanik v Washingtonu Tarchiani o priliki protestnega razgovora s podtajnikom za evropske zadeve Georgem Perkinsom. — U-soda belgijskega kralja Leopolda bo odvisna samo od dveh glasov belgijskega parlamenta. 8. APRILA: Maršal Tito je izjavil dopisniku londonskega »Ti-mes«-a, da tržaško vprašanje pri urejevanju odnosov med Jugoslavijo in Italijo ni na prvem mestu m da bo rešeno tako, da bo možno sodelovanje med obema državama. — V Milanu pa je italijanski zunanji minister Sforza istočasno obširno govoril o odnošajih med obema državama in postavil kot osnovo pogajanj za sporazum vrnitev Italiji vsega tržaškega ozemlja, nakar bi Italija pristala na razne obmejne korekture in druge trgovinske, carinske in prosvetne dogovore. — Uradna jugoslovanska obveščevalna agencija »Tanjug« pa izjavlja, da je na podlagi takih italijanskih zahtev nemogoče rešiti tržaško vprašanje. — Sklenjen je bil trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Švico. — Jugoslavija je izročila Bolgariji protestno noto zaradi «-prizoritve sofijskega procesa. 9. APRILA: Beograjski tisk od-klanja Sforzove predloge glede rešitve tržaškega vprašanja; »Borba* trdi, da so ti predlogi izsiljevalni poskus in da Jugoslavija ne bo nikoli pristala na koncesije ozemeljskega značaja. »Tanjug« pa ugotavlja, da v Rimu nimajo nobene želje, da bi prišlo do sporazumne rešitve vseh spornih zadev med o-bema državama. - »M3* 10. APRILA: Upravnik Marshal-lovega načrta Hoffman bo verjetno dal ostavko na svoje mesto zaradi spora z Veliko Britanijo glede evropske plačilne zveze. — V Indiji grozijo komunistom z izrednimi u-krepi. — V Bujah na jugoslovanskem področju STO-ja je bilo veliko zborovanje Istranov, ki so protestirali proti Sforzovim predlogom; zborovanja se je udeležil tudi hrvaški minister Dimfnič. — Francoski politični krogi ugotavljajo, da je tržaško vprašanje glavna ovira za sporazum med Italijo in Jugoslavijo in da je zato najbolje, če ostane zaenkrat še vse pri starem. — Ameriški politični krogi pa trdijo, da je jugoslovanski odgovor trenutno razbil možnost sporazuma med obema državama in da se bodo razgovori med njima nadaljevali po premostitvi sedanjih taktičnih zaprek. — Angleški krogi bi želeli preprečiti vsakršno ponižanje jugoslovanske vlade pri reševanju spora z Italijo, ker je za Zahod italijanska komunistična in fašistična nevarnost večja nego sedanji jugoslovanski komunistični režim. IZ JUGOSLAVIJE Najmerodajnejši 1 ist angleške zunanje politike, poluradni »Times«, je objavil pred dnevi razgovor, ki ga je imel njegov beograjski dopisnik z maršalom Tiitom. To objavo je ispremljal s primernim uvodnikom. Ker iso nam dosedaj na razpolago samo izvlečki, ki so jih objavile razne agencije in časopisje, bomo o vsebini članka in izjav obvestili naše čitatetlje čim nam bodo na razipolago originali. Vsekakor pa je 'zanimivo, da posveča angleško javno mnenje tako veliko pažnjo Jugoslaviji prav v sedanjem kritičnem trenutku njenih odnosov z Italijo. Teroristično delovanje .Ljubljansko okrožno sodišče je razpravljalo v Šoštanju v dneh 22., 23. in 24. marca in obsodilo 14 članov teroristične skupine, ki si je nadela ime »Križarska vojska Slovenije«. Po obtožnici se je že lata 1946. pojavil v soštanjskem okraju mož, ki se je izdajal za »majorja« in voditelja Ikrižarske vojske. Pridružili so se mu še druigi in ustanovili teroristično četo v okolici Belih vod, v svojem znaku pa so imeli križ in polumesec; talk je bil tudi njihov ižig. V načrtu so imeli miniranje prog in viaduktov, napadali Bo poštene tonete in politične funkcionarje. Na listi so imeli najvidnejše aktiviste in (kot prva žrtev je padel aktivist Travničkar. »Majorju« so Se pridružili Ivan Fodrižnik, Franc Požar, bivši partizan in sedanji vodja čete, Alojz Stropnik (ki je šel v Ljubljano iskat izvedo a. nekim tujim konzula tam) , 'Ivan Sumah, Anton Slovič in Ivan Podrižnik (iki je imel »oficirski« čin). Aktivno pa so sodelovali še Goršek, Jazbec, Hrastnik, Nahtigal iin Medved. Jože Andrejc je dajal poituho, Ivan Peričnik pa .navodila tza napade na aktiviste. Obsojeni so bili: Franc Požar, Miha Sumah, Ivan Podrižnik in Ivan Peričnik na smrt z ustrelitvijo, ostali pa na 2 do ,18 le* ječe. Kljub t gospodinjske pomočnice in bolničarke. Sprejete osebe bodo imele prost prevoz v Kanado, kanadska vlada jim bo zajamčila zaposlitev najmanj za eno leto. Izselitev v Cile je odprta za samske ali poročene može. Podrobnejša Obvestila v zvezi s tema dvema izselitvenima možno-stima daje IRO centeir, Izseljeniški dom (Casa deirEmigrante), irst, dnevno od 8.30 do 12.30 ure in od 14. do 18. ure. ministra Achesona bo zaradi tega lahko mnogo uspešnejše. Modri sklep obeh glavnih ameriških strank bo nujno znatno pripomogel k (poravnavi nasprotij, ki so se v zadnjem času pokazala posebno v pogledih na vprašanja Kitajske in Azije sploh. Republikanci so namreč očitali Achesonu, da je prav za prav posredni krivec tamkajšnjih komunističnih uspehov. Ne smemo pozabiti, da so republikanci najostrejši nasprotniki komunizma in so Acihesonu tudi očitali, da 'ima nskaj prijateljev, ki so bili obsojeni zaradi svojega filokomuni-stične.ga delovanja in mišljenja. Časopisne polemike, ki so se ob tej priliki razvile, nikakor niso koristile zaupanju v trdnost in premočrtnost ameriške zunanje politike. Zato ne pretiravamo, če rečemo, da je visa možnost za utrditev in okrepitev zahodne Evrope in za o-mejitev komunističnega pritiska v Aziji odvisna od tega, da puste A-meričani v odnosu do svetovnih vprašanj ob strani vse svoje strankarske težnje. Zadržanje in vodstvo Amerike je bistveno važno za stvar svobode. Truman je ravnal zelo modro, ko je v zunanje ministrstvo postavil .zaupnega republikanca, ki naj (zagotovi izvajanje sporazumne dvostrankarske politike, katera naj ibo neodvisna od notranjih političnih trenj. Stališče ameriškik oblastev do čBfihiii begmcBi V odgovor na češkoslovaško protestno noto glede treh češkoslovaških letal, ki so 24. marca pristala na ameriškem vojaškem letališču v Monakovem, so ameriška oblastva izrazila željo, da bi mogli tudi ameriški državljani biti deležni na Češkoslovaškem takega ravnanja, kakršno je čakalo potnike češkoslovaških letal. Češka vlada se pritožuje v svoji noti, da so češke državljane zasliševali in da niso o dogodku takoj obvestili češkoslovaškega konzula v Monakovem. Ameriško veleposlaništvo v Pragi je odgovorilo s posebno noto. V njej opozarja češko vlado, kako sta bila dva ameriška vojaka, ki sta zašla čez češko mejo, zaprta od 9. septembra 1948 do 5. aprila 1949, ne da bi jima dovolili kakršen, koli stik z ameriškimi oblastvi. Nota nadalje spominja na dva ameriška misijonarja, ki so ju pred kratkim zadržali v ječi štiri tedne brez stika z zunanjim svetom, mato pa so ju izgnali iz države. Veleposlaništvo nadalje izjavlja, da mu ni znano nobeno določilo mednarodnega prava, ki bi prepovedovalo merodajnim oblastvom nekega področja izpraševati tuje državljane, ki bi prišli zakonito ali nezakonito na to ozemlje, prostovoljno ali proti svoji volji. Glede izgona osmih pilotov, ki ga je zahtevala češka vlada, se bodo ameriška oblastva uprla, ker bi izročitev beguncev češkoslovaškim oblastvom zaslužila zgražanje vsega človeštva. Pač pa bodo vmila Češki letala in če se češkoslovaška vlada me bi upala poslati lastnih pilotov preko svojih meja, bodo letala lahko pripeljali ameriški piloti. Desti s Tržaškega Preklic ZVU Zavezniška vojaška uprava odločno zanika vesti o nameravanem iakrcevanju ameriškega orožja za Italijo v tržaški luki. Slev. prosvetna matica Slovenska prosvetna matica priredi v soboto ob polosmi uri zvečer predvajanje izbranih prosvetnih filmov v Ricmanjih, in siceT na prostem (na trgu blizu cerkve). Na isporedu so naslednji filmi: 1) delovanje osrednje knjižnice v New Yoriku, 2) gospodarska obnova v Evropi (v barvah), 3) pomen in važnost cepljenja za človeško zdravje (v barvah), 4) umno pridelovanje koruze in 5) zabavni film za mladino. Motorske dirke na Monte-feelu Na velikonočni ponedeljek so bile na Monteibelu mednarodne motorne kolesarske dirke, ki so se jih udeležili najboljši dirkači Avstrije, Italije, Jugoslavije in STO-ja. Štiri težje nesreče, ki so se pripetile dirkačem, so precej motile razpoloženje .zelo številnih gledalcev, Med ponesrečenci je tudi jugoslovanski prvak Mrak, ki si je zlomil stegnenico in leži v tržaški bolnici. Edino Mrak bi bil enakovreden tekmec izrednemu avstrijskemu dirkaču Dirtlu, ki je s svojo vratolomno drznostjo na krivuljah zadivil vse gledalce in močno nadkrilil vse tekmovalce. Pri dirki za lahke motorje je zmagal naš tržaški rojak Danilo Sirca. Zboljianje železniškega prometa Ukaz štev. 54 ZVU, ki proglaša ozemlje proseške postaje v občini Zgonik, ki spada pod katastralno občino Gabrovica, iza javno koristno, določa to ozemlje tudi za zgraditev vkretnice, za izboljšanje ranžirne postaje na Proseku in olajšanje (železniškega prometa skozi to postajo. Šola za ribiče Pred kratkim podpisani ukaz Zavezniške vojaške (uprave štev. 53 spreminja ukaz 175 'z dne 2. marca 1948 tar uvaja na tržaški ribiški šoli poseben [praktični tečaj za pooblaščene ribiče. V ta namen bodo učenci dobili začasno delavsko knjižico za pomorščake in bodo vanjo vpisani kot navadni mornarji. Na podlagi tega smejo spremljati ribiške ladje kot člani posadke. Po uspešno napravljenem končnem izpitu bodo učencem v njihove knjižice zabeležili oceno. Draga seja spomladanskega zasedanja obč. sveta v Nabrežini Pretekli torek dne 11. t. m. je bila v Nabrežini druga seja občinskega sveta. Takoj pri otvoritvi seje .je župan naznanil, da je prejel od zastopnikov SIAU novo resolucijo in to kot nekak protest proti morebitnemu razkladanju orožja v tržaškem pristanišču. Ker je bila večina ,za to, da se o resoluciji takoj razpravlja, in ker so zastopniki SIAU to tudi zahtevali kljub temu, da je isti dan ZVU uradno naznanila, da se to orožje ne bo v Trstu razkladalo, je župan odprl razpravljanje o tej resoluciji. Prvi se je oglasil k besedi zastopnik italijanske skupine g. Bandini, ki je naglasil, da medtem ko tu nekateri zahtevajo, da se v korist miru ne sme razkladati v Trstu orožja, so ravno isti, ki vzklikajo in poveličujejo neko drugo armado, ki oborožuje vse države vzhodne Ev rope. Odbornik Terčon je izjavil, da ne vidi iskrenosti v tej resoluciji, ker kjer ima vlado v rokah komunistična stranka, ni nikjer opaziti, da bi se razoroževali, ampaik ravno nasprotno; dalje je omenil, da prihaja to orožje na podlagi atlantskega pakta, ki je obrambnega značaja, a ne napadalnega. O-bema je odgovoril odbornik Slavec. Pri glasovanju je bila ta resolucija z 9 proti 7 glasovi odbita. Prešli so nato na resolucijo 'za obrambo STO*ja, katero je predložila skupina SDZ. Po kiratkl debati so prešli na glasovanje in je bila ista z 9 glasovi proti 6 odbita. Takoj nato je prišla na vrsto enaka resolucija SIAU, ki je bila z 10 glasovi proti 5 tudi odbita. Tu je treba omeniti, da so se že pri prvi seji dogovorili, da bodo postavili enotno resolucijo, ki bi bila lahko od vseh treh slovenskih skupin sprejeta, a kljub pozivom zastopnika SDZ in trikratni obljubi s strani zastopnikov SIAU, da se bodo na veliki petek zvečer v ta namen sesitali, ni prišlo do sestanka, in se gospodje tovariši za to niti opravičili niso! Tudi zastopniki Ljudske fronte so glasovali proti resoluciji kljub temu, da so na sestanku, ki so ga imeli z zastopniki SDZ, svečano zagovarjali, da Be popolnoma strinjajo iz resolucijo, ki je bila v njihovem smislu popravljena. Gotovo so tik pred sejo dobili druga navodila od višjih glav in reveži so morali nato svoje mišljenje nadomestiti z diktiranimi navodili... Ti ljudje niso ljudski zastopniki, ampak zastopniki Babičevih ukazov! Ker je tu le alternativa: ali Svobodno ozemlje ali Italija, je treba tolmačiti, da so oni za Italijo, ker so glasovali proti Svobodnemu ozemlju. Tu naj pa naši ljudje sami sodijo, saj lahko vsak pameten človek vidi, kako s svojimi frazami varajo naše slovensko ljudstvo. Po teh resolucijah so prešli na poziv partizanov za mir, ki je bil soglasno sprejet. Nato so prečitali spomenico o stanju upokojencev in so tudi tu sprejeli soglasno resolucijo, ki paziva višja oblastva, da povoljno uredijo položaj vseh upokojencev. Prešli so nato na 7. točko dnevnega ireda o izvolitvi občinske komisije za krajevne davščine. Poročevalec Terčon je pojasnil odlok ZVU, ki na novo urejuje te komisije. Komisija sestoji iz 15 članov, od katerih jih 5 izvoli občinski svet, 5 jih imenuje področni predsednik, a 5 Trgovsko obrtna zbornica. Zastopniki raznih skupin so se sporazumeli za skupno listo, ki je bila 60-glasno sprejeta. Izvoljeni so: Marizza Josip, Nabrežina; Milič Ivan, Nabrežina; Kralj Jože, Slivno; Gruden Josip, Devin; Bandini Sergio, Nabrežina. ,t O gradbenem pravilniki je poročal odbornik Slavec. Pojasnil je ta pravilnik in predlagal, naj se v njega še dostavi nekaj določb v korist naši kameni industriji. Po tem predlogu, ki je bil soglasno sprejet, bi morali pri določenih stavbnih delih uporabiti nek odstotek delanega kamna. Pri tem je tudi predložil resolucijo, v kateri se poziva ZVU, naj prisili tudi v mestu pri vseh stavbnih delih, da se rabi gotov odstotek delanega kamna, kakor že saim zakon predvideva. Tudi ta resolucija je bila sprejeta soglasno, nakar je župan zaključil sejo. Prihodnja seja bo v ponedeljek dne 24. t. m. ob 16. uri. Predpisi o zapiranju hišnih vrat ia razsvetljavi vež ter etopniič V skladu ,z obvestilom štev.19, ki je ibilo pred kratkim podpisano, zahteva ZVU, da se izpolnjujejo določila ukazov, ki se nanašajo na zapiranje hišnih vrat in razsvetljavo vež teT stopnišč. Obvestilo štev. 19 opozarja na člen 61. enotnega zakonika ea javno varnost, ki je bil odobren s kraljevim dekretom z dne 18. junija 1931, kakor tudi na ukaz, ki ga je v zvezi s to zadevo izdala kvestura v Trstu dme 20. novembra 1933. Fotografska razstava v za-vezniSki čitalnici V zvezi z velesejmom britanske industrije v Londonu in Birminghamu (od 8. do 19. maja 1950) je čitalnica v ulici Trento 2 priredila fotograisko razstavo najvažnejših novosti lahke in težke industrije. Razstava je odprta od 10. do 13. in od 15.30 do 20.30 ure. Vstop prost. Na razpolago je velesejem-ski vodič. Božičaa nagrada za brezposelne Pred kratkim podpisani ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 51 določa, da bodo imeli brezposelni delavci pravico do božične nagrade, ki bo znašala šestkratni znesek dnevne podpore, če prejemajo kako pomoč ali brezposelno podporo za katero koli dobo od 18. decem» bra in vključno 24. decembra tega leta. Gradnja Šolskih stavb Nova šola pri Sv. Andreju v Trstu bo končana v treh mesecih 2 ozirom na pogodbo, ki jo je sklenil pred kratkim oddelek za javne naprave ZVU. Istočasno je oddelek sklenil pogodbo za gradnjo občinskega šolskega internata v Mavhi-njaih. Obe pogodbi sta sklenjeni za približno 16,587.000 lir Pri delih na podlagi teh pogodb bo zaposleno okoli 40 ljudi nekaj mesecev. Mizarska dela v šoli pri Sv. Andreju bo izvršilo tržaško stavbeno podjetje ftiosa za približno 10 milijonov 248 tisoč lir. Solo so začeli graditi v juniju 1949. Sola ima centralno kurjavo in prostora za 600 učencev v 15. .razredih. Ima tudi velikio dvorano, obednico, kuhinjo in dispenzar. Zidarska dela za šolski internat v Mavhinjah v nabrežinski občini bo izvršilo tržaško stavbeno podjetje Urbani-Pacor za približno 6,339.000 lir. Sola bo končana v približno šestih mesecih in bo imela prostora za približno 50 učencev. Po načrtih bo imela velikio igralnico, dva razreda, obednico, kuhinjo in kopalnico. P O M L A J E VA N J E OSVOBODILNE FRONTE V teh atomskih čas.iih je za ubogo časnikarsko paro res hudo obešati ee sproti za množičnimi dogodki, e katerimi muhasta usoda tako o-brlno krmi današnji človeški rod. Tako je samo .za las manjkalo, da nismo prezrli svetovnega dogodka v samem središču našega mesta: I. kongresa komunistične OF Branko Babičeve prenovljene izdaje. Pa tudi, če bi že na sam kongres pozabili spričo obilice življenjsko važnih vprašanj, ki sproti postavljajo naše mesto v žarišče svetovnega zanimanja, kakor n. pr. vprašanje vrabcev na drevoredu, ali zasedanje Julijskega parlamenta v Eos-settiju, vprašanje Najlon zaves proti .burji pri Fernetičih itd., bi to še ne bila taka nepopravljiva škoda. Ali prezreti množične delegate iz cone B in ves možganski trust št. 2 KP vseh Slovencev, to bi bilo pač skrajno nespoštljivo in negostoljubno obnašanje za vsakega olikanega Tržačana. Res je, da je današnja OF z vsemi pomlajevalnimi hormoni vred trdovratno ostala neznatno veteransko društvene, ki živi in se prebija skozi ta nehvaležni svet z moralnimi in tvamimi pokojninami nekdanje ljudsko-pridobilne preteklosti, toda »mrtvih ne obrekujemo« to zatrjevali staTi Latinci... Predvsem moramo razodeti svetovni javnosti vseh celin, da je na kongresu OF prvi spregovoril sam tov. Branko Babič, njen zakoniti oče, babica in boter v eni osebi; njen edini rednik, pokrovitelj in tudi bolničar. Za vse te zgoščene delavnosti — po komunistično — funkcije je končno tudi tov. Branko prejel svojo izročilno okrajšavo. Pet let je z največjo nestrpnostjo čakal na odločitve strogega leninistično - stalinovskega ceremonijela, ki zamenjuje reakcionarne pridevke: vitez, baron, grof itd. v progresivno poimenovanje partizanskega plemstva. Z vsem miu je postregla pridobitna revolucija. Z ljudsko -šolske izobrazbe ga je bliskovito pognala na najvišji pločnik človeškega dognanja, z navadnega vojaka ga je kot kraljeviče in cesarjeviče porinila naravnost med štabne oficirje, iz rednih dinarjev gnile Jugoslavije ga je vrgla v astronomske višave progresivne valute; navrgla mu je nekdanjo fašistično vilo in ga opremila z orjaškimi a-jneriškimi avtomobili, s partizanskim plemstvom pa je nekam sum ljivo odlašala. No, končno je prišla tudi ta velikonočna pisanica; pirh je tu! Ne bomo mučili čitateljev s pritiskom radovednosti; naj pade zavesa! Branko Babič — Bavtoav, Tako je odločil komunistični dvor in tako naj ostane za vse večne čase! Številnim čestitkam se seveda pridružujejo vse množične orgaini-aacije OF in vsa svetovna ljuidisko-demokratična javnost Babičeve linije. Toliko mimo grede, da zadostimo vsem časnikarskim dolžnostim! Torej tov. Bavbav je spregovoril. Dokler je s svojim imenom še Sameval in mu še niso prilepili komunistično — plemenitaškega imenskega repka, se je produciral (bolje. reproduciral) v glavnem le po potrpežljivih stolpcih »Primorskega dnevnika«, ki nikoli ne skopari s papirnimi premoženjskimi deli narodne imovine. Z visokim imenovanjem pa je hkrati prišel ukaz, da mora svoje genijalne državniško - politične zamisli prebirati sam pred ljudskimi množicami, ker da jih zdravi čitateljski želodci OF ne prenašajo brez motenj. Ljudsko zdravje pa je prva zapoved v krajih in ob časih različnih živilskih jiakaznic, različnih apetitov in različnih plač. Stari reakcionarni profesorji žur-nalistilke so nas učili, da moramo prebirati vsaj tisk nasprotnikov, če se že lastnega otepamo (danes trdijo na levi in na desni ravno nasprotno!), in ker tudi v teh načelih stopamo po starih poteh, smo na samo cvetno nedeljo radovedno poškilili v lonec ofarske kuhinjske umetnosti. Predvsem nam je tov. Bavbav zaupal, zakaj so bili pri veteranski OF tako nujno potrebni pomlajevalni hormoni, ne da bi pri tem seveda izdal tudi skrivnosti uspeha. Pa to so državno - komunistične tajnosti, ki spravijo kaj lahko komunističnega imenitnika pred državnega ljudskega tožilca... Med drugimi nujnimi potrebami pomlajevanja je tov. Bavtoav v funkciji babice, ki briizjga umetne moči v ostarela bedra, ugotovil tudi »zbiranje ostankov slovenske reakcije in njihovo organiziranje, ki je bilo usmerjeno na razbijanje politične in nacionalne enotnosti Slovencev, ustvarjene v teku na-rodno-osvobodilnega boja v okviru OF«. V resnici moramo priznati, da je predrzno in naravnost rdečekletno, da se komunistično vistousmerjeva-nje po vzorcih velikega Hitlerja ni moglo in se ne more uveljavljati na tej trmasti zemlji STO-ja. Zapeljivo. zala za rdeče imenitnike izredno dolbičkanosna ( komunistična uniforma je po kratkem času postala ,za navadne zemljane kar sama po sebi prisilni jopič, ki ga na tem dobrem zraku osebne prostosti pridno slačijo tudi zadnji mrz'in-ci, katerim resnično poštenje poganja kri v nepokvarjeno slovensko vest. Res je skrajno nehvaležen slovenski narod na STO-ju, ki ne poljublja valptovega biča, ki ne obožuje pištole, ki mu je uibila očeta, mater, brata, hčer; ki se ne klanja tistemu, ki ga je izropal zadnjega prihranka, ki mu je odpeljal zadnji rep iz hleva, ki mu je lastnega o-troka prevzgojil za ovaduha, ki mu hčere in sinove naklada na kamijo-ne in jih odvaža na prisilno delo; ki v Anglijo izvaža sadove težkega kmečkega dela, da delavcu odgrizne še zadnji grižljaj, za nagrado pa mu postavlja nov stroj, ki naj mu izpije zadnjo kapljo krvi samo zato, da bodo z vsem preskrbljeni komunistični zajedalci. Nehvaležen je ta narod, ki prisluškuje reglanju strojnic na meji, namesto da bi si tiščal ušesa; ki dnevno srečava trume mladih ubežnikov, raztrganih in nagih, ki bežijo iz komunistične enotnosti in se skozi ogenj in pekel prerijejo v .svobodo, namesto da bi ta narod mižal in se jim izognil, še bolje, da bi jih nagnal nazaj. Nehvaležen je ta narod, ki ne razume poštenja v komunistični u-stanovi vojnih dobičkarjev, ki so zrasli iz nič in je njihova edina kvalifikacija komunistična legitimacija in število zločinov proti lastnemu narodu. Nehvaležen je ta narod, ker vidi »ozke, sebične in- teresen v resnici tam, kjer so — ■med komunisti vseh vrst. Naši kmetje, delavci in izobraženci so o-stali to, kar so bili, duhovno in tvarno neizpremenjeni. Ohranili so hrbtenice in nihče od njih ne živi od žuljev, solz in krvi lastnih bratov. V vrstah S DZ živijo vsi njeni člani in somišljeniki svoje poklicno življenje. Pošteno si služijo svoj kruh tako, kakor so si ga morali služiti njihovi predniki. To so resnične in tudi neozdravljive bolezni pomlajene OF. Tega se tudi tov. BaVbav zaveda, posebno se zaveda naravnih zakonov, ki neizprosno u-gotavljajo, da revolucionarne rente niso večne rente, da se konjunktura! valovi dvigajo, ali da tudi padajo. »L’uomo piu potente della reigio-ne« je postal navaden bavtoav. To so tudi edini resnični uspehi pomlajevanja OF. Temelji nezasluženih vil se majejo, plačilne lestvice se pošteno tresejo in avtomobili tudi že močno škripljejo, proti takim »perspektivam« pa niti v Moskvi še niso iznašli hormonov. Koncert FRICSAY = GULLI (Verdijevo gledaliiče, dne 28. marca 1950) Mladi, splošno znani tržaški violinski umetnik Franco Gulli nam ie tudi tokrat prinesel zanimivo skladbo, t. j. Robert Schumannov violinski koncert v D - molu, ki je bil še pred 12. leti javnosti nepoznan. Delo je nastalo v dobi cvetočega romanticizma, čigar najvemejši predstavnik je bil Rob. Schumann. To njegovo skladbo bi lahko zvali: »niz pesniških domislekov«. Vso skladbo pa prepleta pronicajoče čustvo globoke umetnikove resignacije, ki prihaja najbolj do izraza v zadnjem stavku, čigar trodelni ritem je značilen. Po svoji učinkovitosti pa kljub temu ne dosega ta violinski koncert n. pr. Mendelssoh-•novega ali celo Čajkovskega, dasi-ravno je ta skladba tematično jasno izpeljana, duhovito zasnovana, ■polna poezije in kontrapunktionih izpeljav. Violinist Gulli je podal ■svoj silno zahtevni violinski part z vso tehnično sigurnostjo, stilu primerno interpretacijo, kakor tudi skrbno izdelano plastiko v frazira-nju. Za vzorno izvajanje ga je občinstvo nagradilo z najtoplejšim Odobravanjem. Poleg vedno sveže Rossinijeve predigre »Italijanka v Alžiru« je orkester tržaške filharmonije izvajal pod taktirko dirigenta Ferenca Fricsay-a: Zoltan Kod41yjeve »Ple-ise iz Galante«, folklorno zgrajeno simfonično skladbo Obrez pozaven), ki je dosegla blesteče zvočne in barvne efekte rafinirano Izdelane partiture, polne izvirnih madžarskih tem in ritmične pestrosti. Dirigent Fricsay je temperamenten, impulziven dirigent, ki ume s svojo mehko roko izvabljati iz orkestra ppp, kakršnega redkokdaj ču-jemo. Mojster v plastičnem podajanju in izdelovanju osnovnih in stranskih tem in motivov, da ima poslušalec vtis, da. s svojo taktirko dirigent sproti ustvarja partituro. Njegova taktirka se vzpne in zažene orkester do najmočnejših dinamičnih vrhuncev. Spored je zaključla Čajkovskega znamenita V. simfonija, katero je orkester izvajal bravurozno. Tudi tu je prišlo do popolne veljave dirigentovo globoko znanje. Tako or kester kakor dirigent sta bila od strani poslušalcev deležna vsega priznanja. Razumljivo je, da bi z več vajami dosegla simfonija še večji uspeh. Razpostavitev orkestralnih sku pin v tem smislu, da sedijo čelisti ■takoj na desni dirigentovi strani (kjer običajno sedijo II. violine), se mi zdi iz zvočnih razlogov povsem utemeljena, ker je na ta način zvočna strnjenost I. in II. goslačev in viol nujna in zaradi tega intenzivnejša, kot pa če sede priifti daleč od sekundov. Tržaški filharmonični orkester je ponovno dokazal, da je, kos najtežjim nalogam. Občinstvo ni štedilo z iskrenimi aplavzi tudi dirigentu in orkestru. K. S. VELIKA NOC NA KRASU Velikonočni pirh Bila sem komaj štiriletna deklica, ko sem se vračala s počitnic pri teti proti domu. Dolga je bila pot in vlak je sopihal ter se vil med njivami in travniki. Bila je pčlmlad in vse je bilo zeleno, sončno, veselo. Bred cerkvami so stare ženice prodajale butarice, živopisa-ne, male in velike. Zvonovi so svečano pozvanjali, kajti ta dan je bila velikonočna nedelja. Kmalu smo se približali naši hiši, mojemu domu. Radovedno sem pogledala na svetla okna in zazdelo »e mi je, da so se ,zavese lahno zganile in da se je prikazal mamin obraz. Bila sem presrečna, da sem po dolgem času spet doma. Stekla sem po stopnicah navzgor in se povzpela do zvonca, da bi pozvonila. Tedaj pa so se vrata odprla in padla sem mamici naravnost v naročje. Objemala me je in mi ponavljala, da me ne pusti nikdar več proč. Čudila sem se, da so bile njene oči vse solzne, ko sem pa sama bila tako zelo srečna. Tačas sta po stopnicah počasi prisopihala teta in stari očka. V sobi sem našla očka, ki se mi je nekam sumljivo muzal, čeprav je hotel biti zelo resen... In zdaj so prišla na vrsto velikonočna darila, pripravljena zame! Vse je bilo tako zelo praznično. Na vratih se je prikazala mamica. V rokah je držala pehar poln pirhov. Bili so vseh barv, največ pa je bilo rdečih. Na vrhu je bilo veliko jajce iz čokolade, prevezano s širokim trakom. In vse to je bilo moje! Samo moje! V sobi je bilo svetlo. Zvončki, vsi krhki, so cingljali na mizi in gledali malo dekletce s peharjem v naročju. Sonce je sijalo skozi široko odprto okno in lahen vetrič •je izibal (bele zavese. Dišalo jf po potici, po pirhih, po oljkah, po ve- liki noči. Ip ves ta vonj se je mešal z duhom cvetic, z dihom pomladi, ki je prišle k nam. Gledala sem in se ozirala po vseh štirih1,' po mamici, očku, teti, staremu očku. 'Molčali 60 in se mi nasmihali. Tedaj je spregovorila mamica: »In najlepši pirh, moje naj-krasnejše velikonočno darilo?« Ob-strmela sem. Kaj ni bilo že dosti vseli teh dobrot, vsega lepega, vse sreče in veselja? Ni bilo ie do vrha vse sladkosti, da sem bila spet doma, pri mamici, očku in Sem dobila taiko lepa darila? Ne, mamica je še vedno stala ,in zrla, name. Očka me je prijel za roko in me peljal 'V spalnico. Začudeno sem se ozirala okrog. Saj ni bilo nič posebnega,. nič novega. Velika trodel-na omara, mala omarica za perilo, očkova in mamina postelja in — o, kaj pa je bilo to? Tukaj je bita bela posteljica, majhna, kot za moje lutke. Prekrita je bila z belo o-■dejo. Po prstih sem se približala posteljici. Potiho sem se sklonila m ise dotaknila odeje. Ozrla sem se in pogledala mamico. V cerkvi je pravkar zazvonilo in zvon etn j e je prihajalo skozi okno. Sonce se je 'sklonilo prav do posteljice in nežno poljubilo belo odejo. Pod njo pa se je nekaj zganilo in — zajokalo. iSkočila isem in odgrnila 'Skrivnostno odejo. V posteljici je ležal lep .fantek — čmolašček in ise na moč jokal. Osupla sem .ga nepremično gledala. Molk. Tedaj se je oglasila mamica: »To je .tvoj bratec, to je moje velikonočno darilo!« Obetala sem. To je torej bil moj beli pirh, o katerem sem sa njala toliko dni. Bila je velika noč in jaz sem imela bratca. Kalko lepo! Vse je bilo svetlo, zvonovi so kar sami zvonili in bele mačice na vrbovi veji so poredno kimale zvončkom. Nič več nisem mogla. Stekla sem k mamici in ji skrila glavo v naročje. Solze veselja in radosti so bile zahvala za bratca, ki je bil lepši kot vsi pirhi in butarice in ga sama velika noč ni mogla prekositi Na Rožniku je še enkrat zazvonil zvon in nato utihnil. Sonce je pa sijalo naprej in .zdelo se je, da sploh ne bo zašlo: bile so to črne očke mojega Ibratca, ki je napolnil is soncem naš dom na veliko noč Neva Dr. AVGUST SFILIGOJ: Na meji dveh svetov Mati reži kruh otroku, ne državni krmar! »Družina — pravite vi komunisti — nima več pomena, da obstoja. Ustvarila sta jo buržujski ali malomeščanski sistem in okolje. In ker ta sloj razpada, razpada tndi družina. Družine je že konec, ker je nehala biti gospodarska enota zase v kapitalističnem svetu, ki jo izralblja«. Tudi tu lažete, ker vi ne zanikate družine zaradi izrabljanja od strani kapitalističnega sistema, ampak zaradi vaše materialistične filozofije, ki ne pozna ljubezni in usmiljenja, naklonjenosti in duševne ter STČne dolžnosti v pravem in v vsem pomenu besede. Namesto teh vrlin in čednosti, ki so za vas prazne malomeščanske in buržujske fraze, poznate vi komunisti nagonsko uživanje. Tako je za vas komuniste tudi glasba in vsaka druga umetnost le uživanje čutov, ne čustev. Posledice te vaše filozofije izvajate dosledno: otroka ni tretoa, da doji, neguje in vzgaja mati. To lahko opravita druga, tuja ženska, ki ima fizične in naravne pogoje, in pa država! Materinega srca in duše otroku ni treba, saj matere ob rojstvu niti ne pozna. Komunistična država bo otroka že vzgojila v komunističnem materialističnem duhu v novem »okolju«, po moderni tehniki. Očetu prepuščate le dolžnosti Skrbi za prehrano otroka. Ni pa rečeno, da mora otroka tudi poznati! Ce to prav želi, ga lahko obišče v, otroškem zavodu. Meni ne morete vi komunisti trditi, da to ne odgovarja resnici, ker sem bil,jaz prisiljen več let bivati skupaj z vami v ozkem prostoru, in ste mi vse odkrili in »dokazali«, da imate prav. V Sovjetski Rusiji in Titovi Jugoslaviji ste s tako metodično »Vzgojevalnico« že začeli... iZa nais demčkrate pa je družina najmanjša edinica človeške družbe. Ona je hkrati tudi steber te družbe. Družina ni za nas demokrate samo gospodarska enota, ampak tudi ljubezenska. Družino ni postavil državni zakon, ampak narava. V družini se najlepše :n najbolj naravno ter spontano izražajo zakoni vzajemnosti in dolžnosti, po srčnih nagibih, po duševnih čustvih in tudi po omiki. Pa zakoni hvaležnosti. Eden sam ne more skrbeti za vse hkrati na svetu! Zato je narava uredila tako, da je razdelila to skrto na toliko edinic, kolikor je družinskih glav. Dolžnosti v krogu družine V družini imajo najprej starši vse dolžnosti do otrok in lastnih roditeljev ter morebitnih neizmožnih 'sorodnikov, potem pa otroci do Staršev! Vse je v naravi tako lepo urejeno, da je prav lahko videti in spoznati zakone vzajemnosti. Ko je ruski knez Kropofkin opazoval življenje živali, je .zaključil in ugotovil, da živijo po določenem naravnem redu z vsemi dolžnostmi prave družbe. Zaključil je tudi, da je človekova družina v naravi na najvišjem in častnem mestu, ki se vadi po zakonih ljubeznive vzajemnosti. Njegov socialni ideal je bila .ravno vzajemna pomoč. Nihče na svetu ne more nadomestiti maitere in očeta v ljubezni do otrok. Materino srce je čudežno. Znana je trubadurjeva prigodba o materinem srcu. Sin neke matere se je bil zaljubil v dekle, ki ni bilo prav po volji materi. Dekle ;e to vedelo, zato je zapovedalo zaljubljencu: »Ce me imaš rad, prinesi mi srce svoje matere«. Zaljubljeni sin se je spozabil in materi iztrgal srce iz prs. Ko pa z materinem srcem v roki-hiti k dekletu, pade in spusti srce iz rok.’Tedaj se zgodi čudež! Materino srce prihiti k sinu in reče: »Sinko moj, ali si se udaril?«. (In nihče na svetu ne more nuditi staršem tiste ljubezenske rrva-ležnosti, ki jim jo lahko nudijo otroci. Uničiti družino pomeni ubiti človeško srce. Zato se borimo mi demokrati za ohranitev samostojne družine. Ona mora biti hkrati tudi gospodarsko neodvisna in v stanju, da lahko zadosti vsem pogojem svojega Obstanka in svojega poslanstva. Zakaj se vi komunisti zarotniško skrivate v razne celice in pod bojna imena, ko držite šolo svojim učencem in sklepate o naši usodi? Saj mi nismo proti napredku in gospodarskim ter socialnim reformam, ker smo za to, da se popravi vsaka krivica na svetu, tudi če bi morali žrtvovati ne vem kaj in .koliko. Dobro vemo, da v današnjem svetu ni vse v redu, in trpljenje družin in posameznika je nam tudi trn v srcu. Saj smo mi Slovenci vsi ali sinovi kmeta ali delavca. Zakaj vam je na poti družina, ko vendar ne more škodovati, če je vaš namen in cilj samo izboljšanje človeškega življenja? Zakaj ste proti družini? Toda mi vemo, da ste proti družini zato, ker pravite, da ima človek le tiste dolžnosti, ki jih imajo nekatere živali. In vam je v slast Tommaso Campanella, ki je izumil, da bodo imeli v komunistični družbi nalogo oplojevanja samo izbrani zdravi in nalašč za to dobro rejeni mladeniči, ne po poklicu srca in duše, ampak na zvonček, ob določeni uri; rodila pa bodo samo ravno taiko nalašč izbrana dekleta. Vse na državne stroške. Zmagali v boju proti družini pa ne boste, ker imajo tudi vaše matere, žene in sestre srce, če že ne duše! In se vam bodo uprle! Da uničite družino razbijate prav vi komunisti njeno gospodarsko enotnost. V ta namen tolmačite in izvajate po svoje načelo, da mora prejemati vsak delavec primemo plačo za svoje delo in trud. Tako ste v Rusiji izplačevali mladoletnim osebno, namesto njihovim BtaT-šem in rediteljem. Postopali ste in še postopate z vso raftairanastjo, ki vam je svojstvena, ker dobro veste, da mlada in neizkušena bitja seveda kaj 'rada zablodijo v nepokorščino in nehvaležnost do staršev, kadar imajo kaj otipljivega pod palcem. Mladina ne pozna vseh težkoč, ki človeka srečajo v življenju in se pusti preslepiti od trenutnega bleska in blagostanja. Hkrati pridigate tej mladini vse mogoče proti obstoju družine in ji hinavsko prikazujete kot zlo in neutemeljeno vse, kar družino veže in vodi, od ljubezni in truda staršev do otroške in mladinske vzigoje. Povsod jih slepite s prikazovanjem samih izmišljenih krivic. In navajate otroke proti lastnim roditeljem, da jih ovajajo, kar je za nas demokrate najhujši in najostudnejši zločin, ki ga more človek zagrešiti. Otroku je po vaši morali dovoljeno ubiti lastnega očeta in mater, ko gre za komunistično stvar. To niso moje prazne besede, ampak vaš nauk, tol ste mi ga vi razgalili in s strupenim nasmeškom poudarjali in opravičevali. Pač materialisti... • Mi demokrati pa hočemo, da je družina tudi gospodarsko varna, močna in enotna. Oče in mati vodita; otroci ubogajo, dokler ne dozorijo, nato pa očetu in materi pomagajo. To bomo tudi dosegli in tako družino obranili! Nič slajšega ni od kosila, ki nam ga mati pripravi; nič ljubšega in lepšega ni od skupne mize, kjer reže mati kruh, ki ga je oče prislužil, otroci pa so biser družine, na katerega sta oče iin mati upravičeno ponosna!« A. GRADNIK: Kmet govori sinu Mrzi lat in za resnico tudi proti meni vstani. Bodi mu sovrag, ki brani kvar in krutost in krivico. Pojdi mimo, brez prezira, kadar rjove volčja čreda, in ko dvom poti izbira smer ti bodi zlata sreda. Vsem lizunom in hinavcem pljuni v lice, zajedavcem zapri duri svoje hiie. Srd njih naj te v uho piie. Plamenica bodi iiva, kjer je tema, žar je žrtve slajši kot mogote mrtve veličastnost je trohljiva. In ostani zemlji veren. Samo z njo boš našel sebe, samo v nji, ko te zagrebe, večno boš počival miren. D e s t i z Goriškega Policija, begunci in IRO V torek 11. t. m. je gorički urad mednarodne organizacije beguncev IRO ipozval mnoge naše begunce in jim povedal, da se morajo na u-kaz goriške kvesture taikoj odpira-viti v begunsko taborišče, ker jim je ministrstvo prepovedalo bivati v Gorici. Gre za stare in mlade, moške in ženske. Vzrok za to je 'baje izjava ministrstva, da so te osebe sumljive ali nazaželjene. Tudi trdijo nekateri krogi, da je prišlo do dogovora med organizacijo IRO in ministrstvom, da begunci, Ski niso op-tirali za ohranitev italijanskega državljanstva, ne bodo imeli pravice bivati na Garišlkam. Toda pozvane za takojšnji odhod v taborišče so bile tudi osebe, ki so opti-rale. Zato se nam zdi zadeva vsekakor nelkoliko sumljiva, kajti od merodajnega in pristojnega obla-stva imamo zagotovilo, da resnični begunci, žrtve komunizma, ki niso optirali, bodo lahko ostali na Go- riškem in uživali pravico azila (zatočišča). To velja vse dotlej, dokler bi se kdo ne pregrešil zoper državljanski zakon. Prosimo torej pristojna italijanska ablastva, da upoštevajo željo tistih beguncev, ki bi radi ostali se naprej v teh krajih, saj mnogi zaradi starosti ali bolezni niti ne morejo v taborišče in v emigracijo. Italijanska ustava dovoljuje pravico azila, zato je prav, da to pravico spoštujejo prav policijska oblastva. in če smatrajo, da se je kdo pregrešil zoper državne zakone, naj mu obrazi ožijo, kako in kaj-in dovolijo, da se brani. Zato svetujemo vsakemu beguncu, ki je s tem novim ukrepom prizadet, da se pozanima za razjasnitev svojega primera in položaja. In da razčisti morebitna sumničenja. Optantov ne more nihče izgnati! Izvedeli smo namreč, da bodo oblastva vzela sleherni ugovor v poštev. Bodimo stvarni!... V »Demokraciji« od 31. marca •mo priobčili željo, da bi prišla čudovita slika svetogorske Matere božje na slovenska tla, to je na Staro goro, dokler bi ije ne prenesli na njen pravi sedež na Sveto goro. Ko smo to iželjo slovenskih vernikov iznesli v javnosit, smo bili prepričani (kakor smo še danes!), da je popolnoma upravičena. Čudovita slika svetogorske M. B. je namreč bila begunka že v prvi svetovni vojni, ko so jo prenesli v Ljubljano. Potem še v drugi svetovni vojni, ko so jo prenesli v go-riško stolno cerkev. Zakaj bi ne prišla sedaj na Staro goro (raje kot jo držati v Rimu), ko bi bilo to le v zadoščenje širši množici slovenskih vernikov? V nekem katoliškem listu je nekdo namignil, da je naš gornji pred-lofc »bedast« in ga je primerjal o-nemu, ki si ga je sam izmislil, da bi prenesli izvir Soče začasno ab izliv Timava. Naj javnost sodi, kdo je »bedast« in kdo ima prav. V našem demokratičnem listu bomo pa še nadalje priobčevali ita-ke demokratično izražene in .upravičene želje slovenskih vernikov, ki jih ne smatramo za »bedaste«! VelikonoCni prazniki Velikonočni prazniki so potekli letos prav lepo in v redu. Lepa sončna dneva v nedeljo in v ponedeljek sta izvabila izredno veliko število ljudi na izlet v okolico mesta. Vse je bilo veselo razpoloženo in tudi dobro naloženo s poticami in maslenicami. Na Oslavju pri Gorici je kar mrgolelo ljudstva. Pa tudi drugi kraji so bili lepo obiskani. Cerkveni obredi s procesijami, ki so se začele že v četrtek zvečer, k. pr. iz stolnice na grad, so se izvršili ob številni udeležbi ljudstva. Otroka »begunca" Na veliko soboto sta zašla čez mejo pri Steverjanu dva nenavadna begunca iz Snežatnega pri Kojskem, in sicer eden sedemletni in drugi trinajstletni otrok, oba brata. Italijanska obmejna straža ju je hotela vrniti takoj nazaj, toda otroka sta se krčevito uprla. Zato so ju pridržali, dokler ne u-gotovijo, kaj izjavijo starši onstran meje. Iz,gleda, da gre za otroka nekega Benečana, ki sicer biva v Sne-žatnem v Jugoslaviji, je pa italijanski državljan. Na zamenjavo jetnikov čakajo V goriških izaporih čaka že več mesecev lepo število jugoslovanskih državljanov, da jih oblastva izročijo čez mejo na bloku pri Rdeči hiši. Toda italijanska oblastva jih le nočejo dati tja, dokler ne dobijo semkaj gotovega števila italijanskih državljanov, ki so bili obsojeni v Jugoslaviji. Kakor docanavamo vlada med temi jetniki v goriških zaporih precejšnje nerazpoloženje, ker so naveličani čakati dolge mesece na izročitev. Po dogovoru med obema državama jim je kazen odpuščena, zato bi jih ne smeli držati v zaporu. Odtod nerazpoloženje in razumljivo trpljenje, saj se življenje v zaporih nikomur ne dopade. Slovesna nova sv. Maša Slavnost nove sv. maše, ki smo jo obhajali na velikonočni ponedeljek v župni' cerkvi na goriškem Travniku, je izredno lepo uspela. Bila ni samo v zadoščenje g. novo-mašniku, ampak tudi v čast gori-škim Slovencem, ki so se za svojega rojaka izredno požrtvovalno postavili. Novomašnik č. g. Bogomil Brecelj, doma iz znane družine v Za-pužah pri Sturjah na Vipavskem, je bil na praznik Marijinega ozna-nenja od goriškega nadškofa posvečen v mašnika. Se tisti dan je odpotoval v Rim in je drugi dan, na tiho nedeljo 26. marca, v katakombah sv. mučenca Kaliksta opravil svojo prvo sv. daritev, katere se je udeležila lepa skupina odličnih Slovencev , ki bivajo sedaj v Rimu. Iz Rima se je novomašnik vrnil zopet v Gorico, kjer je hotel na velikonočni ponedeljek zapeti svojo prvo slovesno sv. mašo v župni cerkvi na Travniku. Njegova spodbudna namera se je, kakor smo rekli že v začetku, vsestransko posrečila. Na velikonočni ponedeljek Velikonočni spomini 2e v petič, za veliko noč, Premišljujemo v tujini, Kako je bilo nam nekoč V naši lepi domovini. Doma so nam lepo pojoč Potrkavali zvonovi. Sedaj pa za veliko noč Tuji nam donč glasovti... Kafko ta dan zvonjenja glas Lepo donel je doli z lin Ze prej ko zore zlati pa« Je obsijal vnhč planin, Ko »o zvezdice svetile la krasno jutranje nebo, So se pesmi že glasile Med procesijo, prav lepo. Val zidovi po domovih So med lučkami žareli fn kresovi po vrhovih V lepem jutru so goreli. Naša hiša, razsvetljena, Je vsa žarela pod nebo! Sedaj, sama, zapuščena Zij£ razdrta, tja v tem6!.. Tam so vojne ruševine, Kjer nekdaj so za Vstajenje Svetile lučke tja v višine Za Gospoda v počeščenje. /n še z možnarji streljanje! To bilo je nekdanje dni... Dvigalo je praznovanje In meni lep spomin budi. Zato pa le domov, nazaj! Gledam vedno hrepeneče Tja v moj slovenski mili kraj, Ker ga ljubim jaz goreče! Velikonočni božji dan! Kedaj boš zadnji nam v tujini?! Kedaj nam bodeš praznovan Zapat v Idrijski dolini?! Begunec smo doživeli v Gorici tako isredno novomašniško slavje, da ga množice naših ljudi ne bodo nikoli pozabile. Predaleč bi nas zavedlo, če bi se spuščali v podrobnosti. Pročelje mogočnega svetišča je bilo okusno odeto v zelenje, ko je dospel novo-mašnišfci sprevod iz bivšega Centralnega semenišča pred vhod župne cerkve. Novomašnikovemu spremstvu, ki so .ga poleg nekaterih duhovnikov tvorili njegovi sorodniki z bratom na čelu, je delala pot mična skupina ibelooblečenih deklic. V toplih besedah sta novo-mašnika pozdravila deklica in deček ter mu je bil iaročen križ. Ko je stopil nato v nabito polno cerkev, so zabučale orgle in je zadonela mogočna pozdravna pesem. Med slovesnim sv. opravilom, ki se je zairadi kratko odmerjenega roka koj pričelo, je moral slavnostni govornik, g. salezijanec I. Vidmar, svoj 'govor zelo stisniti. Kljub temu je pa ogrel vso cerkev, ko je izrazil tolažljivo misel, da ne smemo Obupati nad svojo bodočnostjo, dokler nam nebeški oče v svoji ljubezni pošilja še svoje preroke in maziljence. Ob poudarku rnuče-niških žrtev, ki jih je doprinesla Brecljeva družina in je iz njih zrasel današnji novomašnik, so se za-rosile stotere oči in mnogi prav niso mogli prikriti svojega ganotja. Tudi novomašniški blagoslov je gl dih l e s o o, trame in part kete nudi najugodneje Mizarji | hmBtovalci f podjetniki • TEL. 90441 CALEA TRST Viala Sonnlno, 2 4 NECCHI novi model B U l L Hram za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujej.i brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje In krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljilh znamk pri T U L L I O ■A OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI It. 12 Tel. «6-38 — T R Z I C , na Korru Dne 12. t. m. je v Bogu zaspal, v starosti 80 let, naš preljubi in nepozabni t Msgi*- Andrej Zink - Zinni župnik in dekan na Opčinah v p. Pogreb pokojnika se je vršil 13. t. m. izpred župnijske cerkve na Opčinah. Zahvaljujemo se vsem, ki so predragega počastili in ga spremili na zadnji poti. Žalujoče družine ZINK - ZINNI, JELAČIN in FERLUGA ter ostalo sorodstvo