lakaje rnk J« MMi kaislj la' grasnikov. 4a0j aseapt Ssadaja aad PROSVETA v, W . • * • ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR UiiIIHM li MIT B. Lawada)a Am °fg^thf utišala Mm LETO—year xxv. Caaa lista b V™ Insull je šel, wallstreetski piratje ostanejo ■ £ ■SSŽ^rt: So^^J^Tm? Chicago, 1U„ petek, 17. junija (June 17), 1932. ZeSptSeTfog asaJliiif far tn sartion nOS^Act ofOct, 1,1917,^ authorlaad oa Jana 14. lili.' Bubacrtptioa 16.00 8TEV.—NUMBER 143 Nasledniki Insulla pričeli z novim raketirstvom. Vladna komisija dovolila novo bondno izdajo. Bankirji zaslužijo nad 11 milijonov. Plačali bodo kon zumentl __ Chicago. 7- Daai je bil Samuel Insull dramatično strmo-glavljen kot največji javnona-pravni magnat Amerike, ne bodo konzumentje od tega imeli nobenega dobička. Izta igra, 8 katero je priplezal vrh lestve velikega bogastva in moči, »e je že pričela in odiranje konzumen-tov srednjega zapada je stopilo v novo poglavje. To poglavje se je pričelo z novo bondno izdajo, katero je državna javnonapravna komisija pod roko dovolila newyorškim bankirjem, ki ao dobili kontrolo nad Insullovimi fcompamja-mi. Izdali bodo bondov za $70,-000,000, ki bodo nosili po pet in pol in šest odstotkov obresti, prodajali pa ae bodo po $86 z nominalno vrednostjo $100. Vse to bo zvišalo obratovalne stroške Inaullovih kompanij, pravi profeaor Paul Douglas, predsednik Utility Consumera and Investors League of Illinois, ki je bila ustanovljena pred nekaj meseci za protekcijo kon-zumentov. On tudi pravi, da bodo te stroške končno plačali odjemalci. Iz njegove izjave je razvidno, da so bili slični bondi v istem času postavljeni na trg in ao nosili le pet odstotkov obresti, nakupovalna cena pa jim je bila $96. Pri tej izdaji, ki bo doaa-sala investorjem (večinoma kirjemj večje onreHu kvi morejo danes dobiti, bodo bankirji zaslužili "nad $10,000,000 komišna in premijev," pravi profesor Douglas. To pa še ni vse. Komisija je bankirjem tudi dovolila, da porabijo del bondne izdaje za "re-organiziranje" 'nekaterih po- umaknitev z industrijskega po-zorišča alt pa-kompletna finančna upropast. Izbral ai j« prvo in s tem preprečil, da mu niso newyorški bankirji vrgli na trg z a 1 o i n i h vrednostnih papirjev, kar bi za njega pomenilo še večjo izgubo, ako ne faktično propast. Njegovo strmoglavljenje se je izvršilo po vseh predpisih "ro-buatnih individualistov." Pretakanje kapitalističnih aolz vsied njegovega "siromaštva" je le hi-navščina in pesek v oči naivni in nevedni ameriški publiki. Mokrail poraženi na re-pvblikanski konvenciji Izrekla ae je proti odpoklicu o-aemnajstega amendmenta in sprejela Hooverjev program modifikacije Chlcago, 16. jun. — Po štiri-urni vroči bitki v navzočnosti 20,000 gledalcev, ki ao napolnili konvenčno dvorano, ae je republikanska konvencija danea ob 1:16 zjutraj izrekla za modifikacijo prohibicijakega amen menta. S 681 proti 472 glaaovom je bilo poročilo manjšine re sol lici j skega odseka, da se konvencija odločno izreče za odpoklic osemnajstega amendmenta, poraženo. Točko glede modifikacije, katero je odobril Hoover in njegova mašina, predviduje nov dodatek k ustavi. V smialu tega amendmenta se bodo lahko po-driave izrekle proti i in izdeloval« I« pro~f daj aln« opojne pijače, toda podvržene bodo federalni vladi, ki bo gledala, da se ne povrnejo saluni, poleg tega pa bo lahko odredila druge restrikcije trgo- ZBORNICA SPRE-JELA BONUSNO PREDLOGO Za načrt je glasovalo tudi 46 republikancev. Predloga bo akoro gotovo poražena v ae-natu Waahington, D. C., 16. jun.— Z 209 proti 172 glasovom je spodnja kongresna zbornica včeraj sprejela predlogo, ki določa izplačitev bonusa bivšim vojakom v vsoti $2,400,000,000. Predloga bo sedaj poslana v višjo zbornico, kjer jo nedvomno Čaka sekira. Tudi v slučaju, da bi bila aprejeta, jo bo predaed-nik vetiral. Petinštirideset republikancev in eden farmar-laborlt, kongrea-nik Paul Kvale iz Minneaote, ae je pridružilo 163 demokratom in glaaovalo za predlogo. V amialu načrta ame zakladniškl depart-ment natianiti in izdati nove bankovce v vaoti dveh milijard in štiri sto milijonov dolarjev. Ti bodo potem izročeni zveznemu veteranskemu biroju, da izplača bonus veteranom, uključlv-ši obresti. SE ZA VZELA ZA LAC-NERUDARJE Predsednik Hlndenburg ignoriral proteste nemških držav. Pruska abornica ae isrekla za Izatop Iz Lig« narodov Berlin^ 16. jun. — Predsednik Hlndenburg Je včeraj podpi-aal narodbo, a katero je razveljavil prejšnjo, ki jo je izdala prejšnja vlada kancelarja Brue-ninga in a katero je razpuatila Hitlerjevo armado "rjavoarajč-nlkov." Člani fašistične armade bodo sedaj apet amell nositi uniforme. Bruenlnfov režim je razpustil fašiatlčno armado na bazi, da ogroža varnoat nemške države. << Predsednik je podpisal nared-bo vzlic proteatom južnih nemških držav, Bavarske, Wurttem-berga In Badena, ki so urgirale predsednika, naj ne dovoli take svobode fašistični armadi. Hln Ustavila Je družin Iz novanj evikcije rudarskih kompanljaklh at»V Charleston, W. Va. — (FP)— Demonatracije lačnih rudarjev, članov W. Vlrginla Mine Work-ers unije, ao končale z zmago. Več kot tiaoč rudarjev iz štirih okrajev je prišlo v Charleaton, kjer ao oatali teden dni. Prirejali ao demonatracije ln zahtevali od državnih avtoritet, naj preprečijo evikcije in jim pre-akrbe delo ali živila. Rekli, ao, da ae ne umaknejo la kapltola, dokler ae to ne zgodi. ___________________ To J6 pomagalo. Generalni dr- denburg )• "odgovoru, da nadzi-'žavnl pravdnlk Howard B. Lee ranje organizacij, ki aeatoje iz je uatavll evikcije rudarjev " vine opojnih pijač. Vse tiate države, ki ae bodo izrekle proti odpravi prohibicl-organiziranje" ^ g. je, bo federalna vlada protekti-dr**Pred uvažanjem pijač iz mokrih držav. Mokrači ao ailno napadali Hoo-verjevo propozicljo. Argumentirali ao, da bodo mokre države stalno izpoatavljene kapricam federalnih oblasti ln kongreaa. Program glede modifikacije ni izzval akoro nikake opozicije pri auhačih, kar pomeni, da aogla-šajo z njim. Vodilni priataši Hoover j eve adminlatracije radi tega menijo, da bodo lahko pridržali v svojih vrstah auhače in tudi večji del republlkanakih mokračev. tem bodo zaslužili nadaljnjih $1,800,000. "Reorganizacija" pomeni, da bodo prepisali le delnice nekaterih podružnic matični družbi, S to bondno Izdajo in "reorganizacijo" bodo torej bankirji zaslužili krog dvanajst milijo^ nov — raketlratvo prve vrste. Douglas močno kritizira državno javnonapravno komisijo, ki teoretično kontrolira Industrijo javnih naprav, realno je pa le dekla teh interesov. Kontroliral jo je Inaull in dominira-jo jo bankirji, njegovi naaled-niki. Komisija je vso atvar izvršila z mrzlično naglico ln ni dala nobene prilike za javno zaslišanj* zastopnikom konzttmen-tov./ Slednje bi najbrž ne bilo nič pomagalo in bi bili bankirji dobili, kar ao želeli. Vaekakof. pa so se izognili neljubi publl-citeti, ki bi prišla v liste vsied zaslišanja. Komlsijs ps je tudi to preprečila, oziroma je bilo to glavni vzrok za naglo ln tiho akcijo. Insull je torej dobil sebi vredne naslednike. Jokanje o njegovi "revščini" Je hinavsko. Poleg letne penzije $18,000, katero mu IkkIo plačali odjemalci, med njimi stotiaočl brezposelnih in totalno obubožanih, ai Je ohranH Ae lepo bogastvo. Koliko, Je to le njemu znsno. Javnosti tudi še ni znana igra v zvezi z njegovim etrmoglav-1 jen Jem. Gotovo Je le to, ds Je iakal večjega posojila pri člka-Akdi in newyoršklh bankirjih. Kil J« zavrnjen na La Salle ce- Neaae Mil jalaafet M Sodnik ofttel bivšega agenta zveznega Juatlčnega depart-menta. Zagovorniki priprav-% IJnJo priliv Washington, D. C„ 16. jun.— Gsston B. Means, bivši kaznjenec in agent zveznega juatlčnega departmenta za čaaa Hardin-gove adminlatracije. Je bil včeraj obsojen na petnajst let zapora v federalni jetnišnici, ker Je ukradel vsoto $104,000. katero mu Je zaupala mra. Evelyn Walah McLean, aoproga čaaopta-nega magnata. kateri je Means obljubil, da bo denar porabil kot podkupnino sa vrnitev Lindberg hovega otroka. Means ni pričakoval tako tež-ks kazni in ni mogel prikriti razburjenja, ko je sodnik razgia-sil obsodbo. Federalni sodnik James M. Proetor, ki Je vodil ob-ati in v VVall Street u, ker Je bil|ravnavo in izrekel obaodbo. je plen pre bogat, da bi ga bili ban- z žgočimi besedami ošteval ob- DoaaHraMi Iz Chicaga. — Glavni urad so ta teden obiskali: Joe Ferjančič z ženo Iz Walahv!lla, John Vid. mar z ženo in K. Kralj z ženo iz Benlda, Louia Mavrlč z ženo, Pete Minčak z ženo in mra. Kranjc iz Gilleapleja, Frank P.o-pelar z ženo Iz Uvingetona, mra. J. Nemanič iz Willavllla ln Tony Gričnik z ženo li Carllnvills, val lz Illinoiaa. Poleg teh naa je ob-lakalo več delegatov 8SPZ, ki ao sa vračaU a, konvencije. — Blaža* Novaka, bolniškega tajnika SNPJ, Je doletela nezgoda med konvencijo 88PZ v Pltta-ijurghu zadnjo aoboto zvečer; v avtni kollzlji je bU lahko ranjen na obrazu. — Umrl je Martin Horvat, atar 80 let in doma iz Creaovoev v Prekmurju. Ig Clevelanda. — Cleveland-ski alovenakl liati poročajo, da je bil zadnje dni izvršen napad na Joe. Siakoviča, člana goapo-darakega odaeka SNPJ. Dva neznana moška ata prišla okrog enajatlh ponoči v njegovo ata-novanjt, da ga ugrabita ln a ai-lo odvedeta nekam, tretji Je pa čakal zunaj. Toda Slakovlč ae je ubranil ln pomagal mu jO prijatelj Eppich, ki Je pri nJem va-soval. Napadalci so pobegnili.— Na Franka Oglarja, znanega alo-v enakega trgovca z železni no, je bil tudi izvršen ropa raki napad na dvorišču njegovega doma, toda Oglar Je aunll bandita v noa, da Je padel na tU ln lz roka mu je odletel revolver. Ropar Je pobegnil in kaaneje ao ga ujeli. — Umrl Je Joe Milavec, doma lz Dvorake vaai pri Velikih Laščah; v Ameriki Je bil 88 let ln zapušča ženo in štiri obroke. — Umrla Je tudi Marijana CugelJ. roj. Keržlč, atara 61 let ln doma lz Rakitne pri Borov niči; zapušča moža in eedem o-trok. — Dalje Je umrla, zadeta od kapi, Ana Novak, atara 42 Itt in doma iz Malega Korena pri Krki; zapušča moža In pastorko. kirji izpustili. Pritisnili so gs ob steno slično kot Je on delsl z drugim L Morganovlm interesom ae Je zameril, ko Je pred nekaj leti pričel oavajati industrije jsvnih naprav tudi na vzhodu. In ko ao ga dobili v pestt, ao mu dali ns izbiro dve alternativi: popolna toženca, ki je izrabil zaupanje tonske v avoji lakomnosti po denarju. Predlog zagovornikov, da Meana ostane na svobodi feod poroštvom« Je sodnik Proetor odklonil. Meana Je bil takoj od veden v zapor, dočhr ao njegov odvMjptkl naznanili, da bodo vlo- Predlogs glede manjšim f »senčnim tnstlts-rljsm apraJeU Washlngton. D. C., 1«. Jun^-Nlšja kongresna zbornica Je včeraj sprejela predlogo glede novega kreditnega siatema v pomoč atavbinskim in posojilnim društvom, hranilnicam, farmsr-tkim ssociseijsm ln zadružnim organizacijam. Predloga določa psi milijarde posojila manjšim organizacijam, katerih premo-ženje Je "zmrznjeno," da bodo lahko podaljšale kredit hišnim poesstnikom in drugim, ki ne morejo plačevati svojih obvez- masnih formacij, spada v območje federalnih i« ne državnih oblasti. Berlin, 16. jun,—Pruska zbornica je včeraj sprejela komunistični predlog, ki zuhteva Izato-pitev Nemčije Iz Lige narodov. Predlog nI obvozen, pač pa po-jaanjuje atališčo komuniatov lh hitlerjevosv. ki ao ga podprli. Komuniatlčnl predlog, da Nemčija deportlra bivšega kron-prlnca Friedrlch« Wllhelma ln princa Auguata iVUhelma. Je bil poražen. Drugi komun|atičnl predlog, ki urglrk ukinjenje plačevanja i obliga^j V amialu Youngovaga načrtu, je bil tudi poražen. Zanj ao glaaovall samo komunisti, fašlstli pa ao ae vzdr-iali glanovanja. Čila aa roba eMlaa »ojna Armada nasprotuje revolucionarni JnntlJ SUH Vojalkl častniki ae prlpiHvlJsjo na rs-volto | Buenos Airea, Argentina. 16. jun. — OHejska republika Je na robu civilne vojne, katero more preprečiti le močan voditelj, ae glaae poročila iz Santlaga. O-pazovalcl pravijo, da so naaprot-niki polkovnika Marmaduks Grova aktivni v agitaciji, da ga atrmoglavijo a pozicije obrambnega mlniatra v socialistični juntl, ki je prišla na krmilo po uspešni v< enodnevni revoluciji pred dobrim tednom. | G rove, KTji irskega porekla, je navdušen komunist. On rad ponaša, da js bil robe! vee avoje življenje. Zs aeboj ima vi harno in peatro kariero. Izgleda, da atarl vojaški častniki snujejo načrte za strmo-glavljenjs novega režima. Sedaj čutijo, da ao še prašlbkl, toda kadar bodo organizirali vee avoje alta, bodo akušall doaeči avoj c Polnt Creeku In drugih prtiho-govnih naselbinah. Državna policija je trinajat družin, ki ao bile izgnane iz kompatlijokih atanovanj, privedla nazaj v hI še, lz katerih ao jih kumpanlj-ski uradniki zapodili. To je prvič, da so delavci v tej držaVl doživeli U čudež. Navadno ao bile državne oblaatl vedno pripravljene pomagati operaM jem, aedaj pa ae je zgodilo obratno. Okrajne pomožne organlzacl je, ki ao nedavno zaprla avoje urade, ao jih ponovno odprle, ln celo Rdeči križ ae je odločil, da bo akrbel za družine brezposelnih rudarjev. Rudarji ki ao organizirali pohod na Charleaton. ao aedaj la-volill stalne komiteje, ki bodo skrbeli, da bodo brezpoaalnl ša nadalje prejemali državno ki o-k raj no podporo. Vaa ta komlta-je tvorijo člani rudaraka unija. Frank Keeney in Brant Boott, uradnika unije, ata naznanila, da bodo aledili nadaljnji pohodi alučaju, da bi drŽava ln okraji prenehali a podpiranjem brezpo-selnlh rudarjev. Ljudatvo v Charleatonu Je almpatiziralo z gladovnimi pohod nlkl. Zbiralo je denar in živila sa naalčevanje rudarjev, k ao ae utaborlll na bregu reke. Udeleževalo ae Je rudaraklh shodov, v mestnem svetu pa je bila predložena protestna reaoluctja proti županu De Vanu, ki Je i grozil, djLj>o izgnal rudarji® meaU. United Mine Workera of A merica je v čaaopiaju kritizira la demonatracije kakor tudi u rad rti k e neodvisne unija, Kee neyja ln Bcotta Je obtožila, da namenoma podžigata nemire, Ta organizacija Je bila edina v državi, ki ja zavzela sovrašno ata-lišč« proti zshtevsm lačnih ru l darjev. žili prlzlv ns zvezno spetatno ao-dišče in Izjavili, ds bodo zsdevo gnali tudi pred vrhovno eodl šče, ako bo to potrebno. Policija pravi, da aa komunizem Mri v,"vlijr družbi la napoveduje nadaljaje aretacija Budimpešta, 16. Jun. — Aretaciji dvanajstih študentov, članov promlnentnlh fsmlllj, na obtožbo .komunističnih sktlvno-stl, boda sledile druge, Izjsvlja tuksjšnja policija. Policija^ pravkar zaključila preiskavo, je bila odrejena proti močni za-rotnUki organizaciji, katere cil' Je atrmagtavljenje režime, tt ma baja evoje pristaše v vaeh krajih dritave. Val člani U organizacije ao premožni. JohsiM Bertok, kandidat C>feaorJs ns držsvnl univerzi la Bartok, aln voditelja ogr ake manjšine v Kumunijl; Ke-rence Flaehl, profeaor na ared-nji šoli; Juliua lloepflln, aln u-rednlka revije Nugat, In devet drugih Je pollcljs že prej sret rala In odvedls v Ječo. Policijs trdi, ds ae komun Hpejatl člea.—(Taaattiaraka vest: ravni ljudje so veliko bolj stično gibanja širi z veliko ns-vrftsal boleznim kakor pa ljudje, ki fmsje dobre daksdk4 glieo po vsej drtsvl, tods giba-I mrlJhoMt otrok In odraslih med reveži Je dvakrat vrčja.)—Ns-. nje ima večjo aaalombo pri 'viš-rtoal Jerger. JemN aloju kot pri delavstvu. S konvencije H. B. Z. Zborovanje bo morda trsjalo dva tedna FASISTKNI TRI-BURIL RAZGLASIL OBSODBE Gary, Ind^ 16. jun. —. De-t>ale na tretji redni konvenciji ABZ ao jako burne in tako je razumeti, kaj vze hočejo val U bloki. Ako bo tako trajalo do konca, ne bo konvencija končana v štiri najetih dneh. Včeraj ao bile dolge razprave o razmerah v atarem kraju ln o vprašanju, Če ame konvencija vzeti gl. odbornikom pravico glaaovanja. Gleda atarega kraja je neki delegat la Detrolta govoril, kako Um Srbi preganjajo ln zatirajo Hrvate ln kako ao pred kratkim apet ubili nekega hrvaškega nacionalista v Zagrebu. Predlagal Ja, da delegacija vata-ne v znak v šalovanja. Delega-tje ao valali. Nato ao ae pridka-, če ja ita aadava aploh na dnevnem redu. Predložena Jo bila re-aoluolja» ki obsoja teroriatlčnl režim v Jugoalavljl. Delegat Kirin jo predlagal, da aa raaoluclja Izroči raaalučnemu odboru; dru< gi ao zahtevali, da za takoj člta tretji pa, da gre konvencija pre-ko tega. Reaolnalja Ja .bila prečltana. Takoj nato ja bUa predložena re-solucija v prid Tom Moonejrju ln apat aa kričali, da to n zdaj na, dnevnem radu. Zakaj Ima konvanalla odbor ia razoluolje? Konvenšni pradzadnlk Ja končno odločil, da to ša nI na dnevnem radu. Nato Ja bila razprava o po- suvanja. Spat aa nlao mogli za-dlnltl, če Ja to na dnevnem re-du aH na. NakaUri ao Haanja. vali, da zajadnloa Ifboruje po ata-rlh pravilih in pravila dajejo gl. odbornikom vza dolagatake pra-vice; to aa lahko naredi za bodočo konvencijo, na pa aa aadanjo, Komunlatl ao vpili, da Ja ko«, vencija najvišja moč, ki lahko aklene kar hoča. Lukaz, odvot-nik zajadnioe, Ja avaril, da konvencija ne ame kršiti pravil; o-menil Ja alučaj prt neki alov. jadnoti, ko Ja aodlšče ovrglo aklep konvencija. To Ja raaburi-lo nekatare delegat«, češ, da ;>d. bornlkl zajadnioe vendar na bodo tako "nearamnl, da bi šl tožit, ča aa jim odvzame pravica glaaovanja. Po dolgem pričkanju ja pred aednik aiočil, da to nI na dnef nem redu. Kolika? nam mogel dognati zo na kanvenclji štirje alovanak delegat je^Porošavalae. Areta^e ImnnMov aa Bovonl obsojen v smrt, nJega-va ljubka pa na trideset lat napora. Oatali antlfašlntl prejeli manjše kazni Rim, 16. jun. — Zgodaj zjutraj Je bil Domtnlco Bovonl, 86-etnl antlfašlat lz Genove, privezan na atol na dvorišču trdnjava Braachi, četa fašlatlčnih čr-noarajčnlkov pa Ja Izatrellla točo krogel v njegov hrbet. 8 tam a bilo zadoščeno fašiatični Jua-tlel, ki ga ja obaodlla v amrt. Uradni militarletični tribunal aa zaščito države Ja ainoči ob 11:80 arekel obaodbo. MUltariatlčni tribunal Ja ob-aodll mladega antifašlata v amrt na obtožbo, da Ja položil trinajat bomb v raznih Italljanaklh mestih. Bovonl ja na obravnavi zatrjeval, da Ja bomba položil z namenom, da demoralialra vrate avojih političnih naaprotnlkov, toda ubiti Jih nI nameraval. Priznal ja, da Ja bil agent proti-fašlatična organizacijo v Parizu. Obravnava ja trajala aamo dva dni. Danaa prida pred vojaški tribunal Angelo Sbardallotto, ki Ja obtožen, da Ja nameraval umoriti diktatorja Muzaoltnija 4. junija t I. Skoro gotovo je, da bo tudi on obaojen v smrt. Bovonl ja sprejel avojo kasen hladnokrvno ln pogumno. tU ja zaprt v železni kletki v aodni dvorani, dokler nI bila izrečena obaodba, z oamiml drugimi jat-nlkl. Daai ae mu ja režala i v obraz, ae j« vi kUal. Smehljal aa Ja tudi potem, ka »o ga karablnjerji odvadil 11 dvorane. Njegova ljubica Marguerita Blaha, avatrijaka plesalka, Ja bila obaojena na trldeaet lat zapora. Bila Ja v solzah vea čaa obravnave, toda obaodbo Ja špra-Jela pogumno. Poleg BovonUa In njegove ljubice ao bili obaojenl na trldeaet lat vaak Pletro Mllonl, Ar-ailo Belonl, Carlo Bnza, Fau-atlno Sandri tn Luifi Delfini. Zdravnik ln blvil vojni vataran Mario Germani tar Ouldo Maa-zoehe ata bila obaojena na deaat lat zapora vzak. Caaoplal ao ainoči izšli v po-aabnlh Izdajah, orkeatri zo Igrali fašistično himno, množica, ki ae Ja zbrala pred godnim poslopjem, pa Ja navdušeno vzklikala, ko Je bila obsodba raaglašsna. Odganjanje kitajskih rudarjev ftangaj, Kitajska. — lz provinca Tltntalen porošajo, da aa ja na bo^iimn premogovnem polju Kalpingu uprlo 40,000 rudarjev, ko Jih Ja Kallanaka rudniška družba hotela ociganltl za letni bonua. Nad rudarja zo bile poslane vojsftts Č«U. V spopadu mad rudarji In vojaštvom Ja bilo raajanih vsč delavcev, vendar ao pa po tridnevni atavki rudarji saMigall* Pomen tega incidenta za A-meričane Je v tam, da Ja Kal-lansko družbo pomagal I. 10 lt organizirati predsednik Hoover, ki ja bil ttsts leta promotar in Apekulant ns Dakijem vztoku. s pomočjo svojih angleških biz-nlških hajdukov Ja Hoover potom U družba oclganll bivšega lorda Chang Chen4faoJa, ki Ja do bokasraks vaUje laatoval ta rudnike. Duhoven Csi bo vadil Plttaburgh. Pa. Duhoven Co%, ki Ja zadnjo almo organiziral pohod brezposelnih v Wsshlngton, bo vodil prsdssd-nlško kampanjo — po zraku, z aeroplanom. On Ja kandidat za preeadnika "Jobleaa party", ki bo imela avojo konvencijo v St. Loulsu v začetku avguata. k ■ PETEK. 17. JUNIJA. iipifur PROSVETA betcu, k kritiko/ Vesti iz Jugoslavije PETEK, 17. JUNIJA. Ctsvfeas sersttls U JagMlaviJ«.) Ljubi jasa, 29. meja 1932. "Hlapec Jernej" na DslavHkem s odrt Te dni je »bor igralcev ln i-gralk Delavskem odra ljubljanske "Svobode" nastopil v opernem gledališču t uprizoritvijo rankarje-vega "Hlapca Jerneja", v priredbi in režiji Ferda Dela-ka. Fendo Delak je prepotoval uAnja leta razna evropaka mesta ter ae povsod zanimal za te-aterako življenje. Zelo ga J« nimal tudi takozvani "šprehkorV recitadjakl »bor, ki jo pHM ii Rusije in ga »daj erio gojilo v Nemčiji in Avstriji, kjer so napravili iz prvotnega samo-dekla-macijskega zbora, kjer je muzi-ka besede vae, tesšereko zadevo, ki se poslužuje vseh oderakih e-fektov: svetlobe, gibanja, igre, kulis K*. Ko se je letos Mak vrnil v Slovenijo, jo takoj prt delavskem odrti naitiKttral nekaj pesmi v govornem »boru ter je zbor nastopil s njimi na delavskoi>ro-svetnih večerih. Nato pa se je lotil zborovsko dramatizacije Cankarjevega "Hlapca Jerneja". Izhajajoč iz prepričanja in težnje, pokazati v JorneJevi oeebi simbol pravice terjajočega delavskega razreda, je sa Jernejem postavil na oder abor moških in žensk, delavcev in delavk, ki velik del Jemejevega teksta govori hkrati z Jernejem. Tako je odrsko zelo dobro rešil scene z Jernejevimi daljšimi govori, ki bi iz ust solista-Jeri\ej8 ne učinkovali tako modno. Njih. dekla-matoriftnost je prišla povsem do veljave in drugače teh mest sploh ne bi bilo lahko uprizoriti. Zal, da je zaradi zborovske dramatizacije moral režiser izgubiti več lepih scen, ki bi uprizoritvi dajale pečat popolnosti. Nastopali so sami delavci in delavke. Občudovanja vredno je bilo njih slotao govorjenje v zboru hi marsikdo od njih je bil kot igralec zase in prav zaradi tega je tvoril pravega človeka iz m notice. Zakaj množica ni eno- nim le člana zbora Isopa: ves čato je bil del zbora in vendar je res čas igral tudi svojo, posameznikovo vlogo.) Jerneja je igral in govoril tobačni delavec Polde Demšar, kakor bi trgal ia samega sebe. (Igralci ao nastopali brez mask: po naturi ao Jerneji.) Gosposko (ISitarja, župana, sodnika, župnika) je igral igra-lec Boris Božič s talentom. Predstava se je vršila v velikem opernem gledališču. Mislim, da je bilo v njem malokdaj toliko in tako navdušene publike kot tokrat. Hlapci Jerneji so govorili z odra besede vse te delavske publike, ki je ploskala in cepetala z nogami, da se je teater kar tresel. Bil je velik uspeh, ki »o ga priznali vsi poročevalci ljubljanskih listov. Manifestacije Jemejevim besedam so bile kot demonstracije. (Omeniti je treba z veliko pohvalo tudi zelo posrečene diapozitive, ki ao uvajale gledalce v vsako sceno. Narisal jih je Ljubo Ravnikar.) Poleg Golouhov« "Krka" pred nekaj leti je bil U večer najlepši uspeli Delavskega odra, ki mu je treba k njemu kar čestitati! 'Vcinljeva "Turandot" v ljubljanski operi "Turandot" se imenuje poslednja opera slavnega ltalijanake- na trgu, ki pričakuje, da odiene-jo na morišče perzijskega princa, ki ni rešil vprašanj. V gneči sta tudi bivši tataraki kralj Ti-mur in sužnja Liu. Gneča podere Timurja na tla, nakar prosi Liu pomoči. Priskoči jima na pomoč nepoznani princ Kalaf, ki apoana v Timurju svojega Očeta. A ostati morata neznana. Krvnikov! pomočniki privedejo perzijskega prinea in ga vedejo na raorlšče. Kalaf hoče prekleti kruto Turandot, a ko jo zagleda, lepotico, ae vea prevzet od njene lepote prijavi, da hoče reševati njene tri uganke. In Kalaf jih res tudi reši, toda Turandot prosi očeta, naj je ne de temu tujcu. Kalaf pa izjavi Turandot« da gre prostovoljno v smrt, Če u-gane njegovo ime. Cesar in vse ljudstvo je ie sito krvi in smrti ter prosi, naj Kalaf nikar ne izr da svojega imena. Turandotini birič! pa vlovijo Timurja in Liu ter ju mučijo, da bi izdala Ka-latfovo ime. Liu se reši muk tem, da si sama zabode krvnikov nož v prsi in u>nre. Med Turandot in Kal&fom pride do odkritosti : Turandot mu prizna, da ga ljubi, nakar Kalaf izda njej svoje ime. Turandoit javi cesarju, da ve zdaj za njegovo ime, ki se glasi: Ljubezen. In srečen konec e objemom. Turandot zahteva velik aparat, od pevcev vse, kar premorejo. V naslovni vlogi gostuje zagrebška ot>erna primadona Kunčeva z močnim sopranom, ki nima primere v državi, v vlogi sušnje Liu nastopa naša ljubljanska primadona sopranistka Gjungjenac-Gavefflova. O njenem petju in njeni igri ne moreš pisati, prečudežno je. Treba jo je poslušati. Princa Kalafa poje zelo dobro tenorist Ivič, ki pa kot Hrvat izgovarja slovenski tekst zelo slabo in tudi igra zelo začetniško. (Gavellova tudi ni Slovenska, a izgovarja tekst tako lepo in pravilno, da bi bila lahko vzgled slovenskim pevcem in pevkam!) Kralja Timurja poje basist Rumpelj, cesarja Alto-na Golovin. Muzikalno je naštudiral in vodil predstavo dirigent Neffat, naš mojater za italijansko opere. Pevce in orkester je vodil z občudovanja vredno sigurnostjo. Turandot je bila vaekakor najpomembnejša operna premijora v tej sesoni in tudi najbolj u-bpela. OaUla bo vsekakor trajno n* našem repertoarju. Umrli ao: v Zgornji Šiški Marija Pirnat, posestnica, v Mariboru $64etni poštni kontrolor v pokoju Josip Doleček, starosta mariborskih Cehov, v Mariboru 87-letni bivši avstrijski minister Emil Goedl, v Valvazorjevi ulici v Mariboru je zadela kap 12* letno Joftefo Rračko iz Pobrež-ja, na Plešivici posestnik Franc Novak, v Ljubljani državni u-pokojenec Karel Bedina. mmu ""ja opera slavnega ltalljanake- u p^ opravi komponista Giacoma Puccini |kftXjrr Takturo c ja. Se preden jo je popolnoma dokončal, je umrl. Zadnjo sliko j< po Puccinijevih beležkah do-vrAil njegov prijatelj komponist. (*pera je koj ob premijeri uspe-sprejeli so jo tudi drugi veliki operni odri v svoj stalni re-l*rtoar in pred mesecem dni se J<* vršila njena premijora tudi v Ijubljanaki operi. Tekat opere ata napisala stalna dva Puccinijeva libretista in "ker po Gozaljevi igri o kitajski prinoeai Turandot. Vaebina je ns kratko taka-le: kitajaki ce-*ar Alton ima hčer kraaotico Turandot, ki pa bo vzela za moža tistega, ki reši troje, od nje stavljenih vprašanj. Kdor ae Prijavi, a vprašanj ne reši, laguni glavo. Mnogo ae jih je fte pri-javilo, a nihče od njih ni rešil ' irašanj. Rabi j i ao jim odbili riare ter nataknili na drogove na mestnem obzidju. Prvo dejanj« nam kaše ljudsko Krivično obdolže« tihotapiva 'V obgraničnih krajih iščejo o-rožniki vtihotapljeno blago. Pri kršmarju Valentinu Oostiši v Ornem vrhu nad Idrijo ao dobili večjo količino kave. Hitro je bil ovaden, da ima kavo tuje prove-nijence, daal Je dopovedoval o-rožnikom, da je je kupil v Idri-v Gorici je po-onega idrijskega trgovca, na kar Je bil oproščen obtožbe. Nepotrebnih stroškov pa je cel kup. Fašlatovska propaganda V poslednjem času se fašistični režim mnogo trudi, da bi čim bolj populariziral svoje ideje in s njimi prekvasii vse italijansko ljudstvo. Generalni tajnik stranke Starace je sprožil misel, da bi se fašistična propaganda organizirala in sistematično raz-predla po vsej državi. Res je režim sprejel ta njegov predlog Ln stavil novemu propagandnemu aparatu na razpolago tudi vaa potrebna sredstva. Vodstvo pro« pagande je prevzel sam Starace. Imenoval je celo vrsto propaga-torjev, ki so večinoma poalanci» senatorji, vaeučiliški profesorji, seveda sami zagrizeni fašisti. Razdelil jih je v skupine, ki prirejajo sedaj vsako nedeljo niz zborovanj. Fašistične organizacije v posameznih večjih krajih in njih okolici, kjer se vrši kako tako zborovanje imajo stalno nalogo, da "pripravljajo teren." To svoje delo opravijo po starih skvadristovskih tradicijah tako temeljito, da se ponekod zares zbere množica ljudi, da poeluša fašistične prepovedi. Fašisti pravijo o avoji propagandi to-le: Katoliška cerkev je od vsega početka organizirala svojo propagando v obliki pridig |n govorov v misijonskem delu itd. Njena 2000-letna propaganda ji je pripomogla, da se Je tako afirmirala in vkoreninila v svetovnem vesoljstvu. Taka propaganda, ki posreduje neposreden stik med cerkvijo in maso, je. glavno orožje, a katerim si je priborila svojo moč. Takšna pro. paganda je potrebna tudi fašistični ideologiji, ki mora prepojiti vso miselnost italijanske na-cije. Neposredni stik med režimom in maso je zahteval lani v oktobru tudi Mussilini, ko je pro« glasil geslo: pohod med ljudstvo. Propagandna zborpvanja r vršijo že šesto nedeljo. Tudi v Julijski Krajini jih je bila ž* cela vrsta. Poslednjo nedeljo ap 1-meli takšna zborovanja v Gra-dežu, v Postojni, v Tržiču in sosednjem furlanskem Pieriau, v Dornbergu, Toma ju in Divači. V Gradežu in Postojni ie govoril poslanec Caprino, v Tržiču in Pierisu "poAtairec tilaitataha, V ostalih treh kraških centrih pa prof. Frilli. Govorili so predvsem o gospodarski krizi, o fašistični politiki in o odnosu med fašizmom in katoliško cerkvijo. Goriški fašistični škofijski u< pravitelj Giovanni Slrotti, ki je s svojimi fašističnimi nastopi izpodrinil nadškofa, Slovenci Se-deja, ki je kmalu rtfcto umrl — ta nekdanji Sirotič si zdaj.Jrilno prizadeva, da se izksže za vrednega, da postane škof. prikupiti se hoče fašistom in Vatikanu. Na vso moč širi Katoliško akcijo ter je ustanovil rasna društva, ki naj to Katoliško akcijo, ki se imenuje italijanska, raašl-ri med goriško prebivalstvo; Pri tem ga vneto podpira goriški far Šisem s svojo oblastjo in s svojimi sgenti. Ta Italijanska kato-liška akcija bo imela precej zaslug za poitalijsnčevanje goriških Slovencev. Sirotti pa bo svoj ugled pri fašistih Ae dvignil In -AfVitiek fašistov ga utegne Vatikan res imenovati za škofa, da-si bi morali škofa izbrati višji duhovniki sami. Američan v viaku — Sprevodnik, opozorite me na postajo Poljane, kjer izstopim! — Ste jo že prespali, gospod! — In vi m« niste zbuditi! Koliko bo pa stalo, da me zapslje-te takOjTnpiaJ T litaMcioMU h Straši Rusije V slučaju napada ko delavstvo nastopilo proti Japonski. Pri-prav« aa bojkot Curih, fiviea. J? Ekaekutiv* Delavske in socialistične in ter iacionale je na avoji zadnji seji sprejela resolucijo sa aktiven boj proti Japonski v slučaju, da izzove vojno z Rusijo. Napad na aovjete, pravi resolucija, bi bila Igra v roke koiltrarevolucionar jem ne samo- V Rusiji, sm-pak šlroars^fa. ^ V slučaju, da Japomtka ne preneha-z mlHtariatičnimi pripravami proti Rusiji, se bo ao-pisiistična lnternacionala Obrnila na strokovno Internacionalo za skupen nastop proti njiv Kot predvidevano v resoluciji bi ta akcija pomenila boj pretit produkciji in pošiljanju »treHva in orožja na Japoneko. Socialne demokrate v Ruaijl pa opominja na svojo berlinsko resolucijo, da v slučaju napada prenehajo z bojem proti boljše-viškemu režimu in branijo Rusijo pred zunanjimi napadalci. CarkMfct zidovi udarili ' • aadjerejee »« 1 Portland, Qre. — Sadjerejci na zapadni obali, predvsem v Waahingtonu in Oregonu, vedno bolj občutijo zle poaledloe carinske vojno, ki je dislokiraia mednarodno ' trgovino bolj kaj drugega. " < Prejšnja leta jo mednarodni trg m washington»ka in oregon-ska jaboljka stalno naraščal, ravno tako tudi sa konzervirane ribe. Odka« pa jo naatala trgovinska vojna, jo sadjarejaka in ribolovska industrija močno prizadeta. Trg a Kanado in tudi z Evropo je skoraj odpadal, vanj letos tako kaže. Posledice blaznega ejconomokega nacionalizma, ki ae odraža v carinskih vojnah, trpe končno producentl. Italijansko vino ss spremenilo v vode • • Washington, D. C., 16. jun. V palači italijanskega poslaništva je včsritf'Vladalo veliko ros. burjenje, ko se je dognalo, ds ae v doapeiih soiih is Itatljs, v katerih bi moralo biti pristno vi no, nahaja morska voda. Nobenega »dvoma ril, da so bili sodi napolnjeni s vinom, ko so zspustili solnčno Italijo, tods nobenega dvoma tudi'ni, da je pijača spremenila v slano morako vodojfce je prišla v palačo italijanskega poslanika No-bile de Martina. Sedaj ugibajo In poizvedujejo, kdo jo napravil ta "čudež /'/ vendar uganka Še ni in najbrž no bo rešena. Gl&aovi is naselbin -- ' Ae malo pojasnila Duhl, Minn.—Ker sem že o-menfl, ds je rojak, ki kandidira za okrajnega komisarja v 7. dls-triktu, sposobfiLza ta urad, nsj še dodsm, (fn je tudi poštenjak od nog do j|lav*. Obenem ps Želim dstl malo odgovore "Volti cu Is Chtshstma," ki Je plaal dopis v Prosvetl z dne 8. junija, češ, ds bi bilo dobre, č# se M mi o kandidata prej informlrsll. Povem piscu dotičnegs doptss, ds ss nsj sam sesnsn! s ksndl-d s lom J. W, Paslohsm, ker gs tudi skoro gotovo posns. On je naš rojak, vreden nsie pomočil in ssupsnjs. Vsled tsgs pripo-ročsm, ds jugoalovsnslii voUleii volijo ss Pssichs dne 90, junijs n(h volltvsh. ItJHrii. pri primsrnl I Al IHPO Bivši vojaki v Dstroltu ablrsjo tovariše ss potovanje v Waahingten» .T"" ............ 11 ■ ,, -1 ■ —----—...................... rt "" ------ --------- *■» ' ~7f "■"• * '"-,S."r"* Moški kot močni in šiUd spol Pri vseh narodih sveta -r rasen pri nekaterih preprostih in zaostalih poglavar družine. Ce obračamo globus na vse strani, vidimo po-iato sliko: L' eUt c'eat l1 homme. (Država je mož.) Kljub rasnim Ženaklm emancipacijam zadnjih desetletij Ima mož že aaradl aamo spolne eksistence prednost pred žensko, V gledališču človeškega živijo-nja sedi mož nedvomno na sprednjih prostorih. Ce jo poročen, podedujejo otroci njegov rod, ksjtl njegov bežni prltfp* vek sa zaploditev se pač coni mnogo, mnogo višja kot večms-sečno breme ženske. Na drugi strani pa mu isvsnzakonsko zavajanje tonske v sramoto ne nalaga nobenih obveznosti. Ne-zakonski otrok, oni še vedno sepojasnjeni problem, mora v državi, kjer ao ustvarili sskone možje, zaradi ponižanja dobiti tms matere. Zakone so ustvarili moški aa moške; zato je Jaano, da povsod podpirajo moške pozicije. Tegs dejstvs ne omsje niti ono mslo razpoloženja mod n terimi moškimi, da vodi ta pot v pogubo, niti okoliščina, da so 40 ženske pričele bolj udojstvo-vsti v športu, zahtevati enakopravnost pri volltvsh in švobod- no izbirati poklice. •. Razen zakonov ao moški po svojih željah, nagonih ln mukah nehote izoblikovali tudi vzor ženske, ki se jim sdt najbolj po-Šeljiva. Odtod ifvlrs, ds ims v deželah s moško premočjo prednost mlada Ženslqi. Kjer je mnogo povpraša vanj s, je tudi mnogo ponudb. Nikjer nI ocena dosegljivega in prodajnega ženskega materiala tako stvarna in na zunaj tako nedolžna kot v Cllu. V čilski prestolnici Hantiagu je dnevno med 12. in 1. uro velika promenada. Dosno ln levo stojo v gostih vrstah gospodje, Sredi tega špa-llrja se sprehajajo v parih dame iz družbe ki so v teh krajih prikupne kot malokje — ln razkazujejo avoje nove klobuke ih obleke. Moški, ki zvedavo spremljajo ta sprevod, oberejo vsako poašbej; kritika moškega sveta Je seveda najpodrobnejšs In popolnoma izčrpna. Dame, ki Je tamkaj ftiso bile deležne, so užaljene. Ker vr tudi vlada, ksJ Je dolžna upravičenim zahtevam moškega dela naroda, js poskr-ttta,4a se avtomobilski promet v času te važne Jsvne produkcije vrši po drugih ulicah. ' Kratka In bežna življenjska vsebins latinskoamerttke ženske JS žslja, da bi bila mlada fn bi ugajala mošt t Ženaka, ki po letih dobi nekoliko bolj oble obli-Je mošfke, sploh ns gre več na ulioo. Emancipirana evropska in severnoameriška Ženska pa hoče ostati vodno mlada. Da bi uga-jsls moškemu očesu, si ds morda še a 65 Isti barvati laae, s operacijami omehčati kožo in —■« če nI drugače — nalepiti tudi sspeljivo dolge trepalnice, s katerimi lahko is vedno tožno In pogleda za to dknes s moškim, akoraj no- drsšsstno Ženski so izproano nujhostjo odrekli pra-vlco, da bi ai smela postarati udobno. Naklon j slo, v katerem so včssi praHedale babice, je t»-ginllo, namesto njega pa kraljuje divji ortiVpodi^nl konj zaradi tr—faji, ** | Ta, sa ni ska želja, ros ti ugsj doka«, kako a/em žlvljeri, zakoni, tsm^ čase značilna žen ŠS v visoki »ta-emu, je samo odloča o današ-moški ns samo s celo s posebnimi muhami avoJš|t spola. Tega dejrtys —• vobčo visto — ne sprem^ija niti okolžčina, ds sts v nekaterih poklicih obs spola enakopravna, niti clnicem, s katerim a% današnja mladina vdaja spolnemu ilvljenjo. V resnici jo Is f^ož tisti, ki prisostvuje slavnostnemu *nsatopu žensk, ko kažejo svoje čare. Dsa! mlada TurklnJft no sedi več v haremu, temvsž potoujo a palicami za 1 igranja go marišklh čsvl}fli is Tu Ciper, dssi rJo^ fs v s-irčlje na krščanske PPPMBRMlaBiiBPI mladenke 1s tIHJe In 2ldlnjs be. lljo svojo košo ln ss učijo šofi-rsti in dasi Kitajk In Jsponk ne veseli reč, da bi si pohsbils no-gs, timveč raj še g naočniki nosu oblakujsjo'visoko šole ljsle moško delo in ss tudi ai-navzele vseh moških običajev. V prejšnjih kraljeatvih v Libiji, Egiptu in Indiji ao ženske vladale tisočletja. Ženske teh časov in takšnsga kova so bile drugačne kot današnje: matere in amasonko obenem. Cslo Indijanci v Južni Amerik) pripovedujejo o deželi, kjer ao šenake ls asm In tja — zaradi zaroda — dovoljevale moškim v bližino. Sinove ao vrnilo očetom, hčere pa ao obdržale. 8eveda so blls tudi močne ln zelo bojevite. Kalco pa je bilo v takšnih o-kolnoatih moškemu? Po ustnem izročilu sta tamkaj Oba spola enostavno izmenjala norme. Pravtako kot so v drŽavah, kjer gospodarijo moški, ' zašeljsnu mlado šenake, ao bili v državi s žensko vlado kot lepotni ldsali oboževani mladeniči. Rogati narodi so pri tem povečali mnogo posornoat! modi In toleani kulturi. Moški ao bili zelo negovani, nosili so kod rs ne lsse in nakit In ao morsll posebej čistiti nohte In zobe. V Lstukl js nosil moški tako umetno frHraro> da Js trajalo 10 let, predsn je bila dovrialft Ktr js bil moški psslvni del, ki gs Js večinoma starejša Ženska posvals ns poroko, ae js moral obratno kot slosr — tudi llšpstl. v Razumljivo *Js, ds Js bil kot šibkejši spol tudi finančno popolnoma odvisen od ženske. Cesto as Js moral fctltl hišnih poslov — kuhanja in čuvanja otrok — pri Čemer ps Je moral biti vedno lsp in mlad. Ts nsloga Je bila takrat aa moške prav tako težka kot Je danes aa marsikatero žsnsko. Obratno kolo emancipacijo Js naišlo tudi v državah a žsnsko vla-in ooi dasi so nekatere Irnke v Indu- F strlalls(rant<"Atrlkl odvrgle o-broče v nosovih In ns vlsčejo vsš uhljev doli d* ramen, Je resnica o ženskih paradkh pred moškim samo ena, , Zgocftvlnš je poznšts ns vseh cellnsh tudi dežele a len-sko premočjo^ Ns samo nekste-ra preproatrlrtdijanska plemena v Severni Ameriki, ki ao a veseljem IrtlVala na pol gnlio konjsko mrMVIno, aH nekaj Jut-noamerlških' tbtov, ki so n. pr »■i .rfi J* Hevjetakl roditelji v Raaljl et ogledajeje laaaal pohod aave delsvsfce ml delavci Mož aa kviri. ki si zakriva aH. )e svetavas aasnl pisatelj Mškštm Cart^l ■jsfa VerešUov, vodja rdeče Umrlega soi Jen, apirtst^ bilo nekaj do. Znano! skam tudi i ln pa tudi ns ob Si lika* če js bil re* |oer ps skuhali, Je ia pod ženako vls-1, ds so služili žen vllnl sfrlžkl črnci Jo IruRurns pleme-kem morju, In dijci, Kitajci, Rglpčanl In celo prelilvalci starega Peruja (nkss V teh krajih js odločsls pra vies maU*re, Vloga moškega pri zaploditvl aoilalno nI Imela po-meni. Odločilen je bil Isvor po materi in, otrok Je podedovsl stopnjo In rod po msUri; ti na rodi niso posušil sentimentalnosti in so kmlko mslo ugotovili samo rojstvo novega človeka Pravico matere so smstrsll zs naravno prarvieo, češ da je mati sama noslteMtea rodu. Premično ali nepremično premoženje po materi ao podedovale samo hčere. V rodovniku so nsvsjsll samo materemater; razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom v teh rssmerah seveds al bilo. Tako je bilo na Kitajskem do tretje dinaatlj« In v stari Arabiji, dokler ss je nI polastil Mohamed. Zgodovinski viri Osvajajo, da je grški sfodovlaar He-rodot v ft. stoletju pr. ICr. prepotoval ves lakrst znsnl svet In msrsikje našsi prilike neverjetno Čudne, kjer so lanske oprav- tako daleč, ds so uživali 'večni samci1 enake neprijetnosti kot sedanje "stare device". Ta vbga Js sa dsnašnjs čase prav aa prav težko umljlva. Daal Jo smel Imeti moški v Egiptu dve obleki, ženska pa le eno, se moški v Ivttriji na ulici sploh niso upali dotikati samega ssbs, ker je bilo nevarno, poglavje Pripoveduje se, da je nekoč živel zamorec, ki je prostovoljno butnil s palcem na nogi ob trd predmet, ker mu je bilo prijetno, ko ao pozneje bolečine ponehavale. Prav po tem načelu je Peter v jetniškl bolnici preživel srečne dni. Imel je mehko posteljo, dovolj hrane in ni mu bilo treba opravljati nikakega dela. Polagoma so se mu zdravili prsti in zapestje. Dnevno se je zredil za pol funta (er pričel opazovati okolico. Njegov podjeten duh ni miroval. Poizvedel Je, kaj mu Je storiti, da bo čim dalje užival prijetne ugodnosti ter skušal pridobiti še druge udobnosti, s čimer zadobi Življenje žele pravo vrednost. Sef bolnice je bil starejši mož z imenom Doobman. To mesto je prejel, ker je bil njegov stric državni svetnik. Ze šest let je oprav. Ijal to funkcijo in je v tej dobi skoro toliko' pridobil na svoji teži kakor Peter. Njegova obilaost je bila že tolika, da se je kaj nerad prefnsknil s svojega naslsnjsča. Peter je to opazil in izrabil v svojo korist. Izkszovsl se je uslužnega, da bi ae s tem prikupil. Gospod Doobman je bil udan strasti: nosljal je. Da pa radi tega ne bi izgubil na svojem ugledu,* ni hotel, da bi se to rszvedelo. Vsled tega je vedno čakal, da so mu vsi obrnili hrbet in tedaj si je privoščil ščepec tobaka. Peter je to opazil ter mu v določenih presledkih uljudno obračal hrbet. vss se je v bolnici udajalo različnim strs-stem, s dolžnost gospods Doobmsna je bila, da jih čimbolj omeji. Aed stanovalce v bolnici so poleg nastavljencev prištevali tudi mnogo jetnikov, kateri so imeli dovolj densrjs in so si s pomočjo tegs lshko privoščili msrsikatero prijetnost. Zshtevsll so tobak, viski, kokain, mnogi pa so zshtevsll, ds zs svoj densr opravljajo rszne umazane stvari . . . Pripravljeni so bili žrtvovsti vse svoje prihranke v zadovoljitev svojih željs. Nastavljsnci bolnice so bili politični ursdniki, ki se v trgovskem svetu niso mogli obdržstl na površju in so ensko Petru iskali le lahke zaposlitve. Vsi so bili podkupljivi ter pripravljeni podmltiti tudi Petra, da ukani gospoda Doobmsna. Gospod pa je dovoljeval Petru razne predpravice, posebno še, kadar mu je preskrbel tajne informacije. V takih raimerah je bilo spretnežu kaj lahko pridobiti si malo premoženje. .(Dalje prihodnji*.) Branko Sodnik: ^ . S TEBOJ POJDEM Ns vem več, kako Js bilo takrat v Parizu. Caelh zalivi Is v meni spomin, moten, zsme-glen, le ze tranutak, ln se izgubi, da ga ne morem več priklicati. Tako Je vselej, če pride človek v vrtinec, ki gs potegne vsss in bruhne is eebe, ko se ga naveliča. "Jetična Madona" smo ji pra-vUl. Bog ve, kdo jI je dal prvi to ime. Mords je komu prillo na jezik, ko smo pijsni sedeli v baru in ss nam je is kota smejala. Kakor mlada mačica je bila. Ce sl pomahnil s roko, je prišle k tebi in ti sedla v naročje: "Kaj js fsnt 7" Ovlls se ti je okoli vrstu. Ce Je bila v kotu, U Je le poljubila. Zaredl nje smo hodili v tisti bar. Vsek drugi, tretji večer. Do konce smo ostali tam. Ko ss je sune) le avetlikal dan, smo jo spremili do doma in čs-sih kateri la naprej. Nekoč nisem dobil znancev in sam sem krenil v her. Ponedeljek Je bil. Teko pueto, praino. ds mi Je bilo skorsj tal, ko m*m prišel po stopnicah in ae segle-del v prstne mize Obrniti M>m ss Is bolet tedsj pa aem jo ta-gledal kako Je eemrvala v kotu. KrsnU sem k njej. "Kaj Je novega, Lulie?" ' Lulza JI Je bilo Ime. "Sedi, povem ti," se je ne-smehnils. . Naročil sem steklenico vins In dve Čsil. Po stsrl nsvsdl ml je sedla v naročje. "Kaj mi bol lepega povedala, Lulza?" "Kaj bi ti lepega povedala? 8sJ nič ne vem. Same stare reči. Tisočkrat si jih ie čul. Vse je tikala. Čutil sem mehke prste, ki so se mi igrali na rami. Z drugo roko si jo podprls glavo, da mi Je gledala v obraz. "Kaj naj ti povem? Reci in govorila bom." "O sebi mi kaj povej, Lulsa." "O sebi?" Glas jI Je zadrhtel. "Zakaj bi to rad?" "Sam ne vem. Kdo drugI bi rekel, da ga zanima. Pri meni je drugače. Res, aam ne vem." "Poglej! Vsa dekleta, kakor jaz, jMivedo etiake igodbe. Pridejo v meato. Dobro plešejo, morda so tudi lepa. Dokler Je denar, ae uče, potem morajo pogledati ta kruhom. Najdejo ga po barih in Um ae xačne II vi jen je, kakor je moje. In konec ... konec .. "Ne govori o koncu, Luizs. Konec je povsod enak. Pri vseh ljudeh. U da pri nekaterih prej pride . . "Ssj to je rsvno .. . kdaj pri-de . . Pobealla Je glavo In roka ji je omahnile. Kakšna al danea. IajIui. Kaj U jer "Nič. Ali pa vse. Kadar je prazno, sem vselej taka. Ne morem pomagati. Tudi v meni je vse prszno. Zebe me, v srce me sebe. Prsv je, ds si nocoj pri Isl," je rekls po krstkem pre-molku. Na drugem koncu je Igrsls godbs. Toliko, ds sva jo čuls. "Ali bi plesala. Luiza? Morda bi te to razvedrilo?" "Ne, trudna sem. Zmeraj sem trudna, kadar je tako. Kakor bi Ini bile noge is svinca." Nisem vede!, kaj naj ji rečem. Nalil sem jI čelo do vrha In jo potisnil prednjo. "Daj, pij!" Naglo me Je pogledela ln izpila na dušek. Da, opiti bi ss morsla, fant. Potem bi bilo morda bolje . , Se nikdar nisem poskusils . . "Ne, ne bi bilo bolje, Luiia. Nasloni ee name, Luiza, zasanjaj! Tudi jas bi rad sanjal. Tak večer Je danes, taka bo mJI t, noc. Tesno ss me je oklenile. "Dej, poljubi me. Po polju bih najlaglje aanjam." ' Preden aem jI mogel ustreči, me ja sama poljubila. "In idaj sanjariva!" Povej ml, odkod pl. "Od daleč, Luisa. Nikdar ftr, nisi bils Um in nikdsr ne boU. Pri nsa nI takih hiš. ki bi lile med oblake. Samo naša 'gore so Uko predrzne." "Ali so lepe vaša gore T MUp« sa Solne« Je ne njih In veter. ki tl biče prša. IVi vaa je dim. ki tlači, ubije. AH si le Maj videla gore, Lulsa?"* "Ne, nisem jih. Prt nas jih ni " "ln travnike? Ali si jih «e videla?" "Ds, nekoč sem jih videle. Lepi so ... Ce bi bils nocoj na njih! V travo bi legla in se oko-paU v mesečini: In ti bi morsl biti pri meni, fsnt. Ds, nekoč je bilo lepo, lepo . . /' "Vidiš, Luiza, še mesec dni i nI šel bom tja, domov. Lepše je kakor pri vas." « "S teboj pojdem, krat vzkliknila. "Tam ti zdravje. Pri nas ga ni. Čutim, da me dim razjeda. Časih pokašljujem. Nisem ti hotela prej povedati, morda me ne bi bil hotel poljubiti." "Vseeno bi te bil poljubil, Luiza. Tudi zdajle te bom, da boš videU. Ne bojim se bolezni. Naj se me lotil Pri nas jo ozdravim." "S teboj pojdem, fant," je ponovila, kakor bi bila preslišala moje besede. "Zdravja pojdem iskst... Ali ne?" Zsmišljeno sem pogledal predse. Plašno se me je oklenila, kakor mačica, ki jo pes preganja. "Zdravja pojdem Iskat . . , zdravja ... ali me čuješ, fant? Ali me Čuješ. Zdravja, zdravja!" In mesec dni je potekel. Ne vem, kaj je bilo, da nisem nikdar več prišel v tisti bar. Šele na dan slovesa sem krenil s prijatelji tja. Luize ni bilo več. "Kam je šla?" sem vprašal hjeno naslednico. Bolna je ... Leži ... H koncu gre z njo. Včeraj sem bila pri njej. Morda preživi še nekaj dni . . . morda . . . Taka je zgodba o Luizi, je-tlčnl Madoni, ki je iskala sdrav "Zaradi mene ne hodi, Mare/' "Zaradi doma moram, duša!" je odvrnil/ "Manj sem ti kakor dom?" ga je očitaje vprašala. ■"Ne, več si mi, dosti več," je dejsl in jo stisnil k sebi. Branko Hodnik: Mrak je padal na morje. V poslednjih refleksih krvavih oblakov je drhtelo morje. Samotne jadrnice so se vračale v pristan. "Mare, Mare!" Samotno odmeva glas med skalami: "Mare, Mare!" 8Urka blodi ob morju, kliče, išče. "Mare, MJtsl" Potem se vrne proti koči. Po-bešene glave, težkih korakov. Nekaj otrok se podi za njo. "Ali ste ga arečali? Kje je m