SMRT
v
F A S
I Z MU - SVOBODI NARODU i
*		GLASILO JJGCSLOVANSKEGA N¿R0CNEGA ODBCfiA	
Stov.26		Da «hau, v cotrtik.dno 31 .maja 1945	, Broj 26
v
A-S
ZUNANJI MINISTER PRI PREDSEDNIKU TRUMAH» Razgovori Harry Hoppkinsa sa Stal j (nor, nastavljaju so a atmosferi najvrče srdačnostl
'flCHlNGT0N,30.maja- Službeno saopstcnjc iz Bole Kucc javilo jo veileras da j C prctsadnlk Sjodlnjcnih Država prlnlo jugoslaven-skog ministra spoljnlh poslova 5ubašlča,s kojln so zadrzao u duzora l pHjatol jskon razgovoru.Pro polaska za Evropu,jugoslo>» vesnk! mlnistar spoljnlh poslova razgovaracc I sa Izvosnlm visim funkcloncrlma podsekretar!jata za spoljne poslovo,-SAN FRANSISC0.3G.maja- Po Izjavi zun.mlKtstrs Stcttlnlusa je bil o proceduri pri glasovanju v Svetovnem odboru za varnost dosozon načelen sporazum tudi glede pravico vrta;obvbljala jo koncepcija,kakor jc bila le dogovorjena mod StalInom,Churchillom In Rooscifoltoir. na krimskem sestanku,-SAN FRANC3SC0.30.maja- Po ugodnem zaključku vseh velikih vprašanj,ki so bilo poverjene konferenci za sestavo Spomenice o svetovni varnosti,jc sada} upravičena nada,da bo oknsg 6,junija konferenca dokončala svoje delo in bo potem zaključena z govorom ameriškega prrzldanta Trumana,-
u
tel j i vse podrobnosti.Trst gre z vso smotrnostjo boljši bodocnoštc naproti,-
TRST,30«maja- Na področju slovenskega Primerja delajo so-tjaj za obnovitvena dela v Trstu ze tri velike zago: v Šempetru na Krasu,v Bačl In Ilirski Bistrlci.-BEC0RAD.30.maja- "Borba" prinaša zanimivo poročilo o življenju v Trstu.Minilo jc komaj mesec dni po osvoboditvi In ze vlada v mosta živahno dolo.ObnavIja se cestni in pc-merski promet,odpirajo sc trgovine,šole,biografi In tudi
vv	"
veliko Verdijevo glcdalisce je otvorilc sezono z opero "Carrr.en".Oživljaj o razna kulturna društva ter pevski zbori italijanski in slovenski ¡zlasti sc trudi radijska pos-
V	^	V 4
taja,da clti bolj zadovolji dokaj zbircno Trzacane,- Po jugoslov.zasodbcni vojski z mestno upravo poverjeni Izvršni odbor N00 jo Izdal ze mnogo ukrepov za demokratizacijo mesene uprave in izlocitcv vsega fašističnega Iz nje.Mestna upfava lahko mirno računa na podporo 120.000 qlave množice vseh t: žask<h delavcev brez razlike narod-
\i	v v	M V
nosti.Prehrana se beljsa In meščani imajo ze vec hrane, kakor sc jo imeli pod naci-fasisticnc upravo,-TRST.30.majg- Obnovitvena dela sc nadaljujejo s polno pare.Vzpostavi jen je obrat v Tatificln Trlestino",tvprnici za testenine,ker je prejela od ministrstva za irdustrijc dovoljne količino mcke.Prav tako s^ tudi hranjcvalr.I zavodi
pričela z del cm tudi tvornica "Alabarda",-II IRSKA BISTRI CA,3Q.maja- Tc dni bc pričel obratovati tu kajšnji premogovniški bo dajal dnevno 20 vagonov preme
uzajamr-og razumevanja»-objavlja.da zadrzanje švedskih oblas-
•' 'MOSKOVSKI RAZGOVORI MOSKVA.3Q.maja- Prema i zvesta j Ima britanskih i amerlčkih novt-nara,razgovori Harry Hoppklnsa sa Staljlnom nastavi jäju sc- u atmosferi'najvccc srdacrostl MOSKVA,3G.maj a- "Pravde' tcv nI bilo v zadnjem času-povsem jednakoyiasproti Neraccm In Rusom,temveč pristransko v korist Nemcev.Švedska uprava podpira rasne renske konzule !b druge bivšo oblastnike,ki so. s9 skrili v Švedski .Na to trditve "Pravde" pravijo dnevniki IcvI-
M	V	gg	«
carskih oitcrJ,da svodski moscanski krogi dajejo so vedno potu-hc razrtm nemškim lr. madjarskim prlbcžnlkom.Bl lo bl nad vso koristno, ako bi švrdska vojaška uprava uvedla preiskavo glede na trditve "Pravdc".-
00NJI DCM OPET PODELJEN NA STRANKE LCt'C0N,30.maja- Posle pet godina,Donji Dot* juče jc prvi put blo opet podeljen na poslanike vlade I poslanike opozIcIjc.U opoziciji su pčred labourista bili I I Iber ali.-L0N00N.30.maia-'U nastavku debate,g.Eden jo dao Izjavu o situaciji na Lcv&rttu.SItuacijc * u ovom delu Malo Azijo Izaziva za-brinutost l u Sjcdinjenim Crfcvama stoga sto jc ovaj dco maloa-zljskc obalo važna stanlca na putu za DalckI Istok,-
ze v pogonu pre-"Antclca" In "Arrigona";vsak Čas bo
ga Trstu.Na odvoz Čaka okrog našega mesta mnogo gradbenega materijama,v trnovskem gozdu pa je pripravljenih okoli 50.000 m drv za Trzacane.Mncgo specialnega tehničnega lesa je zc prispelo v Trst.-
/ 61 BANJE V VZHCONI FURLANIJI TRZIC CB S0CI f 30 »it a j a- Pokrct za priključitev vse vzhodne Furlanlje tja do stare avstro-ita!ijanske mejr k Jugoslaviji se vedno bolj širi.Po vseh sasoh zbira prebfvairtvo dragocenosti za jugoslovansko vojske.Neka mala vasica jc sama oddala cn kilogram zlata v ta namen.Prebivalstvo noče
V	V	V
o kakem nadaljnenTsozltju pod Italijo ničesar slišati In je odločeno,da bo,ako bi morale jugoslovanske cete zapustiti po njih zasedeno furlanske kraje,slrdllo cctam;tako
OBNOVITVENA 0E1A V NAŠEM FHMDRJU TRST.30.maja- Na gospodarskem področju lahko zaznamujemo prvo vc-Čjo'uspehe: poleg skorajsnje otvoritve železnice zvezo z Ljubljano, Mar i borom In Zagrebom,kar bo omogočalo dovo2 znatnejših mro- so Furlanl sklonili na številnih zborovanjIh.~
^	V	V	M t	v	^
zln hrano,zlasti živine,so navezan! ze tudi prvi stiki med ftrzasko KRMIM,30.maja- Okrog Krmina so se poskrili razni fteirtlc-In slovensko Industrijo.Iz Jugoslavije bo organiziran dovoz sire- ni prvaki !z 6or[cc,ki skušajo sedaj bujskati proti Juge-vin za tržaško tezko Industrijo In I adjcdolnlce.Del c-gati so v tem slavi jI.Prebivalstvo pa je dobro poucenc o njihovih tc-m-poglcdu prr-jeli v Ljubljani vša zagotovila In prejeli tudi ze pr- nlh načrtih in odklanja sleherno hujskanje !n slepomlsenje,-va naroČila za razna podjetja.PriČakuje se tedni obisk organov i »LONDON, 30 »maj a- Radi: navaja obtožbe beograjsKC "Borbe" dusrljsklh oblastov Iz Jugoslavijo,k! s! bodo ogledal! vse tržaške o progonlh kpr-skih Slovencev in pa Izjavo nrkega višjega prometne in Industrijsko naprave ln nato uredili s krajevnimi Čin i-ang I .Častnika na Koroškem,da doslej ni preje i prtt^zt -
DAHAVSKI FOROCEVALEC
Dachau,dno 31.maja 1945
OBVESCE VANJE
JAVfDSTI
Ugotovit! smo, da se nas položaj po osvoboditvi v bistvu ni izboljšal: ostali smo jetniki, pri pomiki, "heftlingi* z vsemi prilastki prebivalcev z oboroženo silo zastraženega koncentracijskega taborišča. In co se ni izboljšal, sledi, da so je sorazmerno s'¿asom, ki ga izgubljamo za žico, celo poslabšal.Življenje v taborišču je slehernemu Izmed nas načelo moči, skoraj ga nI med nami, k! ne bi bil prezivol kakšno težke bolezni, skoraj vsakdo je potreben počitka In oskrbe. Cbeojoni smo pa, da daljo sedimo na ruševinah taborišča, ki so mu razigrani dnevi prevrata odprli vso stare rane, da sre* cas gnoj, okuženost in smrad na vsak korak. Izčrpan!, Izpod kopani od prejšnjega gladovanja in muk, tuberkolozn! - pomlad je cas, ko so obnavljajo kaverno v pljučih - propadamo Iz dneva v dan. H	v
fKdo so bo so čudil, da se na vse to polasČata množice zaskrbljenost in nomtr? V teh okoliščinah je pač obžalovanja vredbo, cla poklicani ifinitolji od vsega početka niso utegnili pasvetitl dovolj pozornosti dobro organiziranemu, zanesljivemu obvesccvanju jetnikov. Danes nihče v taborišču zatrdno no ve, pri cem smo, o dogodkih, ki so Ras ^ivo tičejo, si lahko u-stvarjamc samo domnevo in utvare - in živčnost postaja nas vsakdanji kruh. Za prehod iz esesovskega režima na svobodo se jo pri vodstvu taborišča v naglici improvizirala neke vrsta pripornlška avtonomija, nas Mednarodni odbor je posta! najožji sodelavec poveljstva z obsežnimi pravicam! in odgovorne-, fttjo. V naglici Improvizirala se je ta avtonomija, pravimo, a dasi jo manjkalo Izkušenj, moramo priznat!, da je Mednarodni odbor doslej v splošnem zadovoljivo Izpolnil svojo kočljivo nalogo.
Nepojmljivo nam jo samo, kako se je moglo zgoditi, da je tnformacijska služba, ta najobčutljivejša posredovalka med vodstvom in množico, ki bi ji v naših okoliščinah moral pripasti pac pomemben delol, ostala na tako neodgovorni višini. Ca se danes nezaupanje loteva ljudi, mar nt temu nezaupanju v veliki meri krivo dejstvo, da sme jim iz uradnega vira neštetokrat objavljali stvari, ki so bile dalei? od^resnice ? Jetniska duša jo najbolj dovzetna za dobrote In žalitve na
M«
področju prehrane. Je bilo mar troba, da smo ljudem - iz u— radnega vira - razglašali, da bo taboriščna kuhinja jutri, po-jurisnjem predla na ameriški jedilni list, co smo takoj nato morali poslušati razlage, da ameriška vojna oblastva prav za prav niso dolzlia, skrbet! za hrano političnih jotnikov?(f,mimogrede bodi potozeno, da imajo politični Internirancl po konvencijah Mednarodnega Rdečega križa iste pravice kakor vojni ujetniki in da sta dolo^la teh konvencij podpisali tudi A-merika In Jugoslavija.) Co nam je razočaranje itak od vsega pocetka namenjeno, ali jo bilo res treba še s taksnim ravnanjem fcurkati razdraženo duhove?
Vestno obvosČovanjo javnosti je brez dvoma eden najplemo-nitojsih opravkov, ki s! jih lahko zamislimo v družbi, Razmere so nanesle, da sc jo v taborišču znašlo sorazmerno veliko število poklicnih novinarjev in pisateljev vseh narodnosti, zato organiziranje taksne službo nikakor no bi bila težasna naloga. Iz nam nerazumljivih razlogov teh novinarjev in pisateljev nih?e ni pritegnil.k široko zasnovanemu propagandnemu de tu,k i bi bilo naloga taborišča kot celote, k! bi bilo v interesu mednarodne javnosti in posebej se v interesu nase skupne zavezniške stvari. Prepuščeno jim je bilo samo, da se vsak zase izziv!jajc v okviru svoje narodnostne skupine, a onemogočen jim je bil celo poiskus ustanovit! mednarodno zvezo v taboriš-

cu prisotnih novinarjev, karerc namen naj b! bil, olajšati zbiranje gradiva o grozotah , ki so jim bili pričo na lastne ocl, in organizirati njih sodelovanje po povratku domov.
Medtem kc si ves zavezniški tisk na vzhodu in zapadu na ' vso moc prizadeva, da vsemu svetu prikaze cim vernejšo podobo nemških koncentracijskih taborfšc, toga najresničnejšega pekla, ki ga pozna zgodovina, so bile med nami In ameriškim poveljstvom na delu sile, ki so - bodisi zavestno, bodisi Iz nesposobnosti - Izigralo izpolnitev ene na^ih najvažnejših nalog po osvobojenju.	L.f/rzol
EOTGER JUSTIF ICIuAM
Pre izvesnoij vremena, kao sto so rasi drugovi dobra secaju, americkoj vojnoj policiji uspelo je da uhvati rapportfiihrera Botghera, Sudjonje ovom zlocincu ni jo dugo trajalo. Svakcod njegovih nedela bilo jo vise nego dovoljno da ga dovode na gub!liste. Osudjon jo na smrt vesanjem. Kazna je izvršena pre nekoliko dana. U toku ispitivanja priznao je-da je po njegovoj narodbi proslog oktobra ovde ubijeno 290 ruskih iflcira. Vise amorickih vazduhoplovnih oficira i vojnika baceni su živi u oganj.	v
NOVI D1 fvAli IN VOJiil DOBIČKA,kJi
BEGG.'iA D, 3C. tra j a - Pripravlja se za vse ozemlje Jugoslavije vpeljava enotnega novega dinarja in zamenjava vseh drugih denarnih sredstev z novo valuto. Izginilo bodo torej kuno, lire, marko !n vsa ostala papirnata navlaka bivših okupatorjev. Prav tako se pripravlja tudi ureditev pokojnin drž. namescercov. BEOGRAD,3o.maj a - Zabranjuje se uvoz alt izvoz nove jugoslovanske valute.
BEOGRAD,30.maj a - Novi zakon o odvzemu vojnih dobičkov odreja zaplembo premoženja vsoh vojnih dobičkarjev, ako to presega vrednost 25.000 dinarjev. Zakon o ohranitvi državnega imetj-a pa odreja funkcijo ljudi, ki bodo državno imovino upravljali ter kazni zanje, ako dela ne bodo v rodu vršili. BECGf'ADi30.maja - Senat beograjskega vseucilisca je Izključil zaradi sodelovanja z okupatorji iz svoje srede 11 profesorjev in 1 docenta.	v %
PARTIZANI NA CESKEli PRAGA,30.maj a. - Tu je bilo osnovano "Udruzenjo partizanov", katerega poglavitna naloga bo, uničiti na ccsklh tleh vse o-stanke hitlerizma.
v	*
iXi\'CHEN,3Q.maja - Vzpostavljene so zopet zelezniske zveze Mtinchna preko Stuttgarta na Ren, do f.iirrberga in pa da Solno-grada tor Borchtesgadna. Zaenkrat vozijo samo vojaški in tovorni vlaki za prehrano, potniški premet bo otvorjen kasneje.
A MG LESKE IZGUBE
L0i',TON,3Q.maja- V spodnji zbornici je objavi
M.
iz-
Church!11
gube, ki so jih utrpeli narodi angleškega imperija v evropski vojni. Te znašajo skupno 1,128.315 vojakov In "častnikov, od teh 307.201 mrtvih, docim so imele civilne osobe'v Angliji 60.505 mrtvih in 230.231 ranjenih.- V prvi svetovni vojni je izgubil angleški imperij 3,286.090 vojakov, od toh nad 1 mi I ijon mrtvi h.
L0i.'J0fi,30.maja - Vcoraj jc bila bombardirana Yokohama, največje japonsko pristanisie. Nalet je izvedlo nad 40 trdnjav in spustilo na pristanisče nad 3200 t zazlgalnih bomb. NBV YORK,30.maja - Costa Rica, Nicaragua, Venezuela in nekatere manjše države zahtevajo takojšnjo prekinitev diplomatskih odno^ajev vseh demokratskih držav s Španijo.
.. J
DAHAVSKI POfxGCEVALEC
.Stcaíl A________________
ERA &SF.SA TR1-I.JCMJA JE POLM
"Tako je ¡:rav ! Končno str,o spregovorili tako, kakor se spodobi sinovem ti siega naroda, ki jc razmeroma največ doprinesel k zmagi naprej'.;* in s<r obode nad (tračnim r.azadrjaštvom in tiranijo." S takim, in podobnimi stavki so si éajali vcc-rnj tovariši duška, ko so prebrali } 0 Su3 in odločno- besede članka "V tretjem taborišču".
Vesoc dni jo minilo, kar nas je vojska velike demokratično Amerike rešila strasnega nihanja med življenjem in smrt-jo. En mesec v človeškem življenju navadno r.o pomeri mnogo. Za r.as, osvobojene saino na papirju, pa pomeni po tolikih mesecih in letih najstrašnejšega suženjstva mnogo preveč, da bi mogli se nadalje molčati na vre to, kar se dogaja z nami v tem stokrat prekletem tretjem taborisou. Zorav človek ne razume bolnega, bogatin ne reveza, svoboden ne sužnja. Edino to nerazumevanje bi utegnilo nekoliko pojasniti in opravičiti
y
postopanje z nami. ibber drug tehter. razlog tu r.i mogoč. Ame-
i/	\ i	v .	j	v .	V
ricani nas in našega položaja, našega razpoloženja, našega ^ silnega hrepenenja po rodni zemlji, po svojcih ir, po tako iolj-no pričakovani, tako krvavo zasiuzer. i svobodi r.e morejo razumeti. Prišli so k. v.'i) iz sveta, kjer poznajo le povrŠno grozote nacističnega in fas i stičnega nasilja, Si, ki smo občutili te grozoto na lastni koz , smo jim bili in sire jim se samo zanimiv predmet opazovanja, fotografiranja in f i kanja. Poglobiti so v nas*?? duševno stanje nio,- zaiožni, ¿fe bi bili tega zrno-
U	V
zni, bi nam bili zc- oo svojem prihodu prinesli tisto pravo, resnično osvobojenje, po kalcri smo tako vro^s hrepeneli In ki jo tudi z vso pravico zahtevamo. In storili bi bili vse, da bi nam bili zo prvo dni pG kopani vojni omogočili povra-tek v domovino. Toda to se ža! . « jod 11 o :n zdaj, po enem mesecu čakanja, smo na slabšem, kakor smo bili takoj po pr' !*od'i'ameriške- vojske.
Mesec dni sao iJ-aii ir, upa1', prosi i i, trkali na vrata ir. pritiskali na kljuko. A zdaj je mera našega trpljenja polna. Nihče vec no mere zdaj zahtevati od nas, naj mclce in potrpežljivo čakamo so ¡.i se. i'iih¿e, pravim, ki se moro vsaj nekoliko vživet' v nas poloíaj.. A tisti, ki trenutno odloča-
V
jo o naši usodi, so dolzr.i vsaj potruditi se, da-bi nas razumeli. Naša beseda a-va bit, odslej jasna, glasna in razumljiv?. Tovariši po blokih so ucravicorio vprašujejo: Kdaj bo konep te neznosne negotovosti ? Kdaj poidero končno dorr.oii? Oa, kdaj bo konec te zaros neznosne, strasne negotovosti? S'ti sme,do grla siti raznih neobveznih izjav in neizpolnjenih obljub. Sklicujoč so na humanost in ogromne žrtve, ki jih je doprinesla nasa s krvjo prepojena rodna zemlja za zmago zavezniškega tirozja, kličemo našim osvobodi tel jem:Re-site nas tega počasnega duhovnega Ir. telesnega umiranja, recite nas moreče negotovosti', nezadostne, človeka nevredne hrano in bivališča i Potrudite se razumeti nas ir, vrnite nas
V	v
nasi izmučeni domovini, da bomo mogli posvetiti vse svoje moči njer.l obr.ovi in.izgradnji I
Mirno, discipl ir.irano ir razsodno, a z vsem pov!--:'kom bomo ponavljali ta svoj klic, dokler ne dobimo nanj jasnega ir, obveznega odgovora. Enako mirno in discipl ir.irano bomo pa tudi prepustili zgodovini pravično sodbo o tistih, ki bi ne
J.Z.
hoteli al i sat i tega nalaga i-.ica.
DAfrVC) v jaiAŠil i C l_ F•".{ '¡MU 315 iccz brojeca skupina naših tovarišev, ki se je 15.maja odpeljala z ameriškimi kamioni do kasarno Freisann-iviunchen, jc poslala sem prvo številko r
'h tii
Íiíl
Z8ii»rja Vi*»!! smo nevega novinarskega tovariša, predvsem pa občudujemo pridnost naših ljudi, ki so tako hitro sli na delo, si i t razvalin SS-ovskega gnezda napravili zares udoben dom In mu s svojim "Vestnikom" sedaj postavili so streho. Iz "Vestni» ka" in razgovora s tovarišem, ki ga je prinesel zvemo, da so
V	v	\	V « .
jih Cehi in Italijani ze zapustili, da pa je včeraj prišla od nas skupina 5C0 Poljakov, katerim bodo sledili se nadaljnji. Skupina,|<i se no zeli vrniti v neznosne razmere v Dachavu, je svojo karantensko dobo z včerajšnjim dnem prestala ir, se bo lar.ko sedaj svobodno kretaia v okolici. Nekaj članov glavnega odbora, ki so jih nedavno obiskali , jo bilo predstavljenih komandantu vojašnice capt.E.F. iVinterju, Ta je o naši tamkajšnji skupini Izjavil sledece:"Jaz kot komandant tega taborišča
M
sem z zadrzanjem tukajšnje jugoslovanske kolonije nad vse zadovoljen ter ji za disciplino, podpore in odlicfcn red, katerega je uvedla in ga se vzdrzuje, izrekam svoje priznanje In zahvalo". Hrana je precej pičla, toda boljša od dahavske. Zjutraj caj, opoldne 1/3 kruha ir grah ali makaroni, tudi zdrob je včasih na jedilnem listu, zveifer pa kar ostane od poldneva, kajti vsaka seba kuha zase ker kuhinje še vedno niso popravljene, Od časa do časa dobe sir in margarino. Vsakdo Ima svojo posteljo, oblečen pa jc v SS-ovsko uniformo, ki ga ne navdu-
V	V
suje. Dolgo so bili brez radia in kakršnihkoli vesti. Sedaj pa ze prirejajo skupaj z Rusi celo umetniške večere. f;a razpolago sta jim tudi dve bolniški sobici, ki sta zaenkrat prazni. Ambulanta je prav dobro opremljena. Umrl je tov. Strgar iz Ljubljane,
'.AiiSAL TITO vavic V LJUBLJANI LJUBLJAj|A,3o,fflaja - Maršal Tito je včeraj zvečer prisostvoval v Narodnem gledališču predstavi Smetanovo opere "Prodana nevesta'. Navzoči so bili tudi vsi ciani slovenske narodna.vta-do. Občinstvo, ki je gledališče napolnilo do zadnjega kotička, je prirejalo maršalu gromovite ovacije. LJUBLJANA,30,maja - "Ljudska pravica", glasilo komunistična stranke za Slovenijo, prinaša izpod peresa Miška Kranjca lep pozdravnt članek maršalu Titu ob prihodu v Ljubljano pod naslovom "Zagotovitov nase bodočnosti*- 6lasi I o OF "Slovenski
V	»	</	H/
porocevaloc" je prav tako priobčil ob prihodu maršala Tita daljši uvodnik in naslovil nanj pozdrave vsega slovenskega naroda.
RADEČE PRI ZIDANEivi ivPSTU, 3Q.maja Ve I i ko posestvo usmiljenk v bližini Radeč, ki so ga Nemci za časa okupacije izkoriščali, je sedaj prevzola občina; vascanl so na njen poziv obdelali takoj prvi teden nad 70/s zemlj isča, ta teden pa bo obdelano vse.
BEOGRAD,30.maj a - Vcoraj je izročil novi bolgarski poslanik Peter Todorov svoja poveri I na pisma v svečani avdijencl jugoslovanskim namestnikom ob prisotnosti podpredsodnika zvezne vla,;e, Kardelja. Ob tej priliki je imel kratek nagovor na namestnike
\J
in je v njem izrekel zeljo, naj bi bilo sodelovanje obeh blokih narodov čimbolj v prid skupnosti, V imenu namestnistva mu te odgovoril dr. J/andlc, ki je poudaril zeljo, naj bi skupna borba najboljših sinov obeh narodov proti največjemu sovražniku Slovanov rodila tudi pri nadaljnje« skupnem, do i u največje uspoho. - Po oficljelnom sprejemu je Todorov ostal v družbi namestnikov in podpredsednika vlade se nad eno uro v prisrčnem razgovoru,
B£G6HAD,3G.naja - Srbska feder. vlada je vzela pobijanje nepismenosti kot nad vse važno to&o v svoj delovni razporod„[,o-¿cdaj je bilo ustanovljenih zo 1843 tečajev.
Stran
OAHAVSKI FQROCEVALEC
Dachau, dne 31,maj a 1945
G E N A R A L R U K A V I N A O
Vi
N A S O J
R E P A T R |A C I J
Spiskov! mnog t h naših zarobl jeni ka vri se nalazo u Beogradu t blce postepono objavljeni preko radio Beograd:.,.
3 vremenom do biti poslani I ostali spiskov i Javnost ¿c ^ j |
odmah o teme biti obavostona,clm bude omoguceno dopis' -vanje,- (Tanjug)
S SEJE MEDNARODNE» ODBORA
Šef jugoslovonsko vojno misijo u i?ar!zu general -•major* Ivan Rukavlna pocotkom mosoca maja nalazlo sc u Bocgr2du I tom pri!(kom dao jc za štampu 3lodecu izja-vu:
U Francuskoj sc nalazi oko 10 do 15 hlljada naših osicbo-djonlh zarobljonlka,deportiranih 1 radnIka,kojl su oslobodjenl u prvim operacijama do Rajno.EijttdsUh fcojo so naljzj u Fiartčua-k»;5 bt-'f ncpr.t?"Irnno ¡¡rjir.-Uai^stlfMck ce svl ostali moči da sc vrate u Jugoslavlju tek otvarafijem šuvozemne vozo.Do sada jo Iz Francuske ovakulsano cko 4000 ljudi.
Rainlh uarobljcnlka,naslh državljana,sa ctvilnlm llcima 1-ma u Ncmackoj oko 40DCOC .
Civilno deportirane osobc su dobrim delom Slovenci,Iseljeni Iz Slovenije i rasel jeni po cltavoj Ncmackoj .Radnici su Iz svih krajeva naše zemljo.! j.vestan broj naših zarobljorlka nalazi sc u . Sv a j carsko j, gda su prebeg 1T iz raznih fogora Nemacke i Italije,
Zaroblj en¡ko u Francuskoj šnabdovaju savein(cl,dok su civilna lica na ¡shrani kod Francuza,U Ncmackoj rat<*: zarobljcnlko snabdevaj:' saveznlckc armIjc,dok civilna lica treba da snakdova Nomacka Iz svojih magaclna,a u koliko to ona ne bude u stanju, 'ireba^da Ih snabdeva UNFRA.
Zivotnl uslovl. u sredjonjm I organizovantm logorlma ko j f sc nahzo u pozadlnl zadovol javaj icl su,dok u ncoslobodjonlm Icgorl-Ka stanje jos n[ jo' takvo.lntorvanctjom naših prc-tstavnlka t uz pomoč saveznlka to co b!tl sredjeno.
Evakuacija vodih kontigonata ir.ocl co da uslcdl nakon usposta-vo saobracaja preko Austrijc za Jugos!av!iuuNajproca pitanja koja stoje prod našim zarobljonlcima jeste štovSrza organizacija sadas-njlh logora i srodjivanje * iranc u njima,kao I uspostavljanjoffe-dovne veze sa žemljom.Mnogl vec po godinu dana nlsu dobili nlkakva obavestenja Iz zemljo.Nadam se da co nam uspeti da brzo rešimo ta pitanja.
Težnja svlh naslh zorni jaka jeste da sc što pre vrato u svoju , . v , . „ . , , , n, - , , -	.
, ,.„ j i i	■ ■ i * j , , j, . .	določeni zan]e.VsI drugI paketi Rdc-ccga kriza,ki so pri-
žemi ju.Ovde treba narcetto nagi asi 11 da razni drazlnovcl I ncdlcov- ,, , . .	, , , ,. v , , • ,
, , . , ,	i i ».,	l • i* *. j speli doslej za razno narode vključno Jugoslovane/ , jodo
cl nastoje da ometu povratak naslh zarobhcnlka,vrbtijucf Ih u rad- ,,.., . . , , , , , , i, • j
'	razdaljenl med vse,tako da dobi en del kuhInja,dru
• L , , v
v
Nekatere naredne skupine so sc' pritoži I e nad de; ',. --i \j
jo obleke,nogavic In čevljev ženskam.I zgleda,da razdelitev nI bila pravična In da je bila favorizirana ona skupina.ki
V	\l	V ,
Ima staresinc.V tej zadevi se bo Izvršila prelskava^CevIjI bodo se razdeljeni,ženskih oblek pa nI ve?.
V	kleti DA« lezi 12 sodov "n[tra",zelo eksplozivne ln strupene tekočine,ki sc rabi za pleskanje.Zadnjo soboto so jo ljudje pili,ker šo mislili da je žganje.Pet jih je uiHo,drugl so zbolel I,Ukrenjono je,da se kaj slicnega ne bc ponovilo.
Preiskava proti dr.NIkolt Yokarlblsu,bivšemu predsedniku grškega narodnega odbora,je dognala,da je bi! od legalne grške vlado v Kairu obsojen na smrt,zaradi velclz-daje.Tesno jc sodeloval z Nemci.Nc-mci ga nišo zaprli Iz političnih razlogov,ampak zaradi črno borze.
Ljudje so'videl T vec SS-ovccv"!n oseb,ki so sodelovale z narliti,v okolici taborlšca.Te osebe je treba čimprej zapreti.Pfsmene podatke o njih je treba Izročiti pristojni oblasti.
V	zunanjem taborišču je hrana bojjsa kot v notranjem,-V zadnjem so deli dvoje vrst juhe,ena jo dobra,druga ^ w sestoji skoraj samo Iz vode.VrŠUa se bo preiskava,Pripravljanje in delitev hrane se bo nadzorovalo»Za nadzornika jo imenovan predsednik Jugoslovanskega narodnega bora unlv,prof„dr.Vladeta Popovlc.
M	N
Francozi šo dobili pakete Rdečega kriza,ki se b T!T
ne jedlnlce,stranacku legi ju ? tomc sllcno.Onl sc pri tom slu^e F takvjn bcsttdrfm lazfma,kako su pcrodlcc svih zarobljenlka postre-Ijanc,zbog toga'što su njihovi occvt,braca l muŽevI dozvollll da Ih zarobc Nemci»
Na raznim nicstlma u Nomackoj.odmah nakon oslobodjcnja,zarob-Ijenlcl su formirali brigade sa težnjo® da Što pre budu jpotreb-Ijcni kao vojne formacijo u nasoj zemlji pr'' zavrsnom oslobodjcr-ju cd fasIsta.Po svtm logorlma organizuje se Intenzivan rad. Sv i žele da se što bolje upoznaju sa prilikama u zomljl.SIušaju so vesti radio stantce 3oograd,Izdaju logorske novInc,umnozava naša siampa koja tamo dolazl,organizuju se razni strucnl kurzcvl kao soferskl T slično.Našl zarobl jenlci 1 repatrlrcl zelo da dodju sto spremnljt 1 da zemlji pomognu u njenoj Izgradnji.Neki od na-■:':h , jgora,zaslugom najsavosnljih patrioti,bi 11 su tako dobro or-ganlzovan! da su dobili pohvalu kao najbolje organlzovanl logorl cd svih koje su scveznlci oslobodlll.
Os lobod jen jc ; jedan ionski logor cd 2C.COO zona Iz raznih krajeva Evrope » Jugoslavije,Francuske,BelgTje,Holarsdljo | drugih zorna I jajedna poznata franeuska entjfasIstklnja,koja se vratlla Iz logora Izjavila jo da su Jugoslovc-nke u tomc- logoru blle.naflz-drzl jlvlje ,najcnergIcnljo i najborbpn!je,da su svojom borbom služIlo za primer svlma ostal ima,podnašajucl sa pesmom najtoza mučenja od strane nemačkih fašista.
bolnišnica ln ostanek se razdeli neposredno med vse rri-blvalve taborišča.K ljub tej ureditvi,ki sloni na sporazumu oficirja ameriškega Rdečega krila s poljskim odborom, je razdelil ta odbor'cigarete In čokolado samo Poljakom, Uveden^ bo preiskava.
ZANIMIV G L A S IZ RIMA TiO JO', maja-"! I nostro av venir o" je objavil 24.maja članek "Rimljan odgovarja radiu Barl".V članku naglasa pisec, ki jo rojen Rimljan ln nad 20 let zaposlen v zastopništvu nekega tržaškega podjetja v Rimu,da s> vse v os t T,k¡ jih siri radio Bari o položaju v Trstu Izmišljotina faslstov, ker vlada tamkaj popoln red In mir vso od casa,ko ga jo zasedla jugoslovanska vojska.Vso življenje se vraÜa v normalno stanje,pa? p a sc jo Izvršilo clscenjc mesta od tistih,ki so za casa okupacijo po Italiji In Nemčiji Izvrsž-vall velika grozodejstva nad TrŽacanfln Istranl ln jim n:; vso narsjno grenil! bedno zlvIjenje.To oaka k?¿cn,k! jim jo bodo Izrekla zakonita sodlsca,-GIcdo Trsta samega pa postavlja clank&r trditev.da jo njegov razvoj zagotovljen edino v Jugoslav?j!0PIsoc zaključuje c'anok z vzklikom . •ZTvel avtonomni Trst v okviru federativne demokratske Titove Jugos I avl j en 1_____________
Izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik Lir ze I

DAHAVSK! POROCEVALEC, priloga k številki 26.
I N Z . 0 I E H L N A M JE PRINESEL DOBRIH NOVIC
Vsak cas pričakujemo uradno delegacije, ki bo vodila nas povratok domov
četvornim besedilom: v slovenscinl, srbo-hrvasČlnl z latinico In cirilico in v makedonsčini. Sedež predsedstva nase vlado
Dachau, dne 3C.maja - l?anos popoldne so je tov. Inz. Dlehl, ki je bil z odposlancem Jugoslovanskega narodnega odbora v Pragi odpotoval v Ljubljano, da uredi vse potrebno za nas povratek, vrnil v Dachau, Y ljubijano, kamor je potoval
je v nekdanji banski palači, posamezna ministrstva pa so nastanjena po raznih drugih palačah v mestu.Prosvetnl minister
preko Katschberga In Podkorenskega sedla, je prispel v nedel- jo pisatelj JuŠ Kozak, tov. Vida Tomšičeva pa upravlja rosor jo popoldne. Takoj po prihodu je bil sprejet pri podpredsedniku naše federalne vlado dr^-^j^nBreclju, ki mu je sporočil, da je naŠa uradna delegacija za Dachau ze sestavljena, belogardiste.
¥	H	y
soc. politike. V splosnem vlada v mestu živo, zdravo ra:*po.ozen-
M
je, Begunje pa so spet polne, odkar zavezniki vračajo pobegle
V nji je med drugimi tudi dr. f/i|s, ki je bil s pisateljem Albrehtom Ir, tovariši s prvim češkim transportom zapustil Dachau ter je v soboto, torej en dan pred tov. Diohlom dosegel Ljubljano. Ta delegacija je v ponedeljek zjutraj s tremi
avtomobili - med njimi je eden poltovorni s cigaretami, zdra-vili, pošto in časopisi za nas - preko Maribora in preko ruskih linij krenila na pot. Ta delegacija mora biti vsak
v x-
cas tg.
Nato jo tov. Olohl obiska! tov. Je!ac'n-Baeblerjevo,kl ji jo poverjeno vodstvo vsega repatrijacijskega dela. - Ml smo zato tu, je rekla, da pomagamo slehernemu povratniku, no
glede na njegevo narodnost, ki pride na naše ozemlje. Zato se spomin. Fašizmu - smrt l
M	vf
razume, da bomo našim rojakom so s posebno pozornostjo priskočili na pomoč. Za sprejemno postajo so določeni Kranjska gora, Bled, Radovljica, .Kranj In TrzlČ. Za bolnike iz Dachava smo rezervirali 500 postelj.-Zveze med Ljubljano In Beogradom so za zdaj še slabe, f;a"Ša federalna vlada je z Beogradom v stiku samo po radiu. Kar se nase repat»'1 jacije tiče, pa jo Ljubljana prejela vsa potrebna polnomočja osrednje vlade.
Nato se je Inz, Dlehl sestal se z dr. Mi som, da se pred njegovim odhodom porazgovorita o raznih tehničnih podrobnostih našega povratka. Kakor pripooedujo inz'. Diehl, je življenje v Ljubljani silno razgibano. Po velikem zborovanju .ia Kongresnem trgu je maršal Tito za nekaj dni ostal v naši prestolnici. Mesto samo- pri bombardiranju ni mnogo trpelo. V kinematografih vrte ruske filme, za katere je med občinstvom
v	y
veliko zanimanje. S prehrano so so težave, ker promet v cc-loti le ni obnovljen. Plačilno siedstvo so še stare ¡tali-janske Ure, dotiskani pa so ze mnogi dinarski bankovci s
Ceste od Dachava do Ljubljano so v dobrem stanju, tako da za naš povratek ni nobenega zadržka vec.
D R . V I T 0 KRAIGHER - ŽRTEV BELIH
Dachau,dne 30.maj a - Iz Ljubljane nas je dosegla tudi žalostna vest, da so belogardlstični zločinci v zadnjih urah prod pobegom okrutno umorili enega najvidnejših voditeljev nas6 osvobodilne borbe dr. Vita Kraigherja. Hkratu so padli od zločinske roke tudi umtnostnl zgodovinar, vseučiliski pro-fosor dr. France iVosesnel, Anton Cop In Angela Dolharjeva. Padlim borcem za svobodo slovenskega naroda ohranimo časter.