Št. 128.
V Ljubljani, sobota dne 8. junija 1918.
Leto II
: Mo ingoslovans&e socialno talilne stranke:
Izhaja rezen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadslr.,
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18‘—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru pri it: eren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 14 vinarjev.
Praške slavnosti in italijanski sodrugi!
Zadnjič smo priobčili slavne misli posl. sodr. Pitto-MijH a praških slavnostih, danes pa hočemo v posnetku uodati misli sodr. dr. Puecherja, ki jih je v četrtkovem *'-avoratoru« objavil. Pravi med drugim namreč:
Podpišem z obema rokama trditve sodr. Pittonija, ki trdi, da se italijanski socialisti strinjamo z nemškimi socialisti, ki želijo vso svobodo slovanskim narodom, jočejo se pa pridružiti češki državi, kakor nočemo mi "■ti v Jugoslaviji.
Ali ta izpoved, kateri ne more oporekati noben so-ua“Stf ne opravičuje njegovo odklonitev na praški slav-»i.sti, na katero je bil vabljen. Toliko bolj, ker ta odrt onitev daje možnost za razna razlaganja o stališču P'-gorskih italijanskih socialistov v Avstriji napram 'a^nim zadevam, ki se tičejo bodoče ureditve dežel Jvstro-ogi skc monarhije. Mi nismo smeli prinesti :ia-soglasja na "manifestacijo za češko državno pravo, 1	gospodovati tudi trem milijonom Nemcev, ki
temu protestirajo, in toliko manj proglasilcem Jugoslavije, kateri hočejo priklopiti tudi Trst. Dobro, sc Sl<injam tudi s tem.
Ali so praške slavnosti imele ta namen, ki jim ga "aiaga Pittoni?
To je treba vedeti, če hočemo soditi, je-li bila opor-tu"a odsotnost italijanskih socialistov, katerih odsot-1 ost se smatra za obsodbo ciljev, katere si ie postavila
manifestacija.
Ako so praške slavnosti, prirejene ob priliki jubileja češkega narodnega gledališča, imele nacionatisični značaj <n namen, bo vsakdo razumel, da se je moralo odkloniti vabilo, ki je je dobil Pittoni za italijanske socialiste.
Ali iz vsega tega, kar smo do sedaj čitali o praških Javnostih, se ne vidi, da bi te slavnosti imele nacionalistični značaj; ako se noče mešati pojem nacionalen r. nacionalističnim (šovinizem), ki sta vendar dva različna pojma, ki se razlikujeta drug od drugega: Obramba svojih narodnih pravic in zahteva po niih se razlikuje od napada in nasilstva nad narodnimi pravicami drugih.
V	Pragi, seve, se hoče pokazati manifestacija v ko-ri»t osvoboditve vseh narodov, ki se v Avstriji in Ogrski čutijo zatirane. Na Ogrskem, zatirani od nadvlade °Stsklh vladajočih razredov, v Avstriji zatirani od nad-v ‘ado Nemcev, dasi netiemški narodi štejejo 65 % vsega 'živalstva in na Ogrskem 55 ^ Neogrov in to po p°mislimo, kako se pri nas vrši ljudsko štetje.)
1’raška manifestacija ni bila torej naperjena proti nemškemu ljudstvu, kot takemu, temveč proti državne. m.U sistemu, ki preprečuje nenemškim narodom Avstro-OgrSke, da dosežejo svoje popolne narodne pravice, to je svoboden politični obstoj zase, kakor tudi za druge narode. Ako ta dualističen državni sistem, ki je zapreka vsem zatiranim narodom v dosego svobodnega političnega obstoja, dobi podporo enega dela nemškega in .Ogrskega ljudstva, je naravno, da protest ostalih na-‘oJov zadene tudi te, ki so sokrivci sistema one polivke, ki odreka pravice drugim narodom.
Vse to pa —• zahteva po pravici in volji za svoboden politični obstoj svojega naroda, kakor vseh drugih, in protest proti tistim, ki se temu opravičenemu postulatu upirajo (ki je deL socialističnega programa) in zadevajo samo za svoj narod in odklanjajo drugim, ni nacionalizem, temveč je resnična demokracija in resničen interiu.ionalizein, ki je zapopaden v socializmu.
Ako se deklaracija od 30. maja 1917 oddalji od svr:jega namena — kar dosedaj ni dovolj jasno — da za-''^vajo nemške ali po večini nemške okraje, ali italijan-ali po večini italijanske v svojo bodočo češko in lu-Kdslcvansko državo, bi šli preko svoje poti za dosego svrjiii narodnih pravic in bi zašli na pot narodne nadvlade in bi z zahtevo po pravici za svoj narod grozili r.asilstvom drugim narodom. To bi bil v resnici nacionalizem najslabše vrste.
Da so se v I ragi napravili taki nacionalistični na-S|mi načrti, ni znano. Po vseh poročilih, objavljenih v ^sop.sju, se spozna obratno, da manifestacije niso prekadile svojih gori omenjenih mej; glede na zahteve in Preste niso bile naperjene proti nemškemu ljudstvu,
temveč proti vladnemu sistemu in proti notranji in zunanji politiki, ki nasprotuje opravičenim zahtevam ne-neMfkih in neogrskih narodov. Da je to res, se vidi najbolj iz resolucije političnih zastopnikov nenemških narodov, ki je bila objavljena v listih.
Nato sodrug Puecher objavlja razmotrivanja »Ar-bcilei-Zeitunge«, ki je jako laskavo pisala o praških slavnostih.
Dalje pravi Puecher, da kakor so šli v Prago za-zastopniki raznih narodov in več socalističnih zastopnikov (češki, slovenski	in poljski),	bi	se bila	lahko ude-
ležiia tudi deputacija	primorskih	italijanskih	socialistov,
brez strahu, da bi s	tem napravili	nacionalistični akt.
Navsezadnje socialisti	morajo biti	na	svojem	mestu pov-
sod tam, kjer je boj za pravico in svobodo in ne samo delavnega razreda, temveč tudi narodov.
Če je res, da so proletarci vseh narodov zatirani od posedujqjočih slojev, ki jih izkoriščajo — je tudi res, da so celi narodi — posedujoči in neposedujoči sloji zatirani od drugih narodov, ali da smo bolj jasni, od državnega organizma drugih narodov (v katerem narod, dasi v večini, nima nobene odločilne besede vsled nedemokratičnega režima, ki vlada). Razredna nadvlada je pri vseh narodih, kjer vlada današnji kapitalistični sistem in tisti, ki trpi, je proletariat vseh narodov. Trpeti nadvlado tujih narodov, ni nesreča, ki zadeva vse narode. Ta nesreča tlači samo nekatere narode ali le njih dele. In če je tam tudi proletariat, je dvakrat suženj — je pod nadvlado posedujočega razreda in pod radvlado tujca.
Socializem pa hoče osvoboditi iz obeh nadvlad, ter hoče svobodno človeško družbo in svobodo, da ne sme razred vladati nad drugim razredom, kakor ne narod nad drugim narodom. Dugačna svoboda bi -bila samo de lna, ne pa prava svoboda.
V	Pragi se je manifestiralo za samoodločbo narodov. Mi italijanski socialisti smo vedno to zahtevo demokracije in socializem vsega sveta smatrali tudi za svojo in bi se lahko udeležili brez drugega omenjene manifestacije, na katero smo bili vabljeni od naroda, ki jo je priredil ob priliki jubileja svojega gledališča in s tem manifestirali tudi našo voljo po samoodločbi narodov v protest proti današnjemu sistemu in vladni politiki.
Ako mi italijanski socialsti odklanjamo podporo tistim svetim postulatom, ki so del našega programa, kadar se drugi narodi gibljejo za pravice, kakor bomo mogli mi zahtevati in upati podporo od njih, s katerimi delimo žalostno usodo politične inferiornosti v državi, kadar bo prišel moment tudi za Italijane, da se bodo morali boriti za iste postulate. Mi, ki smo najmanjši, narod v tej državi!
Ne zdi se mi prava politika, da mi moramo čakati in gledati z okna, ko se drugi narodi bojujejo za dosego svojih pravic. Nismo v resnici v takih razmerah, da bi se morali zapreti v malo »lepo« samoto iz strahu, da se ne kompromitiramo, ako gremo skupaj z drugimi narodi za skupne interese. Kdo bo rekel, saj tudi nemški socialisti niso šli v Prago. Da res niso šli, a to se lahko razume. Nemški narod v Avstriji ni med zatiranimi narodi, je obratno. On (nemški narod) ni imel povoda protestirati in zahtevati za se to, kar že ima. Nemški socialisti bi se kvečjemu lahko izjavili solidarne z zahtevami po pravicah za druge narode, katerim jih v teoriji priznavajo.
To bi bile glavne misli sodr. Puecherja.
Vojna škoda v šolah
Focialnodemokratični poslanci so že lansko leto v državnem zboru opozarjali na škodo, katera je vsled vojne nastala v našem šolstvu. Izrekla se je želja, da bi se vsa šolska poslopja v zalediu, ki so se rabila v vojaške svrhe, izpraznila. Ministrstvo odgovarja, da je nastopila za vrnitev vseh šolskih poslopij, katera so deželne šolske oblasti doiočile kot potrebne za v/ar-žavanje normalnega šolskega pouka. Kakor smo poučeni, pa še vedno niso vse učilnice izpraznjene, ki bi zaslužile, da se oddado svojemu namenu. Odločilni krogi še vedno v svoji kratkovidnosti odtegujejo šole svojin* namenom, dasi podivjanost mladine raste v grozni meri
I	in se število mladostnih, ki pridejo pred kazenskega sodnika, čim dalje bolj ponavljajo. Dandanes sploh ne moremo pogrešati nobene šole v zaledju za učno upravo!
Na zahtevo, da bi se popolnoma ustavile vsakovrstne zbirke denarja med šolskimi otroki, se sklicuje ministrstvo, da so se vsa deželna šolska oblastva sicer cnoduštio izrekla za čimvečjo omejitev, nikakor pa ne za splošno prepoved karitativnih zbirk po šolah. Pouka prosti šolski dan in vsakršno prekinjevanje pouka vsled uporabe šolskih otrok za zbirke se bosta v prihodnje omejila. Jasno je, da izključni namen zbirk po šolskih otrokih ni ničesar drugega kakor boljalimanj prikrito izsiljevanje staršev. Takojšnja ustavitev te s pedago, škega in moraličnega stališča zavrgljive uvedbe je ne-oohodno potrebna.
Olede neprestanih šolskega pouka prostih dni je ministrstvo samo mnenja, da je ravnokar označena uporaba šolske mladine tekom dolgotrajne vojne v resnici zadobila obseg, ki gre daleko preko okvirja glede patriotičnega delovanja mladine in njenega sodelovanja pri dobavi vojnih potrebščin. Počitniški dnevi naj s» revidirajo, odpravijo naj se pa vsi nikakor neobhodno potrebni prosti dnevi. Otroci ne smejo neopravičeno izostajati iz šole pod pretvezo poljedelskega dela. Da bi se zatvorili celi razredi ali šole iz ravnokar omenjenega povoda, naj se vbodoče prepove. Tudi se vbodoče opusti, da bi imeli šolski otroci pouka prosti šolski dan radi udeležbe mladine pri različnih lokalnih darovalnih akcijah.
Glede ustanovitve šolskih kuhinj se deželni šolski sveti še pogajajo z merodajnimi faktorji. Koliko časa bo to še trajalo? Povsod, in povsod brezkončna pogajanja, nikjer pa dejanska izvedba.
Zahteva po odpravi one odredbe, po kateri se brani otrokom tujih podanikov obiskovanje javnih šol, se utegne le deloma uresničiti, to pa iz »zunanjepolitičnb vzrokov«, ako se staršem otrok more popolnoma zaupati.
Tako stališče je vsekakor sramota za državo, ki hoče izliti ves svoj maščevalni žolč na nedolžne otroke. Toda o tem bo treba še odločne besede.
V mnogih državah in v posameznih krajih so dobivali šolski otroci že zdavnaj potrebna učila brezplačno. Ta odreba se je	povsem	obnesla. Saj v	tem	oziru
naj bi	razloček med revežem	in bogatinom	izginil la
šolske sobe. Tudi preskrba učil bi se potemtakem bistveno pocenila. Naše ministrstvo pa pravi, da deželnt šolski sveti nikakor niso dovolj prepričani o koristi te odredbe. Mnogo deželnih šolskih svetov je celo izreklo svoje pomisleke proti brezplačni oddaji učil vsem otrokom, češ, da Je mnogo staršev, ki si brezplačne razdelitve	učil nikakor ne	žele in	hočejo izdatke	za	svo)e
otroke	pokriti sami. Te	starše	bi radi poznali!
Najpomembnejše vprašanje: izbiranje zmožnih, pa avstrijskemu naučnemu ministrstvu ni delalo še preveC preglavice. Ministrstvo je kratkomalo naročilo nekemu strokovnjaku, naj si o priliki nekega študijskega poto-* vanja ogleda v Nemčiji to napravo in nje razvoj ter naj prouči šolo nadarjencev. Manj v resnici ni bilo mogoče storiti. V najboljšem slučaju bo tedaj strokovnjak sestavil poročilo, v katerem bo strokovnjak »med drugim tudi izrazil mnenje o tem vprašanju, ki more postan usodno vprašanje države«.
V splošnem kaže naziranje naučnega ministrstva, da se ne zaveda velikanskega pomena šolstva za vso bodočo ureditev. Namesto kupice opozorjeni, odredb in poizkusov, ki bi morali priti od centralnega mesta, se zadovolji s poizvedovanji, s polemiko in popolnoma nepotrebnimi odredbami. Tudi tu se kaže zopet, kako potrebno bi bilo, hitro sklicanje parlamenta, da se ne izgubi še več dragocenega časa in da ne bo še bolj v nevarnosti blaginja doraščajoče mladine.
Politični pregled
—	Naši vojni dolgovi. Kakor nam obetajo naši finančniki, ly>mo imeli po vojni sto milijard vojnega dolga. To se pravi, da bomo morali plačevati letno skoraj pet do šest miljard samih obresti, torej več kakor je znašal pred vojno cel naš proračun. Zopet nam obetajo.
da bosta železnica in pošta podražena, istotako tobak in cigarete ter zvišan davek na sladkor, premog, vino, pivo, žganje itd.
— Naša prehrana. Z Dunaja se brzojavno poroča: Svet za prehrano se je na seji prošli četrtek pečal z vprašanjem letošnje žetve. Splošno se je naglašalo, da mora državno gospodarstvo z žitom ostati še nadalje v veljavi. Izpremembe se izvrše le v tem smislu, da se določijo strožje odredbe zakotne kupčije z žitom in moko. Predsednik urada za ljudsko prehrano, dr. Paul, je podal obširno poročilo ter zagovarjal stališče, da se mora državno gospodarstvo z žitom na vsak način pridržati; sedanji sistem pa se mora izpopolniti tako, da bi* preskrba za prihodnje leto popolnem zagotovljena. —
V	Budimpešti se je vršil predvčerajšnjim ministrski svet, ki je razpravljal o vprašanjih prehrane. Med Avstrijo in Ogrsko se je doseglo sporazumljenje glede glavnih vprašanj problema prehrane. Obe vladi sta se sporazumeli, da se mlačev v obeh državah enotno uredi, tako da se bo letošnji pridelek lahko pričel čim prej razdeljevati. Vpoštevati pa se morajo najprej one pokrajine, kjer je največje pomanjkanje.
Prvi profesor iz »rajha« v Trstu. Kakor javlja korespondenčni urad, je imenovan dr. Adalbert Dekkert, nadučitelj na zavodu cesarske nemške mornarice v Kielu, strokovnim predstojnikom in učiteljem v 8. či-novr.em razredu na tržaški obrtni šoli.
— Hrvatski sabor. Hrvatski listi poročajo, da bo hrvatski sabor nadaljeval svoje zasedanje okolo 20. juniju in da bo razpravljal v prvi vrsti o zakonski osnovi gh-dc podaljšanja finančne nagodbe z Ogrsko.
— Cirilica v ogrskem volilnem odseku. V zadnji seji ogrskega volilnega odseka so razpravljali tudi o cirilici. Posl. Gyula Varga je predlagal, naj se znanje cirilice ne prizna kot usposobljenje za volilno pravico. Grof Tisza je odgovoril, da je po njegovem mnenju ta iz-prememba danes še opasna. Dr. V/ekerle pa je rekel: Prepovedana cirilska pisava v Herceg-Bosni in na Hrvaškem je izzvala odpor, zato se mi predlog ne zdi primeren niti ne za Ogrsko.
—- Lammasckevo delo o miru. Iz Berlina poročajo, da izda znani avstrijski politik profesor dr. Lammasch v najbližjih dneh knjigo pod naslovom: »Enajsta ura Evrope«, v kateri bo razvil svoje nazore za dosego trajnega miru.
— Nemški podmorski čolni v Ameriki, iz VVashing-tona se brzojavno poroča: V uradnih krogih prevladuje mnenje, da ima ekspedicija nemških podmorskih čolnov na ameriško obal namen, prisiliti Združene države, da velik del svojega vojnega brodovja pokličejo nazaj iz evropskih voda. Tajnik mornarice, Daniels, pa izjavlja, da tak ukrep ni potreben, češ da je atlantsko obrežje zadostno zavarovano.
— Bulgarija in Grška. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je v nekem razgovoru objavil svoje nazore o odnošajih med Bolgarijo in Grško ter o stališču napram Nemčiji in Avstro-Ogrski. Sklenili smo — je izjavil Radoslavov — pogodbo z našimi zavezniki, glasom katere, če se brez naše krivde zapletemo v vojno z Grško, smo opravičeni zahtevati vrnitev vsega onega o-zeinlja, katero nam je iztrgala Grška v bukareškem miru leta 1913. Ker je gori omenjeno stanje naprain Grški nastopilo, zahtevali bomo s privoljenjem naših zaveznikov, da nam Grška izroči Seres, Dramo, Kavalo in vsa druga ozemlja, katerih se je polastila z mirovno pogodbo iz leta 1913.
— Italijanske terltorijalne zahteve. »Manchester Guardian« javlja na podlagi dobrih informcij, da je v novi pogodbi, ki je bila sklenjena med Anglijo in Italijo, poslednja znatno popustila v svojih teritorialnih zahtevah. Novo orientacijo je deloma pripisati nastalemu vojaškemu položaju, a deloma stališču Amerike naprain italijanskim zahtevam.
— Volilna reforma na Pruskem. Konveut starršin pruske poslanske zbornice je sklenil, da se v ustavi določeno četrto glasovanje o reformi volilne pravice vrši
•dne 11. junija. Če bi pri tej priliki sklenila kaka izpre-rnemba volilne predloge, se bo potrebno peto glasovanje vršilo dne 3. julija.
— Francoski glasovi o vojnem položaju. Agenco Mavas poroča: Allirancem gre sedaj zlasti za to, da vztrajajo vzlic izpremembi splošnega položaja, kakor so je razvil tekom zadnjega leta. »Homme libre« pravi. Francija se bo vsled odpada Rusije več mesecev morala omejiti na defenzivo. »Echo de Pariš« je mnenja, da velja vzdržati do oktobra; do tačas pride poldrugi milijon Amerikancev na francosko fronto. Medtem pa Je treba ustaviti vse nemške napade, varovati rezerve ter sovražnika držati v šahu, tudi, če bi pri tem kaj ozemlja izgubili.	,
— Turčija izroči ukrajinske vjetnlke. Izvršujoč določbe mirovne pogodbe, je Turčija sklenila, da se ukrajinski vojni vjetniki smejo vrniti v svojo domovino.
—• Angleški glas o ameriški pomoči. Oficiozno londonsko glasilo »Westminster Gazette« objavlja komunike o nemški ofenzivi na Francoskem ter izvaja med diugim; Mi se trdno zanašamo na ono pomoč, ki pride nazadnje. Ofenziva leta 1916. proti Francozom sc je izjak vila, ko so prispeli Angleži. Tudi letošnja ofenziva sc b<. izjalovila, ko se izravna ravnotežje s prihodom Amerikancev. Za Amerikanci na zapadu leži najmoč-
nejša obrambna črta, katero je tudi treba predreti preb neg ) se izpolnijo v Nemčiji sanje o osvajanju na vzhodu in na zapadu. Nemški listi, ki govore o čakanju v obeh taborili, nimajo prav, v kolikor se to nas tiče. Pojmi zaveznikov niso nikdar bili bolj razločni, nego izza operacij letošnjega leta. Jasneje kakor kedaj poprej vidimo, kaj pomeni nemški mir, ker smo se po uspehu pogajanj v Brestu Litovskem naučili, kaj sledi, kadar nemški vojaki nosijo oljkine vejice in naznanjajo zmerne reforme. Mi valimo, da ne more biti nikake nade za svet, nika-kega jamstva za trajen mir, če se ne izpremeni staro mednarodno nastojanje.
—	Obsodba Stockerjeve. Soproga amerikanskega milijonarja Stockerja, ki je bila obsojena v Cansas City zaradi vohunstva na deset let ječe, je ruska socialistinja in je veliko pripomogla do socialističnega gibanja v Ameriki. Med obravnavo je prebrala izjavo, v kateri trdi, da je delovala v dobri veri in dejala, da so napačno razumeli njena izvajanja.
Izpred sodišča.
Pod naslovom »Škandal« priobča »Arbcitenville« o zanimivi obravnavi izpred graškega deželnega sodišča, katera razsvetljuje v pravi luči vso škandalozno zanemarjenje otroka-sirote spričo nezdravih družabnih razmer, piše list med drugim:
Pri obravnavi, ki se je vršila zadnji torek pred deželnim sodiščem v Gradcu, bi človek najraje zakričal iz ogorčenja in obupa; sramovati bi se moral v dnu duše, da živi v stoletju otroka. Nele naše strašne avstrijske pravne razmere, temveč tudi ves kulturni položaj je osvetlila ta obravnava v taki luči, da bi težko dobil primernejšega slučaja v pojasnilo in karakteristiko naše dobe. Toliko se .govori v Avstriji o varstvu mladine in mladinski oskrbi; vsakemu, ki hoče poslušati, vpijemo na ušesa, da sloni vse upanje človeštva na duševni in telesni povzdigi prihajajoče generacije, prirejamo daro-valr.e dneve, zbiramo in prosjačimo za trpečega otroka, ustanavljamo društva, komiteje in oblasti za zakonito varstvo mladine, vse le za otroka, pri tem pa delamo sistematično in dosledno na to, da pogrezamo uboge človeške otroke v telesno in duševno gorje in napravljamo iz otrok, v pravem pomenu besede, hudodelce.
Tak tipičen slučaj in žal zgled za mnoge druge je naslednji:
Na zatožni klopi je sedela šestnajstletna A. K. Njena mladost je bila podobna mladosti mnogih drugih siromašnih in nesrečnih otrok. Svojega očeta ni poznala nikdar, svoje matere do devetega leta tudi ne. Mati jc tovarniška delavka in je smatrala otroka, kakor toliko mater v današnjem družabnem redu, za nepotrebno zlo. Za otroka je plačevala nekemu kmetu mesečnih 20 kron, da jo je redil, in to je bila vsa materina ljubezen, ki jo je okusila deklica. Kot otrok je delala na polju, doma in ]e hodila v šolo. Kakor poroča šolsko vodstvo, je bil otrok jako inteligenten, ukaželjen in deklica je prednjačila vsem drugim sošolkam. V normalnih razmerah, to se pravi, če bi bila deklica otrok skrbnih staršev, bi bilo iz nje gotovo kaj posebnega; tako so menili vsi, ki so jo poznali. Ali, kakor je pri takih otrocih običajno, se je v njej razvila in razpasla neka vrsta otroške norosti. V svojem 11. letu ie imela, kakor toliko otrok, ki so občudovali kdaj grozno lepoto velikega požara, veliko veselje do velikega ognja. Začela je stikati z ognjem okoli hiše; ognja sicer n. mogla nikdar zanetiti, pač pa so jo zaradi nameravanega požiga zatožili pri sodišču, ki jo je obsodilo za to na mesec dni zapora. Da bi ne bila rejenka, bi se zgodilo ž njo, kakor se zgodi v takem slučaju z drugimi otroki, tako pa je morala pred sodišče in v zapor. To je bilo prvo usodno dejanje, drugo pa sledi koj za njim.
Ko je prišla deklica iz zapora, so jo poslali, desetletno, za svoje »hudodelstvo« v poboljševalnico, da se poboljša, in to je bilo zanjo drugo usodno dejanje. Za najboljši zavod, kjer vzgajajo posirovele otroke, smatrajo ljudje katoliško zavetišče za zanemarjene deklice, in to je bilo tretje usodno dejanje, zakaj izkušnja uči, da je nravno-verski vzgojevalni sistem takih zayodo'' pač najmanj primeren za vzgojo dobrih ljudi m trdnih značajev. Tu ie ostala od 10. do svojega 14. leta. K njenemu značaju se je pridružila sedaj še ena lepa lastnost   nepoštenost. Bila je v več službah, pa nikjer ne
dolgo; povsod, kjer je bila, je zakrivila tatvine in goljufije in že po enem letu se ie vrnila v zavetišče, lam so se začele že večje goljufije. Na račun drugih ie prejemala v trgovinah razno blago in denar, končno jc morala romati v zapor. Tu se je dogodilo četrto usodno dejanje: Šestnajstletna deklica je bivala v zaporu v isti celici dva tedna z dvema prostitutkama. In tu v zaporu je izvršila takorekoč po navodilu teh dveh prostitutk naravnost gnusno delo, resnično hudodelstvo. Dolžila je inšpektorja zapora, starega, častitljivega uradnika da jo je onečastil in jo napravil bolno. Končno sc je posrečilo zdravniku dokazati, da je dekličina ob-dolžitev neosnovana in brez podlage. Deklica pa se je morala zagovarjati zaradi prestopka postopaštva in /la-čugarstva, zaradi hudodelstva goljufije in zaradi hudodelstva obrekovanja.
Zagovornik deklice, dr. Spiegel, je • označil način, kako so vzgojili obtoženko sistematično v to, kar .ie danes, kot očiten škandal in se je izrekel zlasti zoper to, da so obsodili obtoženko radi postopaštva iti da je nameravajo poslati po prestani kazni zopet v kako tako poboljševalnico. Da je bila desetletna deklica obsojena in da so jo dali potem v ta zavod, je sramota za našo kulturo, posebno pa še, da puste šestnajstletno deklico zaprto noč in dan s prostitutkami. To je škandal, ki ga ni mogoče nikdar dovolj obsoditi. Edino resnično hudodelstvo, za katero tu gre — vse druge’ prestopke je povzročila lakota —• je treba pripisati temu škandal«-Ker ne more delovati pri tem šestnajstletnem otroku kazen niti kot strahovalno, niti kot poboljševalno sredstvo, predlaga zagovornik kar najbolj milo obsodbo.
in peto usodno dejanje: deklica je bila obsojena na osem let težke ječe ...
Dnevne beležke.
— Neprestano krožijo govorice in jadikovanja glede splošne draginje, ki razsaja v našem mestu. Je sicer draginja povsod, vendar bi se tudi pri nas dala v mai-sičem nekoliko ublažiti — če bi bilo resne volje. Pravkar stopamo v dobo, ko bo zopet sadja v izobilju. A cene? Človek se prime za glavo: črešnje, ki skoro da gnijejo 8 kron!! Kilogram masti n. pr. stane res desetkrat več (če jo je sploh dobiti), a je stokrat večje vrednosti kot pa kilogram črešenj. Crešnje so torej neprimerno predrage. Sploh: kako ie to vendar, da ima sadje pri nas dosledno višje cene kakor drugod, n. pr-v Gorici po 3 K in v Gradcu itd.? Tu bi bilo treb» temeljitejše nastopiti, sicer bo že itak izmozgano prebivalstvo zopet izpostavljeno nevestnim oderuhom in pri" krajšano celo pri surovem sadju, da si ga ne bo mogle
—	ko kaj drugega i'tak že ni več — nikdar privoščiti-Poživljamo magistrat, da skoro kaj ukrene. — Bi li «e kazalo, da bi magistrat prevzel prodajo sadja v večjem obsegu na lasten račun in poveril prodajo vestnim Hudem, ki bi prodajali blago po določenih cenah? — I* občinstva.
— Seidlerjevi bankovci. Državni dolg se je od začetka vojne pošestoril. Promet bankovcev znaša (samo v Avstriji!) štiriindvajset milijard, desetkrat toliko, nege !>red vojno, in raste od meseca do meseca, človek bi irislil, da si radi tega dejstva avstrijski državniki razbijajo glavo, ali niti govora ni o tem. Generali konšta-tir« jo, da »domovina potrebuje zasiguranja mej«, diplomati spremljajo generalske odločitve z lepimi besedami, a finančni minister bež.i k banki in odreja, naj se natisne še ena milijarda bankovcev. Seidler je prej trdil, da so novi davki neizogibno potrebni v zagotovitev obrestova-n.ia vojnh posojil. Ali kar naenkrat je pozabil na to najvišjo potrebo, ker mu je prišlo na misel, da je najnujnejša potreba države — razdelitev Češke. Za dovolitev davkov treba parlamenta, najnovejši in najnujnejši potrebi Seidlerjevi pa je parlament na poti. Zato sc jv morala prva potreba umakniti pred drugo — in parlament so odgodili. Kaj bo z davki, to ne briga več v‘~ tc Seidlerja. Finančni minister pa leta k banki »pumpa« nove bankovce. Vsega skupaj: 23 milijard banki vcev! To vam je sad sistema Seidlerjevega!
— »Tedenske slike« ustavljene. Policijsko ravnateljstvo je na nedoločen čas ustavilo ilustrovani tednik »Tedenske Slike«, češ, da kot nepolitičen list objavlja tudi različne politične članke, od katerih da so dali nekateri celo povod za zaplembo.
— Ustanova za dva revna bolna mornarja vojne mornarice Je razpisana na javni deski mestnega mag-strata (baron Wiillerstorf-Urbairova ustanova).
— Kadllnlkova koča na Golici .ie bila otvorjena ' binkoštih. Preskrbljena je s potrebnim živežem. Kočo oskrbujeta letos gospa Ana Zmitekova in gospodična Frančiška Skantarjeva, obe doma iz Srednje vasi. Postelj ima koča na razpolgo za 25 oseb. Sedaj, ko je m« Oolici najlepša flora, se posebno izplača izlet h Kadil-nikoVi koči.
— Posestniki katastralne občine Spodnja Šiška, Ul
imajo več kakor 10 arov posestva, se s tem poživljajo* da pridejo zanesljivo v pisarno občinske hiše v Spodnh Šiški, zaradi napovedi, koliko sveta imajo obdelanega 'n s čim je svet posejan oziroma posajen. Prihajajo pa
V	torek 11 junija popoldne od 3. do 6. oni z začetni"1 črkami A, B, C, Č, D in E; v sredo 12. junija dopoldne o.l 9. do 12. oni s črkami F, O, H, 1, J. K "i , v četrtek 13. junija s črkami M, N, O, P, R in S; v pete' 14. junija popoldne od 3. do 6. pa oni s Črkami S, *
V, Z in 2.	«	i
— 17. pešpolk bo v kratkem — kakor poroča sinočnji »Slovenec« prestavljen iz Judenburga v Košiče na
Ogrsko.	.
Izdaja petkrouskih bankovcev. Avstro - ogrska
banka pripravlja izdajo petkrouskih bankovcev; izdaja P se nahaja še v štadiju predpriprav in utegne zagledal beli dan šele prihodnje leto. Tako bodo krožili v Prometu bankovci po 1, 2 in 5 kron. Nedvomno pa s« bo potreba, povečati število eno- in dvokronskih bankovcev zmanjšala s tem.	....
— Transportna Izkaznica za pošiljanje kos in t-rpo Mimsterialna odredba razglaša, da le treba imeti **
ra;pošiljanje kos in srpov transportno izkaznico, ki jo izdaja gospodarska zvfcza izdelovalcev kos in srpov v K:rchdorfu na Gorenjem Avstrijskem.
— Železničarji, pozor!	V ponedeljek,	10, t, m.	se
v.ši	občni zbor kr. skupine	Ljubljana I. z	dnevnim	re-
dom: 1. Poročila predstojništva. 2. Volitev odbora. 3. Aurovizacijske razmere. Shod se vrši v vrtni dvorani 1'otela »Ilirije« ob pol 8. zvečer. Radi važnosti dnevnega reda je potrebno, da se tega shoda udeleže vsi železničarji in tudi njih žene. — Odbor.
— Promet s krompirjem. Prehranjevalni svet jo sprejel z malimi izpremembami načrt odredbe, ki ga ie predložila vlada za ureditev prodaje krompirja letine 1918/19.
— šolska poslopja se dado zopet učnim namenom, le izjavil vojni minister, da se more v njih zopet nadaljevati urejeni pouk. Le nekaj jih še obdrži vojaška uprava, ker ji primanjkuje stanovališč za vojake.
Češnje Iri marelice. Dunajski listi poročajo, da lena	glede češenj splošno ni	slaba, nastala	pa je v pro-
|!' 1	Popolna anarhija, ker	se ni ničesar	ukrenilo,	da
jn *a vrsta sadja prišla v državno gospodarstvo. z ^-cske ne dobi Dunaj skoro ničesar. Tam pokupijo j1, ^ttovci kilogram po 6 do 8 kron ter prodajajo dago koj na mestu naprej. Še nezrele marelice kur u-iojo že sedaj po 6 do 7 kron, zlasti tovarnam za marmelado. Vse sadje izgine tje, kjer take cene lahko plačujejo.
— Nezgoda, Predvčerajšnjem zvečer ob poldesetih se ie pi ipeljala na vozu neka žena na Dunajski cesti v smeri proti pošti. Pri trafiki v Mathiauovi hiši se ii ie pripeljal nasproti neki mlad kolesar — brez luči. Konj se je splašil in zadel ob drog plinovc luči s tako 'll'o. da je razbil steklo, katero je padlo ženi na desno nogo ter ji p0d kolenom prerezalo žilo. Zena se je vsled 'zgube krvi onesvestila.
~ Papirnica zgorela. Velika papirnica Hutter A
11	ra*z v NVasenbrttcku, ki je izdelovala sirovine za "Govanje papirja, je zgorela. Škoda je ogromna, razen x ■' hte množine sirovin je uničena tudi vsa mašinerija.
— Dom za odpočitka potrebne žene srednjega stanu osnuje mninistrstvo za socialno skrbstvo v Gradcu.
— Karte za tobak bodo na Dunaju začeli izdajati danes, dne 8. junija.
— Umrljivost mesta Dunaja. Fizikatni urad mesta Dunaja poroča, da je umrljivost dosegla meseca aprila Prekomerno višino. Umrlo je 3508 civilnih oseb, od teh uh je umrlo le za jetiko 915.
— Nista mogla vztrajati. Zadnji torek se je obesil Drucku 61 letni delavec Vincenc Handler, ker si »
m. 111 m°Kel Prislužiti zadosti hrane. Samomor je iz-*z obupa in iz lakote. — Ravnotam je našel smrt un,dvorišču svojega delodajalca izvošček Ivan Bucliric-?s®r. Oslabelo mu je srce, in je prenehalo za vedno biti.
delavca sta pridno pomagala polagati kamen do %tfna za kapitalistično stavbo, dolgo sta vztrajala, do-Llf-r ni prišla odrešitev.
— Vojaki se smejo voziti tudi v drugem razredu. 'Strcffleurjev vojaški list« priobčuje naslednji razglas: ^Prepoved uporabe višjega razreda, kakor pa je dolo-7*n v P0*116”! listu, se razteza na vse uslužbene vožnje
<> na one vožnje na dopust, ki jih vojaška uprava kreditira.« Io se pravi: Le tedaj, če plača vožnjo vojaška uprava, se ne sme voziti vojak, ki ni častnik, v drugem : a; redu. Če pa plača vožnjo sam, se more peljati v vsakem razredu«. Dosedaj so se mnogi častniki zgrabi i nad tem, če so zagledali v drugem razredu »navad-uga« vojaka, tudi če je sam plačal vožnjo. Pri seda-'iem Pornanjkanju vlakov so vojaki često prisiljeni, da poslužijo drugega razreda. Seveda naj bi bili deležni v°iaki tudi v drugem razredu istega procentualnega ''■nižanja cen, kakor v tretjem — o tem pa razglas nič pove; ravnotako tudi vporabe brzovlakov ne omenja. Jasno pa je, da mora biti dovoljeno vojaku, ki plača svojo vožnjo tudi vporaba brzovlaka.
— Znamenje časa! V »Dolenjskih Novicah« od 6. ju-"da stoji tak inserat: »Za čike naj se prinese bela mo-■ta.« Kam, pove uprava »Dol. Novic«. Vidi se, da so siki redkejši kakor bela moka.
Umorjen hrvaški podčastnik. Dne 22. m. m. se je ? Talo v neki zagrebški kavarni večje število madžar-narednikov v družbi nekaj hrvaških domobrancev. Joviča Narančič, vojak 26. domobranskega polka, je za-P'esil kavarniško cigansko godbo, naj zaigra kak hrvaški komad. Madžarski vojaki pa so zahtevali, od ci-Vii' ov madžarsko godbo, nakar so cigani hrvaški komad P-eUniii zače„ iKrati madjarskeg. Ko so nehali, je za-p.t s.l Narančič zopet »Srjemsko kolo« od ciganov, vsled česar je prišlo med madžarskimi naredniki in Naranči-'cm ter njegovimi tovariši do prepira. V tem prepiru * sunil madžarski narednik Sagi Narančiča z bajonetom. <fa je obležal hrvaški vojak na mestu mrtev. Kakor po-,<%l a »Hrvatska Riječ«, Sagi do sedaj še ni bil aretovan. —• Nov način zdravljenja jetike. Iz Genfa poročajo
0 novem francoskem odkritju, ki bo, če sc obnese svetu, !’,(;dvsem proletarskemu ljudstvu veselo oznanilo. Pa-r*žRj ztiravniK, dr. Monaco, je baje našel nov pomoček /’roti jetiki in dosegel z njim dosedaj izvrstne klinične uspthe. Vsa zdravilna metoda obstoji v tem, da se In-
1 <'ra bolnemu človeku navadni sladkor. Pet gramov sladkorja se raztopj v petih kubičnih centimetrih desti-
j tirane vode in se ga subkutauo injicira. 2e po četrti in-! jekciji je izgnila pri bolnikih vročica in kašelj, po na-daljnih injekcijah pa jetiki lastna utrujenost, in onemoglost. Ozdravi-li ta novi pomoček jetiko popolnoma, se v kratkem prakticiranju tega novega načina zdravljenja še ni moglo ugotoviti, toda že to je velik uspeh noyc me tode, da se je posrečilo odstraniti najtežje simptome ie t ke.
Vojna,
Priprave za velike dogodke.
Na italitfanistkii fronti s-e vtrše priprave za i velike doigoidlkc. Že nelkaj dtni trajajočemu tur ti-i ljeiriiiakiemu deilsovairniu so iz itialliijatiske iinioia-| tive siediii vče/raji štoviitai poizveitlavahii .satniki j sovražnih čet. Parnem, taikiili podjetij je isioer | dvomljiv, če za napad se iMpravldaliača armada ■ me more skiribmo prikriti svojih načrtov. Jasno | pa je, da sto-jimo noposredmo pred veiliikiiimd dio-•godikii. Na frainooskeim bojišču se vrši noiv;o grupiranje obajeisltrajniskih atrtmad.
Došik sio imaim nasledinija 'brzojavna po>-ročLLa:
Dunaj, 7. junija. Uradnio se razglaša: Na 'italijanski fronti je artiiljeriijskiim bojem zadnjih ■dnlij sledilo včeraij živahno imfanteriijsiko deilio-vantje. Ob dialinijelm taku Plave, pri Omanu, ob vzhadine/m mahu gorovju imed 'PiiiaivK> itn. Brento, pri Mari iin na gorovju Tarnale smo odbili sovražne sumlkie. Na Mionte Spinu coia smo z uspešnim .pod(jatjani izboljšali naše pozicije. Na Monite Sisamolio (vzhodno Asiaga) smo napad italijanskih bataljonov v protinapadu zavrnili. Pri Asiugu sta se izjalovila drva italijanska napada v mašam artiljorijskcim ognju.
Berlin, 7. junija. Iz glavnega stana se poroča: Na Plandorslketm od časa do časa živahnejši topniški .ogetnj iin živahno poizvedovalno delovanje. Pri isutniku v francoske .jarke zapadno Karamela smo vjefli 2 častnika in 10 'mož. Pni armadni Skupaini neimškega cesarje-vliča je bilo bojnio delovanje omejeno na krajevna podjetja. Severno Aisne dn sevetrno-vzbodno Ghateau Thictrrv smo otdbiiili sovražne , napade. J učno vzhodno Sa;reya smio po močni artfljeirijski pripravi vzeli sovražne črte ob obeh straneh reke Andr e. Vjelii srno 500 rniož.
Berlin, 7. uprija zvečer. Na boiini fronti je pokvžaa' neizpraineuijetn.
Nov nemški sunek.
G en e v e, 7. junija. Poročila iz Pariza ja vihajo, .da se Francozi po nastali fazi imiru na bojiščih ne dajo zavesti din so pripravljeni na nove napade Nemcev pri Soiissoosu dn pri Rebusu. Pariški »Matim« piše: Nemci pripravljajo novo, četrto ofenzivo. Odmor bo le kratek. »Journal« pravi: Položaj pri Reiimsu ostane nadalje kritičen.
Zadnje vesti.
.jugoslovanski zastopniki pri Seidlerju.
D u n a i, 7. junija. Ministrski predsednik vitez Seid-ler je za jutri popoldne povabil na razgovor načelnika Jugoslovanskega kluba, dr. Korošca, in njegovega namestnika dr. Laginjo. Ob petih popoldne bo poslanec dr. Korošec konferiral z vnanjim ministrom grofom Bu- | rianom.
Brez parlamenta?
Praga, 7. junija. »Venkov« javlja; da parlamentarni krogi ne mislijo več na poletno zasedanje poslanske zbornice. Vlada sama ga ne želi, to pa zaradi Sta-nčkovega predloga o omejitvi črnovojniških dolžnosti, zaradi odpora proti splošni delovni dolžnosti in proti ukreponr na Češkem in na jugu, tako da je vprašanje večine za proračunski provizorij, za katerega bi se dali Poljaki morebiti vendarle pridobiti, brezpredmetno. Zbornica bo sklicana šele v jeseni, do tedaj pa bo vladalo ex lex-stanje.
Proti zvezi z Nemčijo.
A r a d, 7. junija. Tukajšnja trgovska in obrtna zbornica se je izrekla včeraj proti gospodarski zvezi med Nemčijo in Avstro-Ogrsko.
Angleži dolže Francoze.
Berlin, 7. junija. »Manhester Guardian« dolži Francoze, da so zakrivili poraz na bojišču, ker so imelo francoske rezerve tako velike izgube, da ni bilo več mogoče, upreti se sovražniku pri umiku čez Marno.
Za časopisno svobodo.
Berlin, 6. junija. Rajhstag je nadaljeval razpravo o cenzuri. Neodvisni soc. demokratje in Poljald so se pritoževali proti zatiranju in preganjanju strankinega časopisja potom cenzure.
Poslanec Erzberger na Dunaju.
Beri i n, 7. junija. V državnem zbotru je grof VVestairp in tepel iral, je-li resnično, da je poslanec Erzberger meseca1 decembra 1917. v sporazumijenju z vnanjim uradom potoval na Dumaii, ter da je o uspehu svojega potovanja poročal državnemu kanclerju. Ravnatelj vnanjega urada je na mteirRelacijo odgovoril: Poslanec Erzberger ie meseca decembra naznanil vnanjemu tiraidu. dra odipotuje za par dni na Dunaj. A to potovanje ni veljalo političnim zadevam 'katoliške cerkve, katerih ugodna rešiitev pa je bila v državnem inferetsu. Naročil ati pooblastili za pioititično detovanje v inozemstvu poslanec Erzberger ni dobil ne tedaj in ne pozneje.
Masaryk na tMrtovanju.
Milan, 7. junija. Bivši avstrijski državni poslanec profesor dr. Masarvk .odpojtrnje iz A-irnerlfke na Angleško, v Italijo in Francijo'. Sedaj ®e pogaja Masatrvk z vodilnimi državniki Združenih diržav.
Podpredsednik rajhstaga Paasche odstopi.
B e r 1 in, 7. junija. V današnji seji nemškega rajhstaga je izjavil podpredsednik Paalsche z ozirom na to, da je padpredsednik Dowe odložil svojo službo, da ne iniore slediti zgledu Doweja, ker bi bila potem zbornica jutri bnez predsednika. Bržko se izvrši v jutrajšnji seiii volitev predsedniika, bo odstopil Paasche od svojega podpredsedniškega mesta.
Iz Ukrajine.
Kijev, 7. junija. Ukrajinsko pomorsko ministrstvo je odredilo demobilizacijo cele trgovske mornarice. Ritimunski vladi se je včeraj odposlal odgovor ukrajinske republike. Ukrajinska vlada vztraja pri naziranau, da moldavski parlament za glasovanje o priklopit vi Besiara-bije od ljudstva ni bil pooblaščen, in da stremi besarabsko prebivalstvo po združenju z Ukrajino, s katero ga vežejo zgodovina1 in gospodarski interesi.
Ruske ladje zapljenjene.
Stockholm, 7. junija. Po vesteh iz Moskve sn zaplenili Angleži in Amerikanci vse ruske ladje v angleških in ameriških pristaniščih. Komisar za zunanje zadeve je proti temu protestiral.
Velika eksplozija v Kijevu.
Kijev, 7. junija. V predmestju Sveronov je ob desetih dopoldne buknil požar v velikem ukrajinskem mu-nicijskem skladišču. Vsa prizadevanja ogenj pogasiti, s« ostala brez uspeha, tako da se je požar naglo razširil ter je eno skladišče za drugim zletelo v zrak. Opoldne je bila največja nevarnost odstranjena in prvotna panika se je polagoma polegla. Šestdeset oseb je mrtvih, znatno število oseb pa ranjenih. Vsled zračnega pritiska so šipe na oknih večinoma popokale.
Protlrevolucijsko gibanje.
P e t r o g r a d, 5. junija. Svet ljudskih zastopnikov je označil poglavarja donske republike, generala Kras-nova, za ljudskega sovražnika in ga postavil izven zakona. V Moskvi je razglašeno v zvezi z odkritjem proti-revolucijskega gibanja vojno stanje.
Veliki načrti.
Kijev, 5. junija. Prometno ministrstvo je odposlalo na Poljsko in v Nemčijo dva inženerja, da proučita kanalizacijo med Crrtim morjem in Vzhodnim morjem.
Predpriprave za socialistični kongres.
L o n d o n, 6. junija .Branting, predsednik švedske socialno demokratične stranke in Troelstra, predsednik holandske soc. dem. stranke, sta bila povabljena na vsakoletni razgovor angleške delavske stranke dne 26. junija in obeh naslednjih dneh. Posebno važno bo razpravljanje o mednarodnih zadevah. Po razgovoru se bosta vrnila Albert Thomas in Vandervelde z Bran-tingom, Troelstro, Hendersonom in Huysmansom bržkone v Pariš, da se porazgovore o pripravah za morebitno mednarodno soc. demokratično konferenco,
Amerikanci v Gibraltarju in Tangerju .
Kolin, 7. junija. Amerikanci niso nadomestili le angleške garnizije v Gibraltarju, ampak napravili Tan-ger za oporišče amerikanskih ladij.
Vojna na ameriški obali.
A n a p o 1 i s, 7. junija. V oklicu na kadete mornarsko akademije pravi vojni minister Daniels: S tem, da je vojno podmorskih čolnov prenesla na ameriško obalo, Nemčija ni preplašila Združenih držav, pač pa naraščanje vojne strasti nalaga Amerikancem dolžnost, da povečajo svoja prizadevanja, da se sovražnik hitro in temeljito kaznuje za njegovo predrznost.
Stran 4.
NAPREJ.
S te v. 128.
Haag, 7. junija. »Central Ne\vs« poročajo iz New-Yorka: Zaradi podmorskih čolnov in nevarnosti 'vsled položenih min vzdolž atlantskega obrežja je privatni plovbeni promet v Evropo začasno ustavljen.
Genova, 7. junija. Vesti o delovanju nemških podmorskih čolnov v Ameriki so napravile v Parizu velik utis, zlasti ker prevladuje mnenje, da bo vsled tega prevažanje ameriških čet v Evropo zelo ovirano.
Ameriška mobilizacija.
YV a s h i n g t o ti, 7. juniiija. Včeirad je briilo vpfca.niih wi vojaško silužbioiviainu'e ©n imiiiijian Amerilkancev, starih po 21 let. Obeineim^e od-retjetna imobiililzacija 200.000 vpisanih. Število vseh vpisan cev se ije talkio i>o>veoallio na 1,155.400 mož.
Japonska pomoč v Evropi.
(Jene v a, 7. junija. Glasom poročil Agenee Havas objavljata japonska oficiozna lista »Hokunin« in »Asaji«, da je japonska vlada izjavila svojo pripravljenost, da v Evropi s svojimi četami nastopi proti Nemčiji. Pogajanja v tej smeri se še vrše.
Aprovizacija.
Prodaja moke za stranke. Moka za stranke se bende pnodiafiiaJla od ponedeljka 10. t. m. do vštetega četrtka 13. t. m. Na vsako izkaznico, veljavno za 162. ki 163. krušili teden, se doibi pol kg moike za k,uho. Kiiloginam stane 66 vrni. Na nove karte, 'ki slo veltiavine za 164. im 165. teden, ki so jih dobiile stranke v petek. 7. t. m. se ne sme oddati a ti te molke,, (ker se bode nia istte dobilo kako drugo blaffo.
Prodaja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gospoistoi ulici v ponedeljek, dsne 10. t. m. popoldr/', strankam z zeleno izkaznico B od št. 1 do 300. — Vsaka oseba dobi i/t kg, kilogram vodnih klobas stene K 2, kilogram praških klobas K 4.
Premog na rumene izkaznico za štedilnik se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak odrezek št. 6. se dobi 50kg premoga, ki stane 3 K 75 vin. Na odrezek št .5 se premog ne sme več oddajati. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti odrezke v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko imajo še v zalogi premoga. Premog se dobi: Na Izkaznice za I. okra]: a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta: št. 1. dne 10. junija 1918 dopoldne, št. 2. dne 10. junija popoldne, št. 3. dne 11. junija dopoldne, št. 4. dne 11. junija popoldne, b) Pri g. Požlepu, Komenskega ulica 21: št. 5 dne 10. junija dopoldne, št. 6. dne 10. junija popoldne, št. 7. dne 11. iunija dopoldne, št. 8. dne 11. junija popoldne. — Na izkaznice za II. okral: a) pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 13: št. 1. dne 12. junija 1918 popoldne, št. 2. dne 13. junija dopoldne. b) Pri g. Komarju, Krakovska ulica: št. 3. dne 10 junija dopoldne, št. 4. dne 10. junija popoldne, št. 5. dne 11. junija dopoldne, št. 6. dne 11. junija popoldne, št. 7. dne 12. junija dopoldne, št. 8. dne 12. junija popoldne št 9. dne 13. junija dopoldne, št. 10. dne 13. junija popoldne, št. 11. dne 14. junija dopoldne, št. 12. dne 14. junija popoldne, št. 13. dne 15. iunija dopoldne, št. 14. dne 15. junija popoldne. — Na izkaznice za III. okraj: Pii g. Rihterju, Trnovska ulica: št. 1. dne 10. junija dopol., št 2 dne 10. junija dopoldne, št. 3. in 4. dne 11. iunija dopoldne, št. 5. in 6. dne 12. junija dopoldne, št. 7. in 8. dne 13. junija dopoldne, št. 9. in 10. dne 14. junija dopol. št. 11. in 12. dne 15. junija dopol. — Na izkaznice za IV. okraj: v mestnem skladišču pri Narodnem domu. Ta premog se plača na magistratu, srednja hiša pritličje in sicer stranke z izkaznicami št. 1. do 7. dne 10. junija, št. 8. do 19. dne 11. junija vsakokrat od 10. do 1. ure opoldne. Dan prejema premoga bode^ označen na potrdilu o plačanem premogu. — Na izkaznice za V.
okraj: a) pri g. Uherju, Slomškova ulica: št. 1 in 2. dne 10. junija dopoldne, št. 3. iii 4. dne 11. junija dopoldne, b) Pri g. Seifferju, Dovozna cesta: št. 5. in 6. dne 10. junija dopoldne, št. 7. in 8. dne 11. junija dopoldne, št. 9. in 10. dne 12. junija dopoldne, št. 11. do 15. dne 12. junija dopoldne.
Na izkaznice za VI. okraj: a) pri g. Trdimi, Slomškova ulica 21: na »t. I dne 10., na št. 2 dne 10., na št. 3 dne 11., na št. 4 dne 11. junija dopoldne; b) pri spsp. Lampretu, Kdodvoirska ulica: na št. 5 dne 10., na št. 6 dne 10., da št. 7 dne 11., na št. 8 dne 11. junija depoldtne. — Na izkaznice za VII. okraj: a) pri gotsp. Tavčarju, Dunajska cesta: St. I dne 10., št. 2 dne 10., št. 3 dne 11. junija dopoldne; b) pri gosp. Treotu, Cesta na Rudolfovo železnico: št. 4 dne 10'., št. 5 dne 10., št. 6 dne 11., št. 7 m 8 dne 11. junija dopoldne. •— Na izkaznice za VIII. okraj: a) pri eroisp. Zdravje, Aliacljeva cesta: št 1 dne 10., št. 2 dne 10., št. 3 dne 11. junija dopoldne; b) pri sjosp Hribarju, Bohoričeva ulica: št. 4 dne 10., št. 5 dne 10., št. 7 dne 11. juniiia dopoldne; c) pri srosp. Karbiu, Selo 30: št. 8 dne 10., št. 9 dne 10. junija diopoidne; d) pri gosp. Kugi, Zelena jama: št. 10 in 11 dne 10., šit. 12 dne 10., št. 13 dne 11. junija dopoldne. — Na izkaznice za IX. okraii: pri gosp. Pleškotu, Hrenova ulica: št. 1 dne 10., št. 2 dne 10., št. 3 dine 11., št. 4 dne 11., št. 5 dne 12. junija dopoldne. — Na izkaznice za X. okraj: pri gosp. Uhenju, Kirainjska sitavbna družba: št. 1 dne 10., št. 2 dne 10., št. 3 dne 11., št. 4 dne 11., št. 5 dne 12., št. 6 dne 12., št. 7 dne 13., št. 8 dne 13., št. 9 dne 14. junija dopoldne.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n Tisk „Učiteliske tiskarne* v Uubiiani
Zanesljivega klirjaia
ter evenluelno tudi mlajšega, spretnega mizarja za mlinske naprave sprejme t->varna v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjih delodajavcev in z zahtevami mezde pod naslovom .Zanesljiv" na upravništvo tega lista.
Uradnica
Slovenka, vešča nemškega jezika v pisavi in. govoru, s čedno pisavo, vešča strojepisja (vendarle ne pogoj), vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani in prostim stanovanjem-Gospice, katere ne ljubijo mestnega trušča ampak prijetno samotno življenje (ob obali jadranskega morja na jednem polutoku) imajo" prednost. — Cenjene ponudbe, če mogoče se sliko, ktera se v slučaju sprejema za popotnico potrebuje se naj dopošljejo na:
Zlatko Planinc, Trpanj, Dalmacija.
. podga«e' stenice, SžuriiU
Izdelovanje in razpošil-jatev preiz-kušn. radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in ml® K o: za Ščurke K 4'50; tinktura za stenice K 2; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1 *S0 in K o, sem spadajoči razpraševalec K 120; tinktura proti nšem pri ljudeh K 120; mazilo za uši pri žiy>£1 K 1 "50; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura za bolhe pri vseh K 1 *20; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelen-jadi (uničev. rastlin) K 3. Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa N. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska uliea 3. III.
Kuharica,
Slovenka, vešča nemškega jezika, štedljiva ^;I vešča v svojem poslu, vesele narave — se sprejme proti dobri plači, hrani in prostim stanovanjem. — Ponudbe se sliko, ktera se v slučaju vsprejema za popotnico potrebuje j® poslati na: Zlatko Planinc, Trpanj, Dalmacija-
Najboljše
in najcenejše zabavišče!!
v dež. gledališču
Sobota 8., nedelja 9. in ponedeljek 10. junija.
^ Ibsen v filmu.
Film dunajske umetniške industrije.
_ __S Drama v petih dejanjih. 3BiOWfflo Spisal Henrik Ibsen.
Za kinogledališče priredil Oton Kreisler.
V glavnih vlogah elani nemškega ljudskega gledališča na Dunaju:
Anton Edthofer, Karel Ehmann, Erika pl« Wagner in Ervin Baron, član »Novega dun odra“.
Hura, mi se ®ienfwio!
Izvrstna veseloigra.
Ki za mladino.
POZOR! Predstave se vrše v delavnikih ob 4„ pol 6., 7. in 9. zvečer, v nedeljah in praznikih ob pol 11. dopoldan, ob 3., pol 5 , 6., pol 8 in 9. zvečer.
Torek 11., sreda 12. in četrtek 13. junija. Mia - May - film.
Uboga Eva Mariia.
Nravstvena <tran a v Sti* ih dejanjih Režija : JoeM«y. MIA MAV v glavni vlogi.
Ni za mladino.
D
B
D
JADRANSKA BANKA, PODRUŽNICA V LJUBLJANI
sprejema kot oficijelno subskripcijsko mesto prijave na
osmo avstr, vojno posojilo
po originalnih pogojih:
amorlizačno državno posojilo po 9154 lo,
5VI državne zakladnice po 95 50
5U