Stev. 90 V Ljubljani, petek 19. aprila 1940 Leto V Nemčija in Italija ter urejanje odnošajev med Jugoslavijo in Sovjeti Odnošaji z Rusijo ne spreminjajo razmerja med Jugoslavijo in Italijo Belgrad, 19. aprila, m. Jugoslovansko trgovinsko zastopstvo, ki bo odšlo na pogajanja za trgovinsko pogodbo z Rusijo, v Moskvo, bo bržkone že v nedeljo odpotovalo skozi Romunijo v Moskvo. Delegacija bo precej velika in bo štela 12 članov. V njej bodo zastopniki trgovinskega, finančnega in zunanjega ministrstva, zastopniki Narodne banke ter zastopniki narodnega gospodarstva. Današnja »Politika« objavlja razlage italijanskega in nemškega časopisja in odločilnih krogov o začetku urejanja trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. List objavlja iz Rima oročilo, v katerem pravi, da je bilo mogoče do-iti v rimskih političnih in dobro poučenih krogih tole značilno ugotovitev: Čisto jasno je, da se Italija zanima za vzpostavitev trgovinskih odnošajev med Belgradom in Moskvo, ker predstavlja to spremembo ^ v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Znano je, da je ureditev trgovinskih odnosov močno odvisna od političnih odnosov med obema državama. Začetek trgovinskih pogajanj pomeni namreč ureditev političnih odnosov med dvema državama. Jasno je, da se ustvarja nov položaj, kar se tiče rusko-jugoslovanskih odnosov. To pa ne menja razmerja do Italije, kajti odnosi med Italijo in Jugoslavijo so vsem predobro znani že iz jasnega poročila zunanjega ministra grofa Ciana v parlamentu. Končno pa je Italija stalno poudarjala, da njena načela ne nasprotujejo Sovjetski Rusiji kot boljševiiki državi, temveč je Italija sklenila upreti se le širjenju komunizma in njegove oblasti v Evropo. Temu načelu bo Italija ostala tudi poslej zvesta. Po poročilu »Politike« iz Berlina pa gledajo nemški odločujoči krogi na vpostavitev trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjet. Rusijo, takole: Vest o bližnjem odhodu jugoslovanskega trgovinskega odposlanstva v Moskvo je bila v vseh nemških odločujočih krogih sprejeta ugodno. Ni mogoče reči, da je ta dogodek presenetil, ker so na eni strani znani dobri gospodarski odnosi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo po drugi strani pa je znan trud Nemčije, da bi ohranila mir na jugovzhodu Evrope in pridobila Sovjetsko Rusijo za to politiko. Vse to je dalo upravičen povod za upanje, da se je Sovjetska Rusija začela bolj zanimati za Balkan, in bo s tem prišlo do rednih odnosov med Moskvo in balkanskimi državami. Zanimivo je, da na pristojnih nemških uradnih mestih po- Rim, 19. apr. o. Mussolinijev zaupnik Gayda priobčuje v včerajšnjem »Giornale dTtalia« daljši članek o stališču Italije v sedanji vojni. Italijansko zanimanje velja zlasti Sredozemlju. Italija se drži načela o sodelovanju z vsemi narodi, zlasti pa s sredozemskimi. Obžalovati je treba že nekam ustaljeno napeto stanje med Italijo in Turčijo, saj Italija želi biti s Turčijo in z Egiptom v miru in prijateljstvom. Italija zahteva na Sredozemlju ravnovesje v pravicah in silah z mednarodnim poroštvom. Tega ne dela samo zaradi obrambe proti prevelikemu širjenju moči drugih držav, marveč tudi zaradi čete napredujejo in eo zasedle spet nove postojanke. Nemška letala so napadla dve manjši norveški ladji pri Arendalu. Ena teh ladij je težko poškodovana. Nemška ogledniška letala so zbrala važne podatke o gibanju sovražnih enot. Preskrbo-vanje norveških luk se izvaja še naprej po določenem načrtu. Po najnovejših poročilih z Norveške pa je položaj pri Narviku ostal včeraj dopoldne nespremenjen. Britanske čete niso izvršile nobenega poskusa izkrcavanja. Blizu Narvika so manjše britanske pomorske enote. Nemške čete so zasedle trdnjavi Oskaborg in Drbbarg v Oslofjordu in uredile obrambne naprave. bojih na severu: vika do švedske meje pa znaša čez 2000. Švedsko mejo je prestopilo spet več nemških vojakov, ki so bili razoroženi. Južno od Elveruma so Nemci naleteli na norveške čete, ki so se utrdile v planinah. Norvežani se močno upirajo srditim nemškim napadom in ogrožajo Nemce pri Solverju. Glavni poveljnik nemških čet na Norveškem general Falken-horst osebno vodi nemške operacije. Zdi 6e, da je osnovna taktika Nemcev v tem, da hitro napadajo s koncentriranim streljanjem. Nemške čete so oborožene v glavnem z lahkimi poljskimi topovi in avtomatskimi puškami. Trdnjava Forssum, ki je za hrbtom nemških čet pri Oslu, še vedno drži in imajo Nemci zaradi tega velike izgube. Naš pravosodni minister v Budimpešti Budimpešta, 19. aprila. Uradno poročajo: Predsednik madžarske skupine medparlamentarne unije baron Lang je priredil snoči pojedino na čast jugoslovanskemu pravosodnemu ministru dr. Markoviču. Banketu so prisostvovali hčerka dr. Markoviča gdč. Ivona Markovič, jugoslovanski poslanik Rašič, predsednik parlamenta Tasnady Nagy, pravosodni minister Radoczaj in druge ugledne osebnosti. Baron Lang je v svoji zdravici poudaril ugoden razvoj madžarsko-jugoslovanskih odnošajev in izrazil upanje, da se bodo ti odnošaji v bodoče še bolj raz-vijalL Dr. Markovič je v svojem odgovoru omenil, da je prvič obiskal Budimpešto leta 1917 in da je že takrat poudaril potrebo prijateljskih odnošajev med obema narodoma. Dodal je, da bo on svoje udejstvovanje posvetil dobrim 60sedstvenim odno-šajem med obema državama. Po poročilih nemških listov je angleško vojno bro-dovje izgubilo v zadnjih bojih 4 velike bojne ladje, dve bojni križarki ,7 težkih križark, 1 nosilno letal, 9 torpednih rušilcev, 8 podmornic ter 8 prevoznih ladij. — Angleško informacijsko ministrstvo pa poroča, da so Nemci izgubili 2 največji bojni ladji, dve veliki križanki, 3 lahke križarke, 14 torpednih rušilcev ter 3 podmornice. Ostala ji je še ena težka križarka, 1 žepna križarka, ena mala križarka in 8 rušilcev ler podmornice. udarjajo važnost tega dogodka in pripominjajo, da bi bilo še prezgodaj dajati napovedi ali pa sklepe o tem, če bodo novi dogodki privedli tudi do rednih diplomatskih odnosov med obema slovanskima državama. Iz dejstva samega sklepajo, da Rusija ne samo spremlja z razumevanjem vse napore za ohranitev miru na Balkanu, temveč jih sedaj tudi dejansko podpira. V sklepu, da bo jugoslovanska delegacija odpotovala v Moskvo, vidijo zadosten dokaz o večjem zanimanju Sovjetske Rusije za ureditev razmer na Balkanu. pravice do lastnega uveljavljanja. Niti Italija, niti Nemčija nimata napadalnih namenov na Sredozemlju, edina želja Italijo je, da se tu ohrani mir. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da lahko zanika vse vesti, da bi italijanska vlada nameravala v najkrajšem času protestirati pri britanski vladi proti morebitni razširitvi zavezniške blokade na Sredozemsko morje in na Balkan. Prav tako ni resnična vest londonskih in pariških časopisov, da misli Italija protestirati tudi proti delovanju posebne britanske trgovske družbe za trgovanje med Anglijo in balkanskimi državami. Italija so bo še naprej stalno zanimala za države na jugovzhodu in bo vzdrževala prisrčne zveze z njimi Senzacionalno vest o zlih namerah Italije proti Balkanu pa so le senzacijo zavezniškega časopisja, ki hoče pripraviti Balkan, da bi stopil v službo zaveznikov. Preganjanje nezaželenih tulcev v Juinovzhodnl Evropi Budimpešta, 19. apr. o. V zvezi s poostreno akcijo proti nezaželjeniin tujcem in pa tujim agentom ter vohunom je madžarska policija včeraj izvedla preiskavo pri vseh tujih družbah v Budimpešti ter pregledala potne liste vseh uslužbencev, ki so tuji državljani. Vsi ti so bili tudi zaslišani o tem, koliko imajo denarja in odkod ga dobivajo. Policija je preiskala tudi blagajne in poslovne knjige teh družb. Glavni del preiskav je bil izveden pri nemških podjetjih, ker sumijo, da so ta podjetja dajala denar za madžarsko narodno-soci-alistično stranko. Danes je bil izdan v Budimpešti naslednji razglas: Osebe, ki širijo vznemirljive vesti na Madžarskem, bodo poslane v koncentracijsko taborišče. Madžarska policija je dobila navodila paziti na vse osebe, ki raznašajo neresnične vesti, ki škodujejo koristim države. Madžarska policija bo pri nastopanju proti nezaželjenim tujcem sodelovala z romunskimi in jugoslovanskimi oblastmi, ki so tudi začele odločno čistiti svoje ozemlje od tujih agentov. Najnoveiše angleške vesti z Norveškega London, 19. aprila, o. Pomorsko poveljstvo le objavilo poročilo, da so se angleške čete izkrcale v pokrajini Namsos. Angleške čete so se združile z norveškimi in se sedaj nahajajo 18 milj oddaljene od Trondbjema. Angleške in norveške čete so že stopile v boi z nemškimi četami. Nemškim četam pa je kljub odporu Norvežanov in Angležev uspelo napredovati, ker je ravno v tem kraju položaj zelo neugoden za Angleže in Norvežane. Majhna posadka norveških čet še vedno drži trdnjavo Hegra, čeprav je nemški pritisk zelo močan. Angleška letala so ponovno napadla Stavanger in bombardirala letališče kakor tudi čete, ki se tu premikajo. Danes zjutraj pa je dala norveška vlada, ki je nekje na Norveškem, razglas, da smatra vlado, katero so Nemci vpostavili za nezakonito in da naj ljudstvo posluša samo kralja in zakonito vlado, ki bo storila vse, da prepreči napadalcem zavzetje norveškega ozemlja. Nemške čete z vso silo skušajo odrezati severno Norveško od južne, to pa se jim do sedaj še ni posrečilo, ker jim norveške čete nudijo močan odpor. Vesti iz Belgrada Belgrad, 19. aprila, m. Predsnočnjim so organi belgrajske policije naredili hišne preiskave pri nekdanjem ministrskem predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, pri bivših ministrih Gjuru Jankoviču in Dobrivoju Stošoviču kakor tudi pri nekdanjem poslaniku Radoju Jankoviču ter končno tudi v tajništvu tako imenovane Srbske radikalne stranke. Tu je policija zaplenila večjo količino letakov, ki so bili napisani proti sporazumu, proti sedanjemu predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in proti podpredsedniku vlade dr. Mačku. Dalje so našli tudi mnogo drugih letakov. Belgrad, 19. aprilu, m. Gospodarsko ministrstvo in vse ostale gospodarske organizacije so že začele pripravljati ves potreben material za bližnje zasedanje stalnega mešanega nemško-jugoslo-vanskega gospodarskega sveta, ki bo C. maia t. l. X Belgradu. Vesti 19. aprila Romunski odgovorni krogi zanikajo vest, razširjeno v tujini, da sta 6e romunska in sovjetska vlada sporazumeli umakniti čete 10 km od meje. Nemški generalni konzul v Belgradu inž. Neuhausen je dal nači vladi 150.000 dinarjev kot prispevek nemških državljanov v Jugoslaviji za poplav-ljence. Turška vlada je sklenila poostriti ukrepe za ohranitev miru v držav1 Ustanovljena bodo pospbna vojaška sodišča za vohune in za sirjenje neresničnih vesti. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo uradno poročilo o tem, kako je bil uničen oddelek nemške vojne mornarice pri Narviku. To poročilo pravi, da so se nemški mornarji lx)rili do zadnjega strela, potem pa so se rušilci sami potopili in s tem ohranili čast ter izročilo nemške vojne mornarice. Romunska vlada je izdala ukrep, s katerim so tujcem razveljavljena vsa dovoljenja zu nošenje orožja ali fotografskih aparatov. ! Vsak tujec, ki pride na novo v državo, mora v 24. urah predložiti svoj potni list policiji, če ne bo takoj izgnan. »Če bo še katera država v Evropi napadena, 6e bom takoj vmil«, je izjavil predsednik Roosevelt, ko je včeraj odpotoval iz Washingtona na 6voje posestvo Warmspring. Iz tega sklepajo, da bi utegnila Amerika ob kakem novem dogodku v Evropi odločno nastopiti. Češkoslovaška vlada v Franciji je izdala »Sinjo knjigo«, v kateri navaja podatke o nemškem vladanju na Češkem. Več angleških poslanikov z Balkana je včeraj odpotovalo iz Londona na 6voja službena mesta. Ameriški senat je potrdil vladni predlog o izdatku 964 milijonov dolarjev za izpopolnitev ameriške vojne mornarice. Nemški gospodarski strokovnjak dr. Schnurre bo prispel jutri v Helsinki, kjer bo vodil trgovinska pogajanja s Finsko. Predsednik Švice in Jooveljnik švicarske oborožene sile sta v zvezi s pripravami za mobilizacijo v primeru napada izjavila, da je Švica trdno odločena do zadnje kaplje krvi boriti se proti vsakemu zunanjemu napadu. Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da je bil dan na bojišču miren. Pomorsko poveljstvo pa pravi, da je neko francosko letalo potopilo nemško podmornico. Anglija in Francija sta predvčerajšnjim podpisali z ameriškimi letalskimi tovarnami pogodbo za dobavo večjega števila letal treh najnovejših vrst, katerih nima niti ameriška vojska. Španski vrhovni obrambni svet je imel ta teden dve seji, na katerih so razpravljali o vseh ukrepih, ki jih bo Španija storila, če bo treba braniti nevtralnost, katero hoče obdržati z vsemi silami. Gledali pa bodo, da zaradi teh ukrepov ne bo treba uvajati novih davkov. Če bi kdor koli skušal napasti Jugoslavijo, ee mora zavedati, da ji bo proti zunanjemu napadu pomagala vsa Balkanska eveza s Turčijo, kateri bi zaradi pogodbe, sklenjene lansko jesen, pa pomagali še Anglija in Francija, pišejo angleški listi. Švicarski listi vedo poročati, da je angleški kralj oslal italijanskemu vladarju osebno pismo, v aterem naj bi skušal nanj vplivati, da bi Italija ne stopila v vojno proti zavezuikom. O tem pismu naj bi bil obveščen tudi sv. oče. Ameriški konzul v Stockholmu je dal vsem ameriškim državljanom v švedski prestolnici opozorilo, naj bodo pripravljeni, da takoj zapuste Stockholm, če bi Švedski grozil napad. Egiptovska vlada je izdala obsežne obrambne ukrepe, ki jih utemeljuje z razlogom, da se v sedanji vojni nobena država ne ozira več na določila mednarodnega prava in vojne sploh ne napoveduje. Jutri bodo v Krakovu odprli znanstveni zavod za nemško delovanje na evropskem Vzhodu. Holandski poslanik v Tokiu Pabst je včeraj obiskal japonskega zunanjega ministra Arita in mu sporočil z ozirom na ministrova nedavna izvajanja, da Holandija ne namerava nobene tuje velesile prositi za varstvo nad svojimi posestvi v Indiji, če bi se proti svoji volji zapletla v vojno. Vlada holandske Indije je dovolj močna, da bo tudi v tem primeru mogla sama vzdržati red in mir. Italijanska vlada je izdala uradno poročilo, da so neresnični vsi glasovi o tem, da bi bila ItaJija mobilizirala nove štiri letnike in da bi bila pristanišče Bari ob Jadranu razglasila za vojno ozemlje. Nemški propagandni minister dr. Goebbels bo nocoj ob 19 govoril na čast rojstnemu dnevu kanclerja Hitlerja. Kancler Hitler bo jutri star 51 let. Dogovor med Madžarsko, Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo za varnost plovbe po Donavi pomeni po sodbi romunskega tiska začetek tvornega sodelovanja med temi za obrambo miru in skupnih koristi teh držav. Podpredsednik naše vlade dr. Maček je dal velike-kemu bolgarskemu listu »Zora« izjavo, v kateri pravi, da je za mir na Balkanu najboljše sredstvo 6loga, ki bo onemogočila vmešavanje velesil. Sporazum med Srbi in Hrvati naj bo začetek nadaljnjega sporazumevanja zlasti med Jugoslovani na Balkanu. Švedska bo storila vse, da med Švedi ne bo mogoč nastop kakega švedskega Ouislinga, ki bi skušal po tujem nalogu prevzeti oblast in državo spraviti ob 6vobodo, pišejo švedski listi in pravijo, da je pristop k švedski narodnosocialistični ali komunistični stranki danes zločin zoper švedsko državo. Protestantovski škof iz Osla je po nemških poročilih odpotoval k norveškemu kralju Haakoou, da bi ga pregovoril, naj se uda Nemcem. Rimski list »Tribuna« prinaša obsežno izjavo nemškega pomorskega poveljstva o zasedanju Norveške. V izjavi pravijo Nemci, da so zaveznike prehiteli za nekaj ur in da so vsa poročilu o pomorskih bojih izmišljotina Angležev in Francozov. Torinski list »Gaz-zeta del 1’opolo« pa prinaša o istih bojih zunimivo izjavo angleškega generala Keesa, ki zanimivo opisuje boj med angleško križarko >Renowu« in nemško bojno ladjo - ?ScharnkorsU, Nemška poročila z Norveškega: Položaj pri Narviku je nespremenjen Berlin, 18. aprila. DNB. Uradno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi: Pri Narviku so manjši britanski oddelki poskušali prvikrat 17. aprila izkrcati se v Herangfjordu. Nemške čete so preprečile ta poskus, prav tako pa je bil 17. aprila odbit napad britanskih letalskih sil na Trondhjem. Pri Bergenu je dan potekel v miru. Britanske križarke so z velike daljave 17. aprila zjutraj bombardirale Stavanger. Nemška letala so izvedla napad na britanske ladje, ki so bile severno od Stavangerja. Ena britanska križarka je bila zadeta od bombe velikega kalibra in se je potopila. Poškodovanih je več drugih britanskih enot, tako en rušilec in ona lahka križarka. Nad Stavangrom sta bili zbiti dve britanski letali iz strelov s protiletalskih baterij. Pri Oslu nemške Angleška fn norveška poročila o Zavezniška in norveška vojska sta prišli v stik tudi pri Trondhjemu Stockholm, 19. apr. o. Norveško poslaništvo v Stockholmu poroča, da sta norveška in zavezniška vojska v zraku in na morju dobili stik v pokrajini pri Trondhjemu na srednjem Norveškem. London, 19. apr. o. Angleško vojno ministrstvo poroča uradno: V zadnjih dneh je letalstvo s sodelovaniem brodovja doseglo izredno pomembne uspehe med operacijami proti sovražniku. 16. aprila so letala napadla pred Bergenom nemške trgovske ladje in potopile vojaški transport. Napadla so tudi sovražno podmornico in jo zadela. 17. aprila so naša letala večkrat napadla Stavanger, sestrelila eno nemško letalo vrste Heinkel in eno vrste Dornier. Vsa naša letala so se vrnila v oporišče. Križarka, ki je bila zadeta pri bombardiranju Stavangerja je včeraj priplula v svoje oporišče. Poveljstvo angleške mornarice sporoča: Izkrcavanje angleških čet na Norveškem se nadaljuje. Stik z norveško vojsko je vpostavljen. Uradno sporočilo norveške vlade pravi: Na več krajih ob norveški obali se nadaljuje izkrce-vanje angleških čet. Norveškim četam se je posrečilo priti v stik z angleškimi četami na kopnem in na morju. Po vesteh, ki jih je norveška vlada dobila od poveljnika norveške armade severno od Trondhjema, se zdi, da je mobilizacija končana. Po-veljništvo omenjenih norveških čet sodi, da se bo lahko upiralo nemškim silam. Nemško napredovanje postaja vedno bolj počasno. Nemška fronta teče južno od jezera Mjoscn do Randsfjorda in Sperlena v krgou kakih 60 km okoli Osla. Stockholm, 18. aprila, o. Z Norveške poročajo, da so ob napadu angleških letal minuli torek na Trondhjem uničila angleška letala sedem nemških vojnih letal. Istega dne je bilo pet nemških letal uničenih pri Sordanu in Varnesu. Norvežani še vedno držijo trdnjavo Hovre pred Oslom, čeprav jo Nemci napadajo s kopnega in zraka. Garnizija v Hovru šteje samo 100 ljudi, večinoma prostovoljcev. Močan vihar ovira gibanje nemških čet. Na severu se tudi drugi angleški oddelek približuje Narviku z juga. Včeraj so izkrcali v fjordu severno od Narvika močne oddelke angleških in kanadskih smučarjev. Iz omenjenega fjorda so ugodne prometne zveze proti jugu. Angleži razpolagajo sedaj tudi s topništvom, ki je angleškim četam manjkalo, ko so zasedale Narvik. Računa se, da je v Narviku okoli 700 do 800 nemških vojakov. Skupno število nemških vojakov ob železniški progi od Nar- Poluradne ugotovitve Italijanskega tiska: Italija hoče mir na Sredozemlju in sodelovanje z Balkanom Zemljiške kupčije, gradbeno Maribor, 18. aprila. Zadnje čase jc bilo v Mariboru dosti velikih posestnih sprememb, ki nam obetajo v bodočnosti zelo živahno gradbeno delavnost. Ena največjih kupčij v zadnjih letih je bila prodaja znanega Bavčarjevega kompleksa med Kopališko in Frančiškansko ulico. To zemljišče, ki meri 8655) kvadr. metrov ter se nahaja na njem enonadstropna vila z gospodarskim poslopjem, je kupil od industrijca Antona Tavčarja Pokojninski zavod v Ljubljani. Kupna cena je znašala 1,540.000 din. Drugo veliko kupčijo je naredila mestna občina, ki jc kupila od industrijca Roberta Bieberja v Gradcu zazidan blok med Koroško cesto, Vodnikovim in Vojaškim trgom ter Minoritsko ulico za 480.000 dinarjev. Izredno naglo se je iznebila svojih lepih parcel na nekdanji Pristavi med Smetanovo in Vrbansko cesto banovina. Ves ta obsežen kompleks, ki meri nekaj hektarjev, je že razprodan, dasi so tukaj sedaj parcele najdražje. Prodaja pa se je izvršila tako naglo zaradi tega, ker ni zvezana z obvezo zidanja v določenem roku, kakor ki obetajo veliko delavnost je to s stavbišči, ki jih prodaja mestna občina na nekdanjem Rosenbergovem posestvu. Velike parcelacije se vršijo sedaj v Radvanju in Novi vasi, v Studencih in na Pobrežju. Cene parcel v teh predmestnih občinah so močno narasle ter se gibljejo med 15 in 30 din kv, m, dočim so se prodajale še pred nekaj leti po 5—10 din. Mnogi okoliški kmetje, ki so gospodarsko slabo stali, so se sedaj razdolžili, seve pa le za težko ceno prodane zemlje, ki jo bodo pri gospodarstvu pogrešali. Vse te posestno spremembe nam obetajo veliko gradbeno delavnost ,ne morda sicer že v tem letu, toda takoj, ko se bodo razmere spet uredile. Pokojninski zavod namerava zgraditi med Frančiškansko in Kopališko ulico velik stanovanjski blok. Mestna občina bo začela še letos podirati zgradbe na novokupljenem zemljišču ob Koroški ulici. Ta prostor je določen za novo mariborsko tižnico ter so sedaj načrti zanjo že v delu. Gradbena delavnost v predmestnih občinah pa je živahna kljub sedanjim kritičnim časom. Ljudje, ki imajo nekaj prihrankov, pač stremo, da pridejo čim prej pod lastno streho. Hrvaški književniki bodo prišli tudi v Maribor Maribor, 19. aprila. Umetniški klub v Mariboru je dobil iz Zagreba sporočilo, da bodo prišli hrvatski književniki tudi v Maribor in bodo priredili literarni večer. Prireditev bo v okviru letošnjega Umetniškega tedna, ki ga prireja mariborski Umetniški klub. Literarni večer bo 15. maja v narodnem gledališču. Prireditev bo slovensko-hrvatska manifestacija ter se pripravljajo nanjo vsi kulturni in narodni krogi v Mariboru. Nagrajeni osnutki za zgradbo »Slovenskega doma" »Lastni dom« z. z o. z. v Ljubljani objavlja, da jc razsodišče javnega natečaja za izdelavo osnutkov za »Slovenski dom« zaključilo 6vojc delo dna l& aprila 1940. i Uspeh natečaja jet Predloženih je bilo 18 načrtov v predpisanem roku. Prva nagrada v znesku 20.000 din je bila prisojena projektu z geslom »1788«, čigar projektant je inž. arh. Marjan Tepina, Ljubljana, Tyrševa 5-III. Druga nagrada v znesku 13.000 din je bila prisojena projektu pod geslom »2602«, čigar projektant je inž. arh. Oton Gaspari, Ljubljana, Beethovnova 4 in g. inž. arh. Tomaž Štrukelj, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7. Tretja nagrada v znesku 7.000 din je bila prisojena projektu z geslom »2630«, čigar projektant je inž. arh. Edvard Ravnikar, Ljubljana, Komenskega 24. Četrta nagrada v znesku 5.500 din je bila prisojena projetku z geslom »7658«, čigar projektant je g. inž. Milovan Kovačevič, Zagreb, Petrinjska 47-V. Peta nagrada v znesku 4.000 din je bila prisojena projektu z gcslcm »5317«, čigar projektant je g. inž. arh. Milan Erbežnik, Ljubljana, Tabor 5. Šesta nagrada v znesku 4.000 din je biLa prisojena ^projektu z geslom »1313«, čigar projektant je g. Kuglič Franc, gradbeni tehnik in Mavrič Anton, stavbenik, Ljubljana. Sedma nagrada v znesku 3.500 din je bila prisojena projektu pod geslom »9999«, čigar projektant je g. inž. arh. Mirko Kovač, Zagreb, Strojarska 9 in g. arh. Ivan Vitič, Zagreb, Savska 10-111. Osma nagrada v znesku 3.000 je bila prisojena projektu z geslom »1700«, čigar projektant je g. inž. Pavel Gosti, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII-3. , Kraj in čas razstave bo objavljen pozneje. Ljubljana, 19. aprila 1940. Za zadrugo »Lastni dom« r. z, z o. e. v Ljubljani: Dr. Frcne Kulovec, 1. r. Dr. Žitko Stanislav, 1. r., Vračal se |e od pogreba in zašel pod vlak Črešnjevec, 18. aprila. Železniški obhodnik Ivan Soršak je našel, ko je opravljal svojo službo med postajama Slov. Bistrica -Poljčane, smrtno povoženega svojega tovariša, železniškega desetarja Vinka Šlegla. V sredo zvečer okrog 10 ponoči se je vračal ponesrečenec od pogreba 6voje sestre po progi od Slov. Bistrice proti Poljčanam domov. Zaradi burje ni slišal za seboj prihajajočega vlaka, ki ga je podrl in mu odrezal roko in nogo. Dobil je najbrž tudi hude notranje poškodbe. V takšnem 6tanju ga je našel njegov tovariš Ivan Soršak, ki je takoj preskrbel za prevoz v bolnišnico v Celje. Ponesrečenec se v bolnišnici ni nič zavedel ter je danes dopoldne poškodbam podlegel. „Zlaia mrzlica" v Mariboru Prijela se |e delavcev pri kopaniu temeljev za novo stavbo ob Dravi Maribor, 18. aprila. Znano Je, ročila se vidi, da ima društvo 163 članov, od katerih pa jo bilo na skupščini samo 16. V svojem poročilu je inž. Uengerer poudaril pomen društva ier posebno poudaril delo za zimsko pomoč, namreč zbiranje masti, starega železa, pletenin, kor so izvršili tukajšnji nemški državljani in po zakoniti poti poslali državljanom nemške države, oziroma nemškemu Rdečemu križu. —• Skupščine se je udeležil tudi tajnik nemškega konzulata v Ljubljani g. Otti Helhvig. Izvoljena je bila nova oprava, za častnega predsednika pa je bil izvoljen tukajšnji nemški konzul g. dr. Hans Broscli, za poslevodečega predsednika pa spet g. inž. liengerer. Filmi, ki jih velja ali ne videti * * ■ »Kavarna propadlih angelov« (Kino Matica.) Sam ljubi Bog vedi, kako je prišlo do tega nesli-šano in navidezno gromozanskega naslova! Vso kar je prav, vendar pa drži, da reklama tudi v naslovih ne sme iti čez dopustne mere! Ta naslov, ki naj bi menda s svojo napol prikrito spolzkostjo privabljal množice, nima namreč ne repa, ne glave v zvezi z vsebino filma! Prvič ni nikjer v tem filmu govora o kavarni, drugič pa tudi nikjer ni govora o kakšnih »propadlih« angelih. Pravi naslov bi se glasil »Padli angel«, ker dobričina — vojak, ki se pred odhodom na bojišče zaljubi v operetno zvezdo, na francoski fronti pade. Film sam je prav dober, lep in plemenit, kljub nekaterim bolj ali manj medenim sentimentalnostim v tekstu. Režiser Potter, ki ima v Ariieriki svoje dobro ime, tudi Evrope ni razočaral. Njegov film poteka v nekakšnem plemenito mirno vzdušju, no po najmanjši zaslugi čudovitega igralca Jamesa Stewarta in odlične Margaret Sullavan. Človeka prav za prav čudno dirne, ko ob ogledu tega filma na lepem začuti, kako aktualni in boleči so ta hip spet postali filmi, ki nam slikajo težo in bridkosti vojnega časa, ko fant, ki odhaja na fronto, ne ve, če bo še kdaj videl svoje dekle, mož ne, če bo še kdaj ženo. Pa smo še pred kratkim te filme z vojno vsebino občutevali že kot nekaj zastaranega, nekaj, kar se ne splača več obnavljati niti v filmu! Svet je nor! Komaj dvajset let jo minulo od zadnje svetovne morije, pa se je bojni požar spet razmahnil z vso srditostjo. Pisatelji, pesniki in tvorci filmov še obdelavajo tragedije iz stare vojne, pa vihra že nova in dan za dnem piše na strani zgodovine nove krvave, bridke zgodbe I Lepi uspehi Akademske skupine SPD v zasneženih gorah Durmitorja Durmitor pa }e pozimi — kakor 60 ugotovili naši fantje, tudi prekrasno smuško torišče, da si ga je idealnejšega skoraj res težko želeti. Tam so dani vsi pogoji za krasen razvoj smučarskega športa, ko pa se bodo nekoliko izboljšale prometne zveze, tudi za razvoj zimskošportnega tujskega prometa. — Ob takih mislih in ob veselih pogovorih je fantom minil dan. Zvečer so se odpravili zgodaj spet, da bi bili drugo jutro, ko se bo treba odpraviti spet proti domu, dodobra spočiti. j Prišel {e dan odhoda V hotelu je postalo že zgodaj zjutraj 'živo, zgodaj je bilo »ustajanje«. To jutro se je bilo treba odpraviti in zapustiti prelepi snežni durmitorski gorski svet. Snežne razmere 60 bile, kakor nalašč, obupne. Fantje so spravili svoje stvari skupaj, in se odpravili. Poslovili so 6e še od prijaznih domačinov, in so za slovo še slišali vprašanje, ki jim ga je zastavila oskrbnica hotela: »Kako to, da so si ves čas sami kuhali in skoparili, ko pa imajo • seboj 10.000 dinarjev?« To je bilo bel-grajsko maslo, prav gotovo! Akademiki so r resnici dobili za to svojo odpravo 10.000 dinarjev od Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, 3000 dinarjev od banovine in obljubo SPD, da bodo ob povratku na račun stroškov dobili 1500 dinarjev (kakor zdaj kaže, pa jih menda ne bodo, kar prav gotovo ne bi bilo hudo lepo!). Podporo je idealnim fantom obljubila tudi mestna občina ljubljanska, ki bo mladini, ki ima v teh materialističnih časih še smisel za idealno požrtvovalnost, tveganje in delo, nakazala znesek, ki bo pomagal pokrili deficit. Treba je vedeti, da je Akademska skupina SPD morala fantom oskrbeti za odpravo primemo opremo, brez katere na Durmitorju ne bi bilo mogoče shajati. Te reči pa so drage, in zato ni prav nič čudno, če je znesek kaj naglo skopnel. — Taka podjetja so dandanašnji draga, vendar prav nič predraga, če so kronana z uspehi, kakor je bila kronana z uspehi odprava akademske skupine. Na dan odhoda 60 bile tedaj snežne razmere skrajno obupne. Gonjač je prišel s prtljago samo do vasi Bukovice, kamor je odprava prispela opoldne. Konj odtod dalje ni mogel več, preveč se mu je udiralo. Člani odprave so najeli nosača, ki je nesel 27 kg prtljage za 35 dinarjev, oni sami pa po si natovorili na hrbet vso ostalo opremo. Le počasi in stežka so napredovali. Spali so ▼ gostoljubni črnogorski hiši Ružičevih v vasi Previsu nad Savnikom. Tam so jih gostoljubni domači p0g06.tili iz-reJao lepo in prijazno — kakor je še vedno častivredna navada'med nepokvarjenimi Slovani, Zvečer je še dojnači Mar- ko urezal na gosli, da je bilo razpoloženje > boljše, prijetnejše in veselejše. Opeval je j zraven črnogorsko zmago na Mojkovcu, kjer je bil drobnjaškim četam poveljeval ! kapetan Ružič. Tam so Nemce tako potolkli, da jih je od cele številčno absolutno nadmočne množice ostalo 6amo še šest pri življenju. Po prijetnem pogovarjanju z domačimi, po kramljanju, kjer so naši fantje spoznali častitost, plemenitost in iskrenost pravih Črnogorcev, se je bilo treba podati spat, zakaj drugo jutro jih je čakala dokaj dolga pot, in sicer od Savnika do Nikšiča — pot, ki meri 47 km. Ob poldevetih zjutraj so nato po dobrem zajutreku in po prisrčnem slovesu od gostoljubne družine odrinili proti Nikšiču. Šli so z gonjačem. Konju 6e je malo od vasi preč 6pet začelo obupno udirati. Marsikdaj ga je bilo treba raztovoriti. Fantje sami ®o nosili vrvi, šotore, dereze, cepine, smuči in vsak svojo osebno opremo (kakor kuhalnike itd.). Kjer je bil sneg boljši, 60 se teh naldog znebili ter jih deloma natovorili na konja. Dolga in težka je bila pot, zdelo se je, da ji ne bo konca. Nazadnje pa so vendarle prišli na zaželeni cilj. Ob pol enih zjutraj so prišli v Nikšič. Napočil je 27. marec, Malo so se ozrli okrog po mestu, da bi se kam spravili spat. Pa niso nikjer mogli dobiti prenočišča. Odšli so nato na kolodvor, da bi vsaj za silo prenočili v čakalnici. Pa tudi tam ni bilo nič. Zvedeli so, da ee v čakalnici ne sme nihče zadrževati, prav tako pa tudi ne na postaji, taka da je naredba vojaških oblasti, — tako je fantom razložil dežurni uradnik, Ker ni kazalo drugega in ker nikjer niso mogli dobiti pripravne »jerperge«, 60 se nato odpravili s postaje ter se odpravili k počitku kar 6redi trga. Zavili 60 6e v šatore, in bi bili, ker 6o bili utrujeni, nemara še kar za silo prebili noč in morda tudi zaspali. Toda kakorkoli so že iskali zatišja, ni ga bilo moč dobiti. Od juga je vlekel tako močan veter, da ni bilo mogoče vso noč zatisniti očesa. Zaman so 6e trudili, da bi se kakorkoli že pred njim V6aj za silo ea^arovali. Ni šlo pa ni šlo. Končno se je iz noči le bledo prisve-tilo jutro 27. marca. Fantje so pogledali na uro, vstali, se vsi premraženi odpravili na kolodvor, pričakovali jutranjega vlaka ter se ob sedmih zjutraj odpeljali iz Nikšiča. Namenili so se bili na Dubrovnik. V Dubrovniku so kljub hudemu vetru spali kar ob morju v šotorih. Noč pa j« tod minila kar še dokaj dobro, ker veter ni bil trmast, ampak je pozneje ponoči nekoliko popustil. Dne 28. marca so se iz Dubrovnika odpeljali proti Humu. Zdaj se je že začel udobni del potovanja. Po štirinajstih dneh dela v durmitorskih gorah 6e jc fantom prav dobro prilegla ekskurzija k morju, saj so tako bili deležni vznemirljivega doživetja ob dveh skrajnih pokrajinskih kontrastih. Dolga je bila vožnja. V duhu so se jim še vedno vračale pred oči slike iz čarobnega zimskega Durmitorjevega kraljestva. Spominjali so 6e lepih ur, ki so jih bili ti dnevi in za krasno doživetje bogatejši so se vračali domov. V ponos jim je bila še zavest, da so s svojo odprav^ dosegli imenitne uspehe, saj se jim je bilo posrečilo kot prvim pozimi stopiti na najznamenitejše durmitorske vrhove. Vlak je drvel čez ravnine in hribe in prišel končno v Ljubljano 30. marca ob dveh zjutraj. Nekaj opazovanj o ljudeh in pokra- krajini Med svojim bivanjem v območju dumiitonskega pogorja so naši fantje stopili v ozke 6tike s tamkajšnjim črnogorskim prebivalstvom, ki je neverjetno prijazno in zelo gostoljubno ter še nepokvarjeno od pogulxiega upliva izrojene civilizacije. Med tem časom so lahko opazili nekatere ziftčilnosti, ki so za to pošteno in dobro prebivalstvo značilne. Človek skoraj ostrmi, kako skromno ti ljudje žive in kako z majhnim so zadovoljni. Vrhu tega je pri njih prav močno v časteh tudi abstinenca. Črnogorci so trezno ljudstvo, ki skoraj ne pije vina, pa tudi žganja (»rakije«) le zelo malo. Živo so šc povezani s slavnimi dnevi preteklosti, še zdaj žive v spominih na staroslavna junaštva svojih prednikov in o teh junaštvih se zvečer kaj radi pogovarjajo ter pripovedujejo o njih radi tudi tujcu, ki zaide med nje, — prav po šegi starih, nepokvarjenih ljudstev. Mladina zdaj po vojni zelo mnogo bere in je tudi povprek kar dobro razgledana v literaturi. Vsi 60 že po prirodi zelo bistre glave, kar je že ponavadi lastnost gorjanov, ki si morajo grenki vsakdanji kruh priboriti čez tisoč zaprek, z dvojno iznajdljivostjo in bistrino, (Nida) j e vanilj Od tu in tam Skupina bolgarskih časnikarjev se že nekaj dni mudi v Belgradu ob priliki belgrajskega velesejma. Časnikarji so obiskali tudi grob kralja Aleksandra in spomenik Neznanega junaka in položili venec. Predvčerajšnjim so obiskali predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, ki jim je podal izjavo, s katero je hotel podčrtati prisrčnost odnosov med našo državo in Bolgarijo. Včeraj pa so bili Bolgari Pri podpredsedniku vlade dr, Mačku, ki jim je Prav tako podal izjavo. Bolgarski časnikarji 6e bodo kmalu vrnili v Sofijo. Bolgarsko časopisje poudarja zlasti prisrčnost, s katero so bili časnikarji v Belgradu sprejeti. Prometni minister Nikola Bcšlič je obiskal to-zarno vagonov in lokomotiv v Kraljevu, zlasti pa si je ogledal del tovarne za montiranje lokomotiv, ki je dograjen in bodo v kratkem že začeli z delom. Tovarna bo tako obsežna, da bo mogla po izjavi strokovnjakov v celot! opraviti vse delo za vzdrževanje in izpopolnjevanje našega voznega parka. Zraven tovarne bo država zgradila več stanovanj, v katerih bo dobilo prostora najmanj 500 delavcev. Pri Cačku pa si je minister Bešlič ogledal gradnjo nove normalnotirno proge, ki bo po vsej verjetnosti do jeseni že gotova, nakar bo izročena prometu. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič se že dva dni mudi v Budimpešti. Najprej je opravil dol*-nostne obiske in je položil tudi venec pred spomenik padlim junakom. Včeraj ga je sprejel madžarski regent Horthy in mu izročil visoko madžarsko odlikovanje. Dr. Markovič je popoldne imel svoje predavanje v pravniškem društvu, nato ostane še en dan v Budimpešti, vendar pa povsem zasebno. Jutri zvečer se bo odpeljal iz Budimpešte v Bel-grad. Mlada žena je pobegnila v Belgradu muslimanu Ahmetu Ahmetoviču. Mož je bil že prileten in bi se rad poročil. Našel je prijatelja, ki mu je nasvetoval dekle iz Bjeline, ki je bilo 17 let staro in je imelo le teto. Ahmet je bil pripravljen plačati 4000 dinarjev za ženo. Odpotoval je s prijateljem v Bi-jelino in kupil ženo. Spotoma, ko se je z njo vozil v Južno Srbijo, pa je mlada žena, ki svojega moža še nikdar prej ni videla, stalno jokala. Na belgraj-ski postaji je policija prizor videla in skupino prijela. Mlada muslimanka na noben način ni hotela oditi z možem in je prosila policijo, naj jo odpelje nazaj v rojstni kraj. Policija ji je nazadnje to obljubila. Hudo nejevoljen in žalosten pa je bil Ahmet, ki je bil ob štiri jurje. Rekel je bil, da se bo šel vtopit v Donavo, če ga žena ne bo marala. Uvoz sirovin za naša industrijo je silno pereče vprašanje, ki zanima gospodarstvenke in tudi vlado. Poseben odbor pri trgovinskem ministrstvu ima nalogo voditi točen pregled nad potrebami naše industrije, zlasti pa glede potrebnih sirovin, ki jih je treba kupovati v državah s svobodno valuto. Zaradi tega bodo morali vsi industrijci prijaviti še ta mesec vse količine sirovin, ki jih bi radi dobili iz tujine. Odbor v ministrstvu bo imel nalogo spraviti potrebe v sklad z deviznimi možnostmi in obenem poskrbeti, da bo vsaka industrija dobila del sirovin in ne samo nekatere, ker bi se sicer moralo v mnogih tovarnah ustaviti delo. Znak izboljšanja odnosov med našo državo in Madžarsko so številni obiski jugoslovanskih ministrov na Madžarsko. Tako sedaj poročajo, da je madžarska vlada povabila tudi trgovinskega ministra dr. Andresa, da bi obiskal Budimpešto in sicer naj bi se udeležil otvoritve budimpeštanskega velesejma, ki bo konec tega meseca. Skoraj gotovo je, da se bo trgovinski minister dr. Andres povabilu odzval in bo svoj obisk nedvomno porabil za to, da bo navezal stike z madžarskimi merodajnimi krogi, kar bo le koristilo boljšim političnim in gospodarskim stikom med obema državama. Nasilnega gospodarja je ubila s sekiro 16 letna Marjeta Kreraer iz Sv. Križa pri Mitroviči. Kmet špondreht je imel velik vinograd. Pred kratkim je vzel v službo 16 letno Marjeto. Ker je bilo dekle zelo lepo, ji je gospodar začel dvoriti in jo je nazadnje speljal. Dekle je bilo od tistega trenutka poparjeno in nesrečno. Pred dvema dnevoma pa jo je gospodar primahal piian domov. Lotil se je takoj dekleta, toda tedaj je Marjeta pograbila sekiro in zadala vsiljivcu nekaj udarcev. Poškodbe pa so bile tako hude, da je gospodar v bolnišnici kmalu podlegel. Iz gole objestnosti si je uničil življenje kmet Lazo Kovačevič iz Bjelovarja. S 6tricem sta šla na sejem in Lazo je kupil za 9000 dinarjev par lepih volov. Kupčijo so seveda dobro zalili in zvečer je na poti domov Lazo zahteval od strica, naj mu posodi samokres, da bo od veselja streljal. Stric mu orožja ni dal, toda Lazo je sam segel v stričev žep in potegnil samokres. Toda tisti hip se je orožje sprožilo in strel je Laza udaril v trebuh. Ves krvav se je Lazo zgrudil in čez kratek čas umrl. Koruza in pšenica sta se zadnje čase zelo podražili. Koruza je prvikrat po dolgih letih dosegla ceno 200 dinarjev za metrski stot, medtem ko je pšenica poskočila na 258 dinarjev za stot. Kot kupci pa so se na vojvodinskih trgih pojavili samo trgovci, medtem ko zasebniki zaradi visokih cen niso hoteli sklepati kupčij. Verjetno pa je, da se bodo cene koruzi nekoliko znižale, ker je menda vlada sklenila nakupiti večje količine koruze zunaj in bo tako zbila sedanje pretirane cene. Iz državnih gozdov v Bosni se izvažajo stalno velikanske množine lesa. Strokovnjaki so izračunali, da je šlo v dvajsetih letih iz Jugoslavije za okrog 25 milijard dinarjev lesa; vendar pa niso ljudje in država od tega imeli nobenih posebnih koristi. Akoravno se je les na debelo izsekaval in prodajal, pa se ni nihče pobrigal za zasajanje novih drevesc. Na zasedanju kmetijske zbornice v Sarajevu so pripovedovali, da ponekod gozdove brezobzirno izsekavajo in da je treba izdati potrebne ukrepe, ker bo sicer država v dolglednem času brez lesa. Posebno pa priporočajo, naj bi država prekinila vse pogodbe, ki jih ima z zasebniki za sečnjo državnih gozdov. Uprava državnih monopolov je zaradi razburjenja v javnosti spričo nenapovedane podražitve vseh vrst cigaret in tobaka sporočila, da je bila prisiljena tako odrediti, ker mora pokriti razliko v blagajni. Dohodki monopolskc uprave pri tobaku so sc bili namreč znižali, ker je bilo treba plačati večje odkupne cene za tobak. Obenem je sporočila monopolska uprava, da bo takoj dala v promet nove zavoje cigaret, na katerih bodo navedene nove cene, čim bodo stari zavojčki pošli. Pet mladih fantičkov je vlamljalo v Somboru in kradlo. Dolgo si je policija prizadevala, da bi našla tatove, kajti vlomi in tatvine so bili na dnevnem redu. Nazadnje pa se je le posrečilo dobiti tičke v roke. Glavar je bil 18 let star, njegovi štirje pomagači pa še mlajši. Dejali so, da so si za vzgled vzeli junake iz kriminalnih filmov in so e^p-BPnosni na svoja spretna; .tatinska dejani*- Premiera! Premiera! Nedosegljivi mojster ljubezenskih vlog CHARLES B0YER in lepa IRENE DUNNE v najnovejšem filmu. Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v najlepših krajih sveta! LJUBAVNI KRIK (LOVE AFFAIR) Predstave job 16,, 19, in 21. uri KINO UNION IT’ 21 Prenos zemskih ostankov zaslužnih Mariborčanov Izkopali so jih na starem pokopališču ter bodo preneseni v skupno grobnico na Pobrežju Poročali smo že, da je mariborska mestna občina ustanovila poseben odbor, ki naj zaradi za-tvoritve starega mestnega pokopališča poskrbi za prenos zemskih ostankov za Maribor in za narod zaslužnih mož na novo pokopališče na Pobrežje. Odbor je takoj po svoji ustanovitvi pričel poslovati in so sedaj izkopi na starem pokopališču deloma že izvršeni. Ko bo to delo končano, bodo zemski ostanki teh mož pokopani v dveh skupnih grobnicah v arkadah frančiškanskega pokopališča na Pobrežju. Zaslužne pokojnike moremo razdeliti v 2 skupini. V prvo skupino spadajo možje iz časa pred dovršeno narodnostno diferenciacijo v drugi polovici 19, stoletja, kakor: preporoditelj mariborskega šolstva Matija Lešnik, pisatelj mariborske zgodovine dr. R. Puff, organizator narodnega petja v Mariboru Ivan Miklošič, sodelavec A. M. Slomška Eri prenosu škofijskega sedeža od Sv. Andraža v abudski dolini v Maribor Otmar Reiser, vodilni mariborski čitalničar Janko Scrnec, modernizator patrialhalnega Maribora Tappeiner, osrednji gospodarski politik predvojnega Maribora Aleksander Nagy, demokrat predmarčne dobe Josip Langer, iz zadnje dobe pa podrobni narodni delavec Vladimir Sernec, ki zaključuje v Mariboru tradicionalno narodno delo povezano z imenom Sernecov. Širši od pomena za mesto Maribor zaslužnih mož je pomen mož, ki so se uveljavljali na narodnem in kulturnem področju. Na čelu teh stoji prvi slovenski žurnalist velikega formata in predstavnik Mladoslovencev A. Tomšič, katerega po svojem narodnem in političnem pomenu prekaša za Maribor edino Janko Sernec, zgodovinar lavantinske škofije Ignac Orožen, politik in pisatelj Fran Kosar, politik in dolgoletni deželni poslanec Fran Radej, rodoljuba Lovro Vogrin in Ivan Strelec ter šolniki Blaž Matek, Luka Lautar in Janez Koprivnik. Vsak tek zaslužnih mariborskih javnih delavcev bo prenesen v skupen grob na pobreškem pokopališču, pri čemer se samo ob sebi razumljivo hrani točna evidenca o identiteti posameznika. Mesto Maribor se bo prenosom zemskih ostankov za Maribor in narod zaslužnih mož oddolžilo njih spominu. Ostane pa pri tem še vedno možnost, da ljubitelji posameznih pokojnih organizirajo prenos v poseben grob ali postavitev kakega javnega spomenika. Mariborska mestna občina se je zaslugam zgodovinskih osebnosti, ki počivajo na starem pokopališču oddolžila. Podrobne ali večje akcije za enega ali drugega posameznika pa spadajo v delokrog široke javnosti. Iz sodne in policijske kronike Spoštujte sodno oblast I - Čarodejna črna sveča - Druge kriminalne zgodbe Ljubljana, 19. aprila. V juslični palači je še vedno veliko zanimanje za gotove večje proccee, ki se bodo v kratkem sprožili in razvijali pred kazenskimi senati. Hace-tova preiskava mirno teče naprej. V zaporih je mnogo njegovih kompanjonov. Prav dober Hacetov prijatelj je bi! Miha Kovačič, krojač iz Zaloga, občina Šmarje-Sap, ljubljanska okolica. Ta je v kriminalnih analih zapisan kot drzen in velik tat in slepar. Sedaj dela druščino razbojniku Tonetu Ha-cetu, o katerem so se napisali že čedni romani in povesti, sicer za enkrat kratki, ki pa so pomaknjeni izven realnega življenja. Kovačič je delal za Haceta razno obleko in je spravljal tudi razno manufaktur-no blago, iz katerega je napravljal moške obleke in jiih potem okrog ponujal. Razne vzorce ea moške obleke je Kovačič prinesel tudi k nekemu posestniku v občini Sv. Peter pri Novem mestu. Temu posestniku je potem napravil lepo moško obleko iz blaga, ki ga je bil nakradel Tone Hace. Nekateri ljudje zelo omalovažujejo sodne oblasti in se zlasti nočejo odzivati raznim vabilom sodišča. Pred dnevi je prišel pred kazenskega sodnika poedinca boljši gospod, da bi bil zaslišan kot priča. Prva razprava je bila prav zaradi njega preložena, ker ni prišel k razpravi in je bilo njegovo pričevanje zelo tehtno za sodbo. Pri drugi razpravi je sodnik tega gospoda ukoril in vprašal: »Zakaj zadnjič niste prišli k razpravi?« Odgovor malomaren: »Imel sem važne privatne zadeve?« Sodnik: »Tako! Kakšne zadeve?« Priča: »Bil sem na seji strelskega kluba!« Sodnik: »Opozarjam vas za bodoče, da morate spoštovati sodno oblast in sc odzivati njenim vabilom. Treba bo take ljudi, ki ne spoštujejo sodišča, strogo kaznovati. Za danes je kazen 200 din!« Priča je postal nato sila mehak in ponižen. Začel je sodnika prositi, da mu denarno globo spregleda. Ni bilo mogoče. Res je na mestu, da take eanikr-neie 6odišča strogo primejo. Že včeraj smo napisali čedno cigansko zgodbo. Ciganke ree znajo čarati in ljudi mamiti, da jim vse verjamejo, a nato lahkoverneži postanejo njih žrtve. Stare ciganke so, da 6« tako izrazimo, dobre psihologinje in imajo prav dober nos, kje iztaknejo kako svojo neumno in naivno žrtev, da jo potem pošteno ogulijo. Pred leti je neka ciganka v bližini Borovnice znala prav dobro coprati in vedeievati. Prišla je v neko bogatejšo kmečko hišo in milo jokajoč prosila, da bi ji šla dobra mamica za botro otročičku, ki se je prejšnjo noč rodil tam v gozdu v ciganskem taboru. Mati je bila usmiljena. Ciganko je obdarovala. Ciganka pa ji je začela vedeževati, prerokovala ji je lepo srečo v življenju, veliko bogastvo, pripomnila pa je, da zna tudi tako čarati, da napravi iz kupa denarja še toliko večji kupček. Prinesli so ji 10 jur jev. Ona jih je povila med raznim zaklinjanjem v veliko brisačo, napravila čme križe ob robeh in V6e lepo povezala. Ko je končala svoje čarovnije, je vzela slovo, rekoč: »Vse pustite lepo na miru do polnoči. Ko ura bije polnoči, odkrite in dobili boste še enkrat toliko denarja! Hvala vam lepa!« Ciganka je odšla in odnesla jurje. Ljudje »o nestrpno čakli usodnega udarca polnoči. Odvili so brieačo. In vsi 60 presenečeno izbulili oči! Mesto jurjev — popolna praznota. Tudi obe ciganki, o katerih smo včeraj poro- čali, 6ta prav spretno začarali dobro gospo in njeno služkinjo. Coprnija se je razvijala tam na severni periferiji v neki novi ulici, ki nosi ime po odličnem slovenskem umrlem politiku iz novejše dobe. Starejša ciganka je 6eboj nosila črno svečo, ki jo je prižgala, ko je začela gospo hipnotizirati. Na desni roki je imela velik srebrn prstan. Govorila je čudne besede in delala razne gibe, 6 katerimi je popolnoma ko kača »panala« gospodinjo, da je bila več ur popolnoma omamljena. Prav tako je bila služkinja od mlajše ciganke popolnoma uspavana. Šele proti večeru sta prišli k sebi. Ciganki sta govorili cigansko hrvatsko narečje. Prva ciganka je bila stara okoli 40 let, velika, na glavi čmo zavezano ruto, seboj velik cekar, kakršne imajo mesarji, ter je bila škrbasta. Druga je bila za nekaj let mlajša, lepih, belih zob in prav vitke ciganske postave. Poleg lepe, skoraj nove moške oblek« in raznih drugih stvari 6ta ciganki odnesli več zlatnine in 150 din gotovine. Škoda je velika. Mnogo je bilo že napisano o drznem vlomu v trgovino krzna Guerine Berčičeve v Kranju, od koder so vlomilci odnesli za 80.000 din raznega finega krzna. Kranjska mestna policija je sedaj sporočila ljubljanski, da sta bili preteklo 6oboto najdeni na levem bregu Kokre dve veliki vreči, napolnjeni s krznom v vrednosti 23.179 din. Krzno je bilo vrnjeno omenjeni tvrki. Nekateri 60 mnenja, da je bil vlom izvršen na silno rafiniran način in niso izključena velika presenečenja. Velikansko zalogo najrazličnejšega blaga so varnostni organi našli 15. t. m. pri nekem Lojzetu An-kerstu na Brezjah na Gorenjskem. Zaplenili so najrazličnejše blago. Lahko bi ž njim odprli trgovino. Poleg manufakture in svilenega blaga še druge stvari. Med drugim celo zalogo potrebščin za inštalacijska dela. Dobili 60 n. pr. omot kabelske žice, bakrene plošče, 20 kg bakrene žice, mnogo pločevine in druge stvari. Te predmete je nakradel drzen tat in vlomilec Ivan Ankerst, ki je pobegnil in se pred orožniki skriva. Nakradene predmete je nosil v shrambo k svojemu bratu. Anker6t je pokradel raznega blaga za okoli 20.000 din. Trbovlje Neznosen prah se vali po naši cesti od vozil, posebno avtomobilov, tak hud prah, da ga kar ni mogoče prenašati. Ne vemo zakaj je občina nabavila drag škropilni avtomobil, če ga ne rabi, niti v najhujši potrebi. Smrt hitro pobira. V torek popoldne so v bolnici umrle kar tri žene rudarjev: Vengrest Anica, stara 31 let, Florjančič Alojzija, 6tara 50 let, in Bregar Marija v 57 letu. Pokojnicam daj Bog svoj mir, osirotelim rodbinam pa naše sožalje! Poln uspeh je dosegla Golijcva pravljična igra »Princesa in pastirček« na odru Društvenega doma. Pri obakratni predstavi je bila velika dvorana premajhna. Igra je po vsebini dobra, oprema je bila sijajna, igralci z meščanske šole pa so se res izkazali za imenitne moči. Glavni del zaslug pa gre režiserju g. učitelju Tiču, ki zasluži vso pohvalo in čestitke! + V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je umrla, Bogu vdana in previdena s sv. zakramenti, nad vse ljubljena žena, mati, sestra, svakinja in tetu, gospa Marija Krištof roj. Logar soproga trgovca in posestnika Pogreb preblage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. aprila 1940 ob pop., iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 59, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. aprila 1940. Franc, mož; Marica, France, Verena, Božena, Janez, otroci in ostalo sorodstvo. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-1 sko stanje! Tempe- ratura v a > 15 -2 a T3 O g S O.T £ Veter smer, in k cist) Pada- vine naj-veS j a cc • >T- «2 D! m/m 5 « h« ► Ljubljana 761*9 17*7 7*; 78 1 SV, Maribor 760*1 19*4 6*0 80 2 0 — — Zagreb 761*1 21*1 6*0 90 7 sw, — — Belgrad 762*1 73*0 6*1 61 6 Ki — — Sarajevo 763*9 22*C 4*t 7i 4 0 — — Vis 761*4 12*0 9*0 90 10 s? — — Split 763*3 18*0 12*0 60 10 NE? — Kumbor 76 3t ŽU*0 11*0 8C 5 NEi — Rab 762*2 16*0 9*0 80 6 NE, — □uapovniB 754*3 18*0 10*0 70 0 NNE? — - Vremenska napoved: Deloma oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, petek, 19. aprila: Leon, Konrad. Jutri, sobota 20. aprila: Neža Mont. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. »Literarni klub« priredi danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice svoj bralni večer. Nastopijo: Šali. Dular, Novšak, Čampa, Magajna, Kastelic, Vipotnik, Kranjec. Uvodno besedo k pomembni prireditvi mladih, a io priznanih književnikov, bo spregovoril dr. Tine Debeljak. Združenje sodno - administrativnega osebja, sekcija Ljubljana, ima svoj letni redni občni zbor 21. t. m. ob 9.30 dopoldne v Ljubljani, justična palača soba št. 28. »O naši zdravstveni kulturi t prejšnjih stoletjih« bo predaval g. dr. Ivan Pintar pod okriljem Prirodoslovnega društva. Predavanje bo v torek, dne 23. aprila ob 18.15 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Tombola Rdečega križa, V Ljubljani se vrši na praznik Vnebohoda, 2. maja t. 1. Za tombolsko karto 5 din morete dobiti glavni dobitek — stavbeno parcelo, ki meri 644 kvadratnih metrov. Kupujte tom-bolske karte. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetek ob 8 svečan Petek, 19. aprila. Zaprto. (Generalka.) Sobota, 20. aprila: Hamlet. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Nedelja, 21. aprila: HamleL Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek, 22. aprila: Zaprto. OPIRA — začetek ob 8 svečer: Petek, 19 aprila: Zaprto. Sobota, 20. aprila: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Nedelja, 21. aprila ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: Lucija Lammermoorska. Izven. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. Ponedeljek, 22. aprila: Zaprto. Torek, 23. aprila: Zaprto. (Gostovanje Opere v Celju: Rusalka.) Repertoar Narodnega gedali&a v Mariboru Petek, 19. aprila: Zaprto (gostovanje v Celju, »Trideset sekund ljubezni«). Sobota, 20. aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Znižane cene. Nedelja, 21. aprila ob 15: »Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20: »Vdova Rošlinka«. Znižane cene. V korist Združenja igralcev. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 19. aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Gostovanje mariborskega gledališča. Mednarodne plavalne tekme v Belgradu V sredo zvečer so bile v kopališču Krsmano-vič v Belgradu mednarodne plavalne tekme, ki jih je priredil belgrajski Bob-klub. Pri teh plavalnih tekmah je poleg naših domačih plavačev nastopil tudi znani evropski plavač in madžarski rekorder Grof, član UTE; Grof je danes eden najboljših evropskih plavačev na srednje proge in jo pred nedavnim izenačil tudi Tarrisov evropski rekord na 400 m s časom 4:47. Poleg tega ima Grof tudi vse madžarske rekorde od 400 m naprej. V Belgradu je Grof naprej nastopil na progi 400 m v prostem slogu. Konkurent, sicer prav dobri Vojvodinec Bala, ni mogel nuditi kakega močnejšega odpora. Grof je z lahkoto zmagal v času 5:00.5, dočim je Bala za isto progo porabil 5:24. Na progi 100 m prosto je Grof zmagal v času 1:01.2, drugi pa je bil Belgrajčan Zlobin s časom 1:07.4. Poleg teh točk je bilo tudi nekaj srečanj domačih tekmovalcev, ki pa niso prinesla prav nič posebnih rezultatov. Omeniti bi bilo Zagrebčana Strmca, ki je 50 m prosto preplaval v 29 sekundah, dalje Marčiča iz Dubrovnika, ki je za 100 m hrbtno porabil 1:17 in pa Dvorakov rekord na 300 m prsno s časom 5:08.1. Odhod hrvatske reprezentance v Bern Snoči ob 10 je odpotovala v Švico hrvatska nogometna reprezentanca, ki jo vodita predsednik HNS dr. Kraljevič in zvezni kapetan g. Jakopič. Hrvatska reprezentanca je v glavnem sestavljena iz igralcev Gradjanskega. Postava se glasi: Glaser, Suprina, Beloševič, Jazbec, Jazbin-šek, KokotoviČ, Cimermančič, Lešnik, Antolkovič in Matekalo. Tudi v Švici vlada za nastop hrvatske reprezentance veliko zanimanje. Švicarski listi v obširnih člankih pišejo o uspehih jugoslovanskega Tli atteliiUiO lu^atbU^p, Nemška moč na morju Po končani svetovni vojni je Nemčija ostala brez vojne mornarice. Takoj, ko je bil sklenjen mir in podpisana versailleska pogodba, je Nemčija pričela z gradnjo novih vojnih edinic. V začetku sedanje vojne so Nemci uporabljali letala in podmornice. Tudi zavezniki, ki so izvajali blokado, niso uporabljali svojih velikih ladij. Ko pa so se vojne operacije razširile nad severnim delom Evrope, je končno prišlo do odprtih bitk med nemško in zavezniško mornarico. Kako so se te bitke končale, še do danes ni točno ugotovljeno, ker ena kakor druga stran poročata o sovražnikovih izgubah, ki so vedno večje kakor njihove. Zelo zanimivi pa bodo končni rezultati, katerih že ves svet nestrpno pričakuje prav radi tega, kakšna je nemška vojna mornarica in kakšna je njena sposobnost. Ne samo to, svet se zanima tudi, v koliko je Nemčija v tehnični premoči nad zavezniki. Zazdaj nimamo drugega na razpolago kakoe nemške službene podatke o njeni vojni mornarici, ti pa so zelo omejeni. V najnovejšem popisu vojnih edinic nima zaznamovanih ladij, ki so bile izgotovljene po 1. septembru preteklega leta. Iz tega lahko sklepamo, da je nemška mornarica sedaj močnejša kakor pa je bila v preteklem letu. Za zaveznike vemo, katere ladje so v gradnji in katere so do sedaj zgotovljene, medtem ko je nemška admiraliteta skrbno vse skrivala. To velja za vse vrste ladij vojne mornarice, posebno pa za podmornice. Kot ztarjujejo, so Nemci spravili okoli 50 podmornic v akcijo ob norveški obali, in če je to resnica, potem je to znak, da so Nemci morali zgraditi od početka vojne večje število podmornic. Stanje nemškega brodovja na dan I. septembra: Bojne ladje 1. »Gheisenau« so pričeli graditi leta 1936 in je bil dograjen leta 1938. Ima 26.000 ton in vozi z brzino 27 vozlov na uro. Armiran je z devetimi topovi kalibra 28 cm, ki so nameščeni v treh stolpih. Potem ima 12 topov po 15 cm, 14 protiletalskih topov po 10.5 cm. 16 protiletalskih topov po 3.7 cm, dvoje letalskih pristajališč in 4 vodna letala. Ladja je dolga 226 m, široka 30 m, pod vodo pa je 7.5 m. Posadke šteje 1461 častnikov in mornarjev. Ladja je bila zgrajena proti predpisom versailleske pogodbe, ki je Nemčiji predpisala tonažo ladij, kaliber topov, število letal in vodnih letal. 2. »Scharnhorst« je bojna ladja popolnoma enakega tipa kakor »Gneisenau« in je bila dograjena leta 1938. Po vesteh, ki jih javljajo različni dopisniki, je bila ena od teh dveh ladij potopljena v zadnji bitki ob norveški obali, druga pa težko poškodovana. Da je bila »Gneisenau« potopljena, ni službeno potrjeno, medtem ko je prvi lord ad-miralitete, Churchill, v svojem govoru povedil, da »Scharnhorstu« ni uspelo pobegniti angleškim vojnim ladjam in da ie bil potopljen. Ni pa izključeno. da je bila med tem časom dograjena še ena bojna ladja, za kar pa ni službenega potrdila. Oklopne križarke 1. »Admiral Graf von Spee« je bil zgrajen leta 1936. Oborožen je s 6 topovi po 28 cm v dveh stolpih, z 8 topovi po 15 cm, s 6 protiletalskimi topovi po 10.5 cm, 8 protiletalskimi topovi od 3.7 cm, 10 težkimi strojnimi puškami proti letalom, z 8 torpednimi cevmi — po štiri skupaj —, ima eno letalsko pristajališče in dvoje vodnih letal. Ladja ima 10.000 ton, brzino 26 vozlov na uro, dolga je 182 m, široka 21.7 m in seže 5 in pod vodo. Posadke ima 965 mož. Ta ladja je bila potopljena od nemške posadke, ko so jo angleške bojne ladje onesposobile za nadaljno borbo. 2. »Admiral von Scheer« je enakega tipa In je tudi oborožen kakor »Admiral Graf von Spee«. 3. »Deutschland« je enakega tipa, razlikuje pa se v oborožitvi in je bila zgrajena po predpisih kakor jih določa versailleska pogodba. Zgrajena je bila leta 1931. V svetu je bila ta ladja znana kot »žepna bojna ladja«, ker je imela tonažo križarke, vse druge kakovosti pa je imela kakor bojna ladja, kar se lahko vidi iz kalibra topov in oklepa, ki ni bil nikjer službeno objavljen. S to ladjo se je dogodilo nekaj čudnega. Službeno je bilo sporočeno, da je bilo ime ladje preneseno na drugo ladjo, to pa bi lahko pomenilo, da je bila ta ladja potopljena. Po drugi strani pa so mnenja, da je bila ta ladja težko poškodovana in odpeljana v luko na popravek ter da je zaradi ugled nemške mornarice bilo preneseno ime »Deutschland« na drugo ladjo istega tipa. Nemčija ima še eno ladjo, ki ni nikjer omenjena in se imenuje »Lutzovv«. Tudi ni poznano, kakšnega tipa je, in h kateri skupini bojnih ladij pripada. Težke križarke 1. »Admiral Hipper« je najnovejše konstrukcije in je bil zgrajen mimo versailleskih predpisov leta 1939, še preden se je pričela vojna. Ta ladja ima 10.000 ton, brzino 32 vozlov na uro in je oborožena z 8 topovi kalibra 20.3 cm, 12 protiletalskimi topovi 10.5 cm. 12 protiletalskimi topovi 3.7 cm in ima 12 torpednih cevi v skupini po tri, eno letalsko pristajališče in 3 vodna letala. Vozi na turbine in je dolg 195 m, širok je 21.3 ni in sega pod vodo 4.7 metrov. s m f "< e .* '‘ C Prvi časopis v Evropi so Rimski letopisi, ki so poročali o vseh političnih, upravnih in kulturnih dogodkih starega Rima. Odlomke tega časopisa na kamcniti plošči so izkopali pred nekaj dnevi v Osti ji 2. »BlUcher« je popolnoma istega tipa. Za to ladjo so Nemci izdali službeno sporočilo, da je bila potopljena ob norveški obali od norveških obalnih baterij. Lahke križarke Od teh križark je bila zgrajena samo »Nttrn-berg« mimo versailleskih predpisov, medtem ko so vse druge zgrajene po versailleskih predpisih. 1. »Nitrnberg« vozi z brzino 32 vozlov na uro in ima 6000 ton. Oborožen je z 9 topovi kalibra 15 cm, 8 protiletalskimi topovi kalibra 3.7 cm, ima 4 težke strojne puške in 12 torpednih cevi, po tri v skupini, eno pristajališče za letala in dvoje vodnih letal. Dolg je 170 m, širok 16.4 in sega pod vodo 4.3 m. Posadke ima 655 mož. 2. »Leipzig« je lahka križarka popolnoma enakega tipa, razlikuje se samo po protiletalskih topovih, ker jih ima ladja samo 6, in posadke ima 632 mož. 3. »Koln«. »Karlsruhe« in »KSnigsberg« so si po večini slični ter se razlikujejo le v malenkostih. Za »Karlsruhe« je bilo z nemške strani službeno sporočeno, da je bil potopljen v bitki z norveškimi obalnimi baterijami. 3. »Emden« je enakega tipa kot zgoraj naznačene ladje, razljkuje pa se v tonaži, v protiletalskih topovih in v torpednih ceveh. Rušilci Prvega septembra je imela nemška vojna mornarica 22 rušilcev. Od njih jih je bilo zgrajeno 12 po versailleskih predpisih, 8 pa jih je zgrajenih na najmodernejši način, neglede na določila pogodbe. Hitrost je pri obeh vrstah enaka in sicer 36 vozlov na uro. Oboroženi pa so takole: 5 topov kalibra 12.7 cm, 4 protiletalske kalibra 3.7 cm in 8 torpednih cevi, v skupini po štiri. Pri prvih je dolžina 117 m, širina 11.7 m, pod vodo pa sega 2.9 metra. Novejši tipi so za malenkost krajši. Posadke ima okoli 283 mož. Tudi teh je bilo lepo število potopljnih — kakor navajajo angleška poročila. Torpedovke Nemčija je imela v začetku vojne 20 torpe-dovk, od katerih jih je bilo 8 zgrajenih na najmodernejši način. Imajo 600 ton in vozijo z brzino 36 vozlov na uro. Oborožene so z enim topom kalibra 10.5 cm, z 1 protiletalskim topom in 6 torpednimi cevmi v dveh skupinah. Dolgi so 81 metrov, široki 8.6 m in segajo v vodo 1.9 metra. Druge torpedovke starejšega tipa se^ le malo razlikujejo v tonaži, hitrosti in oborožitvi. Posadka šteje 120 do 125 mož. Ladje za spremstvo Teh ladij ima Nemčija 8, vsaka ima po 600 ton, oborožena pa je takole: 2 topa po 1.5 cm. 4 protiletalske kalibra 3.7 cm in dve težki strojnici. Dolžina znaša 73 m, širina 8.8 m ter ima posadko 124 mož. S prvim septembrom je imela Nemčija 43 podmornic. Od tega dneva pa do pričetka vojne je Nemčija zgradila še nove podmornice, tako da jih je imela okoli 70. V teku teh šestih mesecev so gotovo zgradili večje število podmornic, tako da zdaj ni mogoče ugotoviti, koliko jih ima. Vse podmornice so bile zgrajene mimo versailleskega sporazuma, zato tudi ni nobenih podatkov o njih. Razdeljene so na šest skupin in to: ena po 250 ton, 3 po 517 ton, 3 po 740 ton, 10 po 500 ton, 2 po 712 ton in 24 po 250 ton. Hitrost teh podmornic znaša povprečno 13 do 18.5 vozlov na uro — nad vodo. Oborožene pa so različno: nekatere imajo 10.5 cm topove, druge pa samo strojne puške. Tudi število torpednih cevi je različno, od 3 do 6. Nosilci min Nosilcev min je 32, od teh jih ima 14 po 600 ton in 18 po 525 ton. Dobro so oboroženi; zadnja skupina je bila zgrajena leta 1939. Motorne torpedovke Vseh skupaj jih je bilo 60, večina s tonažo 90 in 45 ton, medtem ko za 20 torpedovk tonaža ni poznana. Pri prvih je hitrost 18 vozlov na uro, drugih hitrost pa ni poznana. Razen teh bojnih ladij za prvo linijo ima Nemčija še celo vrsto drugih pomožnih ladij in dvoje šolskih ladij. Šolski ladji sta »Schlesien« in »Schleswig-Holstein«, zadnja je sodelovala pri zavzetju Gdanska. Število novih ladij po 1. septembru leta 1939 ni poznano, ker ga admiraliteta skriva. Zgodovina krompirja 6e v 18. stoletju je bil krompir v Evropi velik luksuz, ki so si ga mogli privoščiti samo plemiči in bogataši. . Prvi, ki je prinesel krompir v Evropo, je bil kapitan Hawkins in to leta 1565. Imenovani kapitan je prinesel to novotarijo iz južnoameriške Kolumbije v Španijo. Povsem neodvisno od tega prvega uvoznika, je odkril krompir tiste dni tudi angleški raziskovalec Relage v Virginiji in ga od tam prenesel v Anglijo. Tu ga je prvič vsejal na poskusnem posestvu Jounghall v Yorku. Ni pa imel sreče pri populariziranju novega hraniva. V resnici je prava domovina krompirja republika Čile v Južni Ameriki. Tam je rastel kot divja trava, ki je pokrivala polja in bregove. Na našem kontinentu se je razširil krompir šele leta 1689, toda kot — cvetlica, s katero so v ličnih loncih olepševali okna. Kot tak je postal prava moda in vsaka nevesta si je v tistih časih zaželela, da ga dobi v dar. Največ zaslug za popularizacijo krompirja ima nemški vladar Friderik Veliki, ki je v nekaterih primerih celo z vojaštvom prisilil kmete, da so začeli s sajenjem krompirja. Kmetje so imeli v začetku krompir za največjo pokoro in kazen, ki da je samo za prašiče, prosili so predpostavljene, naj jim — če že morajo kaj za kazen jesti — odredijo namesto krompirja žir, katerega so imeli raje od tiste »vražje novotarije«. Mnogo let je bilo potrebnih, preden si je krompir utrl pot in poslal ljudska jed, kakor ie še dandanašnji 1 Drobne ^Debeluhi — uspešnejši. Angleški psihologi so po številnih raziskavah in primerjavah ugotovili, da delajo ljudje z dobrim telesnim obsegom boljše kupčije kot suhi. Kot potnike je debelejše ljudi bolj priporočiti, ker so prijazni, prilagodljivi in izvrstno govore, medtem ko so ljudje z ozkim obrazom in ozkimi prsi ter manjšim obsegom izvrstni specialisti, dobri profesorji in inženirji, toda slabi potniki. Največja knjigarna v Amerik? je kongresna knjigarna v Washingtonu, ki se ponaša s pet in pol milijoni knjig. Nov vojni tank. Madžarski izumitelj Štefan Palvary je napravil izum, ki obeta tankom za gorivo pri letalih v vojni popolno varnost. Gre za tank, ki ga ne bo mogla prebiti nobena krogla ter ne bo mogel eksplodirati v zraku, tudi če ga obstreljuješ s še tako gosto točo krogel iz strojnice. Tank so preizkusili nedavno na nekem angleškem letališču in eksperiment se je obnesel. Za izkoriščanje izuma se je v Angliji osnovala družba s kapitalom sto tisoč funtov. Odrasel človek potrebuje na dan povprečno 1800 gramov hrane, če uživa bolj rastlinsko in nemastno hrano, pa 2500—3000 gramov. Na stara leta je postal oče. »Politika« je priobčila nedavno iz Nikšiča v Črni gori vest, da je tamkaj neki Mile Ciganovič postal oče v 96. letu starosti. Ta možakar je tako trden, da je samo dvakrat v življenju videl zdravnika: prvič, ko je bil ranjen v vojni, katere se je udeležil leta 1875, drugič pa zdaj, ko je šel po poročno dovoljenje. Program radio Ljubljana Petek, 19. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Višnja gora. Razgovor vodi Miroslav Zor — 12 Naše plošče — naši zvoki — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 14.05 Tedensko poročilo Tujskoprometne zveze — 18 Ženska ura: Kako si pripravimo poletno garderobo (Emi Oražem) — 18.20 Godbe na pihala (plošče) — 18.40 Francoščina (dr. St. Leben) — 19 Napovedi. poročila — 19.20 Nac. ura: Omer paša -I'ra Ivan Franjo Jukič (Stjepan Banovič, Zgb) — 19.40 Objave — 19.50 O Kureščku (Farkaš Štefan) — 20 Ljubljanski godalni kvartet — 20—45 Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plošče. Drugi programi Petek, 19. aprila; Belgrad-Zagreb: 20.40 Simf. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaške koračnice. ___ Praga; 21.30 Sukova fantazija. — Sofija: 19.50 Rossinijeva opera »Seviljski brivec«. — Beromunster: 20.40 Ork. konc. — Budimpešta: 22.10 Cig. oifc. •> m p mzmsMBk Nekoč je granata udarila blizu Vendonmskega trga. Za trenutek je razburjenje spreletelo vse, ki so bili blizu boulevardov. Toda nihče ni bil ranjen. Čeprav je bila naša uredniška soba oddaljena četrt milje od tam, so se vendar stene tresle od udarcev. Ob zori 18. julija 1918 me je v malem hotelu Louvois prebudilo grmenje težkega topniškega ognja. Poslušal sem pri odprtem oknu. Na sončnem trgu so žvrgoleli ptiči po drevju in voda iz vodometa je mirno šumljala. Le zdaj pa zdaj je pridrdral lestvenjak, ki se je vračal s trga domov in pretrgal tišino spečega mesta. Toda grom tisoč topov je naraščal in upadal kakor oddaljena nevihta. Vedel 6em, da so Nemci ob Marni komaj 40 milj od Pariza. Mislil sem si: »Prodrli so!« Naglo sem se oblekel in planil v vežo. Samo nočni vratar je bil pokoncu. Brez sape sem zavpil: »Prihajajo, prihajajo!« Tekel sem v uredništvo mimo velikanskih stavb, ene največjih bank, Crčdit Lyonnais. Pred njenimi vhodi je stala vrsta tovornih avtomobilov. Nekaj mož je v naglici nakladalo spise in druge stvari. Prav kmalu je prišel v uredništvo tudi John de Ganilt. Vneto sva se pogovarjala o načrtih za poročanje, če bi Nemci vkorakali v Pariz. Bila sva trdno prepričana, da bo to v enem ali dveh dneh. Domnevala sva, da bodo korakali v mesto po cesti Lafajette, potem po Elizejskih poljanah do Loka zmage. Dogovorila sva so, da bo John de Gandt poiskal kak kraj izven Pariza ob brzojavni progi za Brest, če bi Nemci res prišli blizu. V Brestu je bila kabelska postaja za zvezo v Newyork. Jaz pa naj bi ostal v Parizu in skušal dobiti kak voz ameriškega Rdečega križa, opazoval vhod Nemcev, potem pa pobegnil v najbližje mesto, ki ima zvezo z Brestom. De Gandt in jaz sva jutro prebila v veliki nepotrpežljivosti, napetosti in razburjenju ter pokadila nešteto cigaret. Vojno ministrstvo nama ni hotelo ali ni moglo sporočiti drugega, kakor: »Čakati morate na uradno poročilo.« Dolge ure tistega julijskega jutra so bile za moje živce najhujši napor, kar sem ga kdaj doživel. Drhtel sem, toda nisem se mogel niti s telesnim delom pomiriti. Skušala sva priklicati vladne kroge, toda vodi so bili pretrgani. Pogosto je trajalo po pet minut, preden so telelonistke na glavni pošti odgovorile. Ameriško poslaništvo je bilo brez poročil. Rdeči križ je bil pripravljen posoditi nama voz s svojo zastavo. Nobeden naših znancev pri pariških listih ni vedel, kaj prav za prav je. Čeprav so se za eno največjih odločitev v vojni bojevali samo 40 milj od nas, je bilo glede poročil tako, kakor da bi bili oddaljeni tisoče milj od tistega kraja. Ta dogodek bi utegnil biti največja prilika našega življenja, pa nismo mogli storiti drugega, kakor da smo koprneli od razburjenja. Nekaj pred poldnem se je kakih 50 francoskih in tujih časnikarjev zbralo v oguljeni pisarni vojnega ministrstva na cesti Sv. Dominika. Tekali so sem in tja, kadili in se polglasno pogovarjali. Okoli 12 je prišel častnik, ki se mu je videlo, da je noč prečul. Prinesel jo sveženj prepisov nekega poročila na strojnem papirju. Dopisniki so mu jih iztrgali iz rok ter planili na cesto proti telefonom, ne da bi jih bili utegnili prebrati. Jaz sem drvel na vso moč do telefona, ki sem ga imel prej izgovorjenega, in po katerem smo vzdrževali zvezo z Brestom naravnost in javno, čeprav smo imeli tudi še na skrivaj najeto brzojavno progo. Brez diha in razburjen, da sem komaj spravil besedo iz sebe, sem narekoval besedilo enega najvažnejših sporočil v tej vojni. Maršal Foch je bil začel svojo veliko protiofenzivo. Nemci so praznili postojanke ob Marni. Foch je bil s strahotnimi udarci fronto z obeh strani. Pariz je bil rešen, začetek konca je bil blizu, čeprav nam to tisti trenutek ni bilo jasno. Ko sem znarekoval besedilo in stekel do najbližjega brzojavnega urada na Grenelleski cesti, da bi zaradi previdnosti brzojavil po navadni francoski progi še enkrat, so mi kolena drgetala, opotekal sem se in skoraj bi me bilo vrglo. Ure nemirne napetosti so se mi preveč poznale. Naslednjih dni se komaj spominjam, razen toliko, da smo morali^ delati kakor besni. Dolge vrste bolniških vozov so vozile tisoče ranjencev v bolnišnice po Parizu in okrog njega. Foch je metal za Nemci armadni zbor za armadnim zborom. Poseg ameriške vojske je bil vsak dan močnejši. Sli na motorjih so noč in dan prinašali z ameriškega bojišča poročila naših treh dopisnikov. pri vrhovnem poveljstvu. Jaz sem pomagal, ko smo jim dajali obliko za naš na skrivaj najeti brzojav. Nele, da smo mi sami razpolagali z uporabo edinega zasebno najetega brzojavnega voda v Brest, posrečilo se nam je dobiti pred tekmeci tudi še drugo prednost kakih 10 ali 15 minut. Sel je po navadi pripeljal po cesti Lafayette tik mimo našega uredništva in je sporočila oddajal tiskovnemu častniku na cesti Sv. Ane. Potem je začel krožiti in nositi poročila različnim tiskovnim družbam ter uredništvom. Mi smo slom tako mimogrede pojasnili, da bi si lahko prihranili ovinek, če bi naša poročila oddajali mimogrede v našem uredništvu United Pressa, preden bi svoje vesti oddali na cesti Sv. Ane. To so radi storili. In tako so bila naša poročila že brzojavljena, preden so jih naši tekmeci sploh dobili. Časnikarji izpred 20 let se bodo spominjali zanimive vrste presenečenj, ki jih je pripravila United Press tiste vojne dni. Naši tekmeci so divjali, toda dolgo niso mogli izvohati, kako to delamo. Zdaj pa ni več nevarno, če skrivnost razodenem. Lowcllu Melletn in Johnu Gandtu se je posrečilo skleniti pogodbo, po kateri smo mi dobili na razpolago edini brzojavni vod med Parizom in Brestom, ki ga je bilo mogoče najeti zasebno. Vso pravice je imel Louis Coudurier, lastnik dnevnika »Depeche de Brest«, prednost tega brzojava je bila v tem, da poročilom ni bilo treba iti čez borzni brzojavni urad in skozi cenzuro v Parizu, pri čemer je prihajalo na poti do Newyorka do poglavitnih zamud. Pogosto je bilo treba za nujne brzojavke, pri katerih je vsaka beseda veljala 75 centov, dobro uro, preden so dobile rdeči pečat borze. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelji Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja .vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-UL Telefon it. 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica k