1 M-í Ptuj, torek, 10. maja 2016 letnik LXIX • št. 37 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V središču Ptuj • Na Ptuju ustanavljajo še eno komisijo O Stran 5 V Turizem Duplek • Odpira se pustolovski park Vurberk O Stran 6 Otvoritev prenovljene gostilne i v _ Pri Zihri v Moškanjcih « 1 pridruži m nam v petek 13. mam od 15:00 Štajerski www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Izobraževanje Podravje • Na gimnazijah brez, na tehniških programih z omejitvami O Stran 10 Šport Motokros • Gajser iz Nemčije z rdečo številko Štajerski TEDillli Ptuj, Podravje * Dolgoletni spor zaradi prostorov še brez rešitve Za Ptujčane ne bo več paketov pomftčLRdečega križa? Rokomet • Obe ptujski rokometni ekipi napredujeta med elito O Stran 12,14 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si V središču * Največ denarja iz vodnega sklada tudi letos za spodnjo Savo O Strani 2 in 3 Turizem * V Egiptu in Turčiji upad, za Hrvaško izjemno povpraševanje S Strani 6 in J Kmetijstvo * Na Zadružni zvezi nočejo izdati plače direktorja ... O Stran 9 Nov zaplet v ptujskem Vrtcu Nepreklicno odstopil pred!» 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek m 10. maja 2016 Slovenija • Skupni dolg občin se je po več letih vendarle znižal Občine se zadolžujejo za investicije, Ministrstvo za finance je razkrilo prve, še neuradne podatke o skupni zadolženosti občin. Iz poročila izhaja, da se je skupna dolga pa je bilo konec leta 17 občin, med njimi tudi Starše, Gorišnica, Rače-Fram in Markovci. Skupna zadolženost slovenskih občin se je lani po več letih zviševanja vendarle zmanjšala. Konec leta so imele 864,7 milijona evrov dolgov, kar je za 34,5 milijona evrov manj kot leto prej. Povprečni skupni dolg na prebivalca je znašal 419 evrov. Kaj pa pomeni zadolženost občin v primerjavi z dolgom države, ki znaša 27,9 milijarde evrov? Da je dolg občin znašal tri odstotke od celotnega dolga države. Država se vede neodgovorno Kot pojasnjuje predsednik Skupnosti občin Slovenije in slovenjebistriški župan Ivan Žagar, se občine zadolžujejo za investicije in ne za tekoče delovanje, kot to počne država. »Dolg občin je v primerjavi z državnim zanemarljiv. Občine so se zadolževale namensko za investicije, kajti če občine dobijo evropska sredstva, se Občine z najvišjim dolgom Občina | Skupni dolg | Dolg na prebivalca Ljubljana (M) 183.638.681 671 Koper(M) 52.289.587 991 Maribor (M) 50.780.888 470 Kranj (M) 29.402.253 526 Celje (M) 24.992.546 504 Velenje (M) 19.092.322 577 Litija 17.074.670 1.117 Krško 16.427.074 615 Slovenska Bistrica 13.309.344 516 Ptuj (M) 12.897.760 557 Vir: MF Uvodnik Novodobna ubožnica Onikrat so me zbodli, da je moj jezik nekolikanj starožiten; zategadelj zagovor retro pisunstva, Dasiravno bi lahko šlo za doprinos deloma že usahlih hipsterskih tokov, to ni tako. Gre zgolj za hrepetienje po vsebini, ki jo je mogoče podati le z bogatim, sočnim jezikom - če ne gre drugače, žalibog tudi na račun neoporečne forme. Gre za upor zoper besedno siromaštvo, ki, vzevši v obzir uborno stanje duha naše srenje, ne bi smel iznenaditi. Ne govorim o pravopisu ali rabi slenga, celo popolno umanjkanje ro-dilnika puščam ob strani. Tudi se ne pridružujem lingvističnim puristom, ki v mešanju jezika z drugimi napovedujejo njegovo pogibelj. Govorim o praznini vsebine. Po filozofu Ludwigu Wittgensteinu so meje našega jezika meje našega sveta; s krčenjem besednega zaklada torej usiha tudi naš um. Že v prejšnjem stoletju je zapisal: »Na naš jezik lahko gledamo kot na staro mesto: zveriže-ne uličice in majhni trgi, stare in nove hiše ter hiše s prizidki iz različnih časov; te pa obdajajo nova predmestja z ravnimi in po pravilih urejenimi cestami ter s hišami, ki so vse enake.« Le da so ta nova pravila danes še bolj čudapolna kot takrat. Omogočajo komponiranje celih pasaž, brez da bi pravzaprav karkoli povedali... Ubogega starega Ludwiga bi skromen nabor napaberkovanih angleških stavkov in kratic na družbenih omrežjih najbrž dotolkel. Konektanje potom novih gedžetov bi bilo sicer teoretično mogoče uporabiti tudi v nasprotno smer, a kaj ko je že to TMI (guglajte, če ne štekate). BTW, še pozdrav tistim, ki bodo moj TXT pošerali na netu (polajkaliga najbrž ne bodo, LMAO)! Po enem prejšnjih #uvodnik-ov so me namreč na Fejsu tegali na apokaliptičnem video klipu gorečega gradu Krasna Horka na Slovaškem, me pozvali k (domnevnopremiernemu) odprtju Slovarja slovenskega knjižnega jezika, vse skupaj pa pospremili s skoraj simpatično infantilnopolpismenimi nebulozami. Z radostjo pričakujem, kaj me čaka tokrat. Luv y'all, XOXO Eva Milošič Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica »V zadnjih šestih letih smo zmanjšali dolg za nekaj milijonov evrov, ne samo za pol milijona. Dolg občine je ob nastopu mojega mandata znašal približno 30 milijonov evrov. Takole čez palec je bilo redne zadolžitve 12 milijonov evrov, vsaj toliko je bilo stavbnih pravic, bilo pa je tudi za šest milijonov evrov neplačanih računov. Trenutno servisiramo stavbne pravice, odplačali smo račune, sedaj pa se vsako leto na novo zadolžujemo, saj bi se nam sicer investicije v celoti ustavile,« je povedal župan. Priznal je, da dolg 13,3 milijona evrov ne vsebuje stavbnih pravic, ki jih občina odplačuje. »Če smo pošteni, nam je stavbne pravice zakuhala država. Občine so se najprej tekoče zadolževale, nato so bili leasingi, sledile so še stavbne pravice. Vsaka od teh rešitev je bila slabša. Tudi ko govorimo o javno-zasebnem partnerstvu, se moramo zavedati, da nihče ne bo vlagal, če investicija ni ekonomsko upravičena.« Anton Butolen, župan občine Žetale »Ob nastanku naše občine ni bilo gospodinjstva, ki bi bilo priključeno na javni vodovod. Tako smo do leta 2007 z lastnimi sredstvi zgradili vodovod, to je v obdobju, ko še ni bilo takšnega sofinanciranja, kot je sedaj. Nato pa smo se zadolžili za evropske projekte, ki smo jih izpeljali v občini, saj nismo pričakovali znižanja sredstev na podlagi zakona o financiranju občin, ob tem nas je močno prizadelo tudi znižanje povprečnine, kar za našo občino znaša 360.000 evrov ali četrtino proračuna.« je smiselno zadolžiti za lastno udeležbo.« Dodal je, da če bi bile občine financirane v skladu z zakonom, bi imele več lastnega denarja in bi bile potrebe po posojilih manjše. Zgolj slovenj ebistriška občina je zaradi državnega nespošto-vanja predpisov o financiranju občin prikrajšana za okrog štiri milijone evrov. »Pravne postopke proti državi je skupnost občin zaradi ne-spoštovanja zakonodaje sprožila, a še niso zaključeni. Vedenje države je neodgovorno. Saj ne jemljejo županom, temveč ljudem! Pogajanj občin z državo glede povprečnine trenutno ni; vprašanje je, ali se sploh mislijo pogajati. Tečejo pa sedaj intenzivna pogajanja države s sindikati; ti si bodo verjetno še kaj dodatno izpogajali, manj zagotovo ne, to pa bomo ponovno občutile občine.« Ob tem je Žagar še opozoril, da se je lani končala finančna perspektiva, ki je bila občinam naklonjena. »Občine smo imele za investicije več kot milijardo evrov. Sedaj pa smo odrezane od tega dela, investicij ne bo, posledično bo nižja tudi gospodarska rast. Umar je ugotovil, da bo letošnja nižja rast glede na lani predvsem posledica nižjih državnih investicij ob prehodu na novo finančno perspektivo črpanja evropskih sredstev. Ko je Nemčijo prizadela ekonomska krizo, so vlagali v avtomobilsko industrijo in investicije. Če ni investicij, tudi drugih prihodkov ni.« Zadolženost občin ni kritična Že lani so na finančnem ministrstvu ocenili, da zadolževanje občin ni kritično, saj te tudi s pomočjo posojil izvajajo investicije in s tem prispevajo k bruto domačemu proizvodu. Poudarili pa so, da ostaja kritična prezadolženost nekaj posameznih občin, ki imajo Slovenija • Največ denarja iz vodnega sklada tudi letos za spodnjo Savo » Denar vodnega sklada se naj Sklad za vode je lani zabeležil 43 milijonov evrov prihodkov. Največji vir dohodkov je vodno gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. »Takšna je odločitev države, čeprav bi bilo najbolj pravilno, da bi se denar vodnega sklada porabljal za investicije na območjih, kjer se ta denar zbere, saj imamo tudi pri nas težave na vodotokih, ne zgolj na spodnji Savi,« je poudaril slovenje-bistriški župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Sklad za vode je proračunski sklad in njegov namen je financiranje vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo. Med nalogami sklada je tudi financiranje medobčinskih ali regionalnih projektov gradnje objektov za črpanje, filtriranje Fotografija je simbolična. Foto: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 10. maja 2016 Aktualno TEDNIK 3 država pa za tekoče poslovanje zadolženost občin v letu 2015 zmanjšala. Med desetimi najbolj zadolženimi občinami sta tudi Slovenska Bistrica in Ptuj, brez Zadolženost občin Podravja Milan Gabrovec, župan občine Markovci »Nismo zadolženi, ker imamo dovolj lastnih sredstev. Razlogov je več, med drugim ta, da kandidiramo na razpise, ki so glede financiranja ugodnejši. Res pa je, da če ne bi prejemali odškodnine za kanal oziroma jezero, bi bili v drugi skupini slovenskih občin glede zadolženosti. Dejstvo pa je, da moramo biti vsi zelo varčni.« velike težave zaradi več let neporavnanih dolgov. Ministrstvo za finance občine pri sanaciji razmer lahko usmerja, nima pa možnosti ukrepa- nja. Enako kot odgovornost za nezakonito zadolževanje je namreč tudi odgovornost za sanacijo proračuna v celoti na občinah. Skupni dolg občin Najbolj zadolžena občina ostajajo Gornji Petrovci Med najbolj zadolženimi občinami s 1762 evri dolga na prebivalca ostaja prekmurska občina Gornji Petrovci. Zaradi najemanja neugodnih posojil ima občina že od leta 2009 blokiran račun. Dolg se ne zmanjšuje, zaradi odseljevanja prebivalcev se je v letu 2015 celo ponovno povečal. Še leta 2014 je v Gornjih Petrovcih bivalo 2.184 občanov in občank, lani 40 manj. Najvišji dolg med mestnimi občinami pa ima Ljubljana, saj je konec leta 2015 dolgovala približno 183 milijonov evrov. Med 212 občinami je bilo 17 1000 900 800 700 ^ 600 ID UJ o 500 Ë =■ 400 300 200 100 0 Občina Skupni dolg na dan 31. 12. 2015 Skupni dolg na dan 31. 12. 2014 Dolg na občana Slovenska Bistrica 13.309.344 13.894.662 516 Ptuj (M) 12.897.760 13.825.679 557 Lenart 5.205.177 6.140.118 666 Hoče-Slivnica 3.680.451 4.071.429 324 Poljčane 2.731.493 2.337.500 627 Ormož 2.717.820 1.742.887 211 Miklavž na Dr. polju 2.638.349 2.316.323 397 Duplek 2.301.665 2.767.615 329 Kidričevo 1.857.796 2.003.886 279 Podlehnik 1.807.822 732.826 966 Videm 1.670.533 2.020.108 298 Hajdina 1.643.485 2.092.501 431 Benedikt 1.590.815 1.785.106 646 Destrnik 1.520.849 1.624.586 577 Sveta Trojica v Sl. goricah 1.406.340 1.529.300 661 Središče ob Dravi 1.125.093 860.143 523 Zetale 1.031.985 893.118 755 Dornava 975.828 1.328.670 360 Zavrč 915.758 833.212 607 Makole 880.718 952.971 418 Cerkvenjak 832.309 915.037 406 Majšperk 754.664 940.597 184 Sveta Ana 583.333 650.000 252 Sveti Andraž v Sl. goricah 517.535 724.564 433 Trnovska vas 300.000 350.000 224 Juršinci 267.380 381.646 112 Sveti Tomaž 222.832 299.160 102 Cirkulane 180.328 278.689 76 Gorišnica 0 0 0 Markovci 0 0 0 Rače-Fram 0 0 0 Starše 0 0 0 Skupaj 65.567.462 68.292.333 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 takšnih, ki niso bile zadolžene, med njimi tudi občine Markov-ci, Gorišnica, Rače-Fram in Starše. Skupni dolg 32 podra-vskih občin znaša dobrih 65 milijonov evrov; med njimi je najvišji dolg občine Slovenska Bistrica, ki je obenem tudi med desetimi občinami z najvišjim dolgom v državi. Med najbolj zadolženimi podravskimi občinami na prebivalca je obči- ne Podlehnik, kjer je konec leta dolg na občana znašal 966 evrov, sledijo ji Žetale s 755 evri na občana in Lenart, kjer je dolg na občana 666 evrov. Mojca Vtič investira v območja, kjer se zbere « povračilo, ki ga plačujemo tudi uporabniki pitne vode. In kaj država stori s tem denarjem? Že leta večina denarja roma na postavko za in zajem vode ter prenosnih vodovodov za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo. A kot izhaja iz podatkov, ki so jih pripravili na ministrstvu, bo tudi letos znaten delež denarja namenjen za gradnjo vodne, državne in lokalne infrastrukture v sklopu gradnje HE na spodnji Savi. Kljub temu da se letno na računu vodnega sklada zberejo milijoni evrov, pa ti ne zadoščajo potrebam protipoplavne zaščite. Kot izhaja iz poročila, ki ga je pripravil Leon Behin z direktorata za vode in investicije, nastane v Sloveniji na letni ravni za približno150 milijonov evrov škod samo zaradi poplav. Po njegovih izračunih bi s približno 600 milijoni evrov investicij v protipoplav-no zaščito (štiri leta škod) preprečili polovico težav in dali prepotreben kisik tudi gospodarstvu. V preteklem obdobju 2007-2013 sta bila izvedena zgolj dva večja projekta pro-tipoplavne zaščite. Približno 45,5 milijona evrov je bil vreden projekt poplavne varnosti Savinje; dela so se izvajala na območju občin Luče, Celje, Vojnik in Laško. Polovico manj sredstev -22,9 milijona evrov -pa so zahtevala dela na območju rek Drave, Pesnice, Meže z Mislinjo in Dravinje s Polskavo za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Drave (I. faza). Mojca Vtič Viri sredstev v letu 2015 583.701 € 169.266 € 512.127 € I Vodna povračila I Vodne pravice Vodna zemljišča I Nadomestila za ustanovljene stvarne Podeljene koncesije za vodno pravico Sredstva Sklada za vode se zagotavljajo za izvajanje naslednjih nalog 1 2010 1 1 2011 1 1 2012 1 2013 1 2014 1 2015 1 1 2016 1 Inštitut za vode 2.305.999 2.477.502 2.491.245 2.259.518 2.695.769 3.272.000 500.000 Strokovne podlage za upravljanje z vodami 879.300 2.041.845 1.440.804 1.447.757 1.537.517 2.927.000 4.891.000 Vodna zemljišča 100.000 123.000 Oskrba s pitno vodo, varovanje vodnih virov in gradnja vodooskrbnih sistemov 829.273 705.559 2.437.800 1.219.042 4.228.014 5.899.000 462.000 Izvajanje obvezne javne gospodarske službe urejanja voda 17.427.691 8.135.000 0 Gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture, gradnja infrastrukture v sklopu gradnje HE na spodnji Savi 11.603.410 13.888.428 41.600.911 32.326.520 28.011.193 26.615.000 35.014.000 17.370.089 22.684.465 57.599.618 42.936.121 60.777.478 47.000.000 41.000.000 Vir: MF Vir: MF Vir: MOP 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 10. maja 2016 Ptuj • Eno korito za rože na tehtnici za 130 paketov hrane Za Ptujčane ne bo več paketov Vrsto let že traja spor vodstva Območnega združenja Rdečega križa Ptuj s Prostovoljnim gasilskim društvom Ptuj in ptujsko bolj kritične. Ptujska občina RK med drugim ne plačuje 1 evro letno po prebivalcu, zato pravijo, bodo morali občanom Ptuja Kakšne so možne rešitve Predsednik OZ RK Ptuj Aleksander Solovjev poudarja, da je rešitev več, le skupni jezik morajo najti. V igri naj bi bila stavba pri stari vojašnici na Vičavi (nekdanja gostilna Novi svet), ki je v lasti občine. Ta je po njegovem mnenju za dovoz stvari najprimernejša. Za primerno ceno so jo pripravljeni tudi odkupiti ali zamenjati za sedanje prostore. Seveda so pripravljeni ostati tudi v gasilskem domu, a le, če dobijo še nekaj kvadratnih metrov brez plačevanja dragih najemnin. V gasilskem domu so namreč še prazni prostori, tudi v kleti, želijo pa si celoten trakt, kot so ga imeli pred adaptacijo. Območno združenje Rdečega križa Ptuj (OZ RK) posluje v sedanjih prostorih že od leta 1978, do leta 2009 pa so bili v njih najemniki. Sodelovanje tistih, ki so delovali pod isto streho v prostorih gasilskega doma: ptujskega združenja Rdečega križa, Mestne občine Ptuj in Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj naj bi bilo dobro vse do leta 2010. Ko pa se je ptujska občina skupaj s PGD Ptuj odločila za adaptacijo obstoječe stavbe in dograditev, so se začele težave. Tik pred tem je namreč OZ RK Ptuj postal lastnik dela prostorov, v katerih so bili prej najemniki. Te so dobili v last od občinskih gasilskih zvez in društev. Težave izvirajo že iz leta 2010 „Težave so nastopile že takoj po prvem sestanku, ko smo zahtevali, da se piše zapisnik. Ta se je sicer pisal, a ga mi nikoli nismo videli. Vse, kar je, je bilo to, da smo želeli, da je sodelo- Bodo spor občine, gasilskega društva in Rdečega križa plačali reveži?! vanje transparentno in sprotno der Solovjev. Ob tem dodaja, da katerega bi bila izračunana vre-dokumentirano," pojasnjuje so ob vstopanju v adaptacijo in dnost deleža, ki ga prevzema predsednik OZ RK Ptuj Aleksan- dograditev želeli dokument, iz Rdeči križ. Trdi, da jim je bil one- Foto: CG Ptuj • Predsednik sveta zavoda Vrtec Ptuj odstopil Sveti Andraž • Podaljšali razpis za gradnjo centra Nepreklicen odstop Mlakarja Bodo sploh našli investitorja? Da je celotna zgodba okrog ptujskega Vrtca postala za njega, njegovo družino in delo pretežka ter da ne vidi druge rešitve, kot da odstopi z mesta predsednika sveta zavoda, je svojo včerajšnjo odločitev, da poda nepreklicen odstop, argumentiral Martin Mlakar. V andraški občini je te dni aktualna tema gradnja poslovno-stanovanjskega centra Vito-marci. V začetku minulega tedna bi se namreč iztekel rok za oddajo ponudb na razpis k javno-zasebnemu partnerstvu, a so ga podaljšali za približno dva tedna. Januarja letos je Vrtec Ptuj dobil nov svet zavoda, za predsednika tega pa je bil izbran Martin Mlakar, sicer tudi mestni svetnik. Ves ta čas je Mlakar kljub številnim pritiskom vztrajal pri svojih načelih in ključnih usmeritvah: da svet zavoda deluje zakonito ter v korist otrok. Pet mesecev je praktično deloval kot mediator. Trudil se je pomiriti razgrete strasti med ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž in županom mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem. A številni dogodki so pokazali, da je to pravzaprav nemogoče. Tudi iz tega razloga in zato, ker je celotna zgodba zanj postala pretežka, se je Mlakar odločil, da nepreklicno odstopi. Z včerajšnjim dnem je podal odstopno izjavo, ki pa najbrž pomeni tudi nove zaplete. A Mlakar pravi, da možnosti, da ostane na tem mestu, ni. „Enostavno Pojasnilo Martin Mlakar pravi, da so to bili zanj zelo težki meseci. ne zmorem več, to so bili zame zelo težki meseci. Naj poudarim, da župan name ni izvajal pritiskov, sva pa imela različne poglede pri številnih rečeh. Delal sem izključno v dobrobit Iz vrtca Otona Župančiča v Slovenski Bistrici so sporočili, da se je zgodila napaka pri posredovanju cen prehrane za otroke. Cena prehrane na dan za enega otroka v njihovem vrtcu znaša: za leto 2013 1,16 €, v letih 2014 in 2015 pa 1,28 €. Ur Vrtca. Želim si in upam, da se te zadeve, ki niso v ponos ne Vrtcu ne občini, čim prej zaključijo. Nujno je, da se mestna politika začne ukvarjati s številnimi resnimi problemi Vrtca, kot so igrala v nekaterih enotah, sanitarije v Mačicah in podobno," je med drugim povedal Mlakar. Kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh in kaj odločitev Mlakarja pomeni za delo sveta zavoda in nenazadnje tudi ravnateljico, bo znano že kmalu. Kdo bi lahko nasledil dosedanjega predsednika sveta zavoda, pa za zdaj ostaja uganka. Dženana Kmetec Direktor občinske uprave Sv. Andraž v Slov. goricah Miran Čeh je povedal, da so do 16. maja podaljšali rok za oddajo ponudb na javni razpis za izbiro izvajalca izgradnje poslovno-stanovanj-skega objekta Vitomarci. »Na portalu javnih naročil sem že na začetku prejel prošnjo za podaljšanje roka za oddajo ponudb, in ker je bilo v času odprtega razpisa kar precej dela prostih dni (prazniki), smo se odločili in rok za oddajo ponudb podaljšali,« je odločitev o podaljšanju roka za oddajo ponudb pojasnil Čeh. Pri tem nas je še zanimalo, ali so v tem času že prejeli kakšno ponudbo. A konkretnega odgovora nismo prejeli. Kot smo že poročali, je Občina Sv. Andraž pred časom izdelala idejno zasnovo za poslovno-sta-novanjski objekt. S projektom, ki je sicer še na papirju, bi pridobili nujno potrebno trgovino, saj je v občini nimajo. V poslovni objekt pa bi preselili tudi zdravstveno ambulanto. Načrtujejo še kakšno stanovanje, morda kavarno ali veterinarsko ambulanto. A to je odvisno od investitorja. Kot so namreč zapisali v razpisni dokumentaciji, druge dejavnosti v objektu, število stanovanj in velikost objekta, lahko prilagodi investitor. Znano je, da občina denarja za izgradnjo centra nima, zato ga namerava zgraditi ob pomoči zasebnega partnerja. Partner naj bi bil izbran v postopku konkurenčnega dialoga, kar pomeni, da bodo natančni pogoji in določila medsebojnih obveznosti obeh partnerjev določeni šele v pogajanjih. Razpis so objavili 25. marca letos. Ali jim bo uspelo najti zasebnega investitorja, naj bi bilo tako znano v naslednjih dveh tednih. Monika Levanič Ali jim bo uspelo najti zasebnega investitorja za izgradnjo poslovno-stanovanjskega centra Vito-marci, bo znano v naslednjih dveh tednih. Foto: ML torek • 10. maja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 pomoči Rdečega križa občino v zvezi z obnovo in dograditvijo prostorov. Zadeve pa ne le, da niso zaključene, temveč so vedno prenehati deliti pakete pomoči. Foto: Črtomir Goznik mogočen vpogled v investicijo, v ločevanje med adaptacijo in novogradnjo. Težave so namreč nastale, ker naj bi, kot pravi So-lovjev, po končanju projekta in odprtju novih prostorov dobili izračunano, da morajo poravnati znesek v višini okrog 150.000 evrov. Takrat ga niso želeli poravnati, saj so bili prepričani, da je njihov del vreden bistveno manj. Po nekaj letih usklajevanj, odškodninskih zahtevkih ipd. in dogovorov je Rdeči križ za obnovo teh prostorov plačal bistveno manj: le 15.000 evrov. Po adaptaciji izgubili del prostorov „Izgubili pa smo del prostorov. Enostavno prelisičili so nas. Prej smo imeli bistveno večje prostore. Še vrata so nam prestavili in nas prisilili, da se kregamo okrog tega, čigav je WC. Sedanji prostori so sicer lepši, a niti slučajno funkcionalni in bistveno manjši," še pojasnjuje predsednik OZ RK Ptuj. „Z manipulacijo smo v traktu, kjer imamo svoje prostore in smo bili najemniki prostorov za shranjevanje hrane in oblačil, najete s pogodbo PGD, izgubili še te, saj nam je bilo predstavljeno, da se bodo adaptirali. Do adaptacije ni prišlo, vendar so nam bili prostori kljub še vedno veljavni pogodbi odvzeti. Predstavniki MO Ptuj niso sprejemali urejanja razmerij za nazaj, ampak so nam vsiljevali izhodišča iz jeseni 2011," še pojasnjujejo na OZ RK Ptuj. Vzrok: netransparentna gradbena dokumentacija Kot osnovo za spor pa Solov-jev ob odvzetih prostorih navaja še: netransparentno gradbeno dokumentacijo. Poudarja, da so težav s prejšnjim vodstvom obči- ne, na čelu s takratnim županom Štefanom Čelanom, imeli zelo veliko. V luči iskanja rešitev vseh nastalih težav naj bi dvakrat predlagali mediacijo, na katero pa niso dobili niti odgovora. Še po tolikih letih se težave niso rešile. Z novim županom Miranom Senčarjem še sicer predstavniki RK OZ Ptuj niso sedli za skupno mizo, sestanek pa naj bi imeli v kratkem. Želijo si čim prejšnjih rešitev, saj so sedanji prostori za njihovo delo premajhni in neustrezni. Na to je opozorila tudi svetnica SD Nuška Gajšek, ki je nadaljevala pobudo svojega kolega Mirana Meška, da se ta problematika čim prej reši. Problem tudi redno financiranje: za Ptujčane ne bo več paketov pomoči Da je stanje alarmantno, pa dokazuje tudi izjava Solovjeva, povezana s financiranjem ptujskega združenja Rdečega križa. Dogovor naj bi bil, da vse občine prispevajo 1 evro po prebivalcu, po principu solidarnosti. Večina se tega drži. „Ptuj prispeva 0,80 evra po prebivalcu: leta 2015 je bilo na Ptuju 23.257 prebivalcev, v proračunu pa namenjenih (enako 2016) 21.313 evrov (raz- Sedanje stanje je nevzdržno „Stiska naših ljudi se žal ne zmanjšuje, kvečjemu obratno. Pomoči potrebnih je vsak dan več. Ena od humanitarnih organizacij, ki se s temi stiskami vsakodnevno srečuje, je tudi RK, ki je tudi sam v stiski - prostorski. Zato je treba resnično aktivno pristopiti in to situacijo rešiti. Ne vem, koliko je z dejanskim stanjem seznanjen župan, prosim pa ga, da si vzame čas in se na mestu samem seznani z razmerami. RK razpolaga s 44 m2 -dvema lastniškima prostoroma, ki sta po svoji namembnosti pisarni, a se uporabljata za skladišče hrane, oblek, arhiv ... Prostor ne zagotavlja nobene diskretnosti, je vsem na očeh, ljudje stojijo v vrstah pred pisarno. Sedanje stanje je tako nevzdržno za vse deležnike - RK, gasilce in upravičence. Žal je revščina še vedno stigma, pri tem je zelo prisoten sram, zato nekateri sploh raje ne pridejo po pomoč. Mogoče koga prostorska stiska organizacij ne zanima, mora pa nas vse zanimati človeški vidik, kaj ljudem s tem, ko jih postavimo v tak položaj, naredimo - jim vzamemo vse dostojanstvo in jih javno razgalimo, razgalimo njihovo stisko," je izpostavila Gajškova. lika torej 1.944 evrov). Paket za družino stane 15 evrov. Socialni demokrati pozivamo, da občina že pri rebalansu zagotovi financiranje 1 evro po prebivalcu, tj. dodatnih nekaj manj kot dva tisoč evrov. Če ponazorim: 2.000 evrov je bilo včeraj eno cvetlično korito, jutri je lahko 130 paketov hrane," primerja Gajškova. Da je to res velik problem, priznava tudi Solovjev in dodaja, da se je toliko bolj poglobil, ker jim zaračunavajo najemnino skladiščnih prostorov. Kot zgled dobrega sodelovanja izpostavlja kar nekaj občin, ki plačujejo še več kot 1 evro po prebivalcu. Prav zato poudarja, se bo najbrž že z začetkom prihodnjega leta zgodilo, da bodo občanom Ptuja odrekli pakete pomoči. Kot pravi, ne zato, ker bi sami tako želeli, ampak zato, ker v njihovem statutu ne piše, da so dolžni deliti pakete pomoči ter ker enostavno finančno ne bodo zmogli. Ob tem še dodaja: manj je sredstev države, manj dotacij in manj občinskega denarja, pa čeprav poudarjajo na Rdečem križu, da število prosilcev iz Ptuja narašča. Sedanja oblast še nima odgovorov in rešitve V tem trenutku so to nerešljivi problemi, kam vodijo, Solovjevu ni jasno. Ve le, da za poslovanje odgovarja kot predsednik tudi s svojim premoženjem, da ne želi delati polovičarsko in si prizadeva, da je vse pregledno in korektno. Dodaja, da so v vodstvu Rdečega križa dalj časa diskutirali, kako rešiti nesoglasja s ptujsko občino in PGD, a ker niso bili uspešni in ker menijo, da gre za sum kaznivega dejanja, so že pred tremi leti podali prijavo na Računsko sodišče RS. A to vse do danes zadeve naj ne bi obravnavalo. Kakšne korake bo ubralo sedanje vodstvo ptujske občine, prav tako ni jasno. Na naše vprašanje okrog te tematike so odgovorili le, da nimajo odgovorov, dokler jih ne pripravijo za mestni svet. Pa čeprav je jasno, da bi po Zakonu o medijih na vprašanja - tudi če so kot pobuda postavljena na mestnem svetu - morali odgovoriti v roku 7 dni. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Humanitarni delavci niso sposobni kulturnega dialoga?! Štefan Čelan: „Kar se tiče našega preteklega dela, ki je povezan z zagotavljanjem prostorskih rešitev, moram povedati, da smo gasilski dom temeljito prenovili in v njem je zagotovo dovolj prostora za vse razumsko trezne uporabnike. Predlog, ki smo ga skupaj s PGD Ptuj takrat ponudili RK Ptuj, je bil po moji oceni zelo primeren. V zgornji etaži so ostali pisarniški prostori za RK Ptuj, na spodnjem dvorišču pa so bili ponujeni garažni prostori. Osebno ocenjujem, da je obstoječa rešitev zelo ponesrečena, saj se mnogi uporabniki tovrstne pomoči izogibajo, ker se na očeh javnosti. Če pa bi prihajali po pomoč na dvoriščno stran, ki je skrita pred javnostjo, bi to bilo za vse uporabnike bolj humano. Žal se s to rešitvijo niso strinjali predstavniki RK Ptuj z izgovorom, da garažni prostori niso dovolj dobro urejeni. Tudi za rešitev te težave smo jim ponudili vso našo pomoč, a so jo žal odklonili. Osebno me zelo žalosti, da humanitarni delavci (gasilci in predstavniki Rdečega križa) niso sposobni kulturnega dialoga in iskanja kompromisne rešitve, ki bi bila v prid uporabnikom. Verjetno se še vedno ne zavedajo, da njih ne bi bilo, če ne bi bilo uporabnikov." Ptuj • Na občini ustanavljajo še eno zunanjo komisijo Odločala bo o postavitvi urbane opreme V spominu je še kako živa slika na lansko poletje, ko je Mestna občina (MO) Ptuj za ceno okrog 20.000 evrov kupila deset litoželeznih korit. Postavila jih je v starem mestnem jedru: na Slovenskem trgu in v Prešernovi ulici. Nakupu in ureditvi mesta v javnosti sicer ni nihče nasprotoval, so pa bile na vodstvo občine uperjene ostre kritike zaradi cene korit. Predvidoma 10.000 evrov bo za nakup korit MO Ptuj namenila tudi letos. Toliko denarja je zagotovljenega na proračunski postavki »urbana oprema«. Za tri klopi, za katere mestni svetnik Janez Rožmarin predlaga, da bi jih postavili na Minoritskem trgu in na dvorišču samostana, po pojasnilu občinske uprave sredstva v proračunu niso načrtovana. Glede na to, da se bo denar iz proračunske postavke »urbana oprema« predvidoma porabil za nakup korit, nas je zanimalo, kakšna bodo korita, koliko jih bo in kakšna bo njihova cena. Povprašali smo tudi, ali bodo korita nabavljena pri istem dobavitelju kot tista lansko leto, iz kakšnega materiala bodo, kdaj in kje jih bodo postavili. Spraševali smo, ali morebiti občina razmišlja, da bi obstoječa betonska korita preoblekli z lesom, kot so to storili v Varaždinu. Zastavili smo tudi vprašanje, koliko denarja bi bilo treba do- datno zagotoviti za nabavo treh klopi, kot predlaga mestni svetnik Rožmarin, in ali bo MO Ptuj njegovo pobudo upoštevala. Niti na eno vprašanje nismo dobili odgovora. Iz kabineta župana so nam sporočili, da je v postopku ustanovitve urbanistična komisija, ki bo pregledala situacijo na terenu in bo v skladu s katalogom urbane opreme pripravila predlog nabave in postavitve urbane opreme. Mojca Zemljane Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK Turizem torek • 10. maja 2016 Slovenija, Podravje • V Egiptu in Turčiji upad, na Hrvaškem izjemno povpraševanje Kdor si želi letos dopustovati bo moral z rezervacijo pohiteti Zaradi groženj terorističnih napadov bosta največje turistične izgube v poletni sezoni predvidoma utrpela Egipt in Turčija. povpraševanje po hrvaškem Jadranu večje kot kadarkoli prej, opažajo na turističnih agencijah. Na izbiro, kje preživeti zaslužen letni dopust, ima gotovo velik vpliv varnost v posameznih turističnih destinacijah. Na turističnih agencijah tako že opažajo spremembe v odločanju turistov, kjer v ospredje prihaja hrvaška obala. »Zaradi dogajanja v svetu (begunska kriza, teroristični napadi) čutimo spremembe v odločanju potnikov in jih tudi aktivno spremljamo ter se jim prilagajamo. Že od začetka decembra opažamo, da ko gre za poletne počitnice, zelo pridobiva Hrvaška. Na Sončku imamo za zdaj še povsod dovolj kapacitet pa tudi kot agencija smo zelo prilagodljivi,« pove Nataša Jeza Kotnik iz turistične agencije Sonček in še doda: »V pogovorih s svojimi potniki opažamo, da razmišljajo preudarno in odgovorno, ne delujejo pa zaskrbljeno.« Da je previdnost pri izbiri turistične destinacije večja, ugotavlja tudi Jasmina Fe-guš iz Kompasa: »Razmisleka in vprašanj je več kot v preteklih letih, morda je tudi čas za sprejetje končne odločitve nekoliko daljši. Veliko več vprašanj beležimo, kdo je letalski prevoznik, pa tudi, kakšna so uradna priporočila MZZ RS, ki jih tudi sicer Kompas vsakodnevno spremlja in v celoti upošteva. Sicer pa beležimo povečano povpraševanje za področje Jadrana, ki pa je tradicionalno 'Kompasova destina-cija' številka 1.« Bo padel nov rekord? A hrvaška obala ni priljubljena samo pri slovenskih turistih, pač pa tudi pri tujih. Hrvati si očitno lahko obetajo še boljšo turistično sezono kot v lanskem letu, ko so sicer zabeležili rekordnih osem milijard evrov, največ O.dPoreca do Rovinja Povečano je tudi povpraševanje Dubaj, Daljni vzhod) v 25 letih hrvaške samostojnosti. »Rezervacije za Hrvaško so v močnem porastu, kar pa ne velja samo za Slovence, pač pa za globalni turistični trg. Kdor si letos želi na Hrvaško, bo moral z rezervacijo zelo pohiteti, sicer bo ostal praznih rok,« svetujejo na Sončku. Kot kaže, pa bo po besedah Jeza Kotnikove končno na svoj račun nekoliko prišla tudi Slo- venija, kjer sicer poleg Italije, Španije in nekaterih grških otokov prav tako beležijo povečano povpraševanje: »Kar se tiče sredozemskih destinacij, smo v obdobju zgodnjih rezervacij (first minute) najbolje prodajali Španijo (vključno s Kanarskimi in Balearskimi otoki), Italijo in Grčijo. V slednji smo popestrili ponudbo z novimi otoki ter dodali destinacije na celini, saj Poleg hrvaške obale (na posnetku) turistične agencije dobro prodajajo tudi Podravje, Duplek • Odpira se pustolovski park Vurberk Varoval vas bo zmaj To ali naslednjo soboto, odvisno od vremena, bodo v gozdu pod gradom Vurberk odprli pustolovski park s tremi progami na višini, eno od njih pa so posebej prilagodili otrokom. Po logotipu parka sodeč, se nimate česa bati: varoval vas bo namreč zmaj, po katerem je Vurberk dobil ime! Pustolovski park bo namenjen vsem, ki se ne bojijo višine, ne glede na športno pripravljenost. Z izzivi med drevesnimi debli se bo namreč mogoče spopasti čisto zares ali pa si malo pomagati z varovanjem. Vse tri proge so primerne tudi za otroke, vendar jim je ena še posebej prilagojena, saj poteka bližje tlom. Skupno bo na voljo okoli 30 raznolikih elementov - od plezalne stene in ročnega kolesa do ziplinea, slac-klinea in še česa, mogoča pa bo tudi vožnja z boardom. Elemente so že postavili in preizkusili, zdaj pa urejajo še zadnje podrobnosti, čistijo teren in postavljajo klopi. Dreves, razen bolnih, zaradi postavitve parka niso sekali. Prestavljanje karabinov je preteklost Proge je pripravilo gorenjsko podjetje Vevrca, ki je na področju postavljanja adrenalinskih, pustolovskih in zip-line parkov v Sloveniji vodilno, vse bolj pa se uveljavlja tudi v tujini. Primož Kramberger, eden treh soustanoviteljev vurberškega parka, poudarja: »Za varnost je stoodstotno poskrbljeno. Obiskovalci bodo ves čas varovani in z varovalnim pasom s karabinom pripeti na žico. To je prvi pustolovski park v Sloveniji, pri katerem karabinov med različnimi elementi ne bo treba prestavljati, saj varovanje nemoteno teče od začetka do konca proge.« Ves čas bo prisoten tudi inštruktor. Zamisel za pustolovski park so pričeli razvijati že lani, ko so si ogledali podobne parke po vsej Sloveniji. Nam je uspelo našteti blizu dvajset slovenskih adrenalinskih in pustolovskih parkov, bližnja okolica Vurberka pa tovrstnih pustolovščin doslej še ni ponujala. Soustanovitelj Miha Rojko pojasnjuje: »Investicijo smo v celoti financirali sami, občina Duplek pa nam je pomagala pri urejanju papirjev. Zemljišče smo vzeli v najem od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, morali pa smo pridobiti še soglasja, tudi agencije za okolje in kulturnovar-stveno soglasje ministrstva za kul- turo ... Še letos bomo na razpisu kandidirali za evropska nepovratna sredstva, s katerimi bi lahko park še razširili.« Cena vstopnice bo za otroke do 10 let znašala 7 evrov, za tiste med 10 in 18 leti 10 evrov ter za odrasle 13 evrov (ob otvoritvi obljubljajo nižje, promocijske cene), park pa bodo obiskovalci lahko uporabljali, kolikor dolgo bodo želeli. Med poletnimi počitnicami bo odprt vsak dan, sicer pa ob koncih tednov in po dogovoru. V gradu lahko obiščete tudi simpatičen lokal Huda Liza, poimenovan po zadnji potomki Wechslerjev, Elizabeti Katarini, ki je grad v 17. stoletju ponovno prodala Herbersteinom. Vodita ga Miha Rojko in Marina Stopar, ki organizirata tudi koncerte, razstave, predavanja, delavnice za otroke in še kaj. Spočijete se lahko na kateri od 31 zdravilnih energetskih točk, govori pa se, da je tudi vurberška voda zdravilna ... Eva Milošič V pustolovskem parku Vurberk računajo predvsem na obiskovalce s ptujskega in lenarškega območja, najbliže pa sta mu pustolovska parka Betnava pri Mariboru in Celjska koča. Foto: Miha Rojko torek • 10. maja 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 na hrvaški obali, Begunska kriza naj bi v določenih delih ogrozila tudi turizem v Grčiji. Zato pa je Foto: Črtomir Goznik počitniške aranžmaje v Italiji, Španiji in tudi na nekaterih grških otokih. še vedno velja za eno od najbolj priljubljenih destinacij med Slovenci. Slovenci smo zaenkrat največ izbirali med Jonskimi in Kikladskimi otoki ter Kreto, ki so vendarle malce oddaljeni od »begunskih zgodb«. Tudi vse statistike kažejo, da bo Grčija tudi letos skupaj s Španijo in Italijo na vrhu Evropejcem zaželenih destinacij. Povečano pa je tudi povpraševanje po daljnih desti-nacijah (Karibi, Dubaj, Daljni vzhod).« Temu pritrjujejo tudi na Kompasu, kjer še opažajo, da so se turistični tokovi izraziteje usmerili tudi v Rimini, Črno goro in Albanijo. Rezervacij za Egipt skoraj ni Teroristični napadi pa so zelo prizadeli turizem v Egiptu in tudi v Turčiji. Na Kompasu tako rezervacij za Egipt skorajda ne beležijo, v velikem upadu so tudi rezervacije v Turčiji. Podobno je tudi na Sončku: »Kot običajno računamo na večje zanimanje za poletne počitnice po prvomajskih praznikih. V Sončku si želimo »okrevanja« Egipta, ki je bil v preteklih letih eden od paradnih konjev med turističnimi destina-cijami Slovencev. Prvi čarterji iz Ljubljane v Hurgado so za poletje že postavljeni in videti je, da bo po zimi, ko je bil Egipt na voljo le iz avstrijskih letališč, Rdeče morje vendarle spet obiskalo več Slovencev. Trendi so tudi v Evropi pozitivni, hotelirji pa so tudi dobro pripravljeni na novo turistično sezono.« Preverili smo še, ali povečano povpraševanje na Jadranu vpliva morda tudi na cene. A na Kompasu so nam zatrdili, da cene ostajajo na enakem nivoju kot lansko leto. Monika Levanič Letališče v Sharm el Sheikhu Zunanje ministrstvo: Odsvetujemo vsa potovanja v določene dele Egipta Aktualne informacije in varnostna priporočila za posamezne države lahko spremljate na spletni strani ministrstva za zunanje zadeve. Zunanje ministrstvo trenutno odsvetuje vsa potovanja v določene predele Egipta, zlasti na širše območje mest Kairo in Aleksandrija, v mesta v delti Nila in mesta ob Sueškem prekopu ter obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Posebej pa odsvetujejo tudi vsa potovanja na severni del polotoka Sinaj ter vsa nenujna potovanja na južni del polotoka Sinaj, z izjemo mesta Sharm El Sheikh z neposredno okolico. Previdno tudi v Turčiji Ministrstvo opozarja tudi vse, ki so na območju Turčije, naj bodo previdni ter naj dosledno upoštevajo ukrepe in odločitev turških organov: »Kljub poostrenim varnostnim ukrepom ni moč v celoti izključiti izgredov, nasilja ali terorističnih napadov niti v turističnih središčih, kot so Carigrad, Marmaris, Antalya, Ku§adasi, Qe§me in Ankara. Svetujemo tudi večjo previdnost na javnem prevozu v Carigradu, še posebej na avtobusnih postajah in na postajah podzemne železnice Yenikapi, Taksim, Osmanbey in Haciosman. Slovenskim državljanom, ki se nahajajo v prestolnici in drugih večjih mestih, svetujemo, naj se izogibajo lokacij, kjer se zbira večje število ljudi, in naj upoštevajo priporočila in navodila lokalnih oblasti.« NOVA OTVORITEV Ce., 12.05. - Ne., 15.05.2016 QLANDIA PTUJ Ormoška cesta 15 ZA VAS BOMO LEPŠI - DOŽIVITE NOVI MODNI SVET CHARLES VOGELE -20% NA VSE! Velja od 12.05. do 15.05. 2016 v prodajalni Ormoška cesta 15, 2250 Ptuj. Izvzeti so znižani reklamni izdelki, multipaketi, modni nakit in darilne kartice. Ni združljivo z drugimi akcijami. www.charles-voegele.si Foto: arhiv 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 10. maja 2016 Ptuj • Kmetijska zadruga Ptuj tudi lani z dobičkom Janžekovič: »Upamo, da slab začetek leta pomeni boljši konec« Kmetijska zadruga Ptuj, po odkupu kmetijskih tržnih viškov vodilna v Sloveniji, je lani z družbama Oljarno Fram in Zadružno oskrbo ustvarila približno 49 milijonov evrov skupnih prihodkov in 70.000 evrov dobička. Ta je za približno 40.000 evrov nižji kot leto prej. Zadruga je v primerjavi z letom 2014 lani povečala prihodke na področju rastlinske proizvodnje za 14 %, na področju odkupa živine za približno 5 %. »Pri odkupu mleka pa smo zabeležili 3,7 % manj prihodkov, vendar ne zaradi manjših odkupljenih količin, temveč zaradi nižje cene. V količinah to pomeni, da smo lani odkupili 1.600 ton grozdja, 12,5 milijona litrov mleka, z njiv smo odpeljali 20.000 ton poljščin, odkupili smo še 16.000 prašičev in 6.000 glav govedi,« je podatke nanizal direktor zadruge Marjan Janžekovič. Časa za zgrešene investicije ni Ob tem je Janžekovič izpostavil, da je pomemben dosežek v lanskem letu, da so se zadrugi povečali prihodki iz kmetijske proizvodnje in so se lani izenačili s prihodki iz trgovine (50:50, pred nekaj leti je bilo to razmerje 80:20 v korist trgovine). »Proizvodnja nam je precej zrastla, na področju trgovine pa se vidi, da kmetje manj trošijo zaradi padanja odkupnih cen, ki mu ni videti konca in ne vemo, kje se bo to ustavilo. To zmanjšuje kupno vn moč kmetij, ki se ne razvijajo, kot bi se morale, če bi želele parirati zahtevam trga.« Racionalnost, ki jo kriza v kmetijstvu zahteva od pridelovalcev, je potrebna tudi pri poslovanju zadruge, ki združuje okoli 1.000 članov in ima 125 zaposlenih. »Poleg investicijskih vzdrževanj imamo letos v načrtu izgradnjo trgovine v Zavrču. Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ocenjujem, da se bomo lahko v nove prostore preselili jeseni. Po sprejetem prostorskem načrtu bomo lahko sedaj začeli Politika napletla zgodbo, kmetje plačujejo davek Načrti za letos so podobni lanskim, čeprav bo že na področju vinogradništva najverjetneje količina odkupljenega grozdja za približno 400 ton manjša od predvidene, predvsem zaradi aprilske pozebe. »Ponudba živine na trgu je velika, vendar izkoriščamo prednost v velikosti, imamo stalne in zveste kupce, večino v Sloveniji. Prav tako imamo podpisane pogodbe za odkup zelenjave in drugih poljščin. S prilagajanjem in z zaupanjem, ki ga imamo od kmetov in dobaviteljev, za zdaj uspešno krmarimo na trgu, kjer je vsega preveč - od mleka, zelenjave in živine. Politika nam je z ukinitvami kvot in embargi napletla to zgodbo, račun pa na koncu plačujejo kmetje. Kljub svoji velikosti pa žal nimamo moči, da bi stvari lahko premaknili na boljše. Lahko zgolj upamo, da nam kmetijska proizvodnja na posameznih področjih ne bo zamrla. Ne smemo pa biti preveliki pesimisti, morda pomeni slab začetek leta boljši konec.« Kmetijska zadruga Ptuj je z Oljarno Fram in Zadružno oskrbo ustvarila približno 49 milijonov evrov prihodkov, leto prej milijon več. investicijo v Gorišnici. Želimo postaviti sodobnejši lokal za prodajo reprodukcijskega materiala in skladišče s tehtnico za zbiranje kmetijskih pridelkov. Lani smo odprli tudi novo poslovalnico v Pesnici, naložba je bila zelo upravičena, saj se nam je promet na tej lokaciji povečal za tretjino. Sicer pa je čas za zgrešene investicije mimo, vsaka napaka se kaznuje.« Zraven že omenjenih investicij v naslednjem obdobju je pred zadrugo tudi nakup poslovnih prostorov na območju Kmetijske zadruge Ormož v stečaju, ki jih imajo trenutno v najemu. »Seveda pa moramo paziti tudi na zadolženost firme, ki jo pospešeno znižujemo, investicijska vlaganja bomo pokrivali predvsem z ustvarjeno amortizacijo (lani je znašala približno 350.000), dobičkom in z odprodajo nepotrebnega premoženja. Pomembno je, da vse skozi ohranjamo likvidnost zadruge, podporo bank in strateških dobaviteljev, kar pomeni, da redno poravnavamo svoje obveznosti na vseh področjih poslovanja in si krepimo zaupanje pri naših članih in drugih poslovnih partnerjih,« je sklenil Janžekovič. Mojca Vtič Foto: CG Ptuj, Podravje • Večletna uspešna izmenjava dijakov Program izmenjave dijakov popestri šolski vsakdan Štirje dijaki 2. in 3. letnika Biotehniške šole Ptuj so v začetku aprila en teden preživeli v avstrijski šoli. Minuli mesec so jim enotedenski obisk vrnili tudi avstrijski sovrstniki. »Treba je spodbujati izvenšolske dejavnosti, še posebej programe in projekte, ki širijo obzorja dijakov in bogatijo njihove izkušnje ter znanje,« je prepričan ravnatelj Marjan Horvat. Aprila je ptujska biotehniška šola gostila štiri avstrijske dijakinje, ki so sodelovale pri praktičnem pouku na šolskih posestvih Grajenščaku in Turnišču in tudi pri strokovno-teoretičnim pouku, predvsem pri tujih jezikih. »V popoldanskem času so spoznavale lepote mesta Ptuj, si privoščile krajši izlet v Maribor, na povabilo naše dijakinje Eve Le-skovar pa so obiskale tudi njihovo kmetijo Leskovar v Lešnici pri Ormožu,« je obisk strnila profesorica nemškega jezika Marjana Rajh. O tovrstnem sodelovanju je dejala: »Vedno znova se potrjuje, da sodelovanje s šolami v tujini predstavlja neprecenljivo vrednost pri učenju tujega jezika - v tem primeru nemščine, saj dijaki lahko tuj jezik uporabljajo neposredno v vsakdanji komunikaciji z vrstniki. To je največja motivacija za učenje tujih jezikov!« Dijaki pa niso usvajali le znanj tujega jezika. Profesorica praktičnega pouka Jerica Korpar je prepričana, da je za dijake zelo pomembno tudi, da si upajo iti na izmenjavo v tujino in se tam vključiti v delo in življenje sovrstnikov. »Na ta način pridobijo veliko praktičnih znanj in izkušenj, stkejo pa se tudi prijateljske vezi.« MV Foto: Biotehniška šola Ptuj Dijaki 2. in 3. letnika Biotehniške šole Ptuj: Eva, Lara, Nadja in Tadej so se v začetku aprila odpravili na enotedensko bivanje v programu izmenjave dijakov na šolo Landwirtschaftliche, še isti mesec so jim avstrijski dijaki obisk vrnili. Podravje • Obisk državne sekretarke kmetijskega ministrstva Pozeba najbolj prizadela Ormoško Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša si je na Ptujsko-Ormoškem ogledala posledice škode, nastale zaradi pozebe v sadovnjakih, vinogradih in poljih. Priznala je, da je to območje med bolj prizadetimi, a poudarila tudi, da je pozeba škodni dogodek, ki ga je mogoče zavarovati. Strniševa se je na KGZ Ptuj najprej seznanila s stanjem po pozebi na tem območju, torej da je škoda na jablanah in hruškah na tem območju okrog 80 % in da je zmrzal prizadela tudi poljščine, predvsem koruzo, ki je bila v večini posejana že v prvi polovici aprila. »Jasno je, da je škoda v vzhodnem delu Slovenije zelo velika in da je ormoško območje med najbolj poškodovanimi. V kakšni meri se bodo uspele rastline regenerirati in kakšna bo kakovost pridelkov, še ne vemo, treba bo počakati. Namreč tako hudih poškodb po pozebi in snegu v zadnjih desetletjih ne pomnimo in zato tudi nimamo izkušenj, kakšen bo razvoj rastlin.« Že minister Dejan Zidan in tudi Strniševa sta ocenila, da bi škoda zaradi pozebe lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče, a to še ne pomeni, da se kmetje lahko nadejajo pomoči iz proračunske rezerve. »Pozeba je škodni dogodek, ki ga je mogoče zavarovati, ne tako kot pri suši. Bomo pa škodo ocenili zaradi drugih ukrepov, da bodo lahko kmetje, ki ne bodo mogli izvajati obveznosti v okviru programa razvoja podeželja ali neposrednih plačil, uveljavljali višjo silo.« Natančna navodila bo ministrstvo kmetom še posredovalo, najprej pa mora vlada sprejeti sklep o popisu škode. Tudi minister je dejal, da je popis škode tudi pogoj za začetek in izvedbo pomoči in ukrepov, ki se nanašajo na razpise, davčne olajšave, zmanjšanje administrativnih ovir, socialne prispevke itd. Slovenija bo po besedah Židana informirala tudi Evropsko komisijo na majskem Svetu EU za kmetijstvo v Bruslju. Namreč škodo so poleg slovenskih kmetov utrpeli tudi pridelovalci na Madžarskem, Hrvaškem, Slovaškem in tudi avstrijski kmetje. Podatke za EU je treba pripraviti čim prej, da ne bi bilo za ta ukrep prepozno. O tem pa se je minister danes pogovarjal tudi s hrvaškim ministrom za kmetijstvo, kjer so tudi utrpeli veliko škodo v kmetijstvu, in se dogovoril za skupni nastop v Bruslju. Že minuli konec tedna pa se je o skupnem nastopu na zasedanju EU kmetijskih ministrov dogovoril z avstrijskim in slovaškim kolegom, pogovori pa potekajo tudi z Madžarsko. Mojca Vtič Državna sekretarka Tanja Strniša se je na KGZ Ptuj najprej seznanila s stanjem po pozebi na tem območju, sledil pa je ogled škode po občinah Ormož, Gorišnica, Vitomarci in Ptuj. torek • 10. maja 2016 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 Slovenija • Plače vodilnih še vedno tabu Na Zadružni zvezi o plačilu direktorju in predsedniku molčijo V našem časopisu smo že preverjali in primerjali plače direktorjev zavodov, županov, sindikalistov... Tokrat smo, tudi na podlagi govoric, pod drobnogled vzeli vodilne dveh osrednjih organizacij, ki delujeta na področju kmetijstva. A ponovno se je izkazalo, da ko beseda nanese na višino plač, postanejo vprašanci redkobesedni ali pa se zavijejo v molk. Branko Ravnik, direktor KGZS Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je največja nevladna stanovska organizacija, ki združuje nekaj več kot 91.000 članov. Zbornica zastopa interese članov v zakonodajnih postopkih, informira člane in javnost o aktualnih dogodkih v kmetijstvu in gozdarstvu, svojim članom zagotavlja brezplačno tehnično, pravno in ekonomsko svetovanje, letno organizira Sisl Cvetko Zupančič, predsednik KGZS tudi več tisoč predavanj, tečajev, seminarjev in delavnic... Vse naštete naloge naj bi opravljalo 51 zaposlenih, so povedali na zbornici. Prav tako so nam posredovali podatek o strošku plač, brez prispevkov delodajalca za redno zaposlene, in ti so lani znašali nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Sicer pa ima zbornica po zakonu in statutu predsednika in dva podpredsednika, ki predstavljajo voljene organe, medtem ko za delo zborničnega urada skrbi direktor. Predsednik in direktor opravljata svoje delo profesionalno, torej sta zaposlena na KGZS, medtem ko podpredsednika opravljata funkcijo v svojem prostem času in za to prejemata nadomestilo ter pokrite potne stroške. Bruto plača predsednika KGZS je marca letos znašala 4.216,90 evra, Primerjava stroškov za delo na KGZS in ZZS 1 Stroški dela 1 Število zaposlenih na podlagi delovnih ur 1 Stroški dela na zaposlenega 1 KGZS 1.832.073 76 2.008 Zadružna zveza Slovenije 590.717 13,64 3.608 ZAD ZNA medtem ko je bila plača direktorja 3-887,44 evra. Zadružna zveza Slovenija podatke o plačah skriva Enaka vprašanja smo naslovili tudi na Zadružno zvezo Slovenije, ki temelji na prostovoljnem članstvu in vključuje 64 zadrug s področja kmetijstva, Bruto placa - ? Peter Vrisk, predsednik ZZS gozdarstva, lova in ribištva ter dve podjetji. Z zadružne zveze Slovenije nismo prejeli odgovora kljub več pozivom. Zato smo pogledali poslovno poročilo za lansko leto. Da smo lahko primerjali podatke, smo primerjali enake kategorije; tako iz podatkov spletne baze Ajpes izhaja, da so stroški dela na osebo (na podlagi delovnih ur) 2.008 evrov, medtem ko je ta strošek na zadružni zvezi višji za več kot polovico in znaša 3.608 evrov. Mojca Vtič Stroški za plače po letih (zneski so brez prispevkov delodajalca in za redno zaposlene) 1 Leto I Znesek I 2014 1.201.139,00 2015 1.181.388,00 2016 (plan) 1.314.840,00 Vir: Ajpes KGZS ima od leta 2014 naprej enako število zaposlenih, in sicer 51. Foto: MV Foto: MV Foto: MV Slovenija, Podravje • Datum razvoza gnojevke naj se prilagodi vegetaciji Na ministrstvu bodo najprej opravili analize Razvoz gnojevke v Sloveniji ni dovoljen med 15. novembrom in po spremembi uredbe do 1. marca (prej do 15. februarja). Kot je bilo slišati na seji območne enote KGZS Ptuj, datum ne upošteva vegetacije rastlin, zato so od direktorja KGZ Branka Ravnika zahtevali, da skuša zbornica doseči spremembo datuma. Kmetje so poudarili, da je zaradi toplejših zim vegetacija hitrejša in da so zaradi podaljšanja obdobja, ko je razvoz gnojevke prepovedan, kmetje oškodovani, saj je razvoj rastlin zato počasnejši in skromnejši. Dodali so še, da če bi jim bil omogočen prejšnji razvoz gnojevke, bi privarčevali kakšen evro tudi pri nakupu mineralnih gnojil. Branko Ravnik je zbranim odgovoril, da je zbornica dala pripombe, ko je bila uredba v razpravi, vendar niso bile upoštevane. »Ko zmanjka argumentov, se pri nas vedno sklicujejo na Bruselj. Članice res morajo delovati v skladu z uredbo in Slovenija je razglašena kot občutljivo območje za varovanje voda. Rešitev je, da se določijo pogoji, pod katerimi bi organ določil datum, zato pa bi bilo treba vzpostaviti sistem, kar pomeni denar in ljudi. Država pa pravi, da tega nima. Ta problem moramo urediti.« Tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je poudaril, da je sprememba nujno potrebna in da je sklicevanje na Bruselj neutemeljeno. »Kaj ta datum pomeni? Da so po 1. marcu vsi kmetje zapeljali gnojevko na polja, s tem pa je bila v zraku velika koncentracija amonijaka. Uredba tako dela ško- do, datum bi se moral prilagoditi vegetaciji, kot velja v drugih državah.« Na okoljskem ministrstvu so priznali, da sta KGZS in kmečki sindikat dala pobudo za spremembo določb uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati v tistem delu, ki se nanaša na prepoved gnojenja kmetij- Razvoz gnojevke je po spremembi uredbe prepovedan od 15. novembra do 1. marca. skih zemljišč s tekočimi organskimi gnojili. »V zvezi s pobudo smo imeli skupaj s kmetijskim ministrstvom in pobudniki sestanek, na katerem sta predstavnika okoljskega ministrstva in Kmetijskega inštituta Slovenije podala izčrpno informacijo, zakaj so bile časovne prepovedi v uredbi v letu 2015 spremenjene in kako je potekal postopek usklajevanja omenjene uredbe z Evropsko komisijo od leta 2007 do 2015. Na sestanku je bilo poudarjeno, da strokovnih podlag, na osnovi katerih bi lahko spremenili datume v uredbi, ministrstvu za okolje in prostor nima. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo ministrstvo za okolje in prostor preverilo podatke o povprečnih temperaturah v januarju, februarju in marcu in na podlagi teh preveritev se bo izkazalo, ali je smiselno iskati rešitve v delitvi Slovenije na več podenot.« Mojca Vtič 10 Štajerski TEDNIK Izobraževanje torek • 10. maja 2016 Podravje • V sredini junija bo znano, kakšne bodo omejitve vpisa Na gimnazijah brez, na tehniških programih z omejitvami V jeseni naj bi v srednješolske klopi prvič sedlo 17.424 dijakov in dijakinj, prostih mest je le nekaj manj kot 23.000. Prostora v učilnicah je torej dovolj, a kljub temu bodo na nekaterih srednjih šolah primorani omejiti vpis. V Podravju bodo omejitve potrebne na programih strojni tehnik, avtoserviser in metalurški tehnik. Stanje prijav v srednješolske programe Srednja šola Slovenska Bistrica Prosta mesta Število prijav Ekonomski tehnik 28 12 Gimnazija 56 55 Metalurški tehnik 28 34 Prodajalec 26 9 Šolski center Ptuj Biotehniška šola Prosta mesta Število prijav Cvetličar 26 6 Gastronom hotelir 26 9 Gospodar na podeželju 26 8 Kmetijsko-podjetniški tehnik 28 10 Okoljevarstveni tehnik 28 13 Pomočnik v biotehniki in oskrbi 16 9 Ekonomska šola Prosta mesta Število prijav Aranžerski tehnik 28 6 Ekonomski tehnik 28 17 Prodajalec 26 12 Elektro in računalniška šola Prosta mesta Število prijav Elektrikar 26 13 Elektrotehnik 28 26 Mehatronik operater 26 7 Tehnik mehatronike 28 24 Tehnik računalništva 56 53 Strojna šola Prosta mesta Število prijav Avtokaroserist 26 6 Avtoserviser 26 35 Inštalater strojnih inštalacij 26 6 Izdelovalec kovinskih konstrukcij 26 4 Klepar-krovec 26 2 Oblikovalec kovin - orodjar 26 12 Pomočnik v tehnoloških procesih 16 6 Strojni tehnik 25 46 Gimnazija Ptuj Prosta mesta Število prijav Gimnazija 112 95 Gimnazija športni program 18 15 Gimnazija Ormož Prosta mesta Število prijav Gimnazija 56 20 Predšolska vzgoja 28 19 Vir: MIZŠ Zadnji prenos prijave so lahko dijaki izvedli do vključno 26. aprila. Na osnovi podatkov bodo šole ministrstvu posredovale ustrezne sklepe predlogov o morebitni omejitvi ali širitvi obsega vpisa. Pristojno ministrstvo naj bi podalo odločitev do konca maja. V sredini junija bo znano, kakšne bodo omejitve vpisa, na šolah, kjer omejitev ne bo, se bo začel postopek vpisa prijavljenih kandidatov. Rezultate vpisa osnovnošolcev je direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer pokomenti-ral: »S številom prijav na področju tehnike smo lahko zadovoljni, saj se je število prijav, primerjalno s preteklimi leti, povečalo, zaskrbljeni pa smo s področjem ekonomije, aranžerstva ter kmetijstva. Področje ekonomije predstavlja velik problem v celotni državi (morda malo manj pereč v osrednji Sloveniji); ocenjujem, da je negativna kampanja v preteklosti povzročila nižjo atraktivnost in iskanost poklica danes, dolgoročno lahko to predstavlja težave, kot smo jim bili priča na področju tehnike. Splošno smo lahko zadovoljni, saj je skupno število prijavljenih novincev večje kot v lanskem letu, čeprav je notranja struktura nekoliko neugodna, predvsem manjše število deklet.« Sicer pa bo Šolski center izvajal vse izobraževalne programe, ki jih je razpisal, čeprav je Središče ob Dravi • Podpora s šole, z občinskega sveta ne Za ravnateljico ponovno imenovana Jasna Munda Kot kaže, je zgodba glede imenovanja ravnateljice v Osnovni šoli Središče ob Dravi, ki je v preteklih dneh dvigovala precej prahu, naposled končana. Šolo bo namreč tudi naslednjih pet let vodila Jasna Munda. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, se je na razpis za delovno mesto ravnateljice OŠ Središče ob Dravi kot edina prijavila dosedanja ravnateljica Jasna Munda. Pri izbiri ravnateljice pa se je nekoliko zapletlo na marčevski seji občinskega sveta, saj središki občinski svet kandidatki Jasni Munda pozitiv- Foto: Osebni arhiv Središko osnovno šolo bo tudi naslednjih pet let vodila Jasna Munda. nega mnenja ni dal. Kljub temu pa bo tudi naslednjih pet let šolo vodila slednja, saj so jo za ravnateljico izbrali člani sveta zavoda šole, pozitivno mnenje pa je podal tudi šolski minister. »Postopek mojega ponovnega imenovanja za ravnateljico se je tudi uspešno končal. Dobila sem popolno podporo vseh, ki v postopku sodelujejo: popolno (stoodstotno) podporo učiteljskega in vzgojiteljskega zbora, popolno podporo sveta staršev šole in sveta staršev vrtca, obakrat popolno podporo sveta zavoda (ob izboru in ob imenovanju) ter pozitivno mnenje pristojnega ministrstva. Nisem pa dobila podpore petih članov občinskega sveta, ki pa svojega negativnega mnenja, ki so ga poslali Setu zavoda, niso znali ali zmogli obrazložiti, čeprav to od njih zahteva zakonodaja,« je pri tem še dodala ponovno imenovana ravnateljica Jasna Munda. Monika Levanič J za nekatere programe prispelo le nekaj prijav. »Izvajanje izobraževalnih programov, kjer je vpisanih majhno število dijakov, izvajamo v heterogenih skupinah, pri strokovnih vsebinah izvajamo kombinacije med različnimi programi glede na pričakovane izide (npr. na področju strojništva je standard znanj za tehnologijo obdelave materialov enak v različnih programih), dijaki se delijo v manjše skupine pri praktičnem pouku. Kjer pa je število dijakov resnično majhno (1, 2), pa imajo praviloma ti dijaki sklenjeno individualno učno pogodbo z delodajalcem, kjer opravljajo večino praktičnega pouka. Individualna učna pogodba pa je predvidena za vse dijake, ki želijo pridobiti izobrazbo klepar-krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij in gastronom hotelir.« In medtem ko se na eni strani v šolskem centru soočajo s premajhnim vpisom, se je na programa avtoserviser in strojni tehnik vpisalo več kandidatov, kot je bilo razpisanih mest. »Za programa strojni tehnik in avtoserviser je na ministrstvo podan predlog širitve obsega vpisa. Izvedba je odvisna od skupnega števila vpisanih dijakov v vseh štiriletnih oziroma triletnih programih,« je povedal Branko Kumer. V jeseni prva generacija metalurških tehnikov Prvič bo v jeseni program metalurški tehnik izvajala Srednja šola Slovenska Bistrica. Glede na število prijav je ta program požel veliko zanimanje. »S številom pri- jav v programa gimnazije in metalurškega tehnika smo zadovoljni, manj pa s številom vpisanih v ekonomska programa, kjer je povsod po Sloveniji že nekaj let izrazit upad teh vpisnih/poklicnih namer. Kar obžalujemo, saj to prinaša velika nesorazmerja v nekaterih drugih izobraževalnih programih, kot so bila pred dobrim desetletjem v ekonomskih. Po izkušnjah se bosta slednja programa še nekoliko dopolnila do jeseni.« V programu metalurški tehnik bo omejitev vpisa, saj se je do roka samo eden od prijavljenih kandidatov odločil za prenos prijave. Kriterij omejitve bo učni uspeh v zadnji triadi osnovne šole in rezultati nacionalnega preizkusa znanja za tiste učence, ki bi morebiti imeli enako število točk na podlagi učnega uspeha. Mojca Vtič Ormoška gimnazija v jeseni le z enim oddelkom Na Gimnaziji Ormož so predvideli, da bodo v jeseni vpisali dva oddelka gimnazijcev. Do roka za prenos prijav se je v program gimnazije prijavilo le 20 bodočih dijakov, v program predšolske vzgoje pa 19 dijakov. »V naslednjih tednih pričakujemo še nekaj prijav iz Republike Hrvaške. Tudi v šolskem letu 2016/2017 bomo vpisali 1en oddelek gimnazijske smeri kot že nekaj zadnjih let in en oddelek predšolske vzgoje. Vpis v gimnazijo je procentualno upadel tudi na našem območju, zlasti zaradi trenda vpisa v srednje strokovne in poklicne programe. Srečujemo se tudi z zmanjšanim številom generacij, tako da tudi to pripomore k manjšemu vpisu. Trenutno smo z interesom učencev za vpis na našo šolo glede na navedeno situacijo zadovoljni. Želeli bi si seveda polnejše oddelke, saj to glede na financiranje po glavarini pomeni tudi lažje poslovanje. Vpisanim dijakom bomo seveda zagotavljali vse pogoje za uspešno učenje in jim pomagali razvijati njihova močna področja tertrajnostna znanja,« je vpis pokomentirala ravnateljica Blanka Erhartič. Foto: Mojca zemljarič Foto: CG Motokros Gajser iz Nemčije z rdečo številko vodilnega Strani 12 Rokomet Rokometaši Drave preko Brežic v elitni razred Stran 12 Nogomet Triglav previsok za Dravo, Kidričani neučinkoviti Stran 13 Tenis Rola v Rimu zelo vzpodbudno Stran 13 Rokomet Ptujske rokometašice ponovno v 1. ligi Stran 14 Nogomet Mladi iz 80 ekip odigrali 240 tekem Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 33. krog Katanec je videl bled Zavrč in zmago Celjanov Zavrč - Celje 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Hadžic 63., ZAVRČ: Kovačic, Jakšic (od 65. Agboyi), Kara matic, Rogač, Antic, Pihler, Kokorovic, Dodlek (od 85. Tišma), Matjašič, Mike-tic (od 61. Tahiraj), Golubar. Trener: Slavko Matic. CELJE: Kotnik, Hadžic, Kraj-cer, Esteves (od 66. Vancaš Požeg), Vrhovec, Miškic, Kous, Omoregie (od 90. Brlečic), Pod-logar, Spremo (od 51. Čirjak), Travner. Trener: Robert Pevnik. Srečanje ekip, ki se odlično poznata in ki sta odigrali že precej tekem v 1. ligi, je potekalo v idealnem vremenu pred 400 gledalci. Doma- čini sicer gostov iz knežjega mesta niso premagali že kar nekaj časa, njihovo zadnje slavje sega v julij 2014, zato so bili pred tekmo še toliko bolj motivirani. Prav tako ima spomladi Zavrč ogromne težave z doseganjem zadetkov, saj že nekaj časa igra praktično brez klasičnega napadalca. Tokrat je to vlogo po sili razmer prevzel Golubar. Sicer moštvi nista imeli težav zaradi kartonov, zaradi poškodb pa sta v domači ekipi manjkala Cvek in Batrovič, Tahiraj pa je tekmo pričel s klopi. Tekmo med Zavrčem in Celjem sta si med drugim ogledala tudi slovenski nogometni selektor Srečko Katanec in njegov pomočnik Aleš Čeh. PRVALiGA TelekomSIovenije Maribor zakuhal dramatičen zaključek Vodilni ekipi lige sta v soboto pred več kot 14.000-glavo množico uprizorili predstavo, ki nikogar ni pustila ravnodušnega. Odličen prvi polčas in vodstvo je navdušilo navijače Olimpije, boljši drugi del in končno zmagoslavje pa privržence Maribora. Za vodstvo Ljubljančanov je zadel Štajerec Rok Kronaveter, za Mariborčane je izenačil Ljubljančan Milivoje Nova-kovič, odločil pa je Brazilec s slovenskim potnim listom (in srcem) Tavares. Po tekmi so bili do odločitve stratega Vanolija, da se v 2. polčasu postavi povsem obrambno, kritični celo njegovi lastni varovanci ... Prvenstvo pa je zaradi tega dobilo dodaten čar, čeprav so v rahli prednosti še vedno zmajčki. Ti imajo boljši medsebojni izkupiček od vijolic, ki morajo do konca osvojiti točko več od tekmecev. Bodo dočakali njihov spodrsljaj? Skoraj zagotovo. Bodo sami do konca osvojili vse točke? Glede na psihološki dvig zelo verjetno ... V ozadju so Domžalčani v Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Zavrča tudi v četrtem poskusu v tej sezoni ni uspelo ugnati Celjanov. neposrednem dvoboju za 3. mesto ugnali Gorico, še bolj napeto pa je na dnu, kjer je v najtežjem položaju Krka (igra še s Koprom, Olimpijo in Mariborom). Koper si je močno izboljšal možnosti za obstanek z zmago v Velenju, zdrs pa je doživela ekipa Zavrča. Ta v zadnjem krogu igra v Kopru, zato mora dotlej osvojiti vsaj še kakšno točko za miren zaključek. REZULTATI 33. KROGA: Zavrč - Celje 0:1 (0:0); Olimpija - Maribor 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Kronaveter (19.), 1:1 Novakovic (80./11 m), 1:2 Tavares (90.); Rudar - Luka Koper 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Castillo (11.), 0:2 Štulac (37.); Krka - Krško 0:0; Gorica - Domžale 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Črnic (44.), 0:2 Mance (60.). 1. OLIMPIJA 33 19 8 6 68:24 65 2. MARIBOR 33 18 11 4 71:30 65 3. DOMŽALE 33 14 11 8 46:29 53 4. GORICA 33 13 7 13 43:44 46 5. CELJE 33 9 12 12 27:43 39 6. KRŠKO 33 10 9 14 23:45 39 7. ZAVRČ 33 9 11 13 31:39 38 8. RUDAR 33 10 8 15 31:48 38 9. LUKA KOPER 33 9 7 17 36:51 34 10. KRKA 33 7 10 16 26:48 31 JM Uvod je minil v »otipavanju« obeh moštev, kar je strelom mimo vrat prekinil Golubar v 10. minuti. Še vedno nismo spremljali preveč kakovostnega nogometa, saj je bilo v igri obeh moštev precej napak pri oddajah žoge. Več so je sicer v posesti imeli domačini, toda strnjenega celjskega bloka jim ni uspelo prebiti. Po približno pol ure igre so nekaj več napadalnih ambicij pokazali tudi grofje, toda tudi njim je zmanjkala tista zadnja podaja, da bi bili konkretnejši. Prvi polčas je bil za čimprejšnjo pozabo, saj nismo videli niti ene resnejše priložnosti, nogomet pa se še vedno igra za gledalce in zadetke. Boljši drugi polčas V 51. minuti je iz prostega strela zapretil Kokorovic, toda tudi ta situacija ni prebudila občinstva na tribunah, saj je Kotnik brez težav žogo ujel. Nekaj minut zatem so Celjani zadeli, vendar iz prepovedanega položaja, tako, da je ostalo pri 0:0. Beli so poskušali tudi z nekaj taktičnimi spremembami v moštvu - Golubarja je v konici napada menjal Miketic - toda razen še večje posesti žoge pretirane nevarnosti za Celjane ni bilo. Ti so se še bolj osredotočili na bra-njenje in svojo priložnost iskali iz hitrih protinapadov. V 60. minuti je enega zapravil Esteves z lepim strelom, Robert Pevnik, trener Celja: »Zavedali smo se, da je pred nami težka tekma, saj je Zavrč dobra ekipa, kar je nenazadnje tudi dokazala. V prvem delu igre nismo bili dovolj konkretni, v drugem delu pa smo bili konkretnejši. Dosegli smo zadetek, si ustvarjali priložnosti, na drugi strani tudi Zavrč, toda nogomet se igra za zadetke in mislim, da smo na koncu zasluženo slavili. Čestital bi fantom, lačni so zmag, njihova borba na zelenici nam prinaša uspehe.« Slavko Matic, trener Zavrča: »V prvem delu smo igrali zares zelo slabo. V drugem delu smo nato kontrolirali tekmo, imeli posest žoge, skušali priti do priložnosti, imeli nekaj polpriložno-sti, a nismo bili uspešni. Način, na katerega prejemamo zadetke, je precej zaskrbljujoč, saj je to že ne vem katera tekma v nizu, kjer smo dobili zadetek iz prekinitve. Čestitam kolegu Pevniku za tri zaslužene točke. V prvem delu, poudarjam, nismo bili pravi, v drugem smo imeli kontrolo, poskušali zadeti, toda to je bilo na žalost premalo za tri točke.« Timotej Dodlek, nogometaš Zavrča: »V samo srečanje nismo krenili dobro, v drugem delu pa smo dominirali do prekinitve, ko smo prejeli zadetek. Po tem smo napadali, na žalost pa se nam ni izšlo. Tekmo moramo analizirati, potegniti iz nje najboljše, kar lahko in gremo naprej. Rezultat po mojem ni pokazatelj dogajanja na terenu. Iz prekinitve smo dobili lahek gol, v napadu pa res težko zabijamo.« Kovačic je bil uspešnejši, to pa je bila tudi daleč najlepša priložnost na tekmi do takrat. Tri minute zatem pa so gostje po podaji Čirjaka in zmedi v domačem kazenskem prostoru iz prekinitve povedli. Iz bližine je bil uspešen Hadžic - 0:1. Tekma se je vendarle nekoliko razživela, po dveh tretjinah srečanja je z lobom poskušal Karamatic, toda za las streljal preko celjskih vrat. Haložani so v konč- Ze v sredo v Domžalah Zavrč bo že v sredo gostoval pri ekipi Domžal, kjer je v preteklosti nanizal že kar nekaj dobrih izidov. Zavrčani seveda upajo, da bo tudi tokrat tako, v vsakem primeru pa nameravajo popraviti bled vtis z domače tekme proti Celju. Pred potjo v osrednjo Slovenijo je optimističen tudi vezist Timotej Dodlek: »Pozitiven rezultat za nas bi bil, da ne bi izgubili. Odigrat gremo dobro tekmo, čim bolje se moramo postaviti na terenu, nato pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo.« Glede na prikazano v zadnjem obdobju so rumeni sicer favoriti, toda v taboru haloškega kluba so prepričani, da bodo še enkrat več drago prodali svojo kožo Domžalam ob Kamniški Bistrici in si z morebitnim uspehom dokončno tudi teoretično zagotovili obstanek v ligi, kajti v zadnjih krogih so se tekmeci kar precej približali.« nici pritisnili, toda zadnja celjska linija je vzdržala, na nasprotni strani pa so bili napadalci grofov nevarnejši kot domača »ofenziva«. V zadnji minuti tekme je iz prostega strela spet poskušal Kokoro-vic, a iztržil le kot. Tako je ostalo pri minimalni zmagi grofov, ki so z njo prehiteli Zavrč na tabeli. Za-vrčani tako v prvenstvu ru-meno-modrih niso premagali še sedmič zapored. Že v sredo se prvenstvo nadaljuje s tekmami 34. kroga, Zavrč pa bo gostoval v Domžalah. tp 1. SNL, 34. krog: Domžale - Zavrč, sreda, 11. maja, ob 19.00 v Domžalah 12 Štajerski Šport torek • 10. maja 2016 Motokros • Dirka za SP v Nemčije Gajser iz Nemčije z rdečo številko Dirka za svetovno prvenstvo v Nemčiji, rezultati: 1. vožnja 2. vožnja GP 1. Antonio Cairoli Italija KTM 2S 2S S0 2. Tim Gajser Slovenija Honda 22 18 40 3. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 13 22 3S 4. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 20 lS 3S 5. Romain Febvre Francija Yamaha ll 20 3l 6. Ben Townley Nova Zelandija Suzuki l4 l4 2B Skupni vrstni red v svetovnem pokalu (7/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 299 2. Romain Febvre Francija Yamaha 29l 3. Antonio Cairoli Italija KTM 263 4. Romain Nagl Nemčija Husqvarna 23B 5. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 232 6. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 2lS Tim Gajser je po dirki v Nemčiji prevzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Vir: MXGP Mladenič iz Pečk pri Mako-lah Tim Gajser s svojimi predstavami še naprej navdušuje navdušence motokrosa po Sloveniji in širše. Čeprav je na sedmi dirki sezone v Nemčiji moral priznati premoč odličnemu Italijanu Antoniu Cai-roliju, je v skupnem seštevku svetovnega pokala vseeno prevzel vodilno pozicijo pred doslej vodilnim Febvre-jem, aktualnim branilcem naslova. Rdeča številka, ki jo je zato dobil na zmagovalnem odru, so sanje vsakega moto-krosista - Tim jih sedaj živi... V nemškem Teutschentha-lu je prvič v sezoni nastopil še en slovenski dirkač, Peter Irt, ki je prvo vožnjo končal na 26. mestu, v drugi je bil 25., skupno pa mu je to prineslo 29. mesto. Gajser je bil v sobotnih kvalifikacijah tretji, potem ko je bil večino časa drugi, a je po padcu tik pred koncem iztržil tretje mesto. Gajser je prvo vožnjo začel na petem mestu ter se nato že v začetnih krogih zavihtel na drugo. Izjemen je bil predvsem neposredni dvoboj z domačinom Naglom, ki ga je Slovenec prehitel z drznim manevrom. Na istem mestu je dva kroga pred tem prehitel že Francoza Charlierja. V tem času je doslej vodilni v konkurenci MXGP, Francoz Romain Febvre, padel in se je moral vračati iz ozadja, nazadnje pa je bil le deseti. Medtem si je vodilni Italijan Anto- nio Cairoli privozil na videz varno prednost, vendar ga je na polovici dirke Gajser že ujel. Nekaj krogov sta vozila v divjem ritmu in pri tem uprizorila nekaj izjemnih skokov - domala v vodoravnem položaju. Gajser je Cairolija za nekaj zavojev sredi dirke celo prehitel, a se izkušeni Italijan - osemkratni svetovni prvak - ni dal in je znova prevzel kontrolo nad dirko. Gajser se je z mirno vožnjo v nadaljevanju brez težav obdržal na 2. mestu. S tem je vknjižil 22 točk in prehitel Febvreja v skupnem seštevku. Tudi začetek druge vožnje je kazal na to, da bo Gajser v igri za končno zmago. A je imel smolo; podobno kot v Latviji pred tednom dni. Za vodilnim Cairolijem sta se za drugo mesto srdito borila Je-vgenij Bobrišev in Gajser. Rus je v enem od zavojev naredil napako, izgubil oblast nad motorjem in zapeljal pred Gajserja ter slovenskega tekmeca zbil z motorja. Preden se je Gajser pobral in nadaljeval dirko, je izgubil šest mest, napadal je z devetega. A do konca dirke je bilo še dovolj časa, da se je prebijal in tudi prebil precej v ospredje. Tekmece je z vztrajno in divjo vožnjo uspešno prehiteval, na koncu je bil v tej vožnji četrti, skupno pa je bilo to za Cairolijem, ki je osvojil vseh 50 točk za dve posamični zmagi, dovolj za trdno drugo mesto na dirki. Tretji je bil Bobrišev. »V drugi vožnji sem začel kar dobro, potem sva zadela z Bobriševim in sem padel. Bilo je boleče, ampak sem se skušal zbrati in čim hitreje nadaljevati dirko. Nekaj časa sem potreboval, da sem ujel svoj ritem, vesel sem, da sem prišel na četrto mesto in osvojil nove stopničke,« je dirko ocenil novi vodilni v SP. Gajser je v Nemčijo prišel s točko zaostanka, zdaj ima pred Febvrejem osem točk naskoka (299-291). Naslednja dirka svetovnega prvenstva bo že prihodnji konec tedna v italijanski Pietra-murati. sta, JM Rokomet • 1. B SRL (m) Rokometaši Drave v družbo Celja PL, Gorenja, Ormoža... Brežice - Drava Ptuj 29:33 (12:15) DRAVA PTUJ: Cvetko 5, Jan-žekovič 1, Jensterle 4, Bračič, Maroh 3, Rosič, Sabo, Hrupič 4, Bedeti, Jerenec 8, Lesjak 4, Šalamun 4, Žuran; Belec. Trener: Ivan Hrupič. Derbi kroga je bil poln naboja na obeh straneh, Ptujča-ni pa so z izjemo enega izenačenja vso tekmo vodili. S to zmago so si že krog pred koncem sezone zagotovili napredovanje v ligo višje. Ptujski moški rokomet bo tako po približno dvajsetih letih ponovno imel svojo ekipo med slovensko elito, ta preboj pa predstavlja lep uspeh za zelo urejeno športno sredino. Pravi prvenstveni obračun so bolje začeli dravaši, ki so po stavili čvrsto obrambno postavitev 6-0. Uspešni so bili tudi v napadu, kar jim je v 10. minuti prineslo vodstvo 2:6. V Brežicah jih je spremljala tudi manjša skupina navijačev, ki je nato videla bolj izenačeno nadaljevanje in zelo borbeno predstavo obeh ekip. Domačini, ki so bili podobno kot Ptujčani v zelo uspešni rezultatski seriji, so želeli na vsak način držati stik z gosti. To jim je uspevalo do 20. minute, ko so varovanci trenerja Ivana Hrupiča po odlični igri zabili štiri zaporedne zadetke (9:15). A Dolenjcem niti na misel ni prišlo, da bi se predali in so z mini serijo 3:0 ublažili zaostanek ob polčasu na 12:15. V tem delu in začetku drugega polčasa je bil pri domačinih v napadu zelo razpoložen Hecher, ki je dosegel pet od njegovih skupno osmih zadetkov. Po zadetku Brečka je bil v 36. minuti izid poravnan na 16:16. Po občasnem testiranju obrambe 5-1 so po tem izenačenju dravaši z obrambno spremembo prišli ponovno do preobrata in prednosti štirih zadetkov. V sami končnici so Brežičani še enkrat stisnili in se s serijo 3:0 ponovno približali na zadetek zaostanka. Ptujski igralci so nato z nepopustljivo igro v obrambi, nekaj obrambami vratarja Belca in zadetki Cvetka, Šalamuna, Jerenca in Hrupiča odbili tudi ta nalet. V končnici so s kolektivno igro še enkrat več potrdili svojo kakovost in prišli do težke, vendar popolnoma zaslužene zmage. Za njo je zaslužna vsa ekipa, vsi posamezniki so na igrišču garali do dveh točk, ki sta že krog pred koncem tekmovanja prinesli vstopnico za 1. A-ligo. Rokometaši Drave bodo zadnjo tekmo sezone odigrali v soboto ob 20. uri v športni dvorani Ljudski vrt proti Črnomlju, kar bo prav gotovo nepozaben športni praznik na Ptuju. Dvorana bo tokrat nedvomno nabito polna in tako je tudi prav, saj si igralci za svoje predstave in napredovanje v ligo višje to tudi zaslužijo. David Breznik Sreča tokrat zapustila Gorišničane: Moškanjci-Gori-šnica - Mokerc-lg 27:28 (16:13) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Šandor 2, Kovač 6, M. Bedrač 8, N. Bedrač, Balas 1, Lozinšek, Ozmec, Ranfl, Tement 1, Žuran, Vrbančič, Preac 1, Stopar, Ko-štomaj 6, Geč 2. Trener: Boštjan Strašek. Zadnje domače srečanje v sezoni se rokometašem Mo-škanjcev-Gorišnice rezultat-sko ni najbolj posrečilo, saj so minimalno klonili. Domačini so imeli v prvem delu igre vse vajeti igre v svojih rokah, v nadaljevanju pa se je poznala predvsem kratka klop, saj kar nekaj igralcev tarejo poškodbe, med drugim ni nastopil eden izmed stebrov moštva Valenko. Kljub vsemu si fantje za prikazano pod vodstvom Boštjana Straška zaslužijo pohvale, saj so dvignili nivo svojih iger, ekipa je namreč brez vsakih težav obstala v ligi, za kaj več pa je zmanjkal tudi kanček sreče. Po vodstvu gostov v 3. minuti z 1:2 so se zvrstili štirje zaporedni domači zadetki, kar je rumeno-črne sprostilo. Z odlično obrambo in pametno igro v napadu so srečanje povsem nadzirali, gostje v prvem polčasu na manj kot -2 niso zmogli, prednost domačinov pa je bila nekajkrat tudi štiri zadetke. Uvod nadaljevanja ni nakazoval poraza Štajercev, saj so v 34. minuti povedli z 18:14. Sledilo je prebujenje gostov, ki so se začeli počasi približevati. Na polovici drugega polčasa so izid prvič poravnali (20:20), nato pa v 47. minuti pove-dli z 22:23. Sledila je napeta končnica, kjer se je igralo za zadetek. Domača vrsta se je sicer trudila še enkrat preobrniti potek srečanja, toda sedaj so rokometaši Mokerc-Iga diktirali tempo. Šandor je v zadnji minuti z izenačenjem varovancem Boštjana Straška vlil upanje na točko, prav ob koncu pa je upanje domačinov pokopal Pahulje za minimalno zmago 27:28. V zadnjem krogu se bodo rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice konec tedna v gosteh pomerili z nekdanjim prvo-ligašem iz Ivančne Gorice. S sproščenim pristopom ob maksimalni zbranosti vsakega posameznika bodo skušali gostje presenetili ekipo Sviša. tp 1. NLB leasing liga -končnica REZULTATI 4. KROGA: Maribor Branik - Gorenje Velenje 30:31 (13:18), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 40:23 (20:11), Riko Ribnica - Koper 2013 30:26 (13:9). 1. GORENJE VELENJE 4 4 0 0 57 2. CELJE PIVO. LAŠKO 4 3 1 0 56 3. MARIBOR BRANIK 4 1 0 3 39 4. RIKO RIBNICA 4 2 1 1 36 5. KOPER 2013 4 1 0 3 33 6. URBANSCAPE LOKA 4 0 0 4 30 1. B SRL (m) Rokometaši ptujske Drave so si krog pred koncem prvenstva v 1. B-ligi zagotovili napredovanje v _____ „ „ elitni slovenski rokometni razred. Slavje v slačilnici po tekmi z Brežicami je bilo prešerno ... REZULTATI 25. KROGA: Breži- i r i r ce - Drava Ptuj 29:33, Grosuplje - Dol Tki Hrastnik 26:43, Krško - Al ples Železniki 36:19, Črnomelj - Sviš Ivančna Gorica 23:25, Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig 27:28, Krim - Škofljica Pekarna Pečjak 28:26, Herz Šmartno -Radeče Mik Celje 31:26. 1. DOL TKI HRASTNIK 25 20 3 2 43 2. DRAVA PTUJ 2S l9 3 3 4l 3. HERZ ŠMARTNO 2S lB 3 4 39 4. KRIM KRIM-OLIMPIJA 2S 1B 2 S 3B 5. BREŽICE 2S lS S S 3S 6. ČRNOMELJ 2S l3 3 9 29 7. SVIŠ IVANČNA G. 2S l2 3 l0 27 8. KRŠKO 2S l2 2 ll 26 9. MOKERC - IG 2S 9 l lS l9 10. RADEČE MIK 2S B 2 lS lB 11. MOŠKANJCI - G. 2S 6 3 l6 lS 12. ŠKOFLJICA 2S S 0 20 l0 13. ALPLES ŽELEZNIKI 25 2 l 22 S 14. GROSUPLJE 2S l 3 2l S torek • 10. maja 2016 Šport Štajerski 13 Nogomet • 2. slovenska liga Triglav previsok za Dravo, Kidričani zapravljali priložnosti Drava Ptuj - Triglav Kranj 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Udovič (56.) DRAVA PTUJ: Musič, Majer, Perger (od 74. Roškar), Lon-zarič, Tomažič Šeruga, Vindiš (od 67. Kidrič), Bračko, Pauko (od 35. Roj), Rešek, N. Čeh, Zorko. Trener: Damjan Vogri-nec. Nogometaši Triglava so k »ranjeni« Dravi prišli zelo motivirani za obstanek v borbi za mesta na vrhu, domačini pa so želeli zaceliti rane po visokem porazu proti Aluminiju. Trener ptujske ekipe Damjan Vogrinec ni mogel računati na dva pomembna člena, Aleša Čeha in Alena Romiha, hkrati pa je bil prisiljen tudi nekoliko zamenjati nekatere igralce v začetni enajsterici, kar pa se ni izkazalo za zmagovalno potezo. Približno 300 gledalcev je videlo dva različna polčasa, v prvem veliko priložnosti na obeh straneh, v drugem bistveno manj in boljšo igro Krajnčanov, ki so jo kronali z minimalno zmago. Tekma se je začela z obeh strani zelo dinamično, Triglav je krenil »na polno« ter si je v uvodnih minutah pripravil tri nevarne zaključne strele (Mlakar, Bojic in Guberac). Dravaši so sicer želeli agresivnim in hitrejšim gostom (ta hitrost se je izkazala za eno njihovih največjih prednosti) parirati v igri, vendar so slednji imeli več od igre v prvem delu. Za Dravo je resnejšo situacijo po protinapadu in izmenjani žogi z Nastjem Čehom imel Zorko, ki je streljal mimo vrat. Nad istim igralcem je točno na polovici prvega polčasa naredil v svojem kazenskem prostoru prekršek Bojic, vendar sodnik Obrenovic tega starta ni okarakteriziral za enajstmetrovko. Sledila je najlepša priložnost Drave v prvem polčasu, ko je Nastja Čeh s prostega strela podal z leve strani, žogo je na šestih Damjan Vogrinec, trener Drave: »Čestitam ekipi Triglava za zmago. Svojim igralcem nimam česa očitati, saj so v dani situaciji igrali po svojih najboljših močeh. Zares se nam je poznala odsotnost dveh veznih igralcev Čeha in Romiha, prav tako pa smo pred tekmo ostali še brez Krajnca. Tako smo precej zdesetkani pričakali dobro ekipo Triglava, ki je to izkoristila za zmago.« metrih dobil osamljen Zorko, ki jo je iz ugodnega položaja z glavo poslal čez vrata. Tekla je 28. minuta, ko je Triglav imel najlepšo priložnost, saj so na vrata v eni akciji streljali kar štirikrat: trikrat je fantastično obranil Musič, medtem ko je strel Bojica z golove črte odbil eden od branilcev. Do konca prvega dela so gledalci videli še nekaj poizkusov, med katerima sta izstopala izjemna strela Krciča za Triglav in Zorka za Dravo, oba sta zaustavila vratarja Musič in Džafič. V drugem polčasu je bilo pravih priložnosti bistveno manj, že prvo pravo so Krajn-čani izkoristili. Krcič je dobro podal do Udoviča, ki je s približno 14 metrov zadel v polno - 0:1. Po zadetku se je igra gostov umirila, nevarni so bili predvsem iz hitrih protinapadov. Domačini so se sicer trudili izpeljati akcije do zaključne faze, vendar je bilo to mimo organizirano postavljenih gostov zelo težko. To jim je uspelo šele v končnici, ko so vse stavili na napad: zelo solidni Brečko je nevarno streljal in Džafič je žogo odbil, medtem ko je Nastja Čeh z leve strani po samostojnem prodoru zadel le zunanji del mreže. Nogometaši Drave so izgubili zelo pomembno tekmo v boju za vrh, a še vedno ostajajo v igri za mesta čisto pri vrhu. David Breznik Kalcer Radomlje -Aluminij 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Turkalj (23.), 1:1 Šipek (55.). KALCER RADOMLJE: Iva-čič, Kumer, Kosec, Zukič, Ptujski teniški igralec Blaž Rola (197. na ATP) je prejšnji teden nastopal v Rimu na challenger turnirju z nagradnim skladom 42.000 dolarjev. Tokrat je na peščeni podlagi nastopil na dveh frontah, med posamezniki in dvojicami, obakrat pa je prikazal dobre igre in znake napredke. Le še kanček bi bilo potrebno dodati ... Med posamezniki je Blaž fascinantno odigral uvodna dvoboja, v katerih je svojima tekmecema skupaj prepustil le 4 igre. V uvodnem krogu je ugnal nekdanjega 1. mladinca sveta, 22-letnega Avstralca Luka Savilla (189.), nato pa v 2. krogu še 7. nosilca, Francoza Kennyja De Scheper-ja (150.). Ta je bil pred dvema letoma že 62. igralec sve- Lidijan, Šipek, Kovjenič (od 54. Osmanaj), Cerar (od 76. Jakovljevič), Zorc (od 83. Ga-jič), Primc, Stoiljkovič. Trener: dejan Duranovič ALUMINIJ: Janžekovič, Turkalj, Topolovec, Čeh, Da-miš, Petrovič (od 74. Vezjak), Rogina, Krijanovič, Križan, Škoflek, Bizjak. Trener: Bojan Špehonja Derbi kroga je bil tokrat odigran v Radomljah, kjer so domačini pred približno 250 gledalci gostili Kidričane. Remi na obračunu vodilnih moštev je bolj ustrezal domačinom, ki imajo dva kroga pred koncem prvenstva 5 točk prednosti pred Aluminijem. Tekmo so boljše odprli varovanci Bojana Špehonja (ta ni mogel računati na Vr-banca in Kureža, tekmo sta začela Petrovič in Križan), ki so predvsem v prvem polčasu povsem prevladovali. Po nekaj polpriložnostih so povedli v 23. minuti, v polno je zadel Vedran Turkalj - 0:1. Sledile so minute, v katerih bi Kidričani morali odločiti srečanje v svojo korist, saj so nanizali kar tri t. i. 100 % Challenger turnir v Rimu, posamezniki: 1. krog: Rola - Luke Saville (Avstralija) 6:2, 6:1; 2. krog: Rola - Kenny De Scheper (Francija, 7.) 6:1, 6:0; četrtfinale: Rola - Kyle Edmund (VB, 2.) 4:6, 6:3, 0:6; Dvojice: četrtfinale: Rola/Marčan -De Schepper/Motti (Francija/ Italija) 6:4, 7:5; plfinale: Rola/Marčan -Bai/Li (Kitajska) 3:6, 5:7; ta (Rola je bil najvišje 78.), tokrat pa izkušenejši 28-letnik ni imel nobenih možnosti. V četrtfinalu je Blažu na pot stopil 2. nosilec, Kyle Edmund (82.). 21-letni Britanec je imel že v prvi igri tri break priložnosti, a je 25-le- priložnosti. Najlepšo so imeli Rogina, Škoflek in Križan, ki so po odvzeti žogi šli sami proti golu, a so naredili napako pri podaji in priložnost je splavala po vodi. Kaj kmalu je bil v idealnem položaju Bizjak, ki je bil prav tako sam pred golom, njegov strel pa je končal za golom. Še zadnjo priložnost v seriji je zapravil Škoflek, kateremu je domači vrata ubranil strel iz bližine. V zaključku prvega dela so edino situacijo za dosego zadetka imeli tudi domačini, ki so hitro izvedli stranski avt, v nadaljevanju akcije pa zadeli vratnico. Tudi začetek drugega dela je pripadel gostom. Bizjak je bil znova sam pred golom, znova pa se je izkazal najboljši posameznik v domači vrsti, vratar Aljaž Ivačič. V 52. minuti so imeli Kidričani v eni sami akciji tri zaključne strele, po zadnjem Križana se je žoga od prečke odbila na gol črto in v polje ... Za vse te zapravljene priložnosti so bili Kidričani kaznovani v 55. minuti, ko je izenačil Kristijan Šipek - 1:1. Sledil je pravi tni Ptujčan ohranil mirno kri in dobil uvodno igro. Nekaj kasneje se ni uspel ubraniti in Edmund si je priigral dovolj naskoka za zmago v uvodnem nizu. Tudi v drugem je bolje začel Britanec, a je Blaž imel orožje za protiigro in izenačenje na 1:1 v nizih. V odločilnem nizu je mlajši tekmec hitro prešel v vodstvo 0:3, nakar je sledil daljši premor, ta pa ni zmedel Britanca, ki je nadaljeval v podobnem slogu in se po dveh urah igre veselil zmage. Kasneje je zmagal na celotnem turnirju, Blaž pa mu je edini odvzel niz . Blaž je v dvojicam nastopil skupaj s Hrvatom Dinom Marčanom, dosegla pa sta lep uspeh, saj sta se uvrstila v polfinale. Na tej poti sta dose- Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Tekmo bi morali odločiti v svojo korist veliko pred koncem srečanja, a nam to kljub velikemu številu priložnosti ni uspelo. Manjka le nekoliko zbranosti pri zaključnih strelih. Žal mi je za ti dve izgubljeni točki, saj imao v zadnjih dveh tekmah po mojem mnenju zelo težak razpored - obakrat namreč igramo z ekipama, ki se borita za obstanek (Tolmin, Zarica, op. a.).« mrk gostov, ki 15 minut niso uspeli sestaviti niti ene same akcije, domačini pa tega tudi niso uspeli izkoristiti za vodstvo, oz. se je z obrambami izkazal Luka Janžekovič. V odprti končnici bi lahko zadela zdaj ena, zdaj druga ekipa, zadnjo priložnost na tekmi je imel po akciji Vezjaka Križan, a je sodnik akcijo prekinil zaradi domnevnega prepovedanega položaja. JM gla dve zmagi, premoč pa sta morala priznati kitajski dvojici Yan Bai/Zhe Li. Ta je na koncu tudi osvojila turnir . V tem tednu bo Rola igral na challenger turnirju v nemškem Heilbronnu (64.000 dolarjev nagradnega sklada). JM Tamara brez zmage 18-letna Tamara Zi-danšek (254. na WTA) je pretekli teden igrala na ITF-turnirju z nagradnim skladom 50.000 dolarjev v Tuniziji. V 1. krogu ja bila njena tekmica domačinka, 21-letna Ons Jabe-ur (223.), ki je v tesnem obračunu potegnila daljšo in slavila 4:6, 6:7(2). Tunizijka je na koncu osvojila turnir, ugnala je tudi 1. nosilko, Rusinjo Rodino (6:3, 6:0). Trojica v boju za 2. mesto Dva kroga pred koncem sezone je Kalcer le še korak do naslova prvaka in neposrednega napredovanja v 1. ligo. Za 2. mesto in dodatne kvalifikacije za napredovanje se potegujejo tri moštva, v najboljšem položaju pa so Kidričani, ki imajo pred Triglavom in Dravo točko prednosti. Če dvakrat zmagajo jim dodatnih kvalifikacij ne more preprečiti nihče, tako da o svoji usodi odločajo sami. V primeru spodrsljaja sta Triglav in Drava znova v igri ... Tudi pri dnu je že pošteno vroče, saj so rezultati povsem nepredvidljivi. Tako so Tolmin-ci z zmago proti Dobu ujeli An-karančane, ki pri odpisanem Šenčurju niso uspeli vknjižiti polnega izkupička. Vse bliže obstanku je tudi Zarica, ki je ugnala pošteno pretreseni Veržej. REZULTATAI 26. KROGA: Drava Ptuj - Triglav Kranj 0:1 (0:0); Kalcer Radomlje - Aluminij 1:1 (0:1); Šenčur - Ankaran 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Vodeb (15.), 1:1 Burkeljca (18.), 2:1 Cesar (65.), 2:2 Vekič (80.); rdeči Karton: Bašič (85., Šenčur); Zarica - Farmtech Vržej 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Hajrič (35.), 2:0 Šujica (72.), 3:0 Šujica (90); Tolmin - Roltek Dob 3:2 (3:1); strelci: 0:1 Češnjevar (14.), 1:1 Kucalovič (36.), 2:1 De. Sokanovič (40, iz 11-m), 3:1 . De. Sokanovič (42.), 3:2 Češnjevar (80.). 1. KAL. RADOMLJE 25 14 7 4 46:23 49 2. ALUMINIJ 25 12 8 5 54:29 44 3. TRIGLAV KRANJ 25 12 7 6 43:23 43 4. DRAVA PTUJ 25 12 7 6 36:35 43 5. ROLTEK DOB 25 9 5 11 40:37 32 6. FARM. VERŽEJ 25 8 8 9 37:47 32 7. ZARICA KRANJ 25 7 7 11 23:40 28 8. TKK TOLMIN 25 6 7 12 36:41 25 9. ANKARAN 25 6 7 12 26:42 25 10. ŠENČUR 25 4 7 14 31:55 19 Tenis • Mednarodni turnirji Rola v Rimu zelo vzpodbudno 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 10. maja 2016 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj , Brežice upravičile vlogo favorita 3. SNL sever REZULTATI 23. KROGA: Maribor B - Šampion 1:2 (1:2), Šmarje pri Jelšah - Radlje 1:1 (1:0), Koroška Dravograd -Fužinar Noži Ravne 1:1 (1:1), MonsCIaudius - Dravinja 3:1 (1:0), S. Rojko Dobrovce -Podvinci Betonarna Kuhar 8:2 (2:2), Videm - Brežice 1919 1:2 (0:0), Šmartno 1928 - Aj-DAS Lenart 2:1 (1:1). 1. BREŽICE 1919 23 18 2. MARIBOR B 22 15 3. ŠAMPION 23 14 4. ŠMARJE PRI J. 22 12 5. VIDEM 23 11 7. MONS CLAUD, 23 8. K. DRAVOGRAD 22 9. DOBROVCE 23 10. AJDAS LENART 23 11. DRAVINJA 22 12. ŠMARTNO 28 22 13. RADLJE 23 14. PODVINCI 22 3 2 58:16 57 6 1 83:21 51 4 5 62:32 46 5 5 53:34 41 7 5 43:40 40 4 8 37:43 37 3 9 36:33 36 5 10 33:37 26 2 14 45:55 23 2 14 32:56 23 6 11 31:47 21 3 14 25:49 18 3 15 19:46 18 1 18 18:66 10 VIDEM - BREŽICE 1919 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Kuntarič 51., 0:2 Žerjav 56., 1:2 Kmetec 59. VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Lah, Leskovar, Kostanjevec, Cafuta (od 55. Bošnjak), Škvaric, Kmetec, Krajnc, Osterc (od 71. Te-ment). Trener: Primož Gorše. Derbi 23. kroga med Vidmom in Brežicami je pripadel gostom, ki so po porazu Maribora B ob tekmi več vijoličastim ušli že za šest točk. Posavci so s tem pokazali, da mislijo še kako resno in da so glede na dejstvo, da mladi Mariborčani ne morejo napredovati, edini pretendenti za naslov prvaka in s tem dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 2. SNL. Tudi sicer Brežičani sami ne skrivajo višjeligaških ambicij, a tokrat so se v Vidmu pred 150 gledalci morali za tri točke še kako potruditi. Videmčani so sicer pričeli nekoliko previdneje kot običajno, zavedali so se namreč, da jim nasproti stoji vodilna ekipa lige, ki ve, kaj hoče. Ritem je bil dokaj dober, gostje so imeli več žogo v svoji posesti, toda gledalci pravih priložnosti niso videli. Bistveno bolj razburljivo je bilo nadaljevanje, že kmalu v začetku drugega dela igre so gostje po napaki Malogorske-ga povedli, strelec je bil Kuntarič - 0:1. Že kmalu zatem je bilo 0:2, zares lep zadetek pa je po odličnem sprejemu s prsmi iz »polvoleja« zabil rezervist Žerjav. Videm se je takoj vrnil v igro, z diagonalnim strelom je Štefkoviča matiral Kmetec - 1:2. Po teh razburjenjih se je igra razživela, ru-meno-zeleni pa so zapravili še izjemno priložnost za izenačenje, potem ko se je Škvaric iz oči v oči sam znašel z gostujočim čuvajem mreže. Švaric je imel sicer v sami končnici še eno lepo priložnost, vendar je treba poudariti, da so si nekaj obetavnih situacij priigrali tudi gostje, ki so konec koncev tako povsem zasluženo slavili v dinamični tekmi, ki je ustrezala nazivu derbi. Videmčane naslednjo soboto čaka nov težek obračun, od- pravili se bodo namreč na Koroško, kjer se bodo v gosteh pomerili z ekipo Fužinarja. S. ROJKO DOBROVCE -PODVINCI BETONARNA KUHAR 8:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Rojht 9., 2:0 Rojht 17., 2:1 Toplak 26., 2:2 Toplak 29., 3:2 Jamakovic 62., 4:2 Stopajnik 67., 5:2 Dobaj 69., 6:2 Kajtazi 87., 7:2 Beciri 88., 8:2 Džemailiji 90. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Gašperič, Hren, D. Petrovič, Lah, Toplak, R. Petrovič (od 53. Topolovec), Orovič, Petek, Korpič (od 28. K. Bru-men), Mulej (od 66. Mulej), Zagoršek. Trener: Boštjan Ku-serbanj. Nogometaši Podvincev v letošnji pomladi sploh niso igrali tako slabo, kot kažejo izidi, tokrat pa so proti primerljivemu tekmecu iz Dobrovc doživeli pravo katastrofo. Res je, da včasih pride do visokega poraza, toda le-ti se med seboj razlikujejo. Tokrat gostje niso bili pravi, še posebej pa v oči bode zelo slab pristop varovancev Boštjana Kuserbanja, čeprav je bil ob polčasu izid za Podvince zelo spodbuden. V drugem delu se je nato že kaj kmalu zgodil »razpad sistema«, v sedmih minutah so gostje prejeli tri zadetke in srečanje je bilo seveda odločeno. Uvod je spet minil v sila slabi predstavi gostov, Rojht pa je vse to kaznoval z dvema zadetkoma. Podvinci so se nato vendarle pobrali, Toplak je na drugi strani dosegel dva zadetka za izenačenje in tudi sicer je bila ekipa iz bližine Ptuja v preostanku prvega dela boljši tekmec, bližje tretjemu zadetku, vsekakor pa razvoj dogodkov ni nakazoval tistega, kar se je zgodilo v nadaljevanju. Po dokaj izenačenem začetku drugega dela se je v nekaj minutah igra be-lo-modrih povsem sesula, domača vrsta pa je na krilih tudi nekaj nekdanjih prvoligaških igralcev ob pravem trenutku zadela za visoko vodstvo. Ko je bil v 84. minuti zaradi prekrška v čisti situaciji kot zadnji igralec izključen še Lah, se je barka Podvincev povsem potopila, kar je Dobrovcam omogočilo slavje z 8:2, zadnji trije zadetki pa so padli v zadnjih petih minutah. Bolj kot sam poraz skrbi pomanjkanje motiva in pristopa, nogometaši pa, kot kaže, že komaj čakajo konec prvenstva, v veliki meri pa na rezultate in tudi odnos vpliva tudi zelo slaba zastopanost treningov, ki nikakor ni zadovoljiva. Že v torek Podvinci Betonarna Kuhar gostujejo v Mariboru, kjer se bodo ob 19. uri v zaostalem srečanju pomerili v vijoličasto B-ekipo, ki je v soboto presenetljivo klonila doma proti Šampionu, ki je slavil z 1:2. Superliga: Cirkulane še naprej suverene Nogometaši v ptujski Super-ligi so pričeli končnico tekmovanja, ko se liga razdeli v ligo za prvaka (najuspešnejše ekipe rednega dela) in ligo za obstanek (pet ekip iz druge polovice tabele). V ligi za prvaka so vodilne Cirkulane »odpihnile« Stojnce, presenečenje pa se je zgodilo v nedeljo, ko so Bukovci doma klonili proti Hajdini. Novo zmago so v bitki za obstanek vpisali tudi Bistriča-ni, ki so ugnali Tržec, ki je na robu izpada. Na drugi tekmi lige za obstanek pa je Ormož z 2:1 klonil v Apačah. LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 19. KROGA Cirkulane - Stojnci 4:0 Bukovci - Hajdina 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Svržnjak 35., 0:2 Štumberger 63., 0:3 Simonič 66., 1:3 Antoič 72. 1. CIRKULANE 19 12 4 3 43:16 39 2. BUKOVCI 19 10 5 4 39:36 34 3. GEREČJA VAS 18 10 5 3 45;:33 33 4. STOJNCI 19 7 4 8 40;33 29 5. HAJDINA 19 8 7 4 30:25 28 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 19. KROGA: Aha Emmi Bistrica - Tržec 4:2 (1:1); strelci: 1:0 Motaln 11., 1:1 R. Pečnik 33., 2:1 Music 55., 3:1 Polegek 73., 4:1 Janžič 74., 4:2 M. Pečnik 87. Apače - Ormož 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Pulko 36., 2:0 Žgeč 66., 2:1 Štiberc 89. Foto: Črtomir Goznik Lokalni derbi v Cirkulanah so prepričljivo dobili domačini. 1. liga MNZ Ptuj LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 19. KROGA: Boč - Leskovec 2:0 (1:0), Skorba - Rogoznica 2:0 (1:0). Pragersko 0:4 (0:2), - Hajdoše 4:4 (1:2), - Majšperk 4:4 (1:3). 1. PRAGERSKO 18 12 6 0 Grajena Makole 1. SKORBA 2. BOČ 3. DORNAVA 4. ROGOZNICA 5.LESKOVEC 18 14 1 18 12 3 17 9 3 18 7 4 18 6 4 43:18 35:16 31:22 22:31 30:29 2. MAJŠPERK 3. GRAJENA 4. HAJDOŠE 5. MAKOLE 6. SLOVENJA VAS 7. ZG. POLSKAVA 8. POLSKAVA 9 5 8 4 7 5 5 6 6 3 5 3 1 12 4 11 50:16 44:35 41:41 39:29 32:33 28:43 28:49 19:35 Borovci 11:1, Markovci - Go-rišnica 1:4. 1. PODVINCI 2. GORIŠNICA 3. ORMOŽ 4. TRŽEC 5. LESKOVEC 6. 7. BOROVCI 8. PODLEHNIK 12 9 1 2 52:18 28 12 8 3 1 43:13 27 12 8 3 1 34:11 27 12 7 1 4 23:32 22 12 3 2 7 22:38 11 12 2 3 7 21:46 9 12 1 3 8 15:39 6 15:28 5 LIGA ZA OBSTANEK REZULTATI 19. KROGA: Podlehnik - Lovrenc 4:1(1:1). 1. PODLEHNIK 2. GORIŠNICA 3. MARKOVCI 4.LOVRENC 5. PODVINCI 18 17 17 18 9 3 3 12 3 1 5 37:25 23:30 17:36 15:41 14:19 1. APAČE 2. A. E. BISTRICA 3. SREDIŠČE I 4. ORMOŽ 5. TRŽEC 8 8 6 6 5 8 5 12 2 14 55:47 34:37 31:36 31:48 41:78 27 25 20 17 9 tP 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 18. KROGA: Slovenja vas - Zgornja Pol-skava 3:2 (3:1), Polskava - Veteranske lige VETERANI 35 REZULTATA 10. KROGA: Grajena - Dornava 4:1, Skor-ba - Videm 2:2. 1. VIDEM 10 6 3 2. GRAJENA 10 6 2 3. DORNAVA 10 3 0 4. SKORBA 10 2 1 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Podlehnik - Ormož 0:2, Tržec - Leskovec 5:0, Podvinci - 12 1 2 9 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Lovrenc - Majšperk 5:0, Gerečja vas - Zgornja Polskava 1:2, Pohorje-Oplotnica - Hajdina (ni bilo odigrano) ,Spodnja Polskava - Pragersko 3:1. 25:11 29:17 21:27 20:40 12 9 3 0 35: 11 8 2 1 30: 19 1. LOVRENC 2. HAJDINA 3. ZG. POLSKAVA 12 6 1 5 4. SP. POLSKAVA 12 5 1 6 19 5. GEREČJA VAS 12 4 2 6 6. POHORJE-OPL. 11 4 2 5 7. PRAGERSKO 12 3 0 9 8. MAJŠPERK 12 2 1 9 30 14 26 19 19 23 16 19 15 11:21 14:31 :24 14 21 14 9 7 JB Rokomet • 1. B SRL (ž) - končnica Ptujske rokometašice ponovno v 1. ligi Adria Transport Logatec - ZRK Ptuj 13:25 (7:12) ŽRK Ptuj: Pušnik, Ambrož 6, Ivančič 2, Majcen, B. Selin-šek 7, Kolednik 6, Rozman, Grabrovec 3, Zorec, Hergula, Rodi 1, Ogrizek. Trener: Sašo Petek. Predzadnji krog končnice za prvaka v 1. B ženski rokometni ligi je na prestol lige že pred zadnjo tekmo ustoličil mlado ptujsko moštvo, kar pomeni, da so si ptujske rokometašice po nekaj letih igranja v 1. B rokometni ligi spet priigrale nastop v najmočnejšem rokometnem tekmovanju pri nas. Dekleta so na parketu storila in opravila svoje, glede na njihovo mladost gre za izjemen dosežek, sedaj pa je na potezi uprava kluba, da pove, ali bo sprejela izziv nastopanja v kategoriji s Krimom, Zagorjem, Celjem, Žalcem . .. Če bi vprašali dekleta in njihovega stratega Saša Petka, potem je odgovor nedvomno pritrdilen. V Logatcu je bilo pričakovati težko in napeto srečanje, tudi zaradi dejstva, da se v dvorani na Notranjskem ne sme uporabljati smola, na koncu pa nismo videli nič od tega. Dominacija ptujskih rokometašice je bila namreč tako očitna, da je bil zmago- Slavje ptujskih rokometašic po zmagi v Logatcu je bilo zasluženo in iskreno. valec tekme znam že praktično na začetku obračuna. Po rezultatu 1:7 v 13. minuti so se domačinke skušale približati, toda gostje so jih z granitno obrambo povsem onemogočile. Ob polčasu je bilo 7:12. Tudi v nadaljevanju je bila obramba Ptujčank odlična, na čelu za vratarka-ma Pušnikovo in Rozmanovo. Obenem so domačinke celotno srečanje skušale s tesnim pokrivanjem onemogočiti najboljšo igralko Šta-jerk Barbaro Selinšek, ki pa je kljub temu zabila 7 golov in bila prva strelka gostujoče ekipe. Varovanke Saša Petka so res odlično sodelovale, diktirale oster tempo vse od začetka do konca in se nato zasluženo veselile izjemnega uspeha. Zadnje srečanje v 1. B rokometni ligi bodo mlade Ptujčanke odigrale v petek, 13. maja, ko bodo ob 18.45 v dvorani Center na Ptuju gostile Litijo. Že pred tem bodo na parket stopile kade-tinje ptujskega kluba, ki bodo gostile Koper. Vsekakor si zadnji obračun Ptujčank letos velja ogledati, zato v klubu pozivajo publiko, da pride na tekmo v čim večjem številu in da skupaj proslavijo naslov prvaka. tp Sašo Petek, trener ŽRK Ptuj: »Punce so v Logatcu resnično odigrale izjemno tekmo in zasluženo visoko slavile. Obramba je bila odlična in nam je prinesla končni uspeh. Veselimo se naslova prvaka in dejstva, da smo si priigrali napredovanje. Seveda se želimo preizkusiti v prvoligaški konkurenci in upamo ter verjamemo, da bomo spet imeli možnost igrati proti najboljšim slovenskim rokometnim klubom.« 3 torek m 10. maja 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet m Turnir Mladi dravaš 2016 Mladi iz 80 ekip odigrali 240 tekem Najpopularnejša športna igra na svetu - nogomet -je na Ptuju na 11. mednarodnem turnirju Mladi dravaš 2016 združil kar 80 ekip iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, BiH in Slovenije. Na turnirju, ki ga je izpeljal NK Drava, so na Mestnem stadionu na Ptuju in na igrišču z umetno travo v dveh dneh igrale selekcije U-7, U-8, U-9, U-10 in U-11. Med najmlajšimi udeleženci (U-7) je na igrišču z umetno travo tekmovalo 16 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. Drava je nastopala z dvema ekipama, v nadaljevanje se je s tremi zmagami uvrstila prva. Ta je ugnala še Lumen Varaždin (1:0), v pol-finalu pa z 0:6 izgubila z Di-namom iz Zagreba. V tekmi za 3. mesto so 3:5 izgubili z Medžimurjem. V velikem finalu sta igrali dve zagrebški ekipi, Dinamo je z 2:1 premagal Lokomotivo. Pestro dogajanje prvega dne je bilo tudi na osrednji zelenici Mestnega stadiona na Ptuju, kjer sta igrali selekciji U-9 in U-11. V devetki je igralo 16 moštev, Drava je z dobro igro v predtek-movanju dosegla tri zmage. V četrtfinalu je s 7:2 ugnala Medžimurje, v polfinalu pa z 1:4 izgubila z Dinamom. Tretje mesto so si priborili z zmago proti ekipi iz Krškega (3:1). V finalu je Lokomotiva premagala Dinamo. Najboljši Rezultati: U-7 1. GNK Dinamo Zagreb 2. NK Lokomotiva Zagreb 3. NK Medžimurje 4. NK Drava Ptuj 1 12. NK Aluminij 16. NK Drava Ptuj 2 Najboljši vratar: Luka Vuko- sav (NK Lokomotiva Zagreb) Najboljši strelec: Ivan Kolar (GNK Dinamo Zagreb) Najboljši igralec: Marko Capan (GNK Dinamo Zagreb) U-8: 1. GNK Dinamo Zagreb 2. ŠN Lumen Varaždin 3. NK Lokomotiva Zagreb 5. NK Aluminij 15. NK Drava Ptuj Najboljši vratar: Teo Serda- revic (ŠN Lumen Varaždin) Najboljši strelec: Matija Vla-hovič (NK Lokomotiva Zagreb) Najboljši igralec: Niko Toma-ševic (GNK Dinamo Zagreb) U-9: 1. NK Lokomotiva Zagreb 2. GNK Dinamo Zagreb 3. NK Drava Ptuj Foto: Črtomir Goznik Največ lovorik so si priigrali igralci GNK Dinamo Zagreb. Foto: Črtomir Goznik Zanimiv dvoboj v konkurenci U-11 sta odigrali ekipi Drave in Aluminija. strelec turnirja v tej kategoriji je bil Dravin igralec Lukas Čeh, ki je dosegel kar deset zadetkov. Vzporedno se je na glavnem igrišču odvijal tudi turnir selekcije U11, na katerem je Drava s tremi zmagami odlično začela skupinski del. Tudi nadaljevanje je bilo za ptujsko ekipo dobro, saj so bili v četrtfinalu s 3:0 boljši od 1. gola z Reke. V polfinalu so 0:3 izgubili z ekipo Ponikve crni, ki je nato dobila turnir. Ptujčani so bili v tekmi za tretje mesto poraženi (1:3) od Maribora Tabora. V nedeljo sta bila odigrana turnirja selekcij U-8 in U-10. V mlajši selekciji je Drava v predtekmovanju dosegla zmago, remi in poraz. V nadaljevanju turnirja so izgubili s 1. golom z Reke (0:1) ter Najboljši vratar: Antonio Raic (GNK Dinamo Zagreb) Najboljši strelec: Lukas Čeh (NK Drava Ptuj) Najboljši igralec: Adnan Bečirovic (NK Lokomotiva Zagreb) U-10 1. ŠN 1. Gol Rijeka 2. NK Aluminij 3. NK Rudar Velenje 9. NK Drava Ptuj 1 11. NK Drava Ptuj 2 Najboljši vratar: Lan Jovano- vic (NK Rudar Velenje) Najboljši strelec: Emanuel Kumaric (ŠN 1.gol Rijeka) Najboljši igralec: Lan Mesa-rič (NK Aluminij) U-11: 1. NK Ponikve crni 2. NK Maribor 3. NK Maribor Tabor 4. NK Drava Ptuj 12. NK Aluminij Najboljši vratar: Jakob Vo- dan Jecelj (NK Maribor) Najboljši strelec: Branimir Glasanovic (NK Ponikve crni) Najboljši igralec: Luka Vr-bančic (NK Ponikve crni) Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 34. KROGA - SREDA ob 16.00: Maribor - Rudar, Celje - Olimpija, Krško - Gorica; SREDA ob 19.00: Domžale - Zavrč, Luka Koper - Krka. 3. SNLSEVER ZAOSTALA TEKMA 21. KROGA - TOREK ob 19.00: Maribor B - Podvinci Betonarna Kuhar DB osvojili končno 15. mesto (premagali so Brinje z 1:0). Na turnirju selekcije U-8 je dobro nastopil Aluminij, ki je osvojil končno 5. mesto. Zagrebški Dinamo je potrdil izjemno delo z mladimi, saj je bil v finalu kar 7:0 boljši od Lumna iz Varaždina. Zelo zanimiv je bil tudi turnir selekcij U-10, na katerem je Drava ponovno imela dve ekipi, ki sta bili v svojih pred-tekmovalnih skupinah obe na tretjih mestih. Drava 1 je nato premagala Bistrico s 4:0, Drava 2 pa Varteks z 2:0. Sledil je medsebojni obračun, ki ga je prva ekipa dobila z 1:0 in je v tekmi za deveto mesto ugnala z 2:0 Maribor Tabor, medtem ko je bila druga ekipa v tekmi za enajsto mesto boljša od Mure. Skoraj do konca turnirja je prišla ekipa Aluminija, ki je osvojila odlično 2. mesto. Rdeči so najprej v predtek-movanju dosegli dve zmagi in poraz. Ekipa iz Kidričevega je dobro nadaljevala, saj je v četrtfinalu z 2:1 premagala Ponikvo, sledila je polfinalna zmaga s 3:2 nad Rudarjem po streljanju kazenskih strelov. Šele v finalu jih je 1:2 premagala ekipa 1. gola z Reke. Iz ekipe Aluminija je bil na turnirju U-10 za najboljšega igralca izbran Lan Mesarič. V dveh dneh je bilo na Ptuju v petih starostnih kategori- jah odigranih kar 240 tekem oz. več kot 4000 minut igre. Turnir Mladi Dravaš 2016 je spremljalo lepo število gledalcev, ki so spodbujali svoje igralce in ekipe. David Breznik Nastja Čeh (vodja nogometne šole NK Drava Ptuj): »V dveh dneh se je na Ptuju predstavilo blizu tisoč igralcev, kar je zares velika stvar. Otroci in njihovi spremljevalci so uživali na turnirju, ki je odlično uspel. Tudi naši mladi nogometaši Drave so pokazali dobre igre in so bili v nekaterih selekcijah čisto pri vrhu. Prav te dobre igre in rezultati nam vsem tistim v klubu, ki delamo z otroki, dajejo dodatno energijo za delo v prihodnosti.« Triatlon • Mali ptujski triatlon Rekordnih 392 nastopajočih, največ v Sloveniji Triatlonska sezona se po tradiciji zadnjih let začne na Ptuju, kjer je bil v nedeljo v organizaciji Tekaškega kluba Maraton in soorganizaciji Športno rekreativnega kluba TUŠ T.E.A.M v sodelovanju s Termami Ptuj v idealnih pogojih izveden 15./Ptujski / TUŠ triatlon. Ta kompleksna športna prireditev, ki vsebuje plavanje, kolesarjenje in tek, je bila izvedena v Termah Ptuj in njihovi bližnji okolici. Organizatorji so za otroke pripravili tekmovanji v akva-tlonu, za začetnike triatlon za vsakogar, za mlade super sprint triatlon in za najboljše sprint triatlon. Skupno je nastopilo kar 392 tekmovalcev (to je bila rekordna udeležba, hkrati pa je to glede na število prijavljenih tudi največji triatlon v Sloveniji, op. a.), ki so prišli iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Največ zanimanja je bilo za glavni sprint triatlon, saj je bilo skupno na startu 186 tekmovalcev, ki so glede na prijavljene rezultate startali v treh skupinah. Tekmovalci so najprej preplavali 750 metrov, nato so prekolesarili 20 kilometrov in na koncu še pretekli 5 kilometrov. V prvi skupini so startali najboljši tekmovalci, pri katerih sta si v bazenu več kot 25 sekund prednosti priplavala Domen Dornik in Nik Kojc Klubska sotekmovalca sta nato složno vozila tudi na kolesu, kar je pomenilo, da sta si pred prvo izmed dveh večjih zasledovalnih skupin privo-zila že več kot minuto in pol prednosti. V teku je Dornik šel naprej v svojem tempu in je dosegel suvereno zmago, PTUJSKI TRIATLON i TERMEPTUJ Udeleženci triatlona so najprej opravili s plavanjem, po njem so se podali na kolesarjenje in na koncu še na tek. Domen Dornik, sprint trialona zmagovalec medtem ko je Kojc popustil in je bil na koncu četrti. Zmagovalec, ki na koncu več kot očitno ni tekel na polno, je kar za minuto in 42 sekund prehitel Jaka Kaplana (2.), medtem ko je tretji Rob Sven-šek zaostal za dve minuti in 21 sekund. Med 154 udeleženci je bilo tudi nekaj članov TK Maraton, med katerimi je bil najhitrejši Branimir Komel na 37. mestu. Omenjeni je bil drugi v svoji starostni kategoriji veterani III, medtem ko je bil Rado Ačimovič drugi med veterani V. Ob članih Saška Omeragič (predsednica TK Maraton): »Vse tekmovanje je super uspelo, predvsem smo zelo zadovoljni z udeležbo. Tekmovalci so izrazili zadovoljstvo in tudi samo tekmovanje je potekalo tako, kot mora. Pri tem nam je veliko pomagal Rado Acimovic.« omenjenega kluba je sodelovalo še nekaj posameznikov in posameznic iz Ptuja, ki jim v prvi vrsti ni bil v ospredju rezultat, ampak bolj udeležba na zelo pozitivno naravnanem športnem dogodku. Je pa bil rezultat v prvem planu med tekmovalkami v sprint triatlonu, na katerem so bile Eva Skaza, Jana Kora-dej in Maruša Klemenc še izenačene po plavanju in teku, nato pa je Skazova z izjemnim tekom prišla do velike prednosti in zmage. Zmag sta se v super sprint triatlonu, ki je zajemal 300 metrov plavanja, 10 kilometrov kolesarjenja in dva kilometra teka veselila Jan Škrjanc in Zara Bakovic. Pri otrocih sta bila v Vzajemna akvatlonu A najhitrejša Lun Ilar in Živa Perc, v Vzajemna akvatlonu B pa sta zmagala Nal Ilar in Lara Mihevc. Ne glede na končni rezultat lahko zapišem, da so bili zmagovalci prav vsi, ki so se udeležili triatlona, medtem ko so bili posebni zmagovalci ponovno organizatorji, ki so zelo dobro izpeljali zelo kompleksno športno tekmovanje. David Breznik Rezultati: Sprint triatlon (m): 1. Domen Dornik (TUŠ T.E.A.M) 2. Jaka Kaplan (TK Inles Riko Ribnica) 3. Rob Svenšek (TK Gorenjska) Sprint triatlon (ž): 1. Eva Skaza (TK 3KM) 2. Jana Koradej (TK Telema-ch Ljubljana) 3. Maruša Klemenc (TK Utrip) Super sprint triatlon (m): 1. Jan Škrjanc (TK Trisport) 2. Žiga Berlec (TK Trisport Exoterm) 3. David Videnšek (ŠRK Celje) Super sprint traitlon (ž): 1. Zara Bakovic (TK Petar Zrinski) 2. Til Ocvirk (TK Swibir) 3. Nika Tominc (SD3 Sport & Scr. Team) 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 10. maja 2016 Slovenska Bistrica • Občina bogatejša za 10 zelenih prebivalcev Čudežni organizem, ki CO2 predela v kisik Člani slovenjebistriškega društva Bistriški škrat so v sodelovanju z občino, KS Pohorski odred in Komunalo Slovenska Bistrica na svetovni dan Zemlje posadili pet stebrastih gabrov, ob cerkvi sv. Jerneja pa je bilo zasajenih še pet lip. »Stebrasti gabri so primerna izbira, saj kljubujejo vplivom urbanega okolja, v lipovem drevoredu pa je so bile zasajene še lipe, kar sovpada z nazivom, ki ga je občina pred leti prejela - čebelam prijazna občina. Sodelujoči so s tem dejanjem pokazali odgovoren odnos do okolja, saj so drevesne zasaditve zelena pljuča mesta,« je povedal inženir hortikulture Modest Motaln, ki je poskrbel za stro- kovno zasaditev. Vsem sodelujočim se je zahvalil tudi predsednik KS Pohorski odred Ludvik Repo-lusk, ki je za zasaditev prispevala 200 evrov: »S tem simboličnim dejanjem smo se spomnili svetovnega dneva Zemlje, vsi deležniki pa smo istočasno poskrbeli za dodatno ozelenitev našega skupnega bivalnega okolja.« Drevo naj bi vsako uro porabilo 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode, na drugi strani pa naj bi proizvedlo 1,7 kg kisika. In v mestih, kjer je promet, ki oddaja v ozračje ogromne količine toplo-grednih plinov (predvsem CO2), še posebej gost, je vedno manj in ne več zelenja, ugotavlja predsednica društva Bistriški škrat Tatjana Brumec. »Zato smo se odločili za zasaditev in da na dan Zemlje za naš planet tudi nekaj konkretno naredimo,« je povedala. Ob Foto: Modest Motaln V Slovenski Bistrici zasadili gabre in lipe, slednje so zasadili tudi dijaki Biotehniške šole Ptuj. tem se predsednica zahvaljuje vsem, ki so društvu pomagali pri nakupu in zasaditvi. Lipe zasadili tudi na biotehniški šoli 22. aprila je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne iniciative praznujemo po vsem svetu. Tako so v Sloveniji potekale številne akcije urejanja okolja, jezer, potokov in vodnjakov. Tudi na Biotehniški šoli Ptuj so se spomnili na ta dan in zasadili lipe, torej drevesa, ki imajo za Slovence poseben, simboličen pomen. »Odločili smo se, da bomo ob tej priložnosti polepšali okolico šolskega parkirišča, tako smo dijaki 4. letnika na tem prostoru zasadili nove lipe. Zasaditev je spremljal tudi kratek kulturni program, v katerem ni manjkalo pesmi, ki opevajo lepoto in pomen lipe. Prireditev so si ogledali tudi profesorji in dijaki nižjih letnikov. Upamo, da smo tudi v njih tako spodbudili razmišljanje o pomenu čistega in zdravega okolja,« je povedala Maja Rajh, dijakinja 4. a okoljevarstveni tehnik. Mojca Vtič Podlehnik • Prvomajski prazniki Praznovali z majskim drevesom in budnico V Podlehniku so tradicionalno postavili majsko drevo ob novem gasilskem domu gasilci, katerih predsednik je Robi Arnuš, člani TD Podlehnik s predsednikom Milanom Vidovi-čem in društvo Koranti Podlehnik s predsednikom Bogdanom Šimenkom. I Foto: ZG Tudi v Podlehniku so pred praznikom dela postavili majsko drevo. V petek so drevo podrli, olupili in ga pripeljali pred dom, v soboto popoldan pa je bilo slovesno postavljanje. Možje so ga postavljali ročno, kar je danes že prava redkost. Ni manjkalo dobre jedače in domače kapljice, zaigrali pa so tudi ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik. Ob prijetnem druženju so se zadržali dolgo v noč in opazovali, kako so po domačem kraju in v okolici zagoreli kresovi. Žal je bilo oba praznična dneva slabo in deževno vreme in je tako odpadlo marsikatero lepo praznovanje. Zjutraj pa so godbeniki KD Podlehnik vendarle zaigrali budnico. Zdenka Golub Ptuj • Uspeh OŠ Olge Meglič Dve zlati in kar sedem srebrnih priznanj mladih matematikov Da jim gre računanje odlično in da nam za prihodnost matematike ni treba skrbeti, dokazujejo uspehi ptujskih osnovnošolcev. Učenci Osnovne šole Olge Meglič so si na državnem tekmovanju »priračunali« kar devet priznanj, od tega dve zlati in sedem srebrnih. Na 52. državnem tekmovanju iz znanja matematike za Vegova priznanja, ki ga prireja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, je letos sodelovalo 2.710 učencev od 5. do 9. razreda iz 488 šol. OŠ Olge Meglič je na svoj uspeh izjemno ponosna: njihovi učenci so si prislužili dve zlati in sedem srebrnih priznanj. Foto: arhiv šole Izjemna mlada matematika, ki sta na državni ravni osvojila zlato Vegovo priznanje: Lia Kampl in Luka Hodnik. Državno tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike je eno najstarejših tekmovanj, saj ga organizirajo že od leta 1964. Udeležujejo se ga tisti učenci, ki pokažejo veliko znanja in dosežejo zadovoljiv uspeh na šolskih tekmovanjih. Letos je državno tekmovanje potekalo na 23 šolah gostiteljicah, gostiteljica za podravsko regijo I. je bila OŠ Podlehnik. Udeležili so se ga tudi učenci OŠ Olge Meglič. Devet učencev, ki so se najbolje odrezali na šolskem tekmovanju, se je pomerilo z najboljšimi matematiki slovenskih osnovnih šol. Mentorice Simona Jakomi-ni, Vida Lačen in Darja Šprah poudarjajo, da že uvrstitev na državno tekmovanje predstavlja velik dosežek, osvojitev zlatega priznanja pa izjemen uspeh. Srebro so osvojili naslednji učenci OŠ Olge Meglič: Iva Prša Derič, Vita Koren, Matija Bojnec, Anže Hameršak, Jure Kekec, Jaša Bojnec, Gabrijela Anžel. Med najboljšimi mladimi matematiki v državi pa sta se znašla tudi Lia Kampl in Luka Hodnik, ki sta si »priračunala« zlato priznanje. Mladi matematiki pa se vsako leto pomerijo tudi na mednarodnem tekmovanju Matematični kenguru, na katerem sodelujejo osnovnošolci in dijaki. Dženana Kmetec Ormož • Koncert moškega pevskega zbora Dobrava Naša pesem ob 20-letnici KŠD Dobrava Predzadnjo soboto v marcu je v domu kulture Ormož zadonela pesem moškega pevskega zbora Dobrava ob 20-letnici delovanja Kulturno-športnega društva Dobrava. Na Dobravi je vaščane že od nekdaj povezovalo veselje do petja in druženja. Organizirano kulturno življenje se je pričelo z delovanjem okteta leta 1993. Kasneje je nastal moški pevski zbor, ki v okviru KŠD Dobrava ljubitelje zborovskega petja razveseljuje vse do današnjih dni. Zbor ima za sabo zgoščenko in lepo število nastopov. Pevci so redni gostje na številnih kulturnih prireditvah, vsako leto se udeležijo revije odraslih pevskih zborov, večkrat pa so sodelovali tudi na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Tokrat so pripravili koncert Naša pesem ob 20-letnici delovanja KŠD Dobrava. 17 pevcev je pod vodstvom zborovodkinje Larise Juvančič občinstvo razvajalo s slovensko pesmijo. Pred polno dvorano je z dobravskim zborom zapel tudi ženski pevski zbor Okarina pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin. Vrhunec svečanega dogodka, ki ga je povezoval Peter Kirič, je bila podelitev priznanj članom KŠD Dobrava. Na oder je stopila tudi predsednica društva Štefka Šo-štarič in iz rok predsednice sveta OI JSKD Ormož Blanke Kosi Raušl prejela priznanje sveta območne izpostave. Članom društva je ob jubileju čestital tudi ormoški župan Alojz Sok. ML 17 pevcev moškega pevskega zbora Dobrava je pod vodstvom zborovodkinje Larise Juvančič občinstvo razvajalo s slovensko pesmijo. Foto: ML torek • 10. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj, Podravje • Salon Sauvignon Ptuj 2016 Umetnost dobrega življenja zdruzila vinarje, gostince, ljubitelje vina in gurmane Salon Sauvignon je kot festival vina, kulinarike in lepih umetnosti v najstarejše slovensko mesto privabil lepo množico ljudi, ki so lahko v dveh festivalskih dneh v prostorih dominikanskega samostana okušali vrhunske sovinjone iz vseh najpomembnejših vinogradniških območij z vsega sveta. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Naši vinorodni okoliši ponujajo pester „nabor" celinskih vinskih sort, mednje seveda spada tudi sovinjon, ki prav na Ptujskem daje dobre rezultate. Zato ni presenetljivo, da ptujski sovi-njoni tudi na prestižnih medna- rodnih ocenjevanjih posegajo po laskavih nazivih najboljših vin v regiji. Zaradi svoje kakovosti so prisotni na vseh celinah sveta. Največ je bilo seveda sovi-njonov iz Slovenije in sosednjih dežel, najdaljšo pot pa je prepo- toval sovinjon iz Nove Zelandije. Sončni park pred samostanom je že na daleč vabil z mamljivi vonjavami, za katere so poskrbeli mojstri štajerske kulinarike s svetovljanskim pridihom, kot so zapisali organizatorji. Sveti Tomaž • 10. regijsko preverjanje prve pomoči Zmagali Majšpercani V četrtek, 5. maja, je v OŠ Sveti Tomaž potekalo 10. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči. Po kratkem kulturnem programu učenk OŠ Sveti Tomaž ter nagovoru ravnateljice Irme Murad in župana Mirka Cvetka so se ekipe, sestavljene iz šestih učencev, pomerile v teoretičnem in praktičnem preverjanju znanja. Organizator, RKS OZ Ormož, je pripravil štiri delovna mesta; na treh so tekmovalci morali oskrbeti šest poškodovancev, na četrtem so se seznanili z uporabo avtomatskega defibrilatorja. Za realističen prikaz poškodb je poskrbel Damjan Bogdan iz OZ RK Ljutomer. Tekmovalci so se tako srečali s situacijami, v katerih so morali oskrbeti zvin kolena in gležnja, izbiti zob, odrgnino goleni, zmečkanine prstov, oparino roke, odprti zlom goleni, raztrganino komolca ter oskrbeti odraslega brez znakov življenja. Preverjanja so se udeležile ekipe osnovnih šol Sveti Tomaž, Antona Ingoliča Sp. Polskava, Majšperk in Selnica ob Dravi. Pokazale so izjemno znanje tako v teoretičnem kot praktič- nem preverjanju; razlike v točkovanju so bile majhne. Državnega tekmovanja, ki bo potekalo 14. maja na Debelem rtiču, se bo udeležila prvouvr-ščena ekipa OŠ Majšperk. Drugo mesto je s 7 točkami zaostanka dosegla OŠ Sveti Tomaž, tretje OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in četrto OŠ Selnica ob Dravi. Maja Botolin Vaupotič Foto: MBV Ekipa OŠ Majšperk z mentorico Vlasto Leskovar in sekretarko RKS OZ Ptuj Marjano Cafuta „Idejni oče" Salona Sauvignon Slavko Podbrežnik je o letošnjem dogodku razmišljal takole: „Salon Sauvignon je ponovno povezal zelo različne ustanove v kompleksen projekt, ki zahteva veliko sodelovanja. Dokazal je, da je v našem mestu mogoče izpeljati projekt, ki ima dodelan koncept in s katerim se ljudje poistovetijo. Sobotni dogodek je pokazal, da je Ptuj mesto vina, kulinarike in lepih umetnosti ter da se več kot odlično te vsebine izražajo v prostorih kulturnozgodovinskega spomenika." Obisk je bil nadvse dober, 600 obiskovalcev je bilo zelo zadovoljnih. Sodelovalo je okrog 50 vinarjev in 100 vin z vsega sveta, najboljših sovinjonov. Angela Muir, master of wine, je bila letos tista, ki je primerjala slovenske sovinjone s svetovnimi. Letos se je festival obogatil tudi z odprto kuhinjo, ki je bila zelo dobro sprejeta. Pospremilo ga je muziciranje učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ter večerne koncertne in plesne vsebine v ptujskih lokalih. „Čez sedem ali osem let naj bi Ptuj gostil svetovni kongres sovinjona, to je naša vizija," je po letošnjem drugem Salonu Sauvignon, ki je vrhunski doživljaj, splet uživanja vina, kulina-rike in umetnosti ter dogodek, ki na najlepši možen način povezuje ponudnike, vinarje in vinoljubce, povedal Slavko Podbrežnik. Na letošnjem Salonu so se predstavili tudi številni mladi vinarji, ki že navdušujejo ljubitelje žlahtne vinske kapljice, med njimi tudi Nejc Gorjup: „Za mladega vinarja je zagotovo pomembno, da sodeluje na takšni prireditvi, kot je Salon Sauvignon. Ljudje te spoznajo, izvedo, da obstajaš, ob tem pa te spoznajo tudi potencialni kupci oziroma jih tudi sam spoznaš. Četudi je kakovost vina bistvena, je še nadvse pomembno, da se razlikuješ od drugih, da si na nek način drugačen. Vsako vino ima nekaj specifičnega, v mojem začutite odsev lege, sorte in nenazadnje tudi moj pečat - vinarja, ki ga je pridelal." Črtomir Goznik S prireditvijo »Človek v svojem zrenju k Božanskemu« so organizatorji na Ptujski Gori v Baziliki Marije Zavetni-ce simbolično odprli okna v izjemno ptujsko festivalsko poletje, in sicer že dan pred osrednjim dogodkom, v petek, 6. maja. Predstavili so se Stojan Kerbler s fotografijo (Ptujsko-gorski romarji), Tjaša Čuš s kolažem (Sodobni romarji), Zvezdana Novakovič z vokalom in igranjem na harfo, Majda Fridl z gibom ter Teater III, ŠUS teater, z dekla-macijo. Foto: Črtomir Goznik 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 10. maja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Temperatura in setve na prosto Prav o tem sem že veliko napisala, povedala, pa vendarle so na številnih vrtovih že posajene plodovke, ki so seveda pretekli teden močno trpele, mnoge tudi propadle. Po drugi strani pa bi ljudje še vedno sejali bob in grah, za katera pa je dan že zdaj predolg, temperature pa bodo hitro previsoke. Spet bodo uši, grahar in plesni znižale pridelek, krivo pa bo vreme. V resnično hladno zemljo, ki se ni uspela ogreti niti na 5 oC, sejemo samo bob in grah. Kljub temu da ti dve vrtnini uspešno kalita tudi v tako hladni zemlji, pa priporočam, da seme pred setvijo čez noč namočite v toplo vodo. Še bolje pa je namesto vode skuhati kamilični ali žajbljev čaj, ki pa ga ohladimo na telesno temperaturo, preden vanj namočimo seme. Solato posejemo takrat, ko se zemlja segreje vsaj na 5 oC, vendar pose-jemo samo sveže seme. S starejšim semenom bodo pri teh temperaturah še težave. Med solato lahko posejemo seme mesečne redkvice. Namesto redkvice lahko med vrste solate posejemo tudi rukolo, posebej ta nova, divja rukola ni občutljiva na mraz, saj pogosto na prostem tudi prezimi. S setvijo ostalih vrtnin čakamo, da se zemlja ogreje vsaj na 10 oC, bolje pa, da ima 15 oC. Šele takrat posejemo korenček, peteršilj in nizek fižol. Spodnja tabela nam kaže območje, v katerem seme posameznih vrtnin še ugodno kali in najbolj idealne temperature. Kot vidite, so po mnenju nekaterih znanstvenikov (podatki so iz Univerze Florida ZDA) optimalne temperature dokaj visoke, medtem ko so območja za vznik semena dokaj široka ali pa zelo ozka. Predvsem bi rada opozorila, da seme na primer peteršilja res kali že pri 10 oC, vendar še takrat potrebuje tudi do 20 dni za vznik. To pomeni še dodatne težave zaradi zbite zemlje, kar se v tem času prav gotovo zgodi, plevelov, ki jih v 20 dni vzkali veliko in končni rezultat vznika je še vedno slab. Zato naj se spomladi pri setvah ne mudi. Temperaturna območja, primerna za rast posameznih vrtnin TEMPERATURA V ČASU RASTI v °C ZELENJADNICA idealna najnižja | najvišja 13 - 24 7 27 radič, drobnjak, česen, čebula, črni koren, šalotka 16 - 18 5 24 pesa, fižol, brokoli, brst.ohrovt, kardij, hren, listnate kapusnice, ohrovt, koleraba, peteršilj, redkvica, repa, špinača 16 - 18 7 24 artičoka, korenček, cvetača, zelena, kit.kapus, endivija, sladki komarček, solata, pastinak, grah, krompir 16 - 22 10 27 fižol 16 - 24 10 35 sladka koruza, novozelandska špinača 18 - 24 10 32 čajota, bučke in buče 18 - 24 15,5 32 kumare, melone 21 - 24 18,5 27 paprika, paradižnik 21 - 30 18,5 35 jajčevec, okra, sladki krompir, lubenice, Foto: Miša Pušenjak Take poškodbe na plodovih bodo letos pogoste, saj je bilo obdobje hladnega vremena dokaj dolgo. Mnogi menijo, da pokrivanje z agrokoprenami ogreje zemljo. To seveda ni res. Zemlja se ne ogreje niti za stopinjo, kaj šele več. Agro-koprene delujejo samo kot plašč na že vzniklih, pa tudi dovolj velikih rastlinah, saj se med njimi in kopreno ustvari mehur zraka, in ta je izolator. Poleti pa temperature ravno tako lahko vplivajo na vznik, saj se zemlja v pravem, vročem poletju, ki ga sicer že nekaj let nismo imeli, lahko močno ogreje. Zato je poleg zadostne vlage poleti nujno poskrbeti tudi za senčenje poletne setve, da bomo kasneje zadovoljni s pridelkom. Presajanja na prosto Tako kakor s setvami, se mnogim zadnja leta mudi tudi s presajanji na prosto. Predvsem plodovke se presajajo pogosto že v sredini aprila. Tako je bilo tudi letos. Mnogi menijo, da agrokoprena in različne druge prekrivke, ki jih kupimo v trgovinah, pomagajo, da rastline ne zmrznejo. Res je, da v drugi polovici aprila običajno ni več mrzlih noči, ko temperature padejo pod ničlo za celo noč, zato agrokoprena ali folija zavaruje nadzemni del rastline, da ne po-mrzne. Vendar ste se tudi letos lahko prepričali, da narava preprosto ne mara prehitevanja, nas kaznuje. Če bi imeli nekoliko daljši spomin, bi ugotovili, da se zgodnje setve in sajenja zelo redko izidejo. Običajno se zgodi nekaj podobnega. A dovolj je, da nam eno leto na pet ali deset let pridelka ne vzame mraz, pa spet mislimo, da smo pametnejši od narave. Poleg tega, da se v premrzlo zemljo sajene rastline ne ukoreni-nijo tako, kot bi se morale in so s tem prizadete za celo poletje, se lahko zgodi še nekaj. Rastlina ima nastavljene prve cvetov vedno v tistem zalistju (nadstropju, etaži), kot ji zapoveduje njena dedna zasnova. Prvi cvetovi so oblikovani zelo hitro, že pri sadiki. Če pride do pomanjkanja hranil, se cvetovi preprosto ne oblikujejo, lahko celo odpadejo, skratka, z zgodnjim sajenjem nismo pridobili zgodnjega pridelka. Cvetovi, ki se oblikujejo takrat, ko je še prehladno, lahko dajo izmaličene, poškodovane plodove. Pri kumarah in bučkah pa nam lahko vznik močno ovirajo bakterijska obolenja, zaradi katerih ravno tako na zgodnosti ne pridobimo. Seveda pa lahko že zelo zgodaj na prosto presajamo kapusnice, peteršilj, solatnice in čebulnice. Nekatere vrtnine so za hladno, druge za vroče Ravno tako pa je pomembno, kako toplo je ozračje. Nekatere zelenjadnice v poletni vročini Temperature zemlje za vznik posameznih vrtnin Vir: KZ Ptuj VRTNINA TEMPERATURE TAL ZA VZNIK v oC | najprimernejše kali v območju od - do špargelj 25 15 - 30 fižol 27 15 - 30 rdeča pesa 30 10 - 30 zelje 30 7 - 35 korenček 27 7 - 30 cvetača 27 7 - 30 zelena 22 15 - 22 artičoka 30 10 - 30 sladka koruza 35 15 - 35 kumare 35 15 - 35 jajčevec 30 24 - 32 solata 24 4,5 - 27 dinja, melona 32 24 - 35 okra 35 22 - 35 čebula 24 10 - 35 peteršilj 24 10 - 30 pastinak 20 10 - 22 grah 24 4,5 - 22 paprika 30 18,5 - 35 buče 32 22 - 32 redkev 30 7 - 32 špinača 22 7 - 24 grmičaste bučke 32 22 - 32 paradižnik 30 15 - 30 repa 30 15 - 41 lubenica 32 22 - 32 preprosto ne uspevajo. Seveda so najbolj toploljubne vedno plodov-ke tako razhudniki (paradižnik, paprika, jajčevec) kakor bučnice. Njim moramo zagotoviti najbolj sončna, topla in zavetna mesta na vrtu. Kljub temu pa nam mora biti v glavi vedno tudi osnovno pravilo, to je ustrezno kolobarjenje. Poleg plodovk se je v zadnjih nekaj letih na naših policah pojavilo še seme treh toploljubnih stročnic, to so leča in čičerika, ki sta nizki, grmičasti rastlini, in dolga vigna, stročnica, ki potrebuje oporo, veliko toplote in malo vode. Samo te rastline bodo tudi poleti dobro uspevale tudi v rastlinjakih. Kljub temu pa je treba vedeti, da previsoke temperature povzročajo težave tudi plodovkam. Vse, kar je nad 30 oC, namreč uničuje cvetni prah. Zato je nujno, da rastlinjake redno zračimo, odpiramo in jih tudi ponoči ne zapiramo vse dotlej, ko se ponoči zrak ohladi pod 15 oC. Pa še takrat ga zgodaj zjutraj, preden se na rastlinjak spustijo sončni žarki, spet odpremo. Ravno obratno pa imajo z vročino druge vrtnine velike težave. Kapusnice ne rastejo, vendar njim ni hudega, pač čakajo na nekoliko prijetnejše temperature. Pomagamo jim tako, da jih hladimo z zalivanjem - zalivamo z razpršilci, ki pa naj bodo čim bolj fini, tako da ustvarjajo čim manjše kapljice vode. Veliko težavo imajo tudi stročnice, ki ne marajo vročine, to so fižol, grah in bob. Ne samo, da jih napadejo pršice in pepelaste plesni, tudi oplodnja je zelo motena, zato »cvetovi padajo dol«, kot pravijo. Posebej nevarni so hitri temperaturni skoki, ki smo jim bili priča zadnja leta. Takrat imajo težave tudi bučnice. Kumare dobijo grenke plodove, bučke ne nastavljajo več ženskih cvetov. Če nam vremenska napoved napove tak skok, že pred tem in vse do konca temperatur nad 35 oC rastline redno škropimo s pripravki iz alg ali aminokislin oziroma vitaminskim kompleksom. Tako jim pomagamo, da kljub vsemu vsaj nekoliko funkcionirajo kljub vročinskemu stresu. Nekatere rastline v vročini preprosto ne uspevajo, pobegnejo v cvet ali pa je njihov okus veliko manj prijeten. Radič pogreni, čebula postane bolj ostra, rukola dobi premočan okus. Zato sadimo, sejemo rastline vedno v času, ki jim ga je namenila narava. Zapomnite si, april bo ostal še dolgo april, z možnostjo mraza in nizkih temperatur vsaj eno ali dve noči, tudi proti koncu meseca. Potem veliko manj težav in žalosti na vrtovih. Takšen temperaturni stres se namreč rastlinam pozna celo poletje, tudi če so sam mraz preživele. Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Bela omela - uničevalka visoko-debelnih sadnih dreves (2) Bela omela je zelo trdoživ polparazit. Če grmičke samo polomimo z vej, rastline s tem nismo uničili. Sesalne korenine namreč v zunanjem delu tvorijo nadomestne popke, ki se vrstijo tesno drug ob drugem, in iz njih zrastejo nova stebla. Napadene veje dreves začnejo zgubljati moč, grmiček bele omele pa se širi. Z belo omelo poraščene veje se ne debe-lijo, zaostajajo v rasti, redkeje cvetijo in slabo plodijo. Napadene veje je treba v celoti odstraniti z belo omelo vred. Kadar pa se začne drevo zaradi številnih grmičkov bele omele sušiti, ga je treba čimprej posekati in tudi tako preprečiti širitev. V Sloveniji vedno pogosteje opazimo travniške sadovnjake, katerih drevesa so porastla z belo omelo, kar pomeni veliko škodo. Pestra struktura travniških sadovnjakov s starimi sortami jablan, ki so desetletja krasila travniške površine slovenskega podeželja, tudi zaradi bele omele propadajo. Zgubljamo domače sorte jabolk, ki so zelo kvalitetne za predelavo v značilne domače sokove in jabolčna vina, izdelavo domačega kisa, jabolčnega žganja in suhih krhljev ter drugih izdelkov. Na nagnjenih terenih s propadanjem visokodebelnih dreves pospešujemo pojav drsenja in plazenja zemljišč, kar povzroča trajno izgubo travniških površin. Izgubljamo tudi pomemben element kulturne krajine, ki ga predstavljajo drevesa na travniških površinah. Propadanje teh dreves je tudi velika naravna izguba za živalski svet ptic in žuželk, ki imajo na visokodebelnih drevesih svoje zavetje in se tam oskrbujejo s hrano. Vrsta bele omele napada tudi iglavce. Na vrhovih temno zelenih jelk že od daleč lahko opazimo svetlo zelene okroglaste grmičke, ki dušijo rast glavnega poganjka. Zato so jelke videti, kot da so brez vrhov, in propadajo. Kaj storiti? Lastnik površine s sadnimi drevesi, na katerih se pojavi bela omela, naj pravočasno odstrani veje z belo omelo in prepreči širitev na sosednja drevesa. Če pa so drevesa že preraščena z njo, je najbolje takšno drevo posekati in zasaditi novo. Belo omelo moramo odstranjevati tudi z drugih listavcev, kot so lipe, akacije, vrbe, topoli, breze in drugi. Tudi na ta način preprečujemo širitev tega polparazita - uničevalca sadnih dreves. Redno vzdrževanje visokodebelnih dreves z rezjo pa je način, da sproti in pravočasno odstranimo veje z belo omelo. Prav pa bi bilo, da tudi načrtno obnovimo visokodebelne sadovnjake z zasaditvijo novih dreves. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. torek • 10. maja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slove Orto Fest 2016 Pred dnevi se je zaključil že 17. Orto Fest, glasbeni dogodek, ki spodbuja delovanje klubske scene in že vrsto let bogati kulturni utrip naše prestolnice. Sklepni koncert je pripadel starosti slovenske glasbene scene Peru Lovšinu ki je prvič nastopil v Ortu baru in z dve uri in pol trajajočim nastopom navdušil zbrano občinstvo. V aprilu se je na odru Orta zvrstilo kar 34 različnih domačih in tujih skupin. Ekipa Orto bara je že 17. leto zapored navdušila z vrhunsko organizacijo koncertov in odličnim klubskim vzdušjem. Mikrofone so si v letošnjem letu podajali Big Foot Mama, ki so z razprodanim nastopom in s posebnim koncertom, na katerem so predstavili večino pesmi, ki jih običajno ni na sporedu, več kot uspešno odprli festival. Občinstvo je prišlo na svoj račun s presežki, pod katere se podpišejo vedno odličen hrvaški glasbeni virtu-oz Damir Urban v izjemnem vzdušju s svojo uigrano spremljajočo skupino Urban & 4. Nastopila je tudi hrvaška urbana hip-hop funky zasedba Elemental, punk rock veterani Hladno Pivo in bosanske Filmoljub Cineplexx in Ko l osej Maribor Yu-rock legende Zabranjeno Pušenje. Ob številnih nastopajočih iz tujine se je na festivalu zvrstilo tudi precej slovenskih zasedb, vse od velikanov slovenske glasbene scene, do mladih, vzhajajočih ben-dov; od rocka, popa, punka, metala, folka, hip-hopa, rapa in reggaea. Ravno zaradi tega je tudi Orto fest tako poseben in izjemen. Po 15 letih so se na sceno vrnili Leteči Potepuhi, prvi nastop v živo pa so imeli tudi Gora - trio prekaljenih glasbenikov - Kevin Koradin, Sergej Pobegajlo in David De-bevec -, ki je predstavila istoimenski prvenec in novonastali mračni alter rock/metal band. Za fuzijo rock-reggae-dub zvoka je poskrbel Bro (Mate Brodar s svojo zasedbo), dobrodošla obogatitev letošnjega Orto festa pa je bila tudi od občinstva bučno sprejeta tr-nowska rap legenda Klemen Klemen. Tudi Avven, novodobni folk metalci, stari znanci Orto bara, so nas navdušili v prepolnem klubu in z novimi nalezljivimi mističnimi metal melodijami, družbo pa so jim delali Puppetz. Nepozaben je bil tudi večer z Zoranom Ča-licem, legendarnim kitaristom Majk in aktualnim članom Big Foot Mame s svojim rock bendom Zoran Calic band. Dokazal je, da rokenrol še živi in da je tudi kot frontman novega benda vreden naše in vaše pozornosti. »Orto« pa so zažigali tudi kultni Niet, ki so svoj nastop energično začeli s starimi komadi in nas popeljali skozi celotno obdobje ustvarjanja ter zabeležili razprodan in verjetno tudi letošnji vrhunec Orto festa. Zvrstili so se še Flirrt, Sausages, Samo Budna z novo izdajo Manj je več ter Julie & Diamonds, veterani hard rocka in metala Requiem, mlajši Nesebat, Viperstone, Up'n'Downs, Soul Duality, Lynch, in D Kokks ter ponovno aktivni Adam. Idrijski melodični punkerji Zablujena Generacija so tokrat zabeleželi zanje sploh najbolje obiskan koncert v Orto baru, posebno doživetje pa so bili vznemirljivi folk rokerji Čedahuči, ki jih glasba zanese v vedno edinstven glasbeni eksperiment. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Chris Cleave: Druga roka Tudi vi menite, da so afriški begunci, ki želijo v Evropo, ljudje, ki hočejo le udobneje živeti, a nimajo razloga za beg iz svoje države? Zgodbo nam pripovedujeta nigerijska begunka Čebelica in angleška novinarka Sarah, vsaka izmenično po eno poglavje. Čebelica pobegne iz nastanitvenega centra za begunce v Angliji in nekega dne potrka na vrata Sara-hinega doma. Dva svetova ponovno trčita drug ob drugega; pravič sta se srečali v Nigeriji, kjer je bila Sarah z možem na počitnicah. Takrat je 14-letna Čebelica bežala pred smrtjo; »kriva« je bila tega, da je bila očividka pomora vseh ljudi v svoji vasi zaradi pohlepnih naftnih trgovcev ... Ko boste prebrali knjigo do konca, verjemite, da vas bo sram, ker ste dvomili o iskrenih vzrokih za beg iz Afrike ... Ocena: 5. L® stvica . IN IBIZA - MIKE PO; i I.1 TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 2. ONE CALL AWAY - CHARLIE PUTH 3. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 4. ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID & KYLA 5. FADED - ALAN WALKER/ ISELIN SOLHEI 6. STREESED OUT - TWENTY ONE PILOTS 7. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY FT TY DOLLA ! 8. BEST FAKE SMILE - JAMES BAY 9. HOME - TOPIC FT. NICO SANTOS 10. CAKE BY THE OCEAN - DNCE II. JUST LIKE FIRE - PINK Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Prehod Foto: splet Vsebina: ZDA so lunarni vesoljski program ukinile že leta 1972, toda skrivoma so še vedno potovali na Luno. Tako na eni od teh odprav astronavta odkrijeta nenavadno tvorbo, neke vrste črvino, ki vodi neznano kam. Eden od astronavtov stopi vanjo in izgine. 35 let kasneje, ko preživeli astronavt že počasi umira, iz vesolja pade ameriški vojaški satelit, in sicer 100 km severno od Beograda. Tja pošljejo nekdanjega astronavta ter dva agenta, vse tri pa spremlja agent srbske tajne službe. Na mestu domnevnega padca pa satelita ni nikjer. Tam je le temačna stara stavba, v kateri se dogajajo na moč čudne stvari. Smrt je tam mrtva ... Uvodna špica filma se začne s posnetkom Lune, ki deluje precej naravno, toda čez čas opazimo, kaj nas moti. Vrti se v pospešenem posnetku, zaradi česar dobimo občutek, da se filmu, avtorjem in vsem vpletenim strašno mudi zaradi navdušenja, da lahko snemajo takšen film. Pravzaprav kateri koli film, samo da snemajo nekaj. Kar koli. Kamera, akcija, gremo! Užitek, pa še plačajo nas, super! No, film, ki se nato odvrti pred našimi očmi, je tako ... nenavaden, da v gledalcu vzbudi vse možne čustvene odzive. Najprej zanimanje, nato nejevero, nato navdušenost nad izjemno slabo kakovostjo filma, živčnost nad katastrofalno glasbo, dvom zaradi čudne kamere, obup nad montažo, zavijanje z očmi nad butastimi dialogi, osuplost nad neverjetno leseno igro vseh vpletenih (čeprav, resnici na ljubo, v takšnem filmu ne bi mogel dobro igrati prav nihče, ni ga takega igralca oz. igralke na svetu) in vsesplošnim smehom nad celotno patetiko od filma, ki ga gledamo. Toda ves ta bogat razpon čustev se žal prehitro odvrti že v prvi uri filma, tako da smo naslednje četrt ure zdolgočaseni v čakanju konca teh muk, toda film, ki se kljub svojim vitkim 90 minutam kar noče in noče končati, nas v zadnjih 15 minutah potisne v fazo, ko začnemo resno dvomiti, da gre za film popolnih amaterjev iz vrtca. Nekje do konca spoznamo, da to najbrž ne drži. Še več, ko pogledamo spisek filmov, ki so jih dotlej posneli avtorji, vidimo, da je v Srbiji nastala producentska hiša, ki je specializirana za snemanje filmskih smeti, večinoma seveda v žanru gravžljivk. Če mislite, da so filmi ameriškega studia Asylum smešno zanič, si morate ogledati Zone of the Dead (o zombijih, kakopak) ali film o morilski morski deklici ali pač Prehod. Vsi so tako izjemno brezvezni, da je to dosežek že sam po sebi. Idealno za večere, ko se želimo smejati zanič filmom. In prav to je najbrž namen avtorjev. Čeprav se svojih tem lotevajo na videz smrtno resno, je vse skupaj predvsem zajebancija, kar kaže že žanrska mineštra filma Prehod. Začne se kot družinska drama, nadaljuje v vohunsko zadevo, preide v grozljivko, nato v vedra krvi in se vmes poigrava s klasičnimi filmi znanstvene fantastike, iz katerih brez sramu krade prizore in jih nalašč uporablja čisto napačno. Zato je težko reči, ali je film Prehod popoln strel mimo ali pa preprosto briljanten filmski izdelek. Matej Frece The Rift Igrajo: Katarina Čas, Ken Foree, Dragan Mičanovič, Monte Markham, Denis Murič Režija: Dejan Zečevič Scenarij: Barry Keating, Milan Konjevič Žanr: ZF gravžljivka Dolžina: 20 minut Leto: 2016 Država: Srbija, Južna Koreja, Slovenija 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 10. maja 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK juha, puranji zrezek z zelenjavo, dušen riž, solata, kakavove rezine SREDA piščančja obara z zdrobovimi cmoki, žemeljni narastek z jabolki ČETRTEK krompirjev golaž, hrenovka, sladoledna kupa PETEK ribji file z zelenjavo, pečen v foliji, kuhan krompir z maslom, solata, sadni mafini SOBOTA ^—J juha, ocvrt piščanec, pire, na maslu dušena zelenjava, solata, pohorska omleta NEDELJA juha, pleskavica, kajmak, zelenjavna nabodala, zelena solata, sadje na žaru PONEDELJEK juha, pečena svinjska rebra, dušen riž, solata, princeske Zelenjavna nabodala Sestavine: bučke, rdeča čebula, rumena, zelena in rdeča paprika, polovičke šampinjonov, jajčevci, slanina (slanina samo zato, da so nabodala bolj pisana; lahko brez nje); marinada (količine začimb prilagajamo svojemu okusu): 1 žlica posušene zrnaste čebule, 1 žlička posušenega zrnastega česna, sok in lupina ene limone, timijan, origano, 1 dl oljčnega olja, 1 žlička kosmičev sladke paprike, ščepec popra. Vse sestavine za marinado v multipraktiku sesekljamo v gosto zmes in zlijemo na narezano zelenjavo. Mariniramo kakšno uro pred peko ter pustimo pri sobni temperaturi. Če ražnjiče pečemo v pokritem žaru, si lahko privoščimo debelejše kose bučk. Če pa pečemo na plošči, naj bo zelenjava približno enako debela in lepo v vrsti, da se bo vsa dotikala plošče, kjer se bo lepo zapekla. Po eni uri mariniranja nabodemo koščke na kovinska ali namočena lesena nabodala (pol ure v vodi, da ne zagorijo na žaru). Pečemo nekaj minut na vsaki strani. V sredini naj zelenjava ostane al dente. Ražnjiče lahko med pečenjem premažemo z marinado. Kakavove rezine Sestavine: 8 dag masla ali margarine, 20 dag sladkorja, 2 jajci, 25 dag moke, 1 pecilni prašek, 1/4 l mleka, 2 jedilni žlici kakava. Mešamo, da naraste, margarino, rumenjaka in sladkor. Pomešamo moko, pecilni prašek in kakav. Po žlicah jo vmešamo v margarinino mešanico izmenično z mlekom. Nazadnje počasi primešamo še sneg iz beljakov. Pekač namažemo z margarino in potresem z moko. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno tričetrt ure (preverimo z zobotrebcem). ZPS • Test kosilnic Akumulatorske kosilnice na pohodu Potrošniške organizacije so pod drobnogled tokrat postavile 60 kosilnic (12 akumulatorskih, 20 električnih in 28 bencinskih kosilnic), 25 izmed teh jih lahko kupite tudi v slovenskih trgovinah. Medtem ko so še na lanskem testiranju akumulatorski modeli kosilnic zgolj pokukali na trg, je bila letos najboljša kosilnica na testu prav akumulatorska. Med testiranimi modeli letos ni bilo slabih izdelkov, zato so skupne testne ocene precej dobre, res pa je, da so med kosilnicami nekatere razlike, ki poleg cene vplivajo na izbiro posameznega modela. Preizkus varnosti in trajnosti modelom ni delal preglavic in vse kosilnice bomo lahko več let uporabljali brez težav. »Čeprav smo hkrati preizkušali tri vrste kosilnic, akumulatorske, električne in bencinske, pa so ocene določene po istih kriterijih in so neposredno primerljive. Le pri akumulatorskih kosilnicah je dodana rubrika za oceno zmogljivosti akumulatorjev, kar je upoštevano v končni oceni,« je predstavil način testiranja Črt Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije. Ključna odločitev pred nakupom kosilnice je izbira vrste pogona Bencinske kosilnice so najmočnejše, zato so primernejše za večje trate, vsaj s površino več kot 500 m2. Ker so težje, so skoraj vse samohodne, torej motor poleg rezila poganja običajno zadnji par koles. Sodobni motorji bencinskih kosilnic so štiritaktni enovaljniki z vrvičnim zagonom, močnejši modeli pa so opre- mljeni tudi z električnim vžigom. Posamezni proizvajalci kosilnic razvijajo svoje pogonske enote, večina pa vgrajuje agregate drugih znamk. Bencinski motorji so močni in jih ne ustavi niti trša in grmičasta trata, brez težav pa zmorejo dodatno delo - mulčenje, ki se pri vzdrževanju trate vse bolj uveljavlja. Žal pa jih pestijo že znane slabosti. So glasni, zahtevajo reden servis in občasno menjavo olja in svečk, predvsem pa onesnažujejo okolje z izpušnimi plini. Električne kosilnice manj onesnažujejo okolje, a so primerne le za manjše trate in le za delo v neposredni okolici hiše. Prva ovira je napajalni kabel, ki ga je treba vleči za seboj in paziti, da ga med delom ne povozimo in presekamo. Čim daljši je kabel, težji je in več dela imamo s pospravljanjem po končani košnji. Dokler kosimo trato le okoli hiše, še gre, do bolj oddaljenih travnatih površin pa moramo podaljšati tudi električni priključek. Električni motorji so tišji in nimajo težav z zagonom, a so šib- Akumulatorske kosilnice so postale zanimive v zadnjih letih, ko je začela industrija pospešeno razvijati zmogljive akumulatorje. Litij-ionska tehnologija omogoča shranjevanje velike količine energije, glavna slabost pa je cena akumulatorjev, ki se z zmogljivostjo zelo hitro povečuje. Proizvajalci ročnih električnih orodij so se prvi znašli in začeli razvijati sisteme, ko vsa orodja kot vir energije uporabljajo isti akumulator. Ta koncept ublaži tudi slabost omejene življenjske dobe akumulatorjev, ki se sčasoma iztrošijo. Čez nekaj let bomo kupili ustrezen akumulator z večjo zmogljivostjo in vsem orodjem povečali učinkovitost. kejši, kar pomeni več prekinitev pri košnji grobih stebel, vlažne trate in tudi mulčenje je manj učinkovito. Akumulatorske kosilnice imajo vse prednosti žičnih električnih kosilnic, seveda pa niso omejene s kablom. Tako lahko zdaj z akumulatorsko kosilnico kosimo travnik, ki je precej oddaljen od električnega priključka, ali pa okolico vikenda, v katerem nimamo elektrike. Je pa doseg akumulatorskih kosilnic omejen. Z najbolje ocenjenim modelom v tabeli lahko z enim polnjenjem pokosimo 480 m2 travnika, drugi modeli še nekaj kvadratnih metrov manj. Če so naše potrebe ravno na meji zmogljivosti, si lahko vzamemo 30-minutni odmor in s funkcijo hitrega polnjenja delno povečamo doseg kosilnice. Foto: Splet torek • 17. maja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da smo vozniki, ko gre za naš avtomobil, res ljubeči: da ne bi pokrov parkirnega avtomata poškodoval avtomobila, ga je šofer podložil s papirjem. Si predstavljate katastrofo, da bi se pokrov odprl, ko bi bil tam že parkiran avto, in opraskal lak? Odstopiti bi moral najmanj vodja redarjev, če že ne sam župan. Govori se ... da vroče juhe (odstopa modrega trenerja) po aluminajsti tekmi nihče ni želel pojesti. Ko se je malo ohladila, so jo za tri tedne raje pospravili še v hladilnik... ... da nam razni strokovnjaki in »strokovnjaki« zelo radi solijo pamet. Dokler gre za nasvete v stilu »nič ne škodi - nič ne hasni«, je vse v redu. Kaj pa, ko nam nekdo v začetku aprila svetuje posaditi koruzo, drugi pa to odločno odsvetuje? Ce ste letos poslušali prvega, ste žal ugotovili, da je pamet lahko zelo draga reč... ... da je nek ptujski kmetijski svetovalec nedavno tega zapisal: »Na nagnjenih terenih s propadanjem visokodebelnih dreves pospešujemo pojav drsenja in plazenja zemljišč...« Očitno Foto: Tajno društvo PGC spet kratek stik med državnimi institucijami, saj je ena od njih odobrila posek visokodebelnih dreves na ptujskem grajskem griču. Upamo, da se v tem primeru ne bo izpolnila prerokba ptujskega kmetijskega svetovalca (čeprav mu bolj verjamemo kot ljubljanskim srajcam). ... da so novinarji, ko so brskali po računih za hrano, ki jo pojedo v naših vrtcih, ugotovili, da ptujski otroci pojedo dosti več kot drugi. In sodeč po računih, vzgajamo generacijo vegetarijancev. ... da smo ljudje napačno prepričani, da starejši, kot je naš avtomobil, več denarja za njegovo vzdrževanja potrebujemo. Ni res: v ptujskem vrtcu so za vsako od svojih petih vozil pred tremi leti porabili skoraj 6 tisočakov, lani pa samo še tisočaka. Očitno so jih leta 2013 res generalno obnovili. ... da je nek državljan ob pogledu na prejete položnice vzdihnil: Ko gledam prejete račune za komunalo, sklepam, da iz moje pipe teče haložan, smeti mi odvažajo s ferrarijem, travo okrog mojega bloka pa kosijo Messi, Ronaldo in Ibra-himovic... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 1 2 4 3 9 3 7 2 8 1 7 2 5 4 6 3 5 8 5 3 9 8 6 7 5 8 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©©© €€€ O Bik vv ©© € GGG Dvojčka vvv © €€ OOO Rak vv ©©© € O Lev vvv ©© € OOO Devica vv ©©© €€€ OO Tehtnica vv © €€ OOO Škorpijon vvv ©© € OOO Strelec v © €€€ OO Kozorog VV ©©© GG Vodnar VVV © G Ribi VVV ©©© GG Prireditvenik Torek, 10. maj 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: območna revija mladinskih pevskih zborov Moje pesmi, moje sanje ... 2016, JSKD 18:00 Maribor, Sinagoga, Židovska ul. 4: odprtje razstave Kamnite solze Sreda, 11. maj 17:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica: pravljična ura z ustvarjalno delavnico, Pika Pikapolonica 19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: 3. Špranjin KulTurni klepet, Ljubljananjam na obisku, gostja novinarka Iva Gruden Četrtek, 12. maj 9:30 Ptuj, Miheličeva galerija: 5. srečanje kulturne dediščine Slovenije 2016, Živa kulturna dediščina - seznami, zbirke, varovanje, predstavitev 13:00 Ptuj, grad: slavnostna akademija s podelitvijo priznanj zaslužnim članom, ob 45-letnici Območne obrtno podjetniške zbornice Ptuj, pogostitev 19:00 Ptuj, Miheličeva galerija: predavanje dr. Igorja Sapača, Grajska dediščina ob reki Dravi, njeno proučevanje in ohranjanje Petek, 13. maj 18:00 Gorišnica, Kulturna dvorana: koncert ob 65-letnici zborovskega petja v Gorišnici, MePZ PD Ruda Severja Gorišnica 19:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC: dobrodelni koncert za nakup sodobne opreme OŠ Majšperk in pomoč družini, ki je v požaru izgubila dom 19:00 Ptuj, amfiteater Term: Pesem za Ptuj, koncert, posvečen 25-letnici samostojne Slovenije, Teden ljubiteljske kulture 19:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda: 41. območna revija odraslih pevskih zborov, Poj z menoj, prijatelj moj 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: gledališka predstava Zgodbe iz ateljeja, otroška gledališka skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica 19:30 Ptuj, stara steklarska: Dominik Smole: Igrice; režija: Branka Bezeljak; nastopa Teater III DPD Svoboda Ptuj 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: avtorska predstava Romane Ercegovic Persefona, premiera; produkcija Obrednega gledališča Duša Zemlje, za izven 22:00 Ptuj, MKC Kolnkišta: koncert Astrid Lindgren, MeduzaleM, Blackoutt Mestni kino Ptuj Četrtek, 12. maj: 19:00 Liffe po liffu: Frankofonija. Petek, 13., in nedelja, 15. maj: 17:00 Angry Birds; 19:00 Batman proti Supermanu: Zora pravice; 21:30 Zaprisežena devica. Sobota, 14. maj: 10:00 Kino vrtiček, Snopy in Charlie Brown: Film o arašidkih; 21:00 Liffe po liffu: Frankofonija. Sestavil: Tadej Slnk, horarnl astrolog Velja za teden od 10. do 17. maja 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ 0 nevarnosti klopov bo govorila Natalija Škrinjar. Ni1 UddtU Ta četrtek ob 16. uri! ■ ■■ Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? : 7 . ¿ i J/rjR Ol V a! V map V w P Foto: CG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 16. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Milena Korošec, Velika Nedelja 9, 2274 Velika Nedelja. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski FEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 10. maja 2016 Prejeli smo »Brigadirji so pravi božji dar« Tako je vzneseno dejala takratna upokojenka Ivanka Golob iz Negove, ko jo je leta 1989 novinar vprašal, kako ocenjuje delo brigadirjev. Tako nekako je njene besede potrdil tudi slavnostni govornik Franjo Gnilšek, v sedemdesetih letih predsednik občinskega izvršnega sveta na Ptuju in večletni predsednik skupščine MDA Slovenske Gorice-Haloze na slovesnosti v Kicarju kjer so člani Kluba brigadirjev Ptuj proslavili svoj brigadirski praznik in 20. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela. Tisti pravi pohod izpred let je odpadel zaradi dežja, kar pa ni odvrnilo od tega podviga sedemletne Neže in petletnega Matija, prapravnukov borca Slovenskogoriške-Lackove čete Franca Krambergerja in njune mamice. Udeleženci prireditve so jih burno pozdravili tudi že v snegu, ki je zajel Kicar. Slavnostni govornik je v svojem govoru dejal: »Beseda brigadir je neposredno povezana z besedo obnova domovine, ki obsega dolgo časovno obdobje vključevanja udarniškega, torej prostovoljnega dela številnih generacij. Vse od konca 2. svetovne vojne do leta 1989so se vključevali mladi v udarniška dela, na različnih koncih takratne domovine, tudi na ptujskem območju. Sedanja generacija mladih si morda težko predstavlja razmere, kijih je zapustila 2. svetovna vojna. Navdušenje nad koncem vojne v maju 1945 je bilo neizmerno, a vojna rušenja in uničenja so klicala po takojšnji obnovi. Pogled na uničeno infrastrukturo, tovarne in stanovanjske zgradbe je ■ Foto: Saša Lačen In junakom borbe so sledili junaki dela. Na fotografiji Neža in Matija »Poudariti želim«, je nadaljeval govornik, »da so brigadirji v mladinskih delovnih akcijah prisvojili vrednote poštenosti, spoštovanja, medsebojnega sodelovanja, solidarnosti ter predanega tovarištva. Če bi te vrednote bolj negovali in cenili tudi danes, bi Slovenci bili srečnejši in enotnejši. Ko je Slovenija v sedemdesetih letih sprejela Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja, so bila opredeljena manj razvita ob- močja v naši republiki. V takih razmerah smo se v občini Ptuj soočali z enim od temeljnih razvojnih problemov Haloz in Slovenskih goric, z nepre-skrbljenostjo s pitno vodo. Pomanjkanje vode na teh hribovitih območjih je predstavljalo ključni problem vsakršnega gospodarskega in siceršnjega razvoja. Z združenimi prizadevanji občinskega IS in občinske organizacije ZSMS na Ptuju ter drugimi dejavniki smo uspeli v program mladin- skih delovnih akcij republike vključiti MDA Slovenske gori-ce-Haloze. Udarniško delo je bilo z osnovnim poudarkom osredotočeno na gradnjo vodovodnega omrežja. Ta program gradnje je zahteval v osnovi graditev primarnih vodov od obstoječih črpališč. Delo je potekalo vzporedno - v ravninskem delu s stroji (Komunalno podjetje) in v hribovitem z ročnimi izkopi brigad. Začetek MDA Slovenske gorice - Haloze je bilo leto 1975 - s prvo akcijo v Halozah od črpališča v Lancovi vasi do Majšperka. Brigade so bile nameščene v Majšperku ob tekstilni tovarni. Od leta 1976je bil sedež brigad stacioniran v Dornavi v stari osnovni šoli, z manjšo dozidavo. Brigadam MDA Slovenske gorice - Haloze so se pogosto pri delu vključevali tudi brigadirji veterani, ki so radi v delovnih akcijah vnašali tovarištvo in vrednote s spomini, kakršni jih vežejo na mladost. Prve stkane vezi med mladimi in brigadirji starejših generacij so vzpodbudile ustanovitev Kluba ptujskih brigadirjev v letu 1977. Ne smem prezreti, da so se področja dela postopno razširjala tudi v posodobitev cest, izgradnjo telefonskega omrežja in drugo. V tako imenovanih udarniških dneh pa so brigade z domačini že začeli izgrajevati sekundarno mrežo vodovodov, kar je bil končni cilj projekta vodooskrbe. Še en vidik prostovoljnega dela na MDA Slovenske gorice-Haloze želim omeniti: specializiane brigade RK, ki so na manj razvitih območjih nudile pomoč bolnim in ostarelim, pomagale na domačijah pri kmečkem delu, organizirale vzgojno-varstveno delo, kjer takšnih ustanov še ni bilo«, je zaključil Franjo Gnilšek. Okrog 70 udeležencev proslave je nato prisluhnilo kulturnemu programu, citrarke Marije Kolarič iz Juršincev in Moškemu pevskemu zboru KUD Rogoznica. Stanko Lepej Kikboks Ptujčani na Rogli in v Avstriji Rogla Ekipa ptujskih kikboksarjev - članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je konec tedna udeležila dveh dogodkov. Luka Vindiš, Timi Sitar, Lara Vuzem Vaj-da, Gašper Mlakar Valentin, Patrik Šulek, Dejan in Nina Duh, Nino Bratušek in Anej Pivec so se udeležili treningov na Barada kampu na Rogli. Treningi so potekali v okviru priprav reprezentance Slovenije za nastop na tekmah za Svetovni pokal prihodnji teden v Budim- pešti in v začetku junija v Rimi-niju. Trening kampa, ki se ga je udeležilo okrog 300 tekmovalcev iz več držav, so se lahko udeležili tudi člani klubov, ki sicer niso reprezentanti. Treningi so potekali od petka do nedelje in so jih vodili znani trenerji Is- tvan Kiraly iz Madžarske, Willy van de Mortel iz Nizozemske, Zelg Galešič in Hrvaške, Dejan Zavec, Tomaž Barada in še drugi mojstri borilnih veščin. Kot predstavnik Kickboxing zveze Slovenije je sodeloval tudi predsednik Vladimir Sitar. Kalsdorf Ekipa štirih tekmovalcev je v soboto nastopala na mednarodnem tekmovanju v Avstriji. Rezultati, point fighting: • med mlajšimi kadeti je 1. mesto osvojil Tilen Repina v kategoriji do 47 kg, 2. mesto pa je Tilen Repina osvojil v kategoriji do 42 kg; • med mlajšimi kadetinjami je 1. mesto osvojila Staša Štern do 37 kg in v kategoriji do 42 kg. • Med člani je 2. mesto osvojil Rok Potočnik nad 94 kg. • Niko Ritlop je tokrat izgubil v 1. krogu. V Avstriji so iz Ptuja sodili Edvard Štegar, Milan Breg, Aleš Najdek, Mateja Erlač in Matej Šibila. Po napornem koncu tedna Ptujčani že nestrpno pričakujejo odhod na tekmo za svetovni pokal v Budimpešti konec tedna. Franc Slodnjak Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.. Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 1 0 ^101,00 kWh/m2 na leto J Ptujčani na Rogli s trenerji - Dejanom Zavcem, Tomažem Barado, Istvanom Kiralyjem BI klEpETAl S SiV1|)Ali( \i\li dnklETi? 090 3330 JFI ^ 24 ur dosEqljivE prí¡etne soqovorníce Foto: Franc Slodnjak CCna klic? 1,69c,'T in velja zä omrežje Telekom. Ceno kHca Iz ostalih omrežij določa vaš operater. Sann a osebe starejše od 18 let. ProNet marketing d.o.o. / W90M - http://bltdo/M>ja >n o o LU Di O t- 08:00 Oddaja iz občine De št mik 10:00 Utrip iz Ormoža 11:00 GosŠfaa pri Francetu 11:30 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Folklorni večer v Majšperku 20:00 Seja sveta občine Uostrnik 22:0(1 Polka in Majolka 23:00 Video sinili SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 0K;0[J Svitanje po Hajdinsko 09:00 Ptujska kronika 09:20 Sla rše-Polka in Mt$ollas:2,del 10:20 Gostilna pri Franc« lt:30 Vid 1:0 strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Slavše-Polka in Majolka: 3. de I 20:00 Športnik letu Občine Hajdina 21:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Dontava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 1130 ŠKL 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Ez domače skrinje 20:0(1 25 let ljudskega petja v Dornavi 22:2(1 Oddajapreteklosti 23:00 Video strEini Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing; Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 POMLADNI [V)ETER RADIA PilU J y nedeljo, 15. 5., uh v Sls i kavarni r. 1/1 torek • 10. maja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 DOBRODELNI KONCERT za nakup sodobne opreme OŠ Majšperk iti pomoč družini, ki je v požaru izgubila dom Petek, 13.5.2016 ob 19,00 v kulturni dvorani KPC Majšperk Nastopajo: reci prof mag. Ofo Vrhovnik, Peira Turk Ruprehi, Sergej Rupreht, pevski zbor öS Majšperk. Maja Novak in Aneja Lončarič m m Organizatorji: Osnovna Sola Majšperk. Občina MajSperk, Društvo Srrrolealer in UmelniSkn društvo Ustvarjalec Vstopnina znaša 10,00 eur. Vstopnice lahko kupne v baru cemer Majšperk. SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8»98,E»I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si Mnogo je velikih stvari, a večje, kot je mama, je ni. Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker si bila. 2. maja 2016 je umrla ljuba mama, tašča, babica in prababica Ivana Obran MARKOVCI 29 V naših srcih ostajaš vedno z nami. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečko. Tvoja Dragica z družino www.tednik.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. AKCIJA kovinskih in inox ograj, nadstreškov za avtomobile in terase po vaših željah. BS montaža, Silvo Munda, s. p., Runeč 28, Runeč. GSM 040 533 725. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 28 do 40 kg in od 90 do 150kg, ugodno prodamo! 041 978 309. KUPIM dobro ohranjen traktor, lahko je Ursus, Steyr, Zetor, Dojc ali podobo. Nudim dobro plačilo. 041 235 349._ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960. KUPIM traktor, slabo ali dobro ohranjen, s priključki ali brez njih. Telefon 031 851 485._ KUPIM sejalnico Olt, dvoredno za koruzo, tračni obračalnik SIP in moped APN 6 Tomos. Tel. 041 261 676. KMETIJSTVO BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, ter nesnice, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, in purane, 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246 in 02 688 13 81._ RACE indijske tekačice, 6-tedenske, dobre pobiralke polžev, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246 in 02 688 13 81._ PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 041 881 949._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. DOM IN STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. www.tednik.si ■ s Stajerskitednik I Stajerskitednik Mestna občina Ptuj skupaj z ZRS Bistra Ptuj, Javnimi službami Ptuj, d. o. o., Šolskim centrom Ptuj in Ptujsko kolesarsko mrežo organizira 2. kolesarski sejem na Ptuju, ki bo v soboto, 14. maja 2016, od 9.00 do 13.30 na ptujski mestni tržnici Organiziran bo sejem novih koles in kolesarske opreme pa tudi rabljenih koles. Na prireditvi boste lahko izkoristili akcijske cene, preizkusili kolesa, opravili hiter servis koles, pripravljen bo poligon spretnostne vožnje za najmlajše, organizirano pa bo tudi tekmovanje v hitrostni menjavi koles. Za pijačo in hrano bo poskrbljeno. V primeru dežja prireditev odpade. Vabljeni, da se zapeljete z nami! Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, omice, praomice, prijateljice, tašče in sestre Ivanke Lozinšek MOŠKAJNCI 108 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje. Iskrena hvala govornici ge. Dragici Toš Majcen za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej hvala. Tvoji najdražji Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN 9. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil Miroslav Kmetec 1. 6. 1959-9. 5. 2015 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov iustina.lah@radio-tednik.si, za večie objave predhodno pokličite. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NARÖCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Slovenska Bistrica • Nakup nove avtolestve za gasilce nujen Osebna kronika Vrednost nove avtolestve doseže tudi 800.000 evrov V slovenjebistriški občini za požarno varnost skrbi 10 prostovoljnih gasilskih društev, ki v svojih vrstah združujejo 1.585 gasilcev. Občina je lani za delovanje društev, opremo ... namenila 243.000 evrov. Kot ugotavlja poveljnik civilne zaščite Branko Hojnik, so društva dobro opremljena, ena izmed večjih investicij, ki jo bo treba v prihodnjih letih izvesti, pa je nakup avtolestve. OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA ODREDI SLOVENSKA BISTRICA Foto: Mojca Vtič Gasilska avtolestev, ki jo upravlja PGD Slovenska Bistrica, šteje že 29 let. Nova avtolestev bi po oceni poveljnika civilne zaščite Branka Hojnika stala med 600.000 in 800.000 evri. Hojnik je zbral podatke o opremljenosti društev in povedal, da skupno število vseh gasilskih vozil in opreme ustreza predpisanim merilom. Dodal pa je: »Postopoma bo treba po društvih menjati gasilska vozila s cisterno, saj je povprečna starost vozil okoli 15 let. Vrednost gasilske cisterne pa je približno 200.000 evrov, kar je velik zalogaj za vsako društvo. Opozoriti je treba tudi na 29 let staro avto-lestev, ki zahteva nujno obnovo v roku treh do petih let. Obnova bi stala po grobi oceni okoli 50.000 evrov. Prvotna varianta je bila nakup vozila, starega do 10 let, v vrednosti do 250.000 evrov, vendar trenutno državni požarni sklad vsako leto razpiše sofinanciranje novih gasilskih vozil z lestvijo. Vrednost nove avtolestve pa je od 600.000 do 800.000 evrov. Pogoj za prijavo je sodelovanje najmanj treh občin. Trenutno našo vodstvo še nima informacij o morebitni zainteresiranosti sosednjih občin o skupnem nakupu omenjenega vozila.« Hojnik: »Gasilci delo opravljajo na visokem strokovnem nivoju« Stanje gasilstva in ostalih služb za zaščito in reševanje je po oceni Hojnika zadovoljivo. Povedal je še, da je status gasilstva in gasilcev ustrezno urejen, da so gasilske enote dobro organizirane in da se iz leta v leto izboljšuje njihova opremljenost in usposobljenost. »To dokazujejo z uspešnim posredovanjem v primeru naravnih ali drugih nesreč, tudi ob srčnih zastojih. Čas, ki je potreben od oddaje obvestila o požaru ali drugi nesreči do izvoza prve enote na in- tervencijo se giblje od štirih do osmih minut. Ob tem se gasilske enote uspešno in v velikem številu udeležujejo reševalnih akcij, svoje delo pa opravijo na visokem strokovnem nivoju.« Razmišljanje o požarni varnosti je Hojnik sklenil, da je kljub dobro organiziranemu sistemu zaščite treba nadaljevati z nabavo gasilsko reševalne opreme ter zagotoviti investicijska sredstva za obnovo gasilskih domov. Mojca Vtič Rojstva: Lavra Gjerkeš, Apače 287, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Eva; Bojana Klavs, Cunkovci 5 a, Go-rišnica - deklica Ajda; Urška Poslek, Slovenski trg 11, Ptuj - deček Aljaž; Jasmina Korošec, Cunkovci 7, Gori-šnica - deklica Ana; Tatjana Vicko, Cankarjeva ul. 23 a, Maribor - deklica Marija; Hana Trtnik, Desenci 5, Destr-nik - deček Amos; Simona Mikl, Trnovska vas 33, Trnovska vas - deklica Nela; Monika Prelog, Kraigherjeva ul. 22, Ptuj - deklica Lara; Tina Zimet, Kuzmičeva ul. 2, Maribor - deček Tai; Natalija Sluga, Stogovci 17, Ptujska gora - deček Aljaž; Tanja Gajser, Janežovski Vrh 5 a, Destrnik - deček Gabriel; Karla Kankoša, Mariborska c. 4, Selnica ob Dravi - deček Kian; Renata Ambrož Balant, Gajevci 17 c, Gorišnica - deklica Katarina; Erika Petrovič, Stojnci 92 a, Markovci - deklica Pika; Valerija Šimenko, Volkmerjeva c. 9, Ptuj - deklica Naja; Natalija Cigula, Dornava 97, Dornava - deklica Larisa; Nina Anderlič Petek, Kristna Vrh 50, Podplat - deklica Tia. Umrli so: Stanislav Mesarec, Sodinci 78, roj. 1935 - umrl 17 aprila 2016; Hedvika Pulko, Lovrenc na Dr. polju 21, roj. 1942 - umrla 25.aprila 2016; Angela Gril, Dornava 33 a, roj. 1936 - umrla 23 aprila 2016; Ivan Gašpa-rič, Cvetkovci 92, roj. 1942 - umrl 20. aprila 2016; Terezija Majcen, Trnovci 5, roj. 1937 - umrla 16. aprila 2016; Drago Golob, Prerad 20, roj. 1964 -umrl 23. aprila 2016; Daniel Arbeiter, Paradiž 26, roj. 1955 - umrl 23. aprila 2016; Neža Vodušek, Pleterje 43 roj. 1932 - umrla 20. aprila 2016; Matilda Petrovič, Bukovci 145, roj. 1934 -umrla 26. aprila 2016; Ljudmila Hrga, Šturmovci 17 a, roj. 1933 - umrla 27. aprila 2016; Marjan Ules, Vičanci 69 b, roj. 1958 - umrl 30 april 2016; Ludvik Kramberger, Lovrenc na Dr. Polju 122 d, roj. 1926 - umrl 30. april 2016; Marijan Lorenčič, Ptuj, Potrčeva c. 50, roj. 1934 - umrl 27.april.2016; Anton Mernik, Ptuj, Ul. kneza Koclja 11, roj. 1938 - umrl 29. april 2016; Angela Špendija, roj. Ozmec, Ptuj, Ormoška c. 52, roj. 1925 - umrla 30. april 2016; Angela Fuks, roj. Kolarič, Lasigovci 11, roj. 1930 - umrla 27. april 2016; Kristina Rojht, roj. Petek, Polenci 7, roj. 1925 - umrla 3. maj 2016; Janez Ferčič, Bukovci 71, roj. 1933 - umrl 2. maja 2016. Poroke - Ptuj: Mihael Sluga in Katja Črešnik, Spuhlja 121 b; Danijel Prelog, Zagojiči 30, in Alenka Salihovič, Za-bovci 34; Zvonko Mesarič, Jelovice 28, in Mateja Lončarič, Jelovice 16; Feliks Drozg in Anica Vodušek, Rogaška Slatina, Na livadi 20 a; Franc Emeršič, Se-dlašek 42 d, in Aleksandra Bračič, Zg. Gruškovje 30; Slavko Vaupotič, Mala vas 12, in Nataša Meznarič, Mala vas 43; Danilo Plohl in Lidija Vidovič, Sedlašek 8 a; Mihael Furek, Dravinjski Vrh 1 b, in Ingrid Kozel, Tržec 10 b; Aleksander Toplak, Levanjci 35, in Mateja Čuš, Ptuj, Finžgarjeva ul. 23; Marko Vačovnik, Dobletina 19, in Anica Tikvič, Mestni Vrh 121 a; Matjaž Fir-bas in Tamara Cvetko, Gorišnica 40 a. Poroka - Ormož: Bojan Kovačič in Suzana Zidarič, Grabe 3, Središče ob Dravi. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo. Predvsem v severovzhodnih krajih bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno oblačno, dež se bo popoldne iznad zahodnih krajev širil proti vzhodu. V četrtek bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Vremenska slika Višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka se iznad Balkana počasi umika proti vzhodu. Nad jugozahodno Evropo se poglablja obsežno ciklonsko območje. Pregled gasilskih intervencij po gasilskih društvih od leta 2013 dalje Gasilsko društvo I 2013 2014 2015 Kebelj 5 4 5 Laporje 9 25 9 Pragersko 13 27 21 Slovenska Bistrica 109 137 106 Spodnja Polskava 11 24 11 Šmartno 6 15 4 Tinje 8 22 4 Videž 4 15 10 Zgornja Bistrica 22 42 23 Zgornja Polskava 11 20 7 Vir: Občina SB Povečano število intervencij v letu 2014 se nanaša na žledolom. Leto 2015 pa je primerljivo z letom 2013. Prvotna varianta je bila nakup vozila, starega do 10 let, v vrednosti do 250.000 evrov, vendar trenutno državni požarni sklad vsako leto razpiše sofinanciranje novih gasilskih vozil z lestvijo. Vrednost nove avtolestve pa je od 600.000 do 800.000 evrov. Pogoj za prijavo je sodelovanje najmanj treh občin. Trenutno naše vodstvo še nima informacij o morebitni zainteresiranosti sosednjih občin o skupnem nakupu omenjenega vozila,« je povedal poveljnik civilne zaščite Branko Hojnik. Pregled sredstev proračuna, namenjenih za požarno varnost za leta 2013, 2014 in 2015 I Vrsta dohodka I 2013 I 2014 I 2015 I GZ Slovenska Bistrica 9.000 € 9.000 € 9.000 € Gasilska društva 91.450 € 117.000 € 132.000 € Oprema in adaptacije gasilskih domov 55.200 € 62.100 € 63.000 € Skupni stroški zagotavljanja požarne varnosti 26.000 € 32.000 € 39.000 € Vir: Občina SB V občini Slovenska Bistrica v povprečju beležijo med 40 in 80 požarov letno Nara' vno okolje I Gradbeni objekti I Prometna sredstva | 2013 56 24 28 4 2014 46 17 25 4 2015 52 14 32 6 Vir: Občina SB Ugotavljajo, da se je število požarov na gradbenih objektih ponovno povečalo, v naravnem okolju pa je požarov nekoliko manj. Vzrok požarov v naravi je največkrat nepremišljeno kurjenje v naravi. Napoved vremena za Slovenijo