Ljubljana, sobota, 10. decembra 1955 Leto XXI. Stev. 287 glavni in odgovorni UREDNIK Ivan Šinkovec UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen Petka II Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI ctJUCUKG* PR AYI CA 1. DEMOS »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 // MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK EN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Edvard Kardelj zamenjuje predsednika republike Beograd, 9. dec. (Tanjug). Predsednika republika Josipa Broza da bo med njegovo odsotnostjo zaradi obiska v Etiopiji in Egiptu nadomeščal podpredsednik Zvez-^ega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Madžarske oblasti izpustile pripadnike naše manjšine Madžarske oblasti so te dni “Pustile pripadnike jugoslovanske narodne manjšine iz vasi t>°regyi Deska pri Segedinu. nrl?r,°Čali smo že-.da so bili le-ti v«. — kratkim aretirani, češ da so igrala učinkovito vlogo v teko-oaelovali pri aretaciji znanih - - - ..... kolaboracionistov nemških naci-°v. (Jugopress) Nov etiopski veleposlanik v Jugoslaviji Za prvega etiopskega velepo-^nika v Jugoslaviji je imeno- Danes se sestane Varnostni svet ki bo proučil vprašanje sprejema 18 novih članov v ZN New York, 9. dec. Jutri se bo sestal Varnostni svet, ki bo po priporočilu Generalne skupščine proučil vprašanje sprejema novih članov v svetovno organizacijo. Resolucija, ki jo je sprejel posebni politični odbor v sredo in včerajšnji plenum z 52 glasovi za, 2 proti in 5 vzdržanimi, zahteva od Varnostnega sveta, naj v luči splošnega mnenja za sprejem prouči prošnje vseh 18 dežel, pri katerih ne gre za vprašanje združitve ter poroča o tem skupščini na sedanjem zasedanju. Pred dramatičnim glasovanjem se je razvila debata, v kateri se je ogromna večina sedanjih članov izrekla za načelo univerzalnosti. »Širše predstavništvo v ZN,« je rečeno v sprejetem besedilu resolucije, »bo usposobilo organizacijo, da bo čem mednarodnem položaju. Moralna moč takšne manifestacije želja skupščine je nedvomno velika in upoštevati jo bo moral vsak član Sveta. Spričo vrste potez, ki so jih storile nekatere delegacije vzporedno s to akcijo, pa so ovire na poti k univerzalnosti . _ _ _____ ZN še zmeraj velike. Ena izmed Yfh dosedanji namestnik etiop- njih je še zmeraj grožnja kuo-?kega obrambnega ministra Gabre mintanške delegacije, da bo zlo-Meskel Kiflegzi. rabila položaj samozvanega pred- Veleposlanik Kiflegzi je bil stavnika Kitajske za veto proti P°Prej poslanik v Indiji in na sprejemu novih članov, če bo to Ved.skem ter generalni direktor potrebno. °^delka zunanjega ministrstva Njen naslednji ukrep so bili 23 Ameriko. konkretni predlogi Varnostnemu Etiopski veleposlanik bo brž- svetu, naj posamez sprejme 13 3s prevzel novo službeno mesto dežel po temle vrstnem redu: S® obisku predsednika Tita v Italijo, Japonsko, Španijo, Južno Etiopiji. (Jugopress) I Korejo, Južni Vietnam, Kambo- Ali Bonn ali Pankov! izjavlja zahodnonemško ministrstvo za zunanje zadeve Bonn, 9. dec. Zahodnonemška vlada bo prekinila diplomatske stike z vsako državo, ki ima že akreditirane predstavnike v Bonnu, če bo pripoznala vlado Vzhodne Nemčije. Zahodnonemška vlada tudi ne bo upostavila diplomatskih stikov z nobeno vlado, ki je že pripoznala vzhodnonemško vlado v Pankovu. To je danes izjavil na tiskov-hi konferenci predstavnik bonn-?jiega zunanjega ministrstva. Včeraj je isto izjavil tudi mini-^ er von Brentano šefom zahod-9onemških predstavništev iz 25 ®ezel, ki so jih poklicali v Bonn 0,3 dvodnevno posvetovanje. Predstavnik ministrstva pa je Pustil danes odprto vprašanje, j*u bodo diplomatski stiki z Egiptom prekinjeni zato, ker je bil toed vladama v Kairu in Panko-^ podpisan sporazum o izmenjavi trgovinskih misij s pravico 30 opravljanja konzularnih poetov. Bonn je že pred dobrimi ujetimi dnevi odpoklical svojega veleposlanika iz Kaira. Bonnska vlada dopušča izje-uio samo glede ZSSR, ker je »če-*Ta okupacijska država, odgovorna za upostavitev državne ^hotnosti Nemčije«, vtem ko je Prečno poudarjeno, da ne pride v Poštev upostavitev diplomatskih stikov z nobeno drugo zahodnoevropsko vlado. Takšno kategorično stališče tohodnonemške vlade razlagajo z ujeno željo, da bi v prihodnje Ludger Westrik veleposlanik Bonna v Moskvi? Miinchenski radio poroča iz Bonna, da še ni dokončno določeno, ali bo državni tajnik v hiinistrstvu za gospodarstvo dr. Ludger Westrik sprejel ponudbo, huj gre v Moskvo za prvega hemškega veleposlanika. Gronchi obišče Francijo Rim, 9. dec. (Tanjug). Predsednik republike Italije Gronchi ho v prvih mesecih prihodnjega leta uradno obiskal Francijo. To Je bilo danes potrjeno v palači Chighi. Predsednik Gronchi se je odzval vabilu, ki je bilo svoj čas Naslovljeno na nekdanjega predsednika republike Einaudija. Vremenska napoved za soboto, 10. decembra Suho vreme z delno oblačnostjo. Zjutraj v kotlinah rahla megla. Temperatura ponoči od —7 do —2 stop., v Primorju 4, podnevi 4 do 8 stop. C. preprečila, da bi še katera vlada pripoznala Vzhodno Nemčijo, ker misli, da bi potem sledilo še več pripoznanj. Veleposlanik Ivekovič odpotoval v Beograd Bonn, 9. dec. (Tamjug). Jugoslovanski veleposlanik v Zahodom Nemčiji dr. Mladen Ivekovič je odpotoval sinoči v Beograd. Njegovo potovanje je, kakor sodiijo tu, v zvezi s predlogi zahodno- džo, Laos, Portugalsko, Ceylon, Jordan, Libijo, Avstrijo in Irsko. Albanijo, Mongolijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Finsko in Nepal j je izpustila iz tega predloga, čeprav so tako p« abecednem redu, kakor tudi po letih, ko so vložile prošnje, daleč pred večino teh dežel. (Finska in Nepal sta pripoznala Peking.) Cilj teh akcij je bil, da bi se začela pred Varnostnim svetom razprava o prvenstvu v proučevanju prošenj in da bi prišlo morda do glasovanja, v katerem bi bila Sovjetska zveza nekako primorana prva uporabiti vejo, da bi kuomintanškemu delegatu ne bilo treba glasovati proti resoluciji skupščine. Sovjetska delegacija je namreč napovedala, da bo privolila v sprejem novih članov, za katere se zavzemajo zahodne države, samo, če bodo le-te privolile v sprejem »njenih kandidatov«. Eden izmed glavnih ciljev sklepa skupščine o sprejemu vseh prosilcev hkrati je bil prav ta, da bi omogočili sporazum o vseh deželah, ki so vložile prošnjo. Vzlic tem spletkam se tukajšnjim opazovalcem ne zdi verjetno, da bi Varnostni svet ne upošteval zahtev 52 delegacij, ki so se odločno zavzele za sprejem vseh 18 držav in sicer na sedanjem zasedanju. Migljaj, da bo na koncu vendarle doseženo soglasje, je dala po njihovem mnenju pobuda, ki jo podpirajo ZDA, da bi se Varnostni svet sestal za zaprtimi vrati, kar bi javnim nasprotnikom sovjetskih kandidatov olajšalo, da bi glasovali zanje, ali da ne bi nasprotovali njihovemu sprejemu. V zadnjem trenutku pa je bila sprožena še ena akcija, namreč francoska zahteva, naj bi spremenili pravila skupščinske procedure. Po pobudi, ki je še niso uradno sprožili, bi vse sklepe, za katere je potrebna običajna večina, sprejemali v prihodnje, če to želita dve tretjini delegacij. Tako bi paralizirali moč velikega j števila protikolonialnih r.ovih članov. Kolikor je bilo moč zvedeti, nemške vlade o plačilu jugoslo- Francija zahteva, naj bi v tem vanskiih terjatev nasproti Zahodni smislu nudili čvrsto poroštvo, če Nemčiji, i zaradi kratkega časa do konca desetega zasedanja ne bi bilo več moč uveljaviti te spremembe takoj. Jutrišnja seja Varnostnega sveta bo zato prvi jasnejši znak končnega izhoda iz dosedanje zagate v zvezi s članstvom. Čeprav je v tem forumu zastopanih samo 11 članic, mu po Ustanovni listini pripada glavna odgovornost za pozitivni ali negativni sklep o uporabi načela univerzalnosti. Zato svetovna javnost z tem večjo nestrpnostjo pričakuje ta sestanek. J. Levi Glavno mesto Etiopije Adis Abeba URADNI OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE Jutri bo predsednik Tito stopil na tla prijateljske Etiopije V okvira jugoslovansko-etiopskih stikov bo Titov obisk nedvomno nadaljnja pobuda za medsebojno sodelovanje V nedeljo, 11. decembra bo predsednik Tito stopil v Asabi na tla prijateljske Etiopije. To bo velika manifestacija jugoslovansko-etiopskega prijateljstva, ki bo imela močan vpliv na vseh področjih sodelovanja med našima dvema deželama. Na obisk v to neodvisno afriško državo, katere minulost v marsičem spominja na zgodovino Jugoslavije, polno bojev za samostojno življenje in razvoj, prihaja ne le kot poglavar prijateljske dežele, marveč tudi kot najuglednejši borec za ideje aktivnega mednarodnega sodelovanja za ideje, ki se na svetu čedalje bolj uveljavljajo s svojimi praktičnimi uspehi in ki čedalje bolj pridobivajo na svoji moralni in politični moči. Gledan v okviru jugoslovansko-etiopskih stikov bo Titov obisk, kakor pravijo v dobro poučenih krogih, nedvomno nadaljnja pobuda za medsebojno sodelovanje, ki se v raznih oblikah razvija že zumeli tako o medsebojnem sodelovanju, kakor tudi o vrsti vprašanj mednarodne dejavnosti. V OZN je lahko Etiopija zmeraj računala na podporo Jugoslavije, kadar je šlo za obrambo njenih pravic in upravičenih zahtev. Čedalje pogostejše izmenjave delegacij so bile več kakor izraz dobre volje, ker so pripomogle k boljšemu spoznavanju in medsebojnemu zbližanju. Etiopski cesar Haile Selassie je hotel osebno spoznati Jugoslavijo in po njegovem obisku lani julija pre-šinjajo etiopsko - jugoslovanske stike nov duh in novi praktični' uspehi. Etiopci so kaj hitro spoznali, da imajo v Jugoslaviji prijatelja, deželo, ki je pripravlje- dokaj uspešno. Da so ti politični j na pomagati pri razvoju Etiopije, in gmotni pogoji sodelovanja ] pa tudi prijateljsko državo, ka-zelo ugodni, je jasno videti iz j tere politika v dejanjih sloni na upoštevamo Titove koncepcije o miroljubni koeksistenci, tedaj lahko spoznamo utemeljenost sklepov, da bo najnovejše poslanstvo poglavarja naše države pomenilo nov prispevek h krepitvi miru in zmagi idej aktivnega mednarodnega sodelovanja. V odgovoru na vprašanje časnika »Etiopian Herald« je dal predsednik Tito pomembno izjavo, ko je poudaril, »da ima afriški kontinent v mednarodn. vprašanjih čedalje važnejšo vlogo«. Stik Jugoslavije z narodi afriškega kontinenta, ki nastopajo na svetovnem torišču kot čedalje važnejši činitelj, je značilno dejstvo sedanjega mednarodnega položaja, v katerem borci za miren razvoj in neodvisnost v svoji praktični dejavnosti poglabljajo plemenita načela Združenih narodov. uspehov, doseženih v zadnjih 3 letih in pol, odkar so bili med obema deželama upostavljeni diplomatski stiki. Vzlic zemljepisni oddaljenosti so uspehi tega razmeroma kratkega obdobja zelo bodrilni. 2e v avgustu 1953 je bil sklenjen sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. Različnost družbenih sistemov Nova turška vlada Trije kandidati za Attleejev položaj Največ možnosti za zmago ima bivši finančni ministerGaitskell načelih enakopravnega sodelovanja, nevmešavanja v notranje zadeve ter spoštovanja suverenosti in neodvisnosti drugih dežel. S Titovim prihodom v Etiopijo bo zaključeno poglavje tesnih stikov in začelo se bo novo,_______ ki bo — kakor je ugotovilo več nove vlade svetovnih časnikov — Važno za ves zgodovinski razvoj in vpliv ni bila ovira, da se ne bi spora-1 na mednarodni položaj. Ponovno i obrambni minister Adnan Men- srečanje predsednika Tita in ce- | deres, minister brez listnice Dže-sarja Haile Selassia po svojem! lal Jardimdži, Džemil Bengi, Šemi pomenu presega okvire stikov j Ergin in Emin Kalafat, med dvema državama. Spričo Ankara, 9 dec. (Tanjug). — Adnan Menderes je danes predložil parlamentu naslednjo listo Ministrski predsednik in mm Trije kandidati: Morrison (desno), Gaitskell (zgoraj), Bevan (levo) London, 9. dec. (Tanjug). —'nila svoji kandidaturi, spričo če-Danes je bilo zaključeno kandi- sar Morrison ne bi imel nasprot-diranje za izvolitev novega vo- nih kandidatov. Gaitskell je to voditelja laburistične stranke. I ponudbo odklonil. Sodijo, da bi Uradno so sporočili, da so za j imel Bevan raje na položaju ta položaj kandidirali Gaitskell, I strankinega voditelja Morrisona, Morrison in Bevan. Politični j ki je že v letih in se bo bržkone opazovalci v Londonu sodijo, da | čez nekaj let umaknil iz javnega ima največ možnosti za zmago j življenja, spričo česar bi imel j na volitvah, ki bodo v prihod- i Bevan čas utrditi svoj vpliv. Iz podobnosti nazorov o vrsti mednarodnih vprašanj se mnogi nagibljejo k sklepom, da je treba bistvo tega zgodovinskega Titovega poslanstva in njegov pomen presojati predvsem s širšega, mednarodnega stališča. Titov obisk prinaša v mednarodni položaj povsem nov element, ker je to prvi primer, da obišče poglavar evropske države Etiopijo in ker je to prvi primer, da evropska dežela sodeluje v tesni povezanosti z neodvisno afjriško državo. Če gledamo na Titov obisk in njegove razgovore v Etiopiji iz te perspektive in če pravosodni minister Husein Esterik, notranji minister Ethem Menderes, zunanji minister Faud Ko-prulii, finančni minister Edin Ekmen, prosvetni Ahmed Ezer, prometni Arif Demirer, za gospodarstvo Fahretin Ulaš, za zdravstvo dr. Nazis Kerez, za monopol Nadi Hismen, za kmetijstvo Esad Budakoglu, za delo Mimtaz Tarhan, za esploatacijo Samet Agaoglu in za javna dela Muamer Cavašoglu. Kaže, da bo parlament v ponedeljek glasoval o zaupnici novi vladi. Jugoslovanski novinarji pojdejo na Kitajsko laburističnim poslancem, ki volijo novega strankinega voditelja. Lističe bo treba vrniti do srede. Istega dne bodo na sestanku laburistične parlamentarne skupine razglasili izid glasovanja. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil več glasov, kakor ostala dva. Če tega ne bodo dosegli, Beograd, 9. dec. (Tanjug.) — Dvajsetega decembra bo odpotovala na Kitajsko delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije. Jugoslovanske novinarje bo vodil direktor Tanjuga Vjekoslav Prpič. V delegaciji so še glavni urednik Borbe Miroslav Vitorovič, direktor Radia Zagreb Ivan Šibi, glavni urednik »Maffyar Szo« Laszlo Rehak, namestnik glavnega urednika »Politike« Mirko Milojko-vic, glavni urednik »Oslobodje-nja« Milorad Gajič, namestnik direktorja Radia Ljubljane Egon Tomc, direktor in glavni urednik njih dneh, bivši finančni minister | volitev Gaitskella, ki je star šele potem jih bodo glasovali drugič, gasn;ka »Pobjeda«~ Veselin Diu-Gaitskell. Volilni izidi bodo zna- 49 let, pa močno zmanjšuje takš- Pri čemer pa ne bo prišel v po- ran0vič ter publicist iz Skoplja ne Bevanove perspektive. s+“” 1 «->-■<• -- — — — Volilne lističe z imeni kandi- ni v sredo. Sinoči je Bevan predlagal Gaitskellu, naj bi skupaj umak- datov bodo do nedelje poslali 274 štev tisti kandidat, ki je na Mita Hadživasiljev. prvem glasovanju dobil najmanj Jugoslovanski novinarji se glasov. | bodo mudili na Kitajskem šest tednov. Po obisku na Kitajskem bodo delegati Vjekoslav Prpič, Miroslav Vitorovič in Ivan Šibi obiskali Burmo, kjer bodo gostje burmanske novinarske organizacije. Grotewohl pri Mao Ce Tungu Hongkong, 9. dec. (AFP). — Radio Peking poroča, da je vzhodnonemškega predsednika Otta Grotewohla danes sprejel predsednik LR Kitajske Mao Ce Tung. Skupno z Grotewohlom je Mao Ce Tunga obiskalo 10 članov vzhodnonemške delegacije. Od Kitajcev sta bila navzoča tudi podpredsednik lopublike maršal Ču De in zunanji minister Ču En La j. ODLOKI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA O SANIRANJU ZADRUG Namenska uporaba skladov je neogibna za pravilno delo zadrug Izjava A. Raosa, generalnega tajnika Glavne zadružne zveze FLRJ Beograd, 9. dec. (Tanjug). Generalni tajnik Glavne zadružne zveze Jugoslavije Ante Raos je izjavil danes na tiskovni konferenci, da so odloki Zveznega izvršnega sveta o odobravanju kreditov kmetijskim zadrugam za kritje izgub in primanjkljajev ter o odobravanju investicijskih posojil za zadružne domove zelo pomembni za njihovo nadaljnje po-slovanje. Ti odloki bodo prispevali k temu, da bodo zadruge postale kreditno sposobne in gmotno trdne gospodarske organizacije, da bi lahko tako v naši gospodarski politiki odigrale vlogo nosilca boja za izboljšanje kmetijstva in ureditev trga kmetijskih pridelkov. Neurejenost materialnega in finančnega poslovanja v nekaterih kmetijskih zadrugah — je rekel Raos — je v marsičem zavirala in celo onemogočala njihovo delo ter razvoj. Trošenje obratnih sredstev za investicije, izgube iz prejšnjih let in primanjkljaji so bili glavni problemi, ki so ovirali zadruge, da bi širše razvile svoje poslovanje. Potemtakem se je vprašanje saniranja teh zadrug, ne glede na to, da so v glavnem po svoji krivdi prišle v te težave, pojavilo v zelo ostri obliki in zadrugam je bilo treba pomagati. Ze v začetku letošnjega leta, je pripomnil Raos, je Zvezni izvršni svet izdal odlok o povračilu obratnih sredstev zadrugam, katere so ta sredstva porabila za investicije. Zadrugam je bila vrnjena okrog ena milijarda 990 milijonov din, od česar iz skladov zadrug ena milijarda 90 milijonov, iz skladov okrajnih ljudskih odborov 162 milijonov in iz kreditov okrajnih ljudskih odborov 517 milijonov dinarjev. Zdaj je treba urediti še vprašanje refundacije v znesku kakih 221 'milijonov din. Tako so Krivda, na katero često pozabljamo Tovariš Tito je v svojem govoru na IV. plenumu SZDL Jugoslavije opozoril javnost tudi na pojave gospodarskega kriminala: »Zaradi pomanjkanja stroge kontrole so v minulosti često nastajale razne za skupnost škodljive posledice, številni primeri izigravanja zakonov, kriminalnih dejanj posameznikov in skupin. Zaradi nebudhosti in pomanjkanja množične kontrole je prišlo tudi do tega, da so se razni socializmu tuji elementi vrinili na najbolj občutljiva mesta v našem gospodarstvu, kjer so nekaznovano opraoljali svoje sovražno koristoljubno delo v škodo delovnega ljudstva.* — Te besede zaslužijo, da se ob njih zamisli vsak član SZDL, saj nam o njihovi družbeni pomembnosti priča že dejstvo, da jih je tovariš Tito izgovoril v uvodnem delu svojega govora. V sodnih kronikah, ki jih objavljajo naši časopisi, beremo zelo pogosto o kaznivih dejanjih proti družbeni lastnim. Žal pa gre tu večidel le za suho poročanje brez globlje analize nastanka in družbene nevarnosti teh dejanj; še manj pa razpravljajo v tej luči o kaznivih dejanjih tam, kjer so bila. izvršena — v podjetjih in ustanovah, čeprav bi s pravilno osvetlitvijo škode, ki jo vsako leto utrpi naše gospodarstvo zaradi gospodarskega kriminala, lahko pomagali preprečiti nadaljnja in odkriti še druga kazniva dejanja. Zato nedvomno drži, da je okoriščanje s splošnim družbenim imetjem še mnogo večje, kakor nam ga kažejo podatki iz raznih poročil in statistik. Preiskovalni organi odkrivajo v glavnem tatvine, goljufije, utaje in druga, klasično opredeljena kazniva dejanja, medtem ko se vzporedno z razvojem gospodarstva pojavljajo v podjetjih še mnogo bolj zapleteni delikti v novih oblikah: ustvarjanje in delitev nerealnih dobičkov, skrivanje rezerv, manipulacije z devizami itd. Mnogo je ljudi, ki oškodovanje splošnega ljudskega premoženja niti ne smatrajo za kaznivo dejanje v pravem pomenu besede, čeprav je obseg s takimi dejanji povzročene škode neprimerno večji od škode, ki jo na pr. utrpi zaradi tatvine neko zasebno premoženje. Delikti, ki sem jih omenil poprej, so v očeh nekaterih »poznavalcev* državne kaznovalne pravice udejanja na meji dopustnostit, dasiravno bi — če bi jih motrili v zrcalu interesov skupnosti (namreč v interesu celotne, ne pa ozke lokalistične skupnosti) in jih ocenjevali z gledišča družbene nevarnosti — lahko dokaj točno ugotovili, do katere meje je kaj dopustno in kje se začne škoda, ki jo lahko nekdo povzroči družbi bodisi naklepno, bodisi v zavestni ali nezavestni malomarnosti. Resnici na ljubo je treba povedati, da so v nekaterih podjetjih celo organi delavskega upravljanja nasedli takim ■»zagovornikom* in težili za tem, da bi hujše primere gospodarskega kriminala »likvidirali«, kar v okviru podjetja, ker bi sicer »trpel njegov ugled*, ker bi izgubili »nenadomestljivega strokovnjaka* in podobno. Zato ni nič čudnega, da je marsikje odnos do socialističnega premoženja slabši, kakor je bil nekoč njihov odnos do kapitalističnega premoženja, da je marsikje mncgo močnejša zavest o nedotakljivosti privatne kakor do socialistične lastnine in da tu in tam prihaja na dan mnenje, da je razpolaganje s sredstvi podjetja izključna sFbar članov delov- nega kolektiva, ki smejo z njimi — kakor s svojo lastnino — po mili volji gospodariti. In zaradi takega pojmovanja pride do absurda, da gre na primer lahko sedem članov iz vodstva podjetja na velesejem oziroma na »stro-kovno« ekskurzijo v tujino, za kar je potrebnih kakšnih pol milijona dinarjev, medtem ko je podjetje globoko v deficitu in prejemajo njegovi delavoi ter uslužbenci nepopolne plače. Vodenje naših podjetij je spričo mnogih gospodarskih predpisov in zlasti še, ker se naš gospodarski sistem neprestano izpopolnjuje, težavna in mnogo odgovornosti terjajoča naloga. Za to delo je potrebno poleg visoke politične zavesti tudi mnogo znanja in iniciativnosti — toda ne tiste za vsako ceno, ki gre mimo vseh predpisov, ampak iniciativnosti, ki zna zakonito izkoristiti vse obstoječe rezerve za dosego čim večjih uspehov. Marsikje pa so prišli v vodstva podjetij ljudje brez znanja in izkušenj, še več — ljudje dvomljivih moralnih kvalifikacij, ki so slej ali prej zabredli v kriminal. Zgodilo se je na primer, da je bivši direktor tekstilne tovarne kmalu po odsluženi kazni dobil mesto komercialnega direktorja v drugi tekstilni tovarni. Zgodilo pa se je tudi, da je bivši direktor dobil službo direktorja v drugem podjetju že v času, ko je tekel proti njemu kazenski postopek. O čem nam govore taki in podobni primeri? Govore nam o tem, da so politične organizacije mnogokje pozabile na budnost in na množično kontrolo in da so bile — kadar je prišlo v podjetjih do kršitve predpisov — preveč mlačhe, saj so marsikje celo takrat, kadar je očitno prišla na dan gospodarska škoda za podjetje in za vso skupnost, pozabile potrkati na socialistično zavest svojih članov. V odnosu do socialistične lastnine ne gre zgolj za to, da vzbudimo v ljudeh strah pred materialno odgovornostjo, pred državno kaznovalno pravico. Gre za mnogo več: za to, da oživi v ljudeh moralna odgovornost in soodgovornost, ki mora izvirati iz socialistične zavesti, iz tiste zavesti, ki nas je vodila, ko smo s skupnimi napori ustvarjali to, kar zdaj imamo — temelj naše lepše bodočnosti, ki pa bo ostal trden le tedaj, če ga bomo znali prav tako vztrajno in z združenimi napori čuvati, kakor smo ga znali graditi, če nam ne bo vseeno, kaj se godi z družbeno lastnino in kakšen je odnos nekaterih socializmu tujih elementov do te lastnine ter do izpolnjevanja predpisov. Državna kaznovalna pravica, ki se ravna po načelu Nulla poe-na sine lege, položi svojo roko le na krivca, o katerem je ugotovljeno, da je zavestno prekršil pravno normo, za kar je v kazenskem zakonu predpisana taka in taka sankcija, — medtem ko ostanejo krivci, ki so moralno soodgovorni za kaznivo dejanje, nekaznovani. To so tisti krivci, ki bi bili kazniva dajanja lahko preprečili ali pa prej odkrili in jih po odkritju odločno obsodili, če ne bi bili zanemarili čut budnosti in če se ne bi v odločilnih trenutkih njihova socialistična zavest skrila pod plašč familiarno-sti, mlačnosti, lokalizma in sfru-gih slabosti. To je krivda, ki bi se je morali marsikje globoko zavedati in na katero često pozabljamo. Fš. bila vrnjena poprej nenamensko porabljena obratna sredstva 3003 kmetijskim zadrugam. Zdaj je bilo z odloki Zveznega izvršnega sveta urejeno tudi vprašanje vrnitve obratnih sredstev, porabljenih za zadružne domove do 31. dec. 1954. Na podlagi tega odloka bo Narodna banka kmetijskim zadrugam, ki so porabile obratna sredstva za zadružne domove, odobrila investicijska posojila za kritje obratnih sredstev, porabljenih pri izgradnji zadružnih domov. Tako bo kmetijskim zadrugam, je poudaril tajnik Zveze, refundirana za njihova obratna sredstva okrog ena milijarda 390 milijonov din. Nekatere zadruge spričo gmotnih težav, pa tudi zavoljo slabih dohodkov zadružnih domov niso mogle redno odplačevati anuitete za investicijska posojila, porabljena za izgradnjo zadružnih domov. Odlok Zveznega izvršnega sveta odloča, da je moč plačilo anuitet odložiti do 31. dec. 1956. Tudi vprašanje kritja izgub in primanjkljajev kmetijskih zadrug iz prejšnjih let je bilo naposled odstranjeno z dnevnega reda, je rekel Raos. Zadruge bodo dobile kredite za kritje izgub in primanjkljajev. V ponazoritev je treba poudariti, da smo imeli 1. 1954 1364 kmetijskih zadrug, ki so imele za 585 milijonov din nekritih izgub. Še več zadrug je imelo primanjkljaje. Potemtakem, je poudaril tajnik Zveze, so bili glavni finančni problemi, ki so težili kmetijske zadruge, odstranjeni s pomočjo skupnosti. V prihodnje bodo zadruge bolj pazile, da ne bi prišle v takšne ali podobne težave. Ni moč več pričakovati, da bo družba neposredno vzela nase posledice nepravilnega dela v zadrugah. Zadruge imajo zdaj več pogojev, bolje rečeno, vse pogoje, da svoje posle uspešno in rentabilno opravljajo. Namensko trošenje sredstev iz zadružnih skladov je neogibno potrebno tako za pravilno delo in razvoj zadrug kakor tudi za naše gospodarstvo sploh. Zato v bodoče ne bomo mogli trpeti nikakršnega nenamenskega trošen ja zadružnih’ sredstev. Skratka, če bo zadruga v prihodnje zašla v gmotne težave, bo sama nosila posledice, kakor so prisilna likvidacija, klicanje vodstva zadruge in zadružnikov v zvezi z obveznostmi zadruge na odgovor in podobno. Jugoslovanski gozdarji v Gradcu Na sprejemu, ki ga je priredilo Društvo štajerskih gozdarjev v Gradcu jugoslovanskim gozdarskim in žagarskim strokovnjakom ob zaključku r. jiho-vega potovanja po Avstriji, je vladni svetnik dr. Elsosser sporočil gostom pozdrave deželnega svetnika Prirscha in poudaril, da lahko Jugoslavija in Avstrija dosežeta lepe uspehe prav na področju gozdarstva. Potem sta docent Turk in gozdarski svetnik Rebolj, vodji jugoslovanske študijske komisije, poročala o svojih vtisih s potovanja po Avstriji. Poudarjala sta zlasti velike uspehe na področju mehanizacije dela in temeljito strokovno izobrazbo delavcev in uslužbencev avstrijskih gozdarskih in žagarskih obratov. Jugoslovanski strokovnjaki so videli na potovanju po Avstriji marsikaj, kar bodo lahko koristno uporabili doma. Predsednik Zbornice dr. Roth je v pozdravnem govoru omenil, da je zadnja leta pozdravil že več študijskih komisij iz Jugoslavije. Naravno je, da se je sedanja jugoslovanska študijska komisija zanimala predvsem za težko industrijo. Važno pa je tudi, da izmenjavajo strokovnjaki obeh dežel svoje skušnje s področja gozdarstva. Koristr.o bo tudi medsebojno sodelovanje na velesejmih v Zagrebu in v Gradcu, da se bo povečala menjava blaga med obema deželama. DELO ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE O STANJU NA NAŠIH ŽELEZNICAH in o njihovem perspektivnem razvoju Beograd, 9. dec. (Tanjug). Skupna komisija Odbora gospodarstvo obeh domov Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta je končala delo in bo kmalu predložila Ljudski skupščini poročilo o stanju na naših železnicah. Komisija je podrobno analizirala in proučila perspektivna vprašanja železnic (stanje zmogljivosti, tehnično stanje voznega parka, uporaba amortizacije) in poslala Zveznemu iz* vršnemu svetu več predlogov. Ugotovila je, da je vozni park obrabljen in da sedanje zmogljivosti zaostajajo za potrebami v prevozu blaga in potnikov. Da bi čim popolneje zajela problematiko železnic, je komisija upostavila več strokovnih podkomisij. Tako je podkomisija za poslovanje na železnicah skupaj z republiškimi komisijami proučila finančno poslovanje železnic, predvsem upravo amortizacijskih skladov. Poslovale so tudi podkomisje za proučevanje zmogljivosti železniških delavnic in tovarn, za raven in sistem tarif, za vzdrževanje irj proizvodnjo železniških vozil ter podkomisija za analizo preskrbe delavnic z osnovnimi potrebščinami. Razen tega je iz ljudskih poslancev sestavljena podkomisija proučila delavsko samoupravljanje na železnicah. O izplačevanju OTROŠKIH DOKLAD Beograd, 9. dec. (Tanjug). Od 1. januarja dalje bodo prenehali izplačevati otroške doklade tistim koristnikom, ki niso v predpisanem roku do 30. decembra rih bodo koristnikom na njegovo prošnjo izplačevali od 1. januarja akontacijo v znesku stalne otroške doklade, ki mu je pripadala do 31. decembra 1955. predložili potrdila o davčnem Akontacije bodo izplačevali naj- cenzusu in za katere spričo tega pristojni organi ne bodo mogli do konoa tega leta izdati potrdila o pravici do doklade v letu 1956. Tem koristnikom, na katere se nanaša čl. 61 uredbe o otroških dokladah, doklad ne bodo izplačevali vse dotlej, dokler ne bodo predložili novih odločitev o pravici do doklade na podlagi potrdila o davčnem cenzusu za leto 1955 oziroma 1954. Iz tega so izvzeti koristniki, ki s potrdilom organa, pristojnega za izdajanje potrdil o davčnem cenzusu dokažejo, da so prošnjo za takšno potrdilo predložili pristojnemu organu do dne 30. septembra, a ga le-ta ni pravočasno izdal. V takšnih prime- Določene kategorije uslužbencev so glede plačila za nadurno delo izenačene z delavci Marsikatera gospodarska organizacija ima po sedanjih predpisih težavo glede plafcila nadurnega dela uslužbencev v operativnih poslih. V mnogih podjetjih sploh nt mod organizirati nadurnega dela delavcev brez nadurnega dela določenih uslužbencev. Isto velja za trgovska podjetja zlasti pri inventurah. Po odloku o pogojih za obračunavanje nadurnega dela pred ugotovitvijo dobička (Ur. 1. FLRJ 13/55) se namreč plade uslužbencev za nadurno delo ali za delo ob državnih in narodnih praznikih n0 morejo zaračunati v lastno ceno (pred obdavčenjem). Da se te pomanjkljivosti vsaj v najnujnejših primerih odpravijo, je Zvezni izvršni svet izdal odlok o dopolnitvi omenjenega odloka. Po tej dopolnitvi se kot delavci v smislu odloka štejejo tudi naslednje osebe: 1. osebe s strokovno usposobljenostjo uslužbenca (Iženlrji in tehniki), ki v proizvodnem procesu In pri opravljanju storitev neposredno upravljajo večje stroje, naprave in avtomate; 2. Izvršilno osebje v gospodarskih organizacijah rečnega in pomorskega prometa, kakor tudi zračnega prometa in cestnega prometa ter osebjo na ladjah podjetij pomorskoga gospodarstva; J. osebe, ki imajo v luških in skladiščnih podjetjih neposredno opravka z blagom v skladiščih in na ladjah, kakor so skladiščniki, uslužbenci, ki štejejo blago, nadzorniki pri razkladanju in nakladanju in drngi; 4. osebo v trgovskih podjetjih In trgovinah, ki so z odločbo svojega pristojnega organa določeni, da opravijo redni popis Inventurnega stanja, oziroma opravljajo inventurni popis po odredbi državnih organov) finančne inšpekcije, tržne inšpekcije In podobno); 5. projektanti (inženirji in tehniki), laboranti, koplst] ln risarji, ki so zaposleni v samostojnih projektivnih organizacijah in v projektivnih birojih gospodarskih organizacij, ln sicer za nadurno delo pri projektiranju. Predpisi tega novega odloka se uporabljajo od dneva, ko se je začel uporabljati tarifni pravilnik gospodarske organizacije za leto 1955.. več tri mesece. Do tega roka mo rajo pristojni organi izdati novo odločbo o pravici na doklado na podlagi potrdila o davčnem cenzusu za leta 1955 oziroma 1954. Koristnikom otroških doklad, na premoženje katerih do konca leta 1955 ne bodo določili davka zato, ker posli glede zemljiškega katastra in določitve osnovnega davka niso zaključeni, bodo določili od 1. januarja 1956 pravico do otroške doklade ,na podlagi potrdila o določitvi davka na dohodke od kmetijstva za leto 1954. Na podlagi tega potrdila bodo doklade izplačevali vse dotlej, dokler pristojni organi ne bodo mogli sprejeti odločbe o pravici na doklado na podlagi potrdila o davčnem cenzusu osnovnega davka na dohodek od kmetijstva za leto 1955. Koristniki otroških doklad, ki nimajo dohodkov od kmetijstva ali drugih obdavčljivih dohodkov, so dolžni, da pristojnim organom za izdajo odločb o pravici na otroško doklado predlože od dne 1. januarja do 30. aprila 1956 nova potrdila o premoženjskem stanju, oziroma o davčnem cenzusu, ki jih bo izdal pristojni finančni organ. Novinarsko društvo Slovenije se najlepše zahvaljuje mešanemu zboru Glasbene matice, simfoničnemu orkestru Slovenske filharmonije, dirigentu Cirilu Cvetku in opernim solistom Vandi Gerlovičev!, Elzi Karlovčevi, Rudolfu Franclu, Samu Smerkolju in Zdravku Kovaču, ki so ljubeznivo sodelovali na letošnjem Novinarskem koncertu pred Dnevom republike in ob zaključku Tedna tiska in radia ter prispevali k umetniškemu uspehu prireditve. NOVINARSKO DRUŠTVO LRS Razen teh vprašanj je podkomisija razpravljala tudi v per-spektivnem razvoju železnic. Sklepanje o tem je preložila u* na vrsto bo prišlo ob sprejemanju programa perspektivnega razvoja gospodarstva. Na podlagi analiz podkomisij in republiških komisij se Je skupna komisija za železnice odločila za določena gledišča in poslala priporočila Odboru za S°' spodarstvo Zveznega izvršnega sveta. Nekateri njeni predlogi so bili že sprejeti, druge pa še proučujejo. Sprejeto je bilo pril*’' ročiio o ureditvi razmerja med iugoslovanskimi železnicami in železniškimi delavnicami ter zboljšanju zmogljivosti, kakor tudi priporočilo o kontigentira-r_ju bakra in gradiva za P°Prj*“ vilo vagonov. Sprejeto je bfflo priporočilo komisije o reviziji blagovnih tarif ter postopni spremembi sistema tarif, ki bodo slonele odslej na gospodarski podlagi. V komisiji poudarjajo, da bodo nekatera vprašanja nasin železnic ifrejena v okviru zveznega plana za leto 1956 okviru perspektivnega gospodarstva. in v razvoja Posvetovanje gradbenih inšpektorjev Hrvatske Včeraj se je v Zagrebu začelo posvetovanje gradbenih inšpektorjev s področja Hrvatske. Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da je dosedanja praksa pokazala, da ne razpisuiejo licitacij za vse objekte in dela in da posamezni investitorji določajo izvajalca del po lastnem preudarku. Sprememba uredbe^ o deviznem poslovanj« Beograd, 9. dec. (Tanjug). — Zvez-ni Izvršni svet je spremenil doseii njo uredbo o deviznem p°slovanj • Sklenil je, da bo treba tuja plač1* sredstva — dosežena z izvozom D*®* in storitvami ali pridobljena na » terikoli drug način — v celoti P , dajati Narodni banki. Zvezni i*vr svet si je pridržal pravico, da lan predpiše, da določenih sredstev ne treba v celoti prodati Narodni »a in da bo lahko določil pogoje ‘ uporabo teh sredstev. Dinarsko P ti vrednost odstopljenih deviz o plačevali gospodarskim organizacij po dvakratnem uradnem tec« ^ spremenjenem za dispariteto zaae> devize (obračunski tečaj), veljavno, dan pred sklenitvijo posla po *zvo bIaga- , , jnce- Odlok, da bodo v prihodnje no žena devizna sredstva celotno oCl * pili Narodni banki, je bil spr?^eij kakor poudarjajo, predvsem iz ° razlogov: ,„na prvič, kvoto deviz, ki je bila na prosto razpolaganje, so izvozn kmetijskih pridelkov uporabljali ^ dosego velikih razlik v tečajih, in cer s prodajo deviz na deviznem računskem mestu; drugič, izvozniki industrijskih pr izvodov so s kvoto deviz na pr nr0-razpolaganju v glavnem krili rej* f dukcijske potrebe, ki so bile s krite na posebnih sestankih t,i ga obračunskega mesta. Sodijo. isti namen, kritie reprodukcij potreb lahko «motrne*e dosegli- c ^ celotne potrebe po reprodukciji , gotovili prek posebnih ce^t^nkov viznega obračunskega mesta. DNEVNA KRONIKA Decentralizacija našega trgovskega ladjevja Delavski svet našega največjega ladijskega podjetja »Jugo-slovenske linijske plovidbe« na Reki je na včerajšnjem zasedanju sprejel nasvet Zveznega izvršnega sveta, naj da del svojega dosedanjega trgovskega ladjevja za naša nova podjetja te vrste — »Jugoslovansko oceansko plovidbo« — Kotor, »Jugo-sloVensko atlatvtsku plovidbo« — Dubrovnik, »Splošno plovbo« — Piran in »Tankersko preduzeče« Letos v oktobru in novembru so naročniki »Ljudske pravice« prejeli za poškodbe naslednje odškodnine: Vera Bradač iz Maribora, Betnavska 68 — 28.000 dinarjev; Andrej Zupančič, Kolovrat 16 — 16.000 dinarjev; Jule Kačič, Ljubljana, Titova 58 — 8000 dinarjev; Martin Završnik, Brestanica, 4000 dinarjev, in vdova pokojnega Alojza Bartola iz Gor. Radgone 40.000 dinarjev. V tem času bi morali dobiti odškodnine še nekateri naročniki »Ljudske pravice«, je pa zaradi tega, ker niso imeli plačane naročnine do določenega roka, to je do 20. v mesecu, niso dobili. Opozarjamo naročnike, da naročnino pravočasno poravnajo in si s tem zagotovijo pomoč ob morebitni nesreči. Zadar. Sklenili so, dali zdaj 16 ladij in dva tankerja, kasneje pa še tri ladje. bodo omogočiti dajanje regresov Miloš Minic sprejel kitajske novinarje Predsednik ljudskega odbora Beograda Miloš Minic je sprejel včeraj delegacijo kitajskih novinarjev, ki so na obisku v naši državi. Seja Izvršnega sveta Srbije Na včerajšnji seji Izvršnega sveta Srbije so sprejeli osnutek zakona o reviziji poslovanja gospodarskih organizacij. 'Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi internata Višje pedagoške šole za gospodinjstvo v Beogradu. gtradbeni material. Zadruge v Srbiji odkup11' jejo kmetijske pridelke Po vrsti posvetovanj s Pr^__ stavniki odkupnih podjetij, vinskih zbornic in okrajr.ih t družnih zvez so kmetijske za druge v mnogih okrajih v SrD J že začele odkupovati žito m ®ru ge kmetijske pridelke. Podje J za odkup žita v Sabcu je na p mer sklenilo pogodbe s 15, »Union« pa z 26 kmetijskimi ** drugami, na podlagi katerih do® zadruge zanju odkupovale 2 J Za odkup pšenice in rži bodo z~ druge dobivale določeno ’ medtem ko bodo za odkup J* gih pridelkov dobivale . . , .i ceno. Zadruge so dobile na r Posvetovanje vojvodinskih polago vsa skladišča po vase^j uti nmiJnv I medtem ko ima glavna sklaa^ po okrajih še nadalje podj »Zito-promet«. Zasedanje ekonomistov Pokrajinski odbor Društva ekonomistov v Vojvodini je opozoril na včerajšnjem sestanku v Novem Sadu r.a velike možnosti za izboljšanje kmetijstva, ki so bile doslej slabo izkoriščene. Sodijo, da bi bilo treba proučiti možnost, da bi arondirali nova , ^ ^ — ------- c'mP~ kmetijska posestva. Dalje je tre- j Zbor proizvajalcev Ljudske s - ^ ba posvetiti večjo pozornost ko- j ščinc BiH na ločeni seji, ki mercialnemu posvetovanju in | 19. decembra. Ljudske skupščine BiH Predsednik Ljudske skupščin1' Bosne in Hercegovine D juro I car je sklical Republiški sV_®^tn_ SODNA OBRAVNAVA V VIDMU Zasliševanje prič se nadaljuje Trst, 9. dec. — Pred videmskim porotnim sodiščem se je tudi da-nos nadaljevala obravnava proti skupini furlanskih partizanov. ‘ryi je bil zaslišan neki bivši Pripadnik fašistične formacije hrigatte nere, ki se je boril skupno s svojim fašističnim poveljnikom proti partizanom na krasu in v okolici Vipave. Kot razbremenilno okoliščino je priča navedla dejstvo, da je bil skupno s Poveljnikom v nekaterih bojih Proti partizanom in proti Slovenim, katere naj bi Nemci favori-zirali na škodo Italije. »Mi smo takrat morali biti prisotni na krasu,« je dejal, »da bi ohranili Kalijanstvo Trsta in Gorice.« Izjava omenjene priče je značilna, saj odkriva očitno politično špekulacijo fašističnih zagovornikov, k> pa nima z obravnavo nobene zveze. ki je izpovedal, da je bil 50. aprila 1945 položaj v Pordenonu v rokah partizanskih enot, ki so imele tudi vso oblast in da so se partizani še 1. maja borili z Nemci v bližnji okolici. Sledile so izpovedi številnih družinskih očetov, ki so povedali, kako so fašisti, med njimi tudi oni, ki so jih partizani justifici-rali, aretirali njihove sinove, jih mučili in kasneje ustrelili. V popoldanskem delu obravnave so bile zaslišane številne osebe, ki niso bile v partizanih in niso sodelovale v odporniškem gibanju, so jih pa fašisti odpeljali DELO POLITIČNEGA ODBORA »Trajna mednarodna varnost je možna samo na svetu, na katerem ne bo takšnih tehničnih sredstev, ki bi jih neposredno uporabili za vojno« je dejal veleposlanik Mates v generalni debati o razorožitvi Nem York, 9. sept (Tanjug). Generalna debata o razorožitvi, ki se je začela 30. novembra, je bila končana sinoči. Politični odbor, ki proučuje to vprašanje, prehaja na razpravo o resolucijah in spreminjevalnih predlogih, predloženih med debato. V sredi prihodnjega tedna bo odbor najbrž sprejel dokončni sklep o tem važnem vprašanju. K debati se je oglasil tudi Naslednja priča je bil koman- postavljeno stavbo fašističnih za-uant neke partizanske skupine,' govornikov. Huda nesoglasja v italijanski liberalni stranki Ustanovitev nove radikalne stranke? v zapore, nato-jih izgnali v nem- vodJa Jugoslovanske delegacije ška koncentraci ska taborišča, od veleposlanik Mates ki je pouda-koder se marsikdo ni več vrnil. nl’ da Je vzbudilo poročilo o Obravnava je dobila drugačno lice, saj so že prve razbremenilne priče zrušile na trhlih temeljih Rim, 9. dec. (Tanjug). — Trideset članov državnega svata liberalne stranke, ki sodeluje v V?dni koaliciji, je danes zapustilo stranko. Odstopili so ob za-tku vil. strankinega kongresa, Prt čemer so poudarili v resoluciji, da je stranka pod sedanjim "lallagodijevim vodstvom podrejena volji velikih monopolistič-1,1 skupin. V resoluciji, ki so jo Poslali kongresu, je tudi rečeno, aa je strankina politika kompromitirana spričo načrtne in odkrite obrambe posebnih interesov. določenih gospodarsko-druž-Pfbih kategorij. Ta skupina je krati objavila, da bo ustanovila novo radikalno stranko, ki se bo ^okviru bloka meščansko demokratskih strank borila za socialno gospodarske reforme in zabito sedanjih ustanovnih usta-n°v v Italiji. Bulganin in Hruščev v Kašmiru . šrinagar, 9. dec. (AFP). So-Jetska državnika maršal Bulga-‘,in in Nikita Hruščev sta prijaj1 danes z letalom v Šrinagar. a, 'etališču sta ju sprejela pred-Af ? k asm irske vlade Gulam onamed in Indira Ganthi, hčer-a Predsednika indijske vlade V Šrinagar je prispela tudi sovjetska umetniška skupina, ki bo drevi nastopila pred sovjetskimi državniki in lokalnimi funkcionarji. Zahteva za legalizacije KP Grčije Atene, 9. dec. (Tanjug.) Liberalno demokratska Unija je zahtevala legalizacijo KP Grčije, toda ministrski predsednik Ka-ramanlis je to zahtevo zavrnil. Vprašanje legalizacije KP Grčije ni bilo sproženo prvič. Letos so ga opozici jske stranke že večkrat postavile na dnevni red. Opozicija stoji namreč na stališču, da bi bil »z • legalizacijo KP Grčije vpliv levice v političT nem življenju oslabljen«. V Carigradu — obsedno stanje Carigrad, 9. nov. (AP). General Aknoz, poveljnik Carigrada, v katerem je bilo razglašeno obsedno stanje, je za 15 dni prepovedal izhajanje časnikov »Dunia« in »Vatan«. V poročilu o prepovedi je rečeno, da sta ta dva časnika »vznemirjala« javno mnenje. Iz istih razlogov je bilo v sredo za nedoločen čas prepovedano izhajanje časnika »Express*. ZAHTEVE MENDES-FRANCEA 9. dec. (AP). Bivši pred- da bodo njegovi člani 2. januar-j?r francoske vlade Mendes- ja, na dan volitev v Franciji, za-ance je sinoči zahteval od gi- čeli stavkati, če vlada ne bo 1 JjJ® 23 zbiranje republikanske sprejela zahtev sindikata po zvi-s‘.crt naj v 24 urah izključi iz šanju plač. Spričo tega je vpra-vrst ministrskega pred- šanje, ali bodo v primeru stavke j ,n,. a Edgara Faura, če želi mogli normalno izvesti volitve, poh na v°fi!t;vab 2. januarja kajti ti člani sindikata utegnejo aporo Mendes-Francea. Hkrati odkloniti sporočanje volilnih izi-, p™ tudi radikalno sociali- dov vladi in statističnemu uradu. icna ministra v Faurovi vladi ________________________ —ffaya in Badiea, naj odstopita , 1 Pa bosta izključena iz stran-e> kakor Edgar Faure. Grožnja francoskih °bčinskih uslužbencev Pariz, 9. dec. (AFP.) Avto-j^nini sindikat občinskih uslužbencev javnih služb je zagrozil, Bavki in proračun v letu predsedniških volitev Fermonf, 9. dec. (AP). Pred-®^dnlk ZDA Eiisemhovver je imel pbra.j v Camp Davidu sestanek z rprambiiim ministrom Wilsonom, Mainičnim ministrom Humpbre-direktorjem proračuna Hu-itn zunanjim ministrom uLlesom. šlo je za zmanjšanje Proračunskih izdatkov in davkov je rekel Mates. Potem je poudaril, da za zdaj ni nobenega teh pogojev za zagotovitev trajnega miru in mednarodne varnosti. Nedavno pa je nastala važna sprememba na svetu. Rušilno orožje je postalo močan zastraševalni činitelj. Hkrati pa je zmagalo prepričanje o nesmiselnosti vojne, in sicer ne samo zaradi prednosti miru in očividnosti vojnega pustošenja, ki bi prizadelo mnogo ljudi, marveč predvsem zaradi logičnega sklepa, da bi bilo nespametno uporabiti sredstvo, ki ne bi privedlo k zaželenemu cilju. Potem je Mates prešel na politične težave, ki preprečujejo napredek v snovanju splošnega načrta o razorožitvi in rekel, da so »te težave v glavnem v pomanjkanju medsebojnega zaupanja. Toda po našem mnenju bi da bi lahko pobuda predsednika indijske vlade, ki poziva vse zainteresirane vlade, naj opuste poskusne eksplozije atomskega orožja, koristno dopolnila predloge o razorožitvi. Rad bi znova poudaril naše že lani izražene nade glede modrosti in koristnosti predloga iz junija 1954, ki sta ga izročili Francija in Velika Britanija pododboru za razorožitev. Mi tudi zelo ugodno presojamo dejstvo, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti ta predlog kot podlago za razpravo.« Na koncu je Mates rekel, da ne bi bilo pravilno podrobno obravnavati vprašanje razorožitve v forumu, v katerem so zastopani vsi narodi, dokler ne bo pripravljena temeljita podlaga za razpravo. »Zato smo,« je nadaljeval, »pred dvema letoma podprli predlog Indije glede upostavitve pododbora. Bili pa bi zelo zadovoljni, če bi člani pododbora bolje razumeli, da so pripravljalno telo, od katerega smo zahtevali, naj predloži besedilo, ki bi omogočilo Združenim narodom pripraviti univerzalni sporazum o razorožitvi.« Veleposlanik Leo Mates proučevanju vprašanja razorožitve v pododboru komisije za raz nas to ne smelo privesti do tega, I da bi opustili naše napore oziro-IV - „< ' i ma da bi v njih popustili. Ne- uspehov v minulosti ne moremo avtomatično projecirati na pri- i hodnost. Spoznanje o nesmiselno- ’ sti morda ne zadostuje, da bi preprečilo vojno, je pa nov činitelj, ki je že privedel do tako važne revizije in novega vrednotenja, da smo prepričani, da lahko s orožiteV »precejšnje razočaranje«, | potrpežljivostjo in odločnostjo Dunai 9 dec fAPi Avstriiski ker ne govori o nobenih končnih ! dosežemo uspehe, kakršni v mi- Lipold F g/ je in operativnih sporazumih. Ma- nulosti niso bili možni. A* k« tes je pripomnil, da bi. s^stališ^T u°tem ie.,¥attS govori! ° »a- kmalu začela'pogajati s Sovjetsko to poročilo obravnavati s stalisca, crtlh m predlogih o razorožitvi zvezo, da bi od nje dobila poso-ah med letošnjo razpravo dose- ter poudaril, da noben ukrep, ki jilo za izgradnjo velike električne zeni uspehi olajšujejo ali otezko- ne j,; obsegal zmanjšanja obo- ’ ~ cajo nadaljevanje poti k spora- rožitve in ki ne bi bil integralni zumu o razorožitvi. | f]e] splošnega načrta o razoro- »Če proučimo poročilo s tega j žitvi, ne bi mogel zadovoljiti bi-gledišča,« je nadaljeval Mates, ! stvenih in neogibnih potreb var-imoramo priznati, da so bili do- 1 nosti. »Vsak poskus, da bi vpraša-seženi nekateri pozitivni uspehi, nje razorožitve in mednarodne ki so lahko podlaga za nadaljnje : varnosti uredili s preglasovanjem, napore. Ze med to debato je bilo je obsojen na neuspeh,« je dejal omenjeno, da sodita splošna odo- j Mates. »Mi smo tudi prepričani, britev maksimuma oboroženih, sil kakor tudi znatno soglasje glede splošnega načrta o razorožitvi v etapah, med pozitivne sadove letošnje debate.« Poudaril je, da je važnost varnosti zelo narasla, ker gre za življenjsko vprašanje, to se pravi za možnost, da bi pahnili svet v atomsko vojno z vsemi njenimi posledicami, ki bi jih čutile ne le v vojno zapletene države, marveč tudi vse človeštvo. »Upam, da sem čisto blizu resnice, če rečem, da je možno trajno stanje mednarodne varnosti samo na svetu, na katerem ne bo takšnih mednarodnih sporov in napetosti, ki bi se utegnile razviti v vojno in na katerem ne bo tehničnih sredstev, ki bi jih lahko neposredno uporabili za vojno,« »Narodi iskreno žele mir« je izjavil U Nn v Rangunn Rangun, 9. dec. (AEP). »Prepričan sem, da voditelji in narodi ZDA in Sovjetske zveze, kakor tudi dežel, ki sem jih obiskal, iskreno žele mir« — je izjavil burmanski ministrski predsednik U Nu, govoreč na množičnem zborovanju v Rangunu ob današnjem narodnem prazniku. U Nu je poudaril, da lahko po svojem nedavnem potovanju okrog sveta reče, da je sedanje politično vzdušje bolj v prid miru kakor vzdušje pred vojno. Dalje je rekel, da bi sedanja napetost na svetu močno popustila, če bi se obe strani postavili na »pomirljivejše stališče«. Stališče Formoze še vedno »nespremenjeno« Tajpeli. 9. deeNReuter.) Predstavnik Čangkajškovega zunanjega ministrstva je danes potrdil, da je vlada na Formozi odločena preprečiti sprejem LR Mongolije v OZN. Rekel je, da je vzlic velikanski večini v Generalni skupščini, ki je glasovala za sočasni sprejem 18 dežel, stališče Formoze še vedno »nespremenjeno«. Neuradni krogi v Tajpehu izjavljajo, da je ameriški veleposlanik v Tajpehu Rankin pozval včeraj Čangkajška, naj ne. uporabi pravice do veta, kar je le-ta odklonil. Temu sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister George Jeh. Te vesti niso uradno potrdili. IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA FIGLA Avstrija bo vzela sovjetsko posojilo če bo brez pogojev Ko bo ta centrala zgrajena, bo bržkone preskrbovala z elektriko ne samo Avstrijo, temveč tudi nekatera avstrijska področja Romunije in Madžarske. centrale na Donavi. SZ je v ta namen ponudila Avstriji 20-letno posojilo v znesku 32 milijonov dolarjev s 3*/« obrestmi. Figi je včeraj novinarjem dejal, da bo avstrijska vlada to ponudbo sprejela, če ji bodo posojilo dali brez kakršnihkoli drugih pogojev in če bo lahko z dobljenim denarjem prosto razpolagala. Poljski vojaški ataše aretiran Pariz, 9. dec. (AP). V francoskih uradnih krogih izjavljajo, da je bil poljski vojaški ataše Creslav Katinski aretiran zaradi vohunstva v francoskem delu Berlina. Izpustili so ga pred tremi dnevi Z VSEH STRANI SVETA GRČIJA napad na ribiško ladjo Atene, 9. dec. (AP). — Atenski tisk poroča, da je neki turški patruljni čoln streljal z mitraljezi na grško ribiško ladjo »Saint George«. Ladja je bila ob tem incidentu v grških teritorialnih vodah v bližini dodekane-škega otoka Castelorizo. Pri tem je bil ubit član posadke grške ribiške ladje, drugi pa je bil hudo ranjen. Ladjo so odpeljali v neko turško pristanišče, kjer so njeno posadko zaprli. ZAHODNA NEMČIJA VERBALNA NOTA v.,. B°niU 9.* dec. (AFP.) Včeraj so izročili vodji avstrijskega diplomatskega od- poslanstva na Dunaju veleposlaniku Rot-terju _ verbalno noto zahodnonemškega zunanjega ministrstva, ki pripoznava stalno nevtralnost Avstrije. Istovetno poročilo je izročilo avstrijskemu kanclerju predstavništvo zvezne republike na Dunaju. SZ V MOSKVI 35° POD NlCLO Moskva, 9. dec. (AFP.) Močan hladni val ie te dni zajel Moskvo, kjer je minulo noč bila temperatura 35 stopinj pod ničlo. Moskovski radio je danes objavil odlok, po katerem bodo zaprte vse osnovne in srednje Šole vse dotlej, dokler se ne bo temperatura dvignila na 25 stopinj pod ničlo. Prihodnjem letoi, ko bodo pred-^dniiške volove. Zaplemba egiptovskega motornega čolna - Tel Aviv, 9. dec. (AFP). — Zraelski vojaški predstavnik je Rjavil, da je izraelska obalna ‘rttnjlja včeraj zaplenila v izrael-kih vodah severno od Gaze Egiptovski motorni čoln. Dva Egipčana, ki sta bila v čolnu, sta ?Ra aretirana in ju bodo izpustili 6ele po preiskavi. Povratek kitajskih gospodarstvenikov v Beograd p Beograd, 9. dec. (Tanjug). V pograd se je, potem ko si je Sledala nekatere važnejše indu-rtrtjske objekte na Hrvatskem in ’ Sloveniji, vrnila kitajska gospodarska delegacija. Delegacija, ki J° vodi pomočnik ministra za zunanjo trgovino Hung Juan, pro-£aje v Beogradu z jugoslovan-skimi predstavniki možnosti za ytpostavitev uradnih trgovinskih °dnosov med obema deželama. ZAPISKI S POTOVANJA PO NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI (V.) KOMBINAT IN NJE60VI LJUDJE Vse je na premogu, ljudje, hiše, njive, Kadar se rudna področja širijo, pokopavajo hiše pod seboj, kadar izkoriščeni predel opuste, zaorjejo nove njive. Oko ne nese tako daleč, kolikor pripada enemu premogovnemu podjetju, takoj levo od tega je prilepljeno drugo in na desno tretje podjetje. Zemljepisne knjige ne lažejo: Srednja Nemčija med Labo in Saalo ima bogata ležišča rjavega premoga in lignita. Južno od Leipziga, dobrih 20 km daleč je Bohlen, velik kombinat z dnevnim kopom rjavega premoga, tovarnami briketov, žvepla in sorodnimi izdelki. Premogov prah, pomešan z žveplenimi plini leze v oči, nos in pljuča. Desno oko me je skelelo vse dokler niso predlagali, da bi si za vsem ostalim ogledali še ambulanto in bi mi obratni zdravnik odstranil prah. Takrat se je oko potolažilo in sedli smo raje v restavracijo Kulturnega doma podjetja Bohlen. Od 13 tisoč zaposlenih delavcev sem spoznal tajnika sindikata, urednika obratnega tednika, direktorjevo tajnico, spregovoril nekaj besed z enim izmed dispe-čerjev v njegovi poveljniški kabini, odkoder kontrolira delovišča in prevoz, spregovoril sem tudi z mladim rudarjem, ki je pred kratkim prišel iz Zahodne Nemčije, iz nekega porurskega rudnika, in njegovimi tovariši, ko so se vračali z dopoldanske izmene. Se tu in tam smo koga pozdravili, rekli besedo, dve — kakor je že običaj pri takih obiskih. Mimo nas so polzeli v eno smer polni vagoni in se vračali prazni, zdaj je s tega, zdaj z drugega konca zadonela eksplozija; bagerji, tračnice, separacija, nakladalna postaja. Rudnik. Govoril sem z ljudmi o ljudeh in njihovem življenju. Tisti rudar iz Porurja se je pritoževal, da je zdaj na takem delovnem mestu, kjer ne more povečati delovnega učinka in zato dobiva le osnovno plačo brez nagrade. Včasih dobi od prijateljev pisma iz Porurja o stavkah in od- puščanju delavcev. Ostal bo tu in skušal ob novi razporeditvi mest priti do donosnejšega posla. Dispečer sodi med kvalificirane moči, prav tako imata tudi urednik in tajnik sindikata plačo nad povprečjem. V Bohlenu je — kakor pravijo — okrog 400 mark, splošno povprečje za vso državo kakih 360 mark. Med potjo smo srečali voz, ki je iz kantine peljal enolično kosilo na posamezna delovišča. Obrok je stal manj kot marko. Velika večina vsaj en obrok vzame v podjetju. Iz direktorskega fonda krijejo razliko v ceni te prehrane. Kruh je po 35 pfenigov za kg, goveje meso na karte 3,30, prosto po 10,80 za kg. Za stanarino se računa povprečno 10 odstotkov prejemkov. Zelo povprečna konfekcijska toliko tudi nekoliko boljši čevlji. Cena moška obleka velja več kot sto mark, prav radio aparata se giblje med 400 in 500 markami. Zelo drage so cigarete in alkoholne pijače. Letos je bilo okrog 4000 delavcev iz Bohlena v počitniških domovih, kjer velja oskrba za 13 dni 30 mark; razlika do 75 mark gre iz direktorskega fonda. »Precejšnja mošnja mora biti za direktorski fond,« sem pripomnil. Tri in pol milijona mark letno, so odvrnili in mi pokazali kolektivno pogodbo, zakon podjetja, v knjižici tiskanih 50 strani. Uvodna določila predpisujejo med osnovnimi nalogami boj za rentabilnost in strogo varčevanje. Iz kolektivne pogodbe je mogoče razbrati, da poleg direktorskega fonda porabijo velike vsote tudi n. pr. za poli-tično-propagandni aparat. V podjetju so profesionalni tajnik Enotne socialistične stranke z administracijo, 4 stalni sindikalni funkcionarji z administracijo in avtom, ki ga vzdržuje podjetje, tričlansko uredništvo obratnega časopisa in posebni radijski oddajnik za podjetje. V kolektivni pogodbi sem bral tudi o tekmovanju, udarnikih, racionalizatorjih, novatorjih, tablah in knjigah časti, zglednih brigadah in mesečnih praktičnih vajah, o prenašanju sovjetskih metod. Bral sem končno o produkcijskih posvetovanjih. O tem sem se hotel podrobneje pozanimati pri sindikalnem tajniku. »Da, zanje je odgovoren sindikat,« je rekel tajnik, »uprava podjetja pa jih mora po pogodbi podpirati, da na njih sodelujejo vodje obratov in oddelkov. Mogoče se delavci še ne zanimajo dovolj za vse to. Toda mnoge pošiljamo na tečaje in strokovno izpopolnjevanje.« Zasedeli smo se že v restavraciji. Se kratek ogled Kulturnega doma, njegove dvorane in klubskih prostorov, če bi pa utegnili bi po programu za ta dan lahko prisostvovali: ob 16. mladinski vaji, ob 18.30 predavanju o mladinskem kriminalu, ob 20. Gorkega drami »Sovražniki« v izvedbi deželnega gledališča iz Altenburga. Toda nismo utegnili, odpeljali smo se dalje. D. Šmicberger Dnevni kop v Bohlena Sledi: BERLINSKI VEČERI ZDA NAVODILA VARNOSTNIM USLUŽBENCEM Washington, 9. dec. (AFP.) Ameriško obrambno ministrstvo je dalo varnostnim uslužbencem navodila, naj varujejo v tajnosti vsa obvestila o uspehih poizkusov s posameznimi aparati in letalskimi stroji, in sicer tako dolgo, dokler ne bodo gotovi, da z objavo teh rezultatov ne bo ogrožena nacionalna varnost. ALŽIR UPORNIŠKA ORGANIZACIJA Alžir, 9. dec. (AP.) Francoske oblasti v Alžiru so objavile, da je policija v Konstantinu odkrila uporniško organizacijo in prijela 19 ljudi. Konstantin leži v severovzhodnem Alžiru in ga imajo za žarišče gibanja za neodvisnost. EGIPT PREPOVEDANO PREDVAJANJE AMERIŠKEGA FILMA Kairo, 9. dec. (Tanjug.) Egiptovski minister za narodno usmeritev je prepovedal predvajanje ameriškega filma »Dežela faraonov«, češ da film netočno prikazuje stari Egipt. FORMOZA AKCIJA FORMOŠKIH LETAL Hongkong, 9. dec. (AFP.) Kapetan britanske tovorne ladje >Hydralock« je danes po prihodu ’ v Hongkong izjavil. da je povsem neupravičen napad dveh formoških vojaških letal na ladjo, ki je bila zasidrana v mednarodnih vodah. Kapetan je izjavil, da je dobro videl označbe letal, ki sta z višine 350 m streljali na ladjo. JAPONSKA VEČNO PRIJATELJSTVO S KAMBODŽO ToKio, 9. dec. (AFP). — Japonska in Kambodža sta danes podpisali sporazum o večnem prijateljstvu, po katerem se obe deželi obvezujeta, da bosta spoštovali ozemeljsko nedotakljivost druge dežele, da bosta vse spore reševali s pogajanji, začeli pogajanja za sklenitev sporazumov, s katerimi bi okrepili finančno, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Sporazum sta podpisala ministrski predsednik Kambodže princ Norodon Si-hanouk in japonski zunanji ministei Mamoru Šigemicu. Jugoslovanski poslanik pri predsedniku siamske vlade BangKok, 9. dec. (AFP). Predsednik siamske vlade Pihni Son-gratn je danes sprejel jugoslovanskega poslanika K rsto Bula ji ca in <. z njlim razpravljaj o trgovinskih stikih med obema deželama. Pričakujejo, da bo trgovinski sporazum sklonjen prihodnji teden ob vrnitvi siamskega ministra za gospodarstvo generalmajorja Si-rijotiima, ki se sedaj mudi v Tokiu. Elektrogospodarstvo Slovenije pred kritično zimsko dobo Hidroelektrarna Vuhred bo začela obratovati konec tega meseca Medtem ko smo imeli v elektro- ' Na gradbišču te hidroelektrarne gospodarstvu Slovenije sredi okto- potekajo montažna in ostala dela bra ob ugodnem stanju voda na naših rekah še razmeroma obilno preskrbo z električno energijo, se je položaj od tedaj že bistveno poslabšal. Dotok vode na naših rekah je precej nazadoval, zlasti na Dravi, rna Soči je bilo zadnje čase stanje nekoliko ugodnejše. Vendar so potrebne že precejšn e redukcije v industrijski potrošnji, ki se kažejo tudi v znižanju frekvence od 50 na 48. Dotok vode na Dravi se giblje zdiaij cikirog 150 mVseik, kar je le nekaj več, kakor je potrebno za obratovanje enega agregata v Vuzenici ali na Mariborskem otoku pri Dolni obremenitvi. Sredi novembra je elektrogospodarstvo Slovenije zaznamovalo doslej največjo dnevno proizvodnjo energije, namreč nekaj manj kako 5 milijonov k Wh. Zda j pa sc gi'blije okroj 3,6 do 3,7 miiilijicma kWh dinevinio. Seveda moramo računati še z nadaljnjim poslabšanjem v preskrbi z električno energijo, če ne bo novih padavin ali če bo nastopil mraz. Delno zboljšanje pa bo nastopilo konec leta, ko bo začel obratovati prvi agregat nove velike hxlroelek-trarne Vuhred na Dravi z 2(1.000 kilovati. Tovariš Boris Kraigher na seji OLO Gorica Nova Gorica, 9. dec. — Danes dopoldne je bila tu 4. seja OLO j gospodarstvu. Tako bomo laže premagali stisko za energijo v kritič- totno po načrtu. V tistem delu naprav ob desnem bregu, ki obsega prvi in drugi turbinski steber, so gredbena dela v glavnem končana, lako turbina kakor tudi generator prvega agregata sta montirana. V prihodnjih dneh bodo po končni preizkušnji v Litostroju postavili še turbinski regulator, za katerega so vsi priključki že pripravljeni. Tudi veliki transformator bo treba le še postaviti in priključiti. Prav lako so izvršene vse potrebne instalacije in tudi zapornice so na svojem mestu. Po razstrelitvi zagatnih sten gradbene jame ob desnem bregu so Dravo že speljali skozi obe pretočni polji dovršenega dela elektrarne, medtem ko v strugi ob levem bregu grade novo zagatno steno med stebri, ki so jifi prej pripravili v strugi. Ta nova zagatna stena bo morala zadržati vodo Drave ne le, da se izsuši gradbena jama za zgraditev tretjega turbinskega stebra in 'levega obrežnega stebra, marveč tudi, da se doseže potrebna zajezitev za obratovanje prvega agregata elektrarne. Novo zagatno steno grade v takšni višini, da bo prvi agregat tudi med gradnjo elektrarne ob levem bregu lahko izkoristil ves vodni padec. Konec leta torej lahko z veliko gotovostjo računamo, da bo prvi agregat nove elektrarne že dajal do 20.000 kilovatov energije našemu Gorica, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher in zvezni ljudski poslanec France Bevk. Na seji so razpravljali in sklepali o raznih tekočih upravnih vprašanjih okraja in med drugim sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah družbenih planov bivših okrajev Gorica in Tolmin. Na- _ _____ men teh sprememb je bil, zago- | i>rovi zc]aij izkoriščamo do skinaij- sta med zadniimi toviti proračunsko ravnovesje v j nosita. Za primer naj navedemo, da i družbenimi nih zimskih mesecih, se pravi v januarju in februarju, ko energije zaradi nizke vode skoraj vsako leto najbolj primanjkuje. Sredi prihodnjega leta pa bo v Vuhredu pripravljen tudi že drugi agregat prav tako z zmogljivostjo 20.000 kilovatov. obeh starih Pomembno posvetovanje strokovnjakov elektrogospodarstva V četrtek zjutraj se je začelo v sindikalni dvorani SGP »Pionir« v Novem mestu važno strokovno posvetovanje, ki ga je sklicala Elektrogospodarska skupnost Slovenije. Devetdeset predstavnikov elektrogospodarskih di- polno izkoriščanje agregatov, ki bosta ob zadostni stribucijiskih podjetij Slovenije, preskrbi s paro lahko daJa do republiških in okrajnih elektro 8000 kilovatov energije več, kakor energetskih inšpektorjev in pred-doslej, kar bo prav tako prineslo stavnikov uprave ESS se je zbra-nekaj olajšav v kritičnih zimskih lo, da bi poslušali referate, iz-mesecih. menjal; mnenja in sprejeli skle- Seveda pa bo vprašanje preskr- pe o gradnji in obratovanju niz-be z električno energijo zaenkrat ko napetostne mreže in transfor-rešeno šele z dovršitvijo termoelek- matorskih postaj. Uvod v posve-trarne Šoštanj, se pravi, ko bosta tovanje je bilo poljudno preda-v tej veliki novi elektrarni začela vanje direktorja Skupnosti ing. obratovati prva dva agregata po 30.000 kilovatov. V Šoštanju so se dela nekoliko zavlekla zaradi nekaterih nepredvidenih ovir, zlasti pa tudi zaradi tega, ker so švicarski dobavitelji opreme s svojimi dobavami v časovnem zaostanku. Vekoslava Korošca o »Elektrifikaciji Slovenije«, ki ga je imel v okviru novomeške ljudske umi-verze v sredo zvečer. Na posvetovanju so se v četrtek zvrstili tile referati: Smernice za projektiranje niz- Naposled ne smemo pozabiti, da ko napetostne mreže, gradnja je preskrba Slovenije z električno nizko napetostne in kabelske energijo odvisna tudi od stanja nireže, obratovanje n. n. mreže elektrogospodarstva v zahodnem in poročilo komisije o pregledu delu Hrvatske, saj obstaja med novozgrajene n. n. mreže. Popol-obema elektrogospodarstvoma tesna (ine ,je bilo po dopoldanskih re-povezava. Zato naj še omenimo ne- feratih razpravljanje, v petek pa davno dovršitev velikega akumula- 50 bili na vrsti referati o gradnji cijskega bazena vinodolske hidro- 'n obratovanju napajalnih postaj, elektrarne na Lokvarki, ke šele ° uporabi lesa in ostalega gTa-omogoča redno obratovanje te ve- diva ter o izgradnji n. n. mreže like hidroelektrarne z zmogljivostjo v zadnjem desetletju, o doseda-88.000 kilovatov, ki je namenjena n jih izkušn jah v razvoju potroš-predvsem kritju potreb v dobi pri- nJe električne energije in o po-manjkljaja energije. V novi termo. r£*b’ elektrike v gospodinjstvu elektrarni Konjščina v Hrvatskem ter kmetijstvu z ozirom na ob-Zagorju, ki zdaj obratuje s 14.800 težbo omrežja. V petek popoldne kilovati, bodo postavili še drugi je bilo razpravijanje in de!o v agregat za 25.000 kilovatov, razen podkomisijah zaključeno. Tg. tega pa grade v Gorskem Kotaru še veliko hidroelektrarno Gojak, katere moč bo znašala 48.000 kilovatov. ' S. Združitev gostinskih zbornic bivših okrajev Kranj in Radovljica V četrtek je bila na Bledu združitvena konferenca gostinskih zbornic bivših okrajev Kranj Pogled v notranjost valjarne bakra v Sevojnu S© voj no naposled obratuje Dne 13. decembra se bo začela v valjarni redna proizvodnja Titovo Užice, decembra Predstavniki nekaterih tujih Lani septembra je naš dnevni tvrdk so^ prišli tudi v Sevojino začetku novega leta. - ,v . —.—I organizacijami na valjarno izročili v upravljanje je najstarejša dravska clekifcrairna i Gorenjskem, ki sta se združili. delovnemu kolektivu. Odkritie snomenika nadlim X FaJd od aačetka leta do 6. t. m. j Začasni upravni odbor, ki bo »Zdaj je vse pripravljeno za . ■ ^ ;vT H dala ze 200 mmhijonov k\Vh, kar | do skupščine vodil celotno delo začetek proizvodnje,« pravi di- Dorcem v rNomenjU |je več kakor kdaijckolii odikair stoji ! zbornice, šteje 27 članov. Njegov rektor valjarne ing. Dušan Zarič. V Nomenju bodo v nedeljo od- ta elektrarna (največja je bila dio- j začasni predsednik bo Ivan Za- I r>np n derem h™ iwi,n J,!-----------!1' ------------- prottzvodinijia leta 1953. ko je kelj, dosedanji predsednik uprav- v Sevoj,nu svečanost, in sicer ne krili spomenik padlim borcem v NOB, talcem ter umrlim internirancem iz te vojne. To odkritje spomenika bo hkrati tudi uvod v praznovanje občinskega prazni- ka v Bohinju, ki bo 14. decembra, i vega parnega kotla, ki bo nadome-Spomenik je delo akademske ščal stari parni kotel. Ko bo novi kiparke Vladimire Bratuž-Furla- j kotel začel obratovati, bo spričo nove. I svoje večje zmogljivosti omogočil OBRTNIŠTVO BREZ NARAŠČAJA V obrtnih delavnicah in pod- ni delavci niso dovolj strokovno jetjih je čedalje manj kvalifici- izobraženi, je mnogo. Vsekakor ranih in visokokvalificiranih de- 1 pa je eden najvažnejših dosedanji in Radovljica, ki bo imela svoj‘tisk poročal: »Valjarna bakra v 'n P°niudili naročila, ki bi zajela Zmogljivost hidroelektrarn na sedež v Kranju. Ti dve zbornici Sevojnu je začela za poskušnjo Prolzv‘ nJ obrti iz p er- nekatere preventivne ukrepe, spektive razvoja našega gospo- Svet za prosveto okraja Beograd darstva in sploh naše družbe se- j n. pr. proučuje možnosti, da bi danji način praktičnega šolanja t učenci v gospodarstvu hodili v učencev v obrtnih delavnicah ne svoje šole namesto zvečer dopol-rodi zaželenih sadov, ker znaten 'dne ali v prvi izmeni popoldne, del mladih kadrov po končanem Tako ne bi prihajali v šolo izčr-šolanju v praktičnem delu ne do- pani po napornem delu v delav-seže ustreznih uspehov. nicah. Morda bi kazalo ta pred- Razlogov za to, da mladi obrt- log proučiti. D. Mihailovič nega odbora Gostinske zbornice v hotelu >Mejug«, marveč kar okraja Kranj. Ustanovili so -$udi na delovnih mestih pri strojih. številne odbore in komisije, tfgVi Praznovali bodo namreč prehod pa so priporočilo za ustanovitev na redno proizvodnjo h HT Olclro mrftraeno «Vnr>r»/\K+i nn 1 •* * Ko je valjarna obratovala za poskušnjo, so zadevali na razne tažave. Primanjkovalo je električne energije, iziknišenj niso imeli, na nekaterih strojih so morali izmenjati posamezne dele itd. «PRVE DOBAVE* hotelske interesne skupnosti za Gorenjsko. Zdravju škodljivo industrijsko sol so prodajali kot jedilno Zbiralnica podjetja »Koteks« v Ilirski Bistrici je poslala zadrugi Bitnje industrijsko sol za soljenje svinjskih kož. Zaradi pomanjkanja naftalina so sol po predpisih dena-tnrirali s staro odpadno soljo od surovih kož. Prodajalka v zadrugi Bitnje pa je v pomanjkanju jedilhe soli Valjarna se je že preusmerila na proizvodnjo posebnih izdelkov, cevi in pločevine, kar za- . . . p_____________________________ , . , začela prodajati to sol strankam, če- hteva večje število normativnih soUenje ST «7. S 7«^"* je. uvozila že kakih —i,. i---. ... ygo ton bakrenih izdelkov, in si- cer v ZDA, Brazilijo, Indijo, Libanon, Holandsko in Švedsko. Tuje tvrdke so zadovoljne s kakovostjo, pakiranjem in zunanjim licem. Posamezne tvrdke so poslale tudi pohvale. Med njimi so znane newyorške tvrdke »Montanore«, j.Raynold« in »Mer-cantil«. neki kmet, ki je solil s to soljo 'koline, opozoril oblastvene organe na to smrdljivo sol, bi lahko nastale nedosledne posledice za zdravje ljudi. Bakteriološki pregled je ugotovil v preiskanih kolinah veliko Število škodljivih bacilov. Koline so seveda neužitne in se bo zadeva končala pred sodiščem. Zato opozarjamo vse kmetijske zadruge, ki se ukvarjajo z odkupom surovih kož, da strogo ločijo sol, namenicno za soljenje kož, od jedilne soli. pod j e bodo za njivo. Primanjkuje še ka'ki 200 stanovanj. Govoriti so zace^ o stanovanjski zadrugi in ®oz' nostih, da bi valjarna dala svo* jim delavcem kredit za zgrauij tev stanovanj. Deilavci z vasi p morali prodati doma zemljo i hišo, če bi hoteli dobiti kredit-Približno polovica delavcev sta' nuje v Sevojnu. Vprašanje nJ1 liove preskrbe še ni urejen^ Ljudski odbor užiške občine J ukrenil vse potrebno, da bo urejeno tudi to in vprašanje družbene prehrane. Direktor Zarič se pritožuje, da ima precej težav s prevozom- Prekladanje z ozkotirne na nor-malnotirno železniško progo *a' vira dobave in veča stroške. t,a' rifna politika je takšna, da J),n bolj kaže prevažati blago s k^' mioni. Zato se često dogaja. ya odhajajo kamioni na Reko, kjer nakladajo delavci izdelke 1,3 ladje. Gojko Skoro Enake oziroma odobne firme podjetij lahko povzročijo precejšnje težave V letih po osvoboditvi se je pri- I jeno število trgovskih podjetij, merilo, da so si izbrala mnoga pod- njave zaradi podobnih firm pri eD . jetja in gospodarske organizacije na- , gospodarski dejavnosti niti niso bi L* ulove in firme, ki se med seboj niso j tako pogoste in ne tako kritične kot dosti razlikovali. Dokler je v tujini kasneje, ko se je krog izvozn^°v zastopalo naše gospodarstvo le ome- j razširil. Tako je pred nekaj le>ti pri61° —00 NEPREMIČNINE KUPUJEJO, DAVKOV PA NE PLAČUJEJO Nekaj primerov davčnih zaostankov ljubljanskih obrtnikov Ze nekajkrat smo v našem časopisu poročali, da tudi letos zaostaja plačevanje dohodnine. Ob polletju se nismo niti približali predvidenemu načrtu, pa tudi ob koncu tretjega četrtletja se stanje bistveno ni izpreme-nilo. Poglejmo področje prejšnjega MLO Ljubljana in se vprašajmo po vzrokih nezadovoljivega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Podatki govore o stanju ob koncu oktobra, to je v času odplačevanja zadnje letošnje akontacije. Ob koncu oktobra je bilo na področju mesta 15? milijonov davčnega zaostanka, in sicer: 108 milijonov letošnje četrte akontacije, katere plačilo je zapadlo 15. novembra, 3 milijone zaostankov iz minulih tromesečij letošnjega leta in 46 milijonov dinarjev neizterjanih davkov iz minulega leta. Tu gro predvsem za odplačevanje zvišane davčne obveznosti po naknadnem pripisu ob dokončni odmeri v letošnjem letu. Pri navedenem davčnem zaostanku so ljubljanski obrtniki udeleženi z 81 odstotki. Od tega odpade na četrto akontacijo 80 milijonov, na zaostanke iz minulega leta in prvih treh tromesečij 38 milijonov. Pogosto je slišati, da je vzrok vsega tega predvsem pretirana, nestvarna davčna odunera in da obrtniki svojih obveznosti ne morejo pravočasno poravnati, če no- čejo iskati sredstev v zvišanju tarif svojih uslug. Očividno je, da taki glasovi prihajajo iz bližine tistih prizadetih obrtnikov, kj jim premalo intenzivna davčna odmera omogoča velike denarne dohodke. Prav gotovo so tu in tam pomanjkljivosti pri odmeri, toda te pomanjkljivosti gredo predvsem na račun premajhne davčne odmere. O tem govore predvsem veliki dohodiki v ki omogočajo, da se na tržišču nepremičnin pojavljajo kot kupci v naj večji meri le obrtniki. Do takšnega zakJljučka prideš, če brskaš po arhivu kupnih pogodb. V čjanku ne bom je v davčnem zaostanku za 334.000 din. Sčetarski mojster A. Š. si je letos kupil hišo in nekaj zemlje za 850.000 din. ni pa še poravnal davčnih obveznosti v višini 64.000 din. Avtoprevoznik R. K. je kupil nepremičnino za 371.000 din, davčni upravi pa dolguje 174.000 dinarjev. Ti primeri niso osamljeni. Če k tem obrtnikom prištejemo še ostale obrtnike — kupce nepremičnin, ter tiste obrtnike, ki se pojavljajo kot kanci predmetov v milijonskih vrednostih in pri ... __ tnal njojrovo P0*1"'®) poliljiljejo, vidimo, da ni moč nje oviralo to, da je imelo v r sm,ra j^d podjetje1” lit. «"”:: »^ ~----------------------------------------- javljajo kot kupci nepremičnin. ; Torej konkretno: Podatki, ki ! navajal, govore o stanju so bili dne 9. decembra zaključki po godb. V čjanku ne bom govoril Imeri. Nasprotno, o tistih, ki vzlic velikim nakupom | Zaključek: Vsak državljan upolnj'njejo tr.di svoje obvezno- našj državi ima pravico do r sti do skupnosti. Danes sanno ne- kupa in prodaje, ver kaj konkretnih primerov obrtni- upravičeno zahtevati, dn spretne ________________________meniti, če je preveč podoben naziv*1 nFVI7Nl 'Ti?/*' A II j konkurenčnega podjetja. j, 1 liiCAJI naj bj v bodoče nova podjetja ^ Na rednem — posebnem sestanku ustanovitvi dobro pre-fehtala to fitva * i -r i - » o ----------- j ~ bili dne 9. decembra zaključki po ^ „ , ■ . , - ^o.rlstrirfl^0’ ? dne 3. decembra;, to je 17 dni po naslednjih tečajih: 0 Pn Podrtje že rej, zaključnem roku vnlafthi kupnijio poravnal najkasne- 1278.32, »26.11, obr. dol. Arg. —, 1130, je do konca tega leta. V tem S 43;JM^r d^snSSSR 15##; “• času, ko odplačuje kupnino, pa 416,67, obr. dol. Bolg. —, —1800, 500! mojster 52.000, 52.000, 61.830.44," 627 .oaTSrs 750* ,T'J”L ■''L1'"". .'"ne vef- 776.12, Sfrs 48.080, 47.500, »imprej in »e tnko jim gospodarskim oviram in fn m. ** N. Naročniki ljudske prav,cC so zavarovani za primcr nezgode S SEJE SVETA ZA URBANIZEM OLO LJUBLJANA K sistematičnemu urejevanju našega glavnega mesta Razpisali bodo natečaj za idejne regulacijske načrte mestnega središča Na včerajšnji seji Sveta za urbanizem OLO Ljubljana so obravnavali nekatera, za razvoj mesta zelo pomembna vprašanja: osnutek generalnega urbanističnega načrta za ureditev dela občine Ljubljana - Šiška med Celovško in Vodnikovo cesto, osnutek idejnega načrta za zazidavo površin med Šišensko in Scopolijevo ulico in predlog programa za urbanistično ureditev ljubljanskega središča. Sprejeti sklepi pomenijo pomemben korak naprej k razumnemu in sistematičnemu reševanju ureditve Ljubljane, in to v skladu z vsemi regulacijskimi zahtevami. G tem je govorilo že mnogo pro- tiA ^ .pred drugo svetovno vojno in J? Kot poslednji prihaja v ob- i7T1'avo predlog programa, ki ga je ln?5 .1 ing* arh* Sa§a Sedlar. Pred-‘Ceju program bo služil kot gradivo ln*iJ?zPisu javnega natečaja za pred-srert re£Ulaci3skih načrtov. Nepo- sn K*n povod za izdelavo programa Vani e številne prošnje za dodelje-u,]e lokacij na površinah med Dal- tuio Vo» Miklošičevo in Wolfovo In Trg°m revolucije, Kardeljevo vo cesto- V želji, da bi pro praktično brez stalnega prebivalstva, in središči s pretežno stanovanjskimi zgradbami. Na osnovi analize je projektant sestavil program bodoče ureditve tega področja, ki govori o namenu gradenj, o ureditvi prometnih žil in zazidavi. Po predloženem gradbenem programu, ki je upošteval predloge vseh prizadetih organov in ustanov, bi po dograditvi imeli na tem področju med drugim približno 20.000 m* stanovanjskih površin, 10.000 m* poslovnih prostorov, približno 20.000 m* dvoran in 12.000 m! hotelov. Svet za urbanizem se je po neka- pritlične hišice, ki ne služijo središču mesta primernim dejavnostim. To zemljišče so nesmotrno izrabili, ker terih dopolnitvah strinjal s predlože so ga zazidavali z objekti premajh- nim programom. Predvsem se po po-nih zmogljivosti. To so zgradbe s pravijenem osnutku zahteva dvojna povprečno nekaj več kot enim nad- rešitev Kardeljeve ceste — z ohra-stropjem. Z izgradnjo večnadstrop- nitvijo Kozlarjeve hiše in z njenim nih poslopij bi povečali izrabo zem- porušenjem. Na osnovi sprejetega ljišča, hkrati pa pridobili nove mož- programa bo v najkrajšem času raz-nosti za primerno arhitektonsko ob- pisan javni, vsedržavni natečaj, likovanje. Po temeljitih predhodnih razpra- Pri sanaciji tega področja je po- vah so sprejeli tudi predlog gene-trebno upoštevati 57 spomeniško po- ralnega urbanističnega načrta za po-eratvTV'"' v aeiji, ua ui inu- membnih stavb in zaščitene zelene vršine med Vodnikovo, Celovško in oS .k.a načela temeljito obdelali, so j površine. Šolsko ulico, ki bo namenjen pred- analizo nekoliko širšega pod-1 Program obravnava še dva zani- vsem stanovanjski izgradnji. Gene- Tit — pridružili so še zapadno stran miva podatka: gostota prebivalstva ralni načrt predvideva tudi ureditev AnavC do Prešernove ulice, pri sedanji zazidavi in obseg zazida- kulturnega središča in gradnjo gi- lifc?- a ustvarila dve povseih raz- nih površin v primeri z nezazida- mnazije. S povprečno štirinadstropno že*_P°dobi. Zapadni del so večidel nimi. gradnjo bi dosegli gostoto 250 prebi- ggfHi po urbanističnih načrtih ob Pri sedanji zazidavi živi 128 pre- valcev na hektar, ki pa bi v smeri Svetku stoletja. Zato moremo govo- bivalcev na hektar. To je majhna proti mestu naraščala, čeprav je ob IZ KAMNIKA Mladinska organizacija na gimnaziji najbolj delavna Ustanovna konferenca Ljudske mladine Slovenije za občino Kamnik je po več neuspelih poizkusih to pot lepo uspela. V mali dvorani kulturnega doma se je zbralo več kot sto delegatov. V imenu iniciativnega odbora je podal poročilo tov. Franc Kuret iz Duplice. V referatu je poudaril, da je do sedaj pokazala največjo dejavnost mladinska organizacija na gimnaziji. Navedel je vzroke. zaradi katerih je bil preložen mladinski tabor na Komendski Dobravi. Mladinski akti-v| iz posameznih tovarn so samokritično obravnavali vzroke zastoja, dela ter so obljubili, da bo v bodoče boljše. Izvolili 15-članski odboT s predsednikom tov. Kuretom na čelu. Nov odbor se bo sestajal k sejam vsak teden. da poživi delo pri vseh aktivih, v mestu in okolici.* Na konferenci je mladincem govoril tudi zvezni poslanec tov. Tomo Brejc. Krajevni odbor Zveze borcev v Kamniku je obdaril 60 partizanskih otrok na. prisrčni prireditvi v okviru proslave Dneva republike. Obdarjenci so prejeli denarna nakazila za perilo v skupnem znesku 167.000 din. Z 8 n> v-y. * ' Lepa jesen je dobrodošla zlasti graditeljem na regulaciji Savinje v Celju. Na obeh gradbiščih dela lepo napredujejo. K temu je pripomogla tudi JLA. Na sliki vidimo postavljeno ogrodje za obalni mostovni opornik na desnem bregu Savinje. To je začetek dela za novi železobetonski most, ki bo širok 15 m. O delu krajevnih odborov v bohinjski občini t o razmeroma sodobnem predelu številka, če upoštevamo dragocenost te3 razmeroma najhni številki ume-ne . eienim komunalnim sistemom, ki površin v mestnem središču. Po- sten pomislek, da premalo cenimo no Za“,teva večjih popravkov. Vzhod- ie Področje pa je še povsem neure-rejg£ _sa3 v njem prevladujejo sta- « zgradbe, nizka obcestna poslop- I veliki vrtovi. V tem predelu ahio številna skladišča, delavnice, Obe <*ne decembra 1955. — u, . ‘?«ki prvega dela sporeda sta prav čalr« ’ . morda celo nekoliko čez pri-I VanJc. Pri Krekovi Siinfonietti je S21"« •za *°». se zdi, prvenstveno v sklad- no n11* Priliki znova uspeš- snne l8 preizkušnjo svoje življenjske 8 Dr°K?°s^* s* belil glavo ®tva stilne sodobnosti in novotar- ’ avtor tu muzicira in prijetno iz ne Sa, tekoči tok domislic mu nikjer da ?Sakne* Vsekakor si lahko čestita, fci V *em sv°iem delu našel pot, Dl ;°di neposredno in hitro do uspeha, tastova poustvaritev Simfoniette je »ie ■,nsmerjena pretežno v realizacijo dosl! vsebinskih vrednot in je ta cilj ^jjsezala z inspiracijo in zagonom, tako u ®e njeni prepričevalnosti večino sklad-diHP°siušaIec ni mogel upirati. Tako je JJfent, ki ga sicer kot gosta že dobro pjjjafn°, tudi nocoj hitro in temeljito Oj, * g svojo muzikantsko naravo. se taino pa je pustil orkester tehnično 5os?re*Ce^ .neizP“ien* Posamezne, pa po-so rIi zv°čne pomanjkljivosti tako Vi i vendar jemale del izrazitosti, drn«o» 8 ! v, variacijski temi v začetku P f k avka* aosH i 1,0. razmerje dobre prilagoje-izd«.u^Zr?.zn' vsebini in slabše tehnične v , je obveljalo v orkestru tudi »Pa« i^em koncertu F. Poulenca epnt.Cer charapetre». Kakor gre diri-dVe^i ,.vaJa> da je dal na svoj spored zahv r!* *z s°d°^Iie glasbe, tako se je bej h .Pro^esorjn Pavlu Šivicu pose-s P aa je^ igral ta koncert, ki je bil sam*11- prviČ izvajan v Jugoslaviji. Delo sti*^ 1?a v nekaterih bistvenih pogledih Se-a °Čke„ s Krekovo Simfonietto. Po-oini namre® prav tako slogovno nazaj, prvo ^vdarskih pretenzij, je v svojem kova* mel°dično-ritmičnem učin- Žeto n labko dostopno, obenem pa pre-Oni S- Pravi,h muziknntskim zagonom. sv0ranje na ze dognane sloge ima tu na J.° zunanjo motivacijo: koncert je bil Šivi an Prv°ln° za čembalo. Profesor c* znan kot vnet propagator sodobne vprečna norma v novozgrajenih pre- zemljišče, druga rešitev ni mogoča, delih bo namreč najmanj 250 prebi- ker je 40 odstotkov površine že za-valcev. Seveda, če pa želimo ustva- zidane predvsem z individualnimi riti sodobno trgovsko in upravno sre- gradnjami. Razen tega predvideva dišče (city), moramo najti neko ra- načrt 17-odstotno uporabo prostih zumno rešitev med središči, ki so površin. Prav tako je Svet obravnaval in I tudi sprejel idejni načrt zazidave ožjega predela na tem področju med Scopolijevo in Šišensko cesto. Načrt določa le splošne smernice in pogoje zazidave, točno določa glavno komunikacijsko mrežo, hkrati pa dopušča, da v skladu z osnovnimi zahtevami urbanističnega načrta investitorji poiščejo najprimernejšo rešitev. V prihodnjih dneh bodo idejni načrt pre-V Beethovnovi Sedmi simfoniji je v široko razpravo, nato bo o bila dosežena v orkestru večja zvočna nJem razpravljal se mestni svet. Na strnjenost in telmična obrzdanost kakor f/15,0?’ UT’’ ^"pomb bo Občinski v prvem delu. V interpretaciji pa je tu ■ odbor Ljubljana - Siska izdal obratno nastalo neizpolnjenih voč želja Polnoveljavno odločbo o tem načrtu, kakor v prvem delu. Posamezna mesta, „ dfpr^e "i’P«dvsen,sijer jS, Nadaljnja^ pocenitev mesa drugi stavek, ki mu je pravšen, dokaj počasi vzet tempo pripomogel do pra- SIMFONIČNI KONCERT orkestra Slovenske filharmonije (Dirigent Živojin Zdravkovič, pianist Pavel Šivic) vega izraza vdahnjene mu elegičnosti, in prvo temo (presto) tretjega stavka. To, kar je še manjkalo, je bil pravi izraz v obeh krajnih hitrih stavkih, četudi je bila v posameznostih vidna, in uspešna, zavzetost izvajalcev, dirigenta in orkestra. Tako je vnovič prišla na dan velika občutljivost te simfonije v izvedbi. Rafael Ajlec v Trbovljah Cez dober teden, ko se je prvič pocenilo v Trbovljah meso in slanina. jo podjetje »Meso« ta četrtek še nadalje znižalo cone. Tako prodajajo sedaj govedino po 230 din kg, teletino pa 250, svinjino po 290 din ter slanino Po 290 din kg. Sodeč po položaju, kj je pri nakupu živine in prašičev, pa je pričakovati že na-daljnjega znižanja cen. Dober mesec dni je tega, odkar so v bohinjski občini ustanovili krajevne odbore. Teh odborov je šest. Ustanovili so jih v Srednji vasi, na Bohinjski Češnjici še za vasi Jereka in Pod jel je, v Stari Fužini, Polju, Nomenju ter krajevni odbor za vasi Koprivnik-Gorjuše. V krajevnih odborih sodeluje vseh 34 občinskih ljudskih odbornikov in razen tega tudi državljani iz omenjenih vasi. Mesec dni je vsekakor premalo, da bi lahko dodobra ocenili delo krajevnih odborov, vendar lahko kljub vsemu že na osnovi dosedanjega dela nanizamo ne- katera, predvsem negativna za-pažanja. Čeprav so bili izvoljeni krajevni odbori že pred mesecem dni, se razen v Srednji vasi (tam je bil že pred formiranjem komun samostojen občinski ljudski odbor) še niso nikjer sestali na prve seje, kjer bi določili vsebino svojega dela in sprejeli smernice za nadaljnje konstruktivno delovanje v občini. Ponekod vse prepogosto prevladuje mnenje, da so krajevni odbori nepotrebni, češ saj nimajo pravice »odločati« o nobeni stvari. Dostikrat je slišati tudi taka mnenja: »Kaj bi mi predlagali in se KAKO BI BILO MOC NAJCENEJE IN NAJHITREJE UREDITI: OTROŠKI DISPANZER V TRBOVLJAH SUsb, °ert« ,e> je izvajal klavirski delež kon-z izrazitim, svetlim tonom, bolj r: ■■■1 Trbovlje, 9. decembra. V splošni ambulanti trboveljskega Zdravstvenega doma se dan za dnem med številnimi odraslimi bolniki gnete tudi kopica otrok najrazličnejše starosti. Brez vsakega dokazovanja se da reči, da na tem mestu skupnost odraslih bolnikov in otrok ni primerna niti zastran higiene in bolezni niti zastran vzdušja, ki je v prepolni čakalnici. Kajpada: misel o posebnem otroškem dispanzerju ni nova. Precej časa že Trbovlje čakajo, da se med njihove ambulante ter sploh v zdravstveno mestu dobiti ustrezne prostore za otroški dispanzer! V teh prostorih bi ne bila potrebna prav nobena adaptacija. Treba bi jih bilo samo urediti in opremiti. Tako bi v najkrajšem času dobili v Zdravstvenem domu popolnoma ločen otroški dispanzer, kamor bi prihajali otroci na ordinacijo lahko sami ali v spremstvu mater ter bi tako bili popolnoma ločeni od odraslih bolnikov. K temu predlogu bi le še dostavili, da je vsa oprema za otroški dispanzer že brezplačno zagotovljena kot prispevek UNICEF. Stiske za otro- službo uvrsti poseben otroški dis- škega zdravnika pa tudi ne bo, panzer, ki naj bi bil morebiti celo saj imajo Trbovlje na specializa-zametek za kasnejšo otroško kli- j ciji posebnega zdravnika, ki bi že niko. Ali kakor povsod, tako so | sedaj dva ali trikrat tedensko tudi za to prepotrebno stvar kri tična ovira sredstva. Tako bi si seveda mislil tisti, ki meni, da je treba vsako reč popolnoma na novo zgraditi itd. Preudarna presoja tega problema pa kaže, da le ni treba za vsako reč milijonov, novih stavb in podobnega. Med različnimi variantami, ki so se v zadnjem času pojavile in ki so o njih razpravljali, bi kazalo dati prednost kaj preprosti in sila ceneni možnosti, ki bi bila kaj hjtro uresničljiva. Vsa stvar se suče namreč okrog enega samega stanovanja za zdravnika. V glavnem poslopju Zdravstvenega y v »., . sveuuu ionom, doij ........ del tab.«ra Rodu gorjanskih tabornikov, ki so lani ,la,ucul posioptu /nravstvenem & v'nn'apvclirapihn. »“a ?e°So ot^ran Ziman^ifeve6Vini«; VvS kra.ihii ^e"^ SO ^tudi zdravniška mladina domovino. I „ 1- • p tauoj in na najbolj primernem interpretaciji mn je dirigent ^^rkestrom tesno sledil. Smrtna nesreča zaradi ne-P^evidnega prečkanja ceste gt, v ietrtek dopoldne se Je na Trža-Pri, Cestl v Ljubljani pripetila huda Vrh etna nesreča. Po cesti proti leti kl vozil osebni avto pod-n=, »Jugo-drvo« šofer Ljubo Ves-S|Aer. Ko je le-ta opazil neko žen-c ki Je pravkar hotela prečkati le u dal znak s trobilom: ženska obstala in se še nekoliko umak-flar ®o£er !e zato vozil dalje, ven-Dno se le ženska v tem trenutku Shala čez cesto in prišla tik pred ROD GORJANSKIH TAR0RMK0V v spomin desetega leta svobode Novo mesto, 9. decembra. Jutri dopoldne ob desetih bodo tbl| kijo je z levo stran j o novomeški taborniki slovesno po- na trdo cestišče. Ponesrečenka častili letošnje jubilejno leto, ko fen® ^Emškodbe°ter so°T S £ Pra,znujem0 dfet let svobodnega g" Odpeljati v bolnišnico, vendar ziyljenja in ustvarjanja v sociali-ihed prevozom umrla -o : stični domovini. V spomin na to P ■ , .. i slavno obletnico in vstop v četrto Posledica neprevidnosti leto delovanja Rodu gorjanskih na križišču tabornikov jim bo narodni heroj 0|K° je v četrtek, 8 decembra, predsednik okrajnega odbora bua 13' ure v Mostah pripeljal avto- Socialistične zveze za Dolenjsko >htPšM?coS1f znades^eistrani ne_' ! Bprštnar razvil ro- j.doma pripeljal z vespo motorist j dovo zastavo. V dvorani sindikal- gJlez Gale. Ker le-ta vespe ni mo- nega doma se bodo zbrali vsi v desn^,0,ustav.itl’ sf 1° za'®to1: novomeški taborniki: od medved-?no sprednje kolo avtobusa. Mo- j.• ,,,. ...... i?rist to anhii ,„i„.— kov in cebelic, ki jih je posebno letos vedno več, do tabornikov in tabornic srednješolcev, vajencev in odraslih, članov rodovega kluba in camping kluba, ki združuje prijatelje taborništva in prirode. ... ____________________ Kakor vedno, bodo tudi tokrat v v Šabcu so se partije vi. kola' Prišli starši tabornikov, ki z ve-Snli,,e taKole: Čirič - Momič 1:0, seljem spremljajo rast mlade, de-«• Sta™buk prekinjeno, lavne organizacije. »H* k ■ _Fra“olič remi, Osman- i J 6*»la'n^kžinrnnn Jah°š®vič -, Taborništvo je začelo delati v Vasiljevi” -’ MmaUčišin^odmže- ^ovem mestu septembra 1951, ko bovfaradl holezni Mihaijčišina, ugri- se je zbralo prvih sedem članov. 6ertok' DJuraievič remi: Pros‘ 1® 27. aprila 1952 je bila ustanovije- v, Na ' turnirju v Zrcnjaninu se Je ! na, samostojna Družina gorjanskih koh, končalo z naslednjimi izidi: ! tabornikov, katere prvi glavar je kowvlt * Vukčevič prekinjeno, So- I bil prof. Jože Glonar. Ze 30. no- Mt A Pctek Prekinjeno, Bogdano- vembra 1952 ie bil ustanovni Us,.' Hervat 1:0, Vukovič - Puc 1:0, , . . , t, !e DU. ustanovni j“K'č - Bradvarevič i:o, Udovčič - I občni zbor Rodu gorjanskih ta-I^P«* remi, lickavac - Tomšič bornikov. ki je narasel danes na ^ Banov”’-1 V nadaljevanju'paVtij ,6n,vPUahih članov, približno 60 b Kola Je Bradvarevič prcniag.al vu- mP.Vvedkov. ,n tabornikov z UČl-'»iča* Vukčevič pa Danova. I teljišča pa je tik pred vpisom. Od b»ls* ^obil hude telesne po^kod-SkAi13 vespi pa je za okoli 60.000 dm A H POLFINALNA TURNIRJA V SABCU IN ZRENJANINU konca leta 1950 do novembra 1955 so imeli novomeški taborniki 96? vodovih sestankov in 124 vodovih izletov, 6? sestankov družin in 6 rodovih sestankov, 36 izletov družin in 7 rodovih izletov. Od leta 1952 dalje so imeli štiri velike tabore: dvakrat na Otočcu, nato na Vinici in letos ob Kolpi pri Radencih. Organizirali so več partizanskih pohodov: čez Frato v Dolenjske Toplice, na Gorjance, na Okroglico, iz Vinice v Črnomelj, bili so na Ostrožnem in na vseh zletih Združenja tabornikov Slovenije. Se pred ustanovitvijo organizacije so priredili dva vodniška tečaja in na vseh taborih, izletih in sestankih vzgajali mlade fante in dekleta k samostojnemu delu, samopremagovanju, vztrajnosti in poštenju ter spoznavanju domovine. Iz skromne družine se je razvila močna taborniška enota, ki je v različnih tekmovanjih vedno ostro posegala v boj za najboljša mesta. Z izredno delavnostjo in poletom so novomeški taborniki v novembru 1952 dosegli eno naj-višjih priznanj: prvo mesto v tekmovanju vseh slovenskih taborniških organizacij na čast VI. kongresu KPJ. Na Ostrožnem so pokazali svoje sposobnosti v taborniškem mnogoboju, na katerem so si priborili drugo mesto, na letošnjem zletu ZTS v Ljubljani pa so si priborili v težki konkurenci častno tretje mesto. Niso pa zunanja priznanja in tekmovanja v taborniških spretnostih tisto, kar je vodilo ta leta Rod gorjanskih tabornikov. Od ustanovitve dalje je organizacija skrbela predvsem za notranjo zdravo rast svojih članov in vzgajala mlade ljudi v zavedne člane naše družbe. Skromnost, delavnost, požrtvovalnost in nesebičnost so bile odlike, ki so jih vodniki in načelniki družin, vodov in rodu vcepljali v srca tabornikov. Vrsta mladih, a sposobnih vodnikov in vodnic, načelnikov in načelnic je zrasla v teh letih v vrstah Rodu gorjanskih tabornikov, ki je pred tedni dobil tudi dolgo obljubljeni prostor v ob-novljeni stari novomeški gimnaziji. Z naklonjenostjo in materialno podporo OLO in občinskega ljudskega odbora v Novem mestu si je taborništvo v Novem mestu v zadnjih letih utrdilo tudi svoje^ gospodarstvo, nakupilo precej šotorov, orodja, opreme in ostalega inventarja. Zdaj ima vse pogoje, da bo razširilo svoje koristno vzgojno delo predvsem še med vajensko in delavsko mladino. Razvitje rodove zastave bo dosedanjo krepko rast taborništva na Dolenjskem še poživilo in poneslo njegove ideje tudi v Metliko, Črnomelj in druge kraje, ki imajo prav tako pogoje za ustanovitev te lepe in vsestransko koristne vzgojne organizacije. Tg. utegnil voditi otroški dispanzer. (ž) pehali, saj bodo na občini tako ukrenili po svoji volji!« Da so taka mnenja posameznikov zmotna, (čeprav so morda včasih upravičena) in celo škodljiva, menda ni treba posebej poudarjati. Dogaja se tudi, da se ljudje (včasih tudi odborniki občinskega ljudskega odbora) sprašujejo, kdo je pristojen za reševanje nekega problema. To kaže, da mnogi državljani in celo nekateri odborniki ne poznajo dodobra občinskega statuta. Če bi ga poznali, bi tudi mnoge nejasnosti na terenu odpadle. V tem oziru čaka množične organizacije, predvsem pa Zvezo komunistov in Socialistično zvezo še mnogo dela pri pojasnjevanju in razčiščevanju teh in podobnih nejasnosti. Tam, kjer pa vaščani kažejo iniciativo za delo krajevnih odborov, kjer se zanimajo za njih delo, dostikrat spet zaidejo v drugo skrajnost. Mislijo namreč, da so oni (krajevni odbori) sedaj tukaj, da predlagajo in marsikdaj tudi kaj zahtevajo, občina pa je dolžna te zahteve in predloge nemudoma izvrševati in to ne glede na to, ali je denar na razpolago ali ne. Naloga krajevnih odborov pa je predvsem v tem, da poiščejo možnosti in vire, kako bi na svojem območju izkoristili vse priložnosti, da bi lahko nekaj naredili oziroma napravili. Orientacija v delu krajevnih odborov v tej smeri je tudi edino pravilna. Zelo pomembno je, kako dela jo krajevni odbori v neki občini. Od njih iniciative zavisi dostikrat tudi delo občine. Zato bi bilo prav, ko bi nekateri krajevni odbori v bohinjski občini zaživeli. Izdajalec Anton Roger bo odgovarjal za izdajo skupine partizanov na Otiškem vrhu pri Dravogradu in za aruga hudodelstva Anton Roger, po I:iikia;h obdelama v tradriciio-mailmi književnosti. Zaito kitajskega gledaika ne žarnima tollilko vsebina, on ne gre predvsem zaito v gledališče, da vidi novo fabulo, ampak da/ jo vmdi v novii. iigrafeki vamiaciji, oziiroma, da se navdušuje nad precizno izrvedeiniini.i detajli že dobro pozmainega dela. Torej kitajski gledailec sam zaihteva od igtrailioev vedno večjo dovršenost in popotoost v igari, vedno novih im novih siituacijsk ih domislekov, aaibtema ne samto živega telesa, aanpaik tudi živega duha. Kdijuib strogi' komrvencioniatousta in predpiisamd sfciLi-ziacijii so igirailei žir«, povsem mainarvmi ljudje, vzeti iz resniičnega živi jen;ja in polni neke posebne vedrine, ki veje iz njih. Pranr to in pa njihovia never- | jetrno vitjoka kulituira igralske [ umetnosti, njihova igra, ki je izpeljana do popolne doviršenosti in, ki je mogočna hairmonična spojii-tev opernega pet ja, prozni h dialogov, piesmiiih vložkov in aikrobait-skiiih spretnosti, praiv to je tisto, kair nas je pritegniiilo. Kitajsko klasično gledailiišče ne pozna niiikaike scene, ker seeno ustvairjajo edino igralci saimii. Scena se pojavi, ko se pojavii igralec na odru in izgine z njegovim odhodom. To pa zaihfteva od igralca najvišjo stopnjo tehnične dovršenosti v gesta in mimiki, govoru ailii pertjiu, plesa in aikirobartiiiki, 2x1-hitevia resnično hairnuomiično spojitev vseh teh komponent poeduuoa, aili celega zibom. Zahrteve od slehernega posameznika im od celote absokitno f iaično im p,sn.lm'mo koncentracijo pni vsakem naijmaauj-šem gibu roke, ali okretu telesa, pogledru, mimiki. Od tod visoka knlrtnma n jihove odrske kretnije, ki pa pri vsej stilisadiji izzveni naravno in sproščeno. Tu mi nitka-kega praizmega miaihamjia. Sleherna najmanjši migljaj prsta aJii roke, ali akrobatska vraitolommiost ”©-kaj pove, polmo stoži. To so nam pekinški umetnik i najbodije pokaaaiM v »Treh srečanjih« in »Jesenski reki«. Kakor kitajski umetniki samui fejamlijaijo je firagmemt »Trni srečanja« najzamimivejše delo za spo-znarvamje tehmiike kitajskega gledališča. To delo predstavlja pam-tomrimični dvoboj v popolni temi. Čeprav je oder palmo razsvetljen oba umetnika šain Jnn-Ši in veliki komik akrobat Sam Šum-Hoa s svojo živo miimiiko, ki je v strogi harmoniji s precizno izdelanimi in izredno kultivtKraiaimi kretnjami, s svojo breztežno gibčnostjo z bogatimi im duhovitimi psihološkimi domisleki, poustvarita gledalcu resn ično pravo temo. Ali »Jesenska reka« — nepozabna pantomima. Mlada deklica hiti k svojemu dragemu. Ponosi brodnika, da jo prepelje preko reke. Edini rekvizit sta veslo im drog za odrivam je čoln«. Delo je S>lno komičnih dmhoviitosti in de- iške nežnosti, polmo vedrine im Proslava obletnice Cankarjeve smrti Na natečaj drame SNG v Ljubljani ob 37-letnici smrti velikega slovenskega dramatika Ivana Cankarja je prispelo 34 izvirnih dramskih del. Izid natečaja bo žirija objavila 11. decembra, na dan obletnice Cankarjeve smrti. Ob proslavi Cankarjevega dneva bo Narodno gledališče v Ljubljani odkrilo v galeriji svojih velikih igralcev v foyerju Drame spominska poprsja velikih slovenskih gledaliških umetnikov Polonce Juvanove, Frana Lipaha in Marije Vere. Ansambel ljubljanske Drame bo tega dne začel svoje gostovanje na podeželju z najboljšimi predstavami iz letošnjega repertoarja. Ivan Cankar v kanadski televiziji Kakor sporoča profesor Janko hav-rin, naš ugledni slavist iz Londona, ki si je s svojimi publikacijami pridobil mednarodni sloves, je kanadska televizija sprejela v svoj program Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v angleškem prevodu Sidonije Jera-sove. šegavosti, polno najrazličnejših | ka, ki pa ni sama sebi namen in situacij. Gibanje mlade deklice — K daleč od vsake varietejske ali L;iiu Lam — im brodnika, že zna- ! cirkuške atrakcije. Akrobacija nega nam San Šum-IIoa, je v taki ima svojo mutiran jo vsebino in je medsebojni harmonijii, im geste so ■ živo povezana z življenjem, ki ga tako tipične in bitne, da gledailec predstavlja. iNajvečkirai je to bor-pri praizmem odru vidi pred seboj ba dveh nasprotnikov: ali opic in živo reko in čoln, nevarno guga- bogov r »Neredih v nebeškem nje tega čolna, drsenje čolna po kraljestvu« aili, pa n. pr. borim za Ika vodi, njegovo obračamje, skraill vse. Za spozmavanie bistva kitaj- osvojiitev trdnjave Jcntašan. Pri obeh delili gre boj na življenje im smrt. Im tudi pri izvajanih aikro- sikega gledališča pa je mordaj naj - banjah, ki ta boj prikažejo, gre bolj karakteristično' »Slovo od ljm- za življenije. En sam najmanjši napačni gib pid biliskovitem žongliranju z meči, ali najmanjša m-lnudia pri odskokih vratolomnih lnarvBtkrižnih saltov, bi terjala, če že ene življenja pa polomljene -vratove. Akrobacija je v resnici pri-peljama do take višine, izvajana s talko lahkoto, prožnostjo im breztežnostjo, da človek enostavno težko verjame, da je človeško telo ! zmožno taiko obvladati Kaikor sem že omenila, je akrobatika I dosegla svaz višek v miiitolloški legendi »Neredi v nebeškem carstvu« — tu nas je s svojo sijajno mimiko presenetili Van Mim-Čum kot krailj opic — posebno pa še v »Trdmijavi Jemtašant, ki je dejansko pesem noio razgibanih in razigranih teles. Vloga glasbe je pri, posameznih točkah povsem različna. Pri | »Tireh srečanjih«' n. pr. je samo ! ilustratirvma, ki pa zaihteva odlič-i no poznanje igralčevilh kretenj, kaikor tudi maksimalno konoem-j tracijo glasbenikov. Našemu poj-I mm opere se po svoji umetniški | obliki približuje glasba v »Slovesu od ljubimca«. Glasba ima tu pomembno vlogo im n jen melodični eiememt je na prvem mestu. Presenetila nas je pevka Liu Fu-Sam z interpretacijo dveh. narodnih pesmi iz J urnama. Posebno burno pozdravl jena pa je bila, ko je z vso čustvenostjo v hrvaščini zapete dalmatinsko narodno pesem. Za >Ples lotosov« je anačiilem plavajoče-drseoi korak, spremljam s čudovito plesno kmilituiro rok, poln graeije in mladostne dekliške mffime im vedirime. Močno nas je spominjali zna »Berjozko«. Prizor iz »Treh srečanj« bamca«. Tu je najbolje ust \-air>jt na umotoiška sinteza petja im govora, kretnje, mimike, pantotmime, lesa, akrobaitiiike im glasbe. Velri-ia umetnica Šam-Fam je s svojim čistim glasom, s svojo živo igro im s svojim plesom z dvema mečema dokaizala, da kitajski igralec ni saimio tolmač svoje vloge, ampak, da je resničen umetnik i kot pevec, igralec in kot plesalec. Posebno vlogo v kitajskem klasičnem gledališču igra a/krobarti- Veder im mladosten je tudi poskočni Ples z rdečiimii trakovi«, ki je bogat najrazličnejših kombinacij. Naše prvo neposredno srečanje s kitajskimi umetniki je bilo pre-bežno, da bi lahko v A:,sej globini dojeli nesmrtnost njiihove staire gledailiiSke kulture. Vendar pa nam je pokaizailo, da so postavljene pred igrailee kitajske klasične opere silno velike zahteve, ki jih je možno doseči le z dolgo dobo neizprosnega umetniškega dela im z neizprosno disciplino, ki tudi. že pri tako dovršenem izvajan ju ne sme popustiti im tudi ne popusti. ŽIVA KRAIGHER Prizor iz »Neredov v nebeškem cesarstvu« PIRNATOVE PORTRETNE RISBE IN KARIKATURE Skoro dve stotini drobnih | katerih so nastajale te risane za-risb, ki ohranjajo v nekaj osnov- : beležbe o ljudeh, in spremenljiva nih črtah obraze igralcev, reži- i umetnikova duševijost. ki jim ie serjev, glasbenikov, književnikov | narekovala njihov značaj, so bili in slikarjev, bi puščali v nas — preraznoliki, da bi mogli spra-razloženi v strogih vrstah — do- j viti vsebino vseh lističev pod en kaj monoton vtis, da nas pogled | sam ali dva skupna imenovalca, od blizu vendar zopet ponovno \ Zdaj je risal Pirnat iz enostavne- ne prepriča o malo konvencionalnem umetnikovem odnosu do naloge, katere reševanje je bilo tudi novinarska tlaka. Pirnatove portretne risbe tež- ga zanimanja za osebo, zdaj zgolj po poklicni dolžnosti, zdaj sta dovtip in puščica zrasla v likovno domislico in spremenila dobro znani obraz v drugega, ki je po ko imenujemo portrete in vedno avtorjevi volji prvega travestiral tudi ne ustrezajo onemu preprostemu obče znanemu značaju karikature, o katerem govori že neka italijanska pesem 17. stoletja. Quella sproporzion si cresce: [e spesso Ben che venga piii brutto assai, [diresti ali parodiral in ga zato toliko laže spoznamo, zdaj spet je le ustregel znančevi želji in radovednosti. Tudi s portretnimi risbicami je opravljal Pirnat različne funkcije: bil je i glosator i nedolžni humorist i satirik. Risarja Pirnata je odlikoval oster opazovalni dar, šegavost mu je bila prav tako prirojena last- Somiglia piu chel naturale stesso. nost in kot pri vseh res duhovitih ljudeh, naj bo to večjega ali Od portretov pričakujemo tež- manjšega kova, so se tudi za nje-jih obračunov in po drugi strani govim humorjem skrivale mr.o-ne moremo nekaterih risb ime- ge bolečine in celo manjvrednost- novati karikature, ker niti v ničemer pretirano ne obnavljajo modelovih značilnosti niti niso z njimi preobložene. Okolnosti, v ni občutki. V njegovih številnih Prvaki francoskega baleta v Ljubljani V ponedeljek, 12. decemibma bo Fes« im »Kristalna paiiačaK, prav ▼ ijiubiijiainski Operi zelo pomam- 1 tako vellce uspehe pa je dosegel z bem btaicjtiui dogodek, ko bodo s njikn Sepge Lifar z »Romeom in sainostojmiim programom nastopi- Jmliiijo«, »Črnim iabodom« im »Se- li naijizmuiineniiiusjšu prvaku Iramoo-skega baleta, na ooliu z Jeanom liaibulieejem, Aleksandrom Kalaouj-nym in Gliaine Soanbartavo. Fmam-cosika bailetma umetnost je enakovredna angleški in ruskii baletni šoli, ki dames vse trni prednjačijo v svetu in predstavljajo najvišje dosežke, kar jih je bilo na tein popularnem področju odrskega udejstvovanja dosliej doseženih. Pariški baletmi aaisambli des Champs-Eliisees, Roland Pefcit, pariške Velike Opere in baleta Morate (Jarlo so hkraiti z baletom Mar-cjuiusa de Cuevasa vodiiline bailetme družine t Evropi, ki slovijo im tiuda nastopajio po vsem svetu. Osrednja in najsvojevrstmejša umetniška osebnost dam« srnjega finamooskega baleta je vsakakor Jeam Babiibee, blesteč plesalec in domiselm koreograf. Kot plesalec je pmav tako izvrsten v klasičnem kot v modernem baletnem izrazni. Najizmiaimemiiitejši njegovi uspehi so bili nastopa v baletih »Simija ptica«, »Mliademič in smirt«, »Uom Quiijot«, »Igra kart« (v kaiterem je nastopal z Janino Charratovo), »Tili Euilernspiegek, »Don Juan«, »Giselle« itd. Kot koreograf se je uveljavil zlasti z baletom »Amor in njegova ljubezem«, vplritk uspeh pa je imel tudi s svojimi postavit vaimi na florentimsikem im beneškem festivalu, v milamski Soa-li, z baletom Monte Cario pa je nastopal tudi po vsej Ameriki. Najmovejšii njegov uspeh v Parizu predstavlja »Raliamee a trois« (po glasbi J eama^Miichela Damaeea), s katerim bo nastopil tudi na našem odru. Fnamoosiki batletoii z-vtszdnik Ale-x andr e Kalioujny je pravi svetovljan kot nmetmiiik, saj je nastopal že po na jvečjiih evropskih gledališčih, prav taiko pa v Severni im Južmi Ameriki, Avstraliji in oelo na Japonskem. Babileeja in Kalioujmega štejejo med najboljše plesalce na svetu. Kalioujmega je odkril Serge Lifar. Že s svojim prvim nastopom v »Polovskiih plesih« je dokazal, da je čudovit karakterni plesalec, nato pa je n jegova umetniška pot šla naglo navzgor. Bil je Siam baileta Monte Carlo, Roland Pet it«, končno pa je postal prvak znamenitega baleta pariške Velike opere, kjer se udejstvuje še dames. Odlikuje ga j čudovita tehmika im elegamoa, nej-gove variacije v »labodjem jezeru« pa 90 praiv presenetljive. Ba- I lamenine je prav z njim dosegel svoje največje uspehe s postavitvami baletov »Le Rateer de la herezado«. Na višku njegove umetniške poti ga je L 1953 amga-žirala Metpopoiilameka Opera, nato pa se je spet povrmiil v pariško Veliko opero. Baletna zivezdmica Claire Som-bert je praiv tako že znamenita rna letoma, ko je prav orna podala eno naijiuspetejšiiii kreacij večera. Mii/eheie Sekugneuint je tudi mlada plesalka, ki nastopa šele nekaj let, vendar se je navzlic mladosti prav tako uveljavila že v fiilmu j / ih prejela že več nagrad na ba- : ^ letnih komkurzih. Seugneurtova je močna umetniška osebnost, odlikuje pa jo čudovit osebni stil. Vseh šest plesalcev bo spremljala baletna umetnica, ki je že kot pri kliarvirjiu pianistka Andree dosegla presenet ijiv uspeh v glavni vlogi v neki miimični tragediji. Pariz je posta! namjo pozoren L 1951, ko je zablestela v baletni družini J amine' Charrat. Kmalu nato je dobiila lirum. Spored večera bo obsegal več znamenitih pariških baletnih novosti, med njimi »Balamce a trois« (po glasbi J. M. Damasea), | »Antiair« (Rimski Korsaikov), »Simfonični piles« (Grieg) »Emtre deux gliavno vlogo v filmiu, kjer so j Rondes« (Rousseau) im »Romam- tični di’\ertiimi<:niio« (Chopin). ri ponudili sedemletno pogodbo, hkiiaiti pa jo je amgažiral llofemd Potit kot prvo pLes'alko svoje baletne družine im jo povedel na šestmesečno turnejo v Ameriko. Po povratka v Evropo je dosegla najtvečji uspeh z Jeanom Babilee-jem na millamski Soali v Cooteau-jevem bailetu »Mladenič in smrt« im pozneje v »Tilillu Euilenspieglm« v Babileejevi koreografiji. Claire Soraibert je najmilajša tuja plesalka, kar piih je kdaj angažirala milanska Seala. V zadnjem času nastopa v Dublinu in v Parizu kot 1 ,, A■ odlična partnerka J«rpQ Babi- I ^nCjal tudl leeja. Hkraiti s temi tremi svetovnimi plesalci bodo na ponedeljkovem baliotnem večeru v Operi nastopili še prvi plesalo] bolet® Momte Carllo temin. Palici/, Michčle Sei-gneiirt in Andree T ernoinc. Xenia Paiilev je pri nas že zmama z uspe-lega goisfovamja plesali cev baletne nih prvakov v skupine Janine Cliarrat pred dve-1 kratno. Nastop skupine francoskih baletnih prvakov bo tako vsekakor pomemben umetniški dogodek. Plesalci bodo prišli v Ljubljano naraivinost iz Pariza, nato pa bodo nadaljevali turnejo še po glavnih mestih Jugoslavije. Baletna umetnost je dames v Evropi najbolj razgibana od vseh vej odrskega udejstvovanja in je po svojem u spehu im pomenu nemara že prekosila sloves opore. Ljubitelji baletne umetnosti so vsak dan šte-pri nas, največ zaslug zia samostojmi raizvoj baleta pa imajo Francozi, ki nedvomuno v tem v Evropi danes prednjačijo. Z njimi se lahko meri samo Nikolaj Pirnat: avtoportret iz koncentracijskega taborišča lastnih podobah, ki so včasih1 naglo naznačene in drugič sp^» skrbno izdelane s trdnim P1'®?1"}” Čanjem, da bodo ostale in P110?!; o njem, ga spoznamo z mnogu™ njegovimi nasprotujočimi si last- nostmi, o katerih je govoril, P® tudi z onimi, ki jih je razodevaj le v risani podobi. V svojih <*”*' lih portretnih risbah je bil P11' nat na drug način raznovrsten-zdaj površen, zdaj jedek, zdaj prijazno ocenjujoč. Kaj lahko s da od risbe do risbe razbrati, bb sta ga zanimala obraz ali ali ga je prevzelo ob r.aročenen; opravilu osebno zanimanje, mu je šlo za naslikano misel človeku ali bolj za likovno učin' kovitost. V glavnem se ta P°J® Ija tako rekoč sama od sebe, raj slučajno. Pirnatov °*5se^ risani opus je nastajal prenag in v preveč neugodnih okolnostinj da bi mogel risar češče pazlji*" obstati ob posameznem problern' • Tudi te portretne risbe, matsko omejen pa vendar zn ' čilen del Pirnatove zapuščine, S°' vore vedno bolj o avtorjev^ velikem talentu, ki se ni m0iL. izraziti v kiparstvu in ki mu to-svinčnik ni bil vedno dosti n*Jj gel, kakor pa o mirni urejenost ir_’ zagrizenem, poglobljenem del • Pirnat ni bil eden onih urne ' nikov, ki se vse življenje post«" poma in vztrajno bližajo nekem ozko določenemu umetnostnem cilju in puščajo pri tem vse lo življenje vnemar. Bil ie set let temperamenten sprčmu valeč celotnega kulturnega družbenega živ) i en ja in njeg napredni ter osebno pošteni kr nist. Med skromno otroško n bico očeta Maksa in med P°® .®v0 njo portretno risbo s pretreslji ^ optimističnimi verzi, ki jo je klonil mojstru Tomu v Gr^ šču, je na stotine risb, toda t polno živlier.je človeka in um nika, ki je živel in bruhal • sebe iskreno in nekonvenciona ^ in ki mu na razstavah in v. Sih č^sot>isnih stolpcih še nis uzrli tolikanj potrebnega n slednika. LUC MEN AS t- PROSVETNI SABOR HRVATSKE Vzgajajmo naše ljudi v duhu socialističnega humanizma V imenu Zveze kultiirno-pr osvetnih društev Sloveniji in Jugoslavije je pozdravil sabor tovariš Ivan RegeI ^ Zagreb, o. decembra. (Tanjug.) V navzočnosti kakih 500 ^f^pro-prosvetnih in ; - . Mile Počnče, Zlatana Sreinca in Mike Spiljaka se je udeležil Prl> jv a«1 Regent. oA ,11 * I Prosvetnemu saboru so danes dopol- aMlMki Sadlor s WellLs l*n pa mo- (lne nredložili tri referate. O organl-skovskii bal-et, ki pa pniaiia neko- zacijskih vprašanjih kulturnoprosvetnega liilko drugačno pot. dela ,cr vl°si in n«log“h prosvc(n«g« 1 * j sabora je govoril predsednik Kulturno- Gostovanje francoskih balet- Prs|K»dnrskiin in družbenim razvojem dežele, V referatu o izobrazbi odraslih je poudarjeno, da je treba splošno izobrazbo delavcev in kmetov zasnovati na skupnih načelih. Posebno važne so pri tem dveletne šole za izobrazbo odraslih, ki že poslujejo v mnogih krajih Hr*at-ske. Na Hrvatskem je še zmeraj kakih •450.000 ali blizu l?*/# ljudi nepismenih, tretjina prebivalstva pa brez najnujnejše šolske izobrazbe. V referatu o kulturi in umetniški izobrazbi ljudstva je jeno, da »nora biti glavni cilj naj’ t oSti porov približati vse oblike u ^ čim širšemu krogu ljudi ter p°v’Ci |,o nimanje /a kulturo in umetnost, xeni rim širši krog ljudi sodeloval kulturnem življenju. Nova, 23. (94.) številka »NAŠIH RAZGLEDOV« Ii vsebine: miinja Zuna.n jei>oAi Li M«u SrS0 vzhoda cefitH' Bogdan Pogačnik: Neformalen .zin0ni , * I < 1 JI X OHU . i, v/iv . . f J nek s skandinavskim sooia (Prva polovica razjrov^r^,rAčke) piskov iz Švedske in Boro 0-rat'cnauer: X. Jean Babilec, plesalec in koreograf piskov iz Švedske in ^^-..rods1 ;o Orafenauer: X. Medna1 kongres za zgodovinske Y »nol111 Gustav Silili: 0 na£i družim in Vladimir Grosmaun: Odvetništvo social is tdčn'1 družbi , lekO' Inž. Herman vidma-r: Baayoj munikacij prj nas Bo-gorair Goreč: Bomba ^ , i.nn jezeru (filozofska dotciktiv K* Filip Kalan: Londonska ff,®?aiirike Anton Sovre: Drobci iz ffrf>k0_,nVeiU' Valen« Vodušek: Koncerti v bru ., . . •- dve Luc Mariane: Dve ljubljanski . raJkc beograjski razstavi (štiri .......................... hrlrho- književnosti (Antun Barac, ^ 1 vil Komhol, Tin lljcvie) Dušan Pirjevec: Nova izdaja ^Ifievega »Cicibana« V. Klahus: Koi*ka zemlja (recOT^J Knjižne novosti E porodila) Štampar: Trojo smru ŠPORT IN TELESNA VZ60JA finale mednarodnega PRVENSTVA SKANDINAVIJE V NAMIZNEM TENISU Vogrinc in Dolinar izgubila v finalnih igrali Stockholm, 9. dec. — Na mednarodnem prvenstvu Skandinavije v “miznem tenisu sta prišla v finale “Mžara Gyetvai in Szepesi. Gyetvai j* v polfinalu premagal po ostri in azDurlJivi borbi Jugoslovana Vogrin-' a katerega je že uvrstitev med S “olj še štiri igralce tega prvenstva *eUk uspeh. Vogrinc je podlegel hi-£«mu Gyetvaiu v štirih setih 1:3 ui* . 16:21, 20:21). Drugi finat 'st Szepesi, ki igra prav tako kot ?vai z loparjem iz gobe, je v pol-•nalu premagal Cehoslovaka Stipeka “ 3:0. v finalu je Szepesi premagal “»etvaia s 3:2 in tako osvojil n&slov Usu*13 Skandinavije v namiznem te- Tudi drugi jugoslovanski igralec, bn k1111 usPelo priti do finalnih orb, Dolinar, pri mešanih dvojicah . "'jstrljko Wertlovo, je v finalu iz-&uou skupaj s svojo partnerko proti ™™žarskemu paru Szepesi - Koczian 0:3 (18:21, 17:21, 16:21). Ostale finalne Igre so se končale Kole: moške dvojice: Leach - Flies-rS : Gyetvai - Szepesi 3:0; ženske: Uvidevnost občin Občinska ljudska odbora v Kobaridu in na Ravnah sta spoznala pomembnost telesne vzgoje in ustanovila Svet za telesno vzgojo Na svoji zadnji seji je Občinski ljudski odbor v Kobaridu ustanovil Svet za telesno vzgojo. S tem so priznali pomembnost telesne vzgoje, ki je v samem Kobaridu že precej razvita. Tako je v telesnovzffojnem društvu »Partizan« včlanjeno 2«•/• prebivalstva. Se večjo pozornost pa bo treba posvetiti bližnji kmečki mladini kobariške odčine. Nedvomno bo delovanje Sveta za telesno vzgojo precej pomagalo k reditvi mnogih problemov, ki jih ima »Partizan« v Kobaridu. Pomanjkanje finančn-iih sredstev »Partizana« ne ovira, da se ne bi udeleževal tekmovanja v okolici. Tudi na raz.uili prosi avali so se člami cesto udeležili manifestacij brez obzira na pomamjkanje primernih krojev. Z utrditvijo stalnega prednja&ke-ga kadra, ki izhaja sedaj iz delavskih vrst, bodo lah>kio redne vadbeno ure razširili tudi na predšolsko mladino in — če bo dovolj zanimanja — tudi na starejše člane. Vsekakor lahko ta korak kobariške občine smatramo kot napredek, saj so telesnovzgojni delavci in športniki dobili mesto, ki jim pripada. • Na zadnji redni seji ravenske občine so formirali tudi Svet za telesno vzgojo. O tem problemu so govorili pred ustanoviatvijo sveta, na občnem zboru Fužinarja in na zboru volivcev. Kot predsednika sveta so izvolili tovariša Pavla Golmajerja, v svet pa s« prišli . delovni športniki z Raven in Prevalj. Glavne naloge Sveta telesno vzgojo v ravenski občini t Koordinirati delo telesnovzgojnih organizacij z osnovnimi šolami, gimnazijami, planinskimi društvi, »Partizanom« im športnimi društvi na področju raven- >sip Vogrinc najuspes- Jugoslovan na mednarod-namiznoteniškem prvenstvu Skandinavije jjpseanu : Heydon 3:2; ženske dvoji-Roseanu - Geler : Watel - Albert ske občine. Znano je namreč, da mora biti telesna vzgoja enotna, pa čeprav v raznih ustanovah in društvih. Ena glavnih nalog Sveta bo poživiti te-lesnoozgojno dejavnost v Kotljah in Le^ah. kjer so po vojni ustanovljeni Skrbeti za množičnost pri telesni vzgoji mladine — naloga Svetov za telesno vzgojo telesnovzgojni aktivi prenehali z delom. Prav tako bo treba, podpreti telesnovzgojno dejavnost v manj razvitih krajih ravenske občane in omogočiti tudi okoliški mladini, d« se udejstvuje v telesni vzgoji. Glavni problem: zgraditi ustrezajoče prostvore, kjer se bo mladina lahko izživljala. Pri tem je potrebna podpora OLO in prizadevanje vseh športnih ter telesnovzgojnih ustanov, da ne bo vežbanje samo kampanjsko — štiri mesece — ampak skozi vse leto. Na RavnaJi je zelo veliko šolske in delavske mladine, tako da je dvorana TVD »Partizana« vsak dan zasedena. Le ta še zdaleka ne more 'sprejeti vse mladine, ki bi se rada udejstvovala v telesnovzgojni ali športni organizaciji. Na Prevaljah telovadi mladina v prostorih kinematografske dvorane, da o Le6ah in Hatljah ne govorimo. Seveda od ustanovljenega Sveta za telesno vzgojo pri OLO Ravne ne smemo prač/ikovati, da bo vse naloge rešil sam. Potreboval bo pomoč ne le od športnikov, športnih in društvenih ustanov, temveč tudi od podjetij — in še nadalj© od občinskega ljudskega odbora ravensike občine. J. Š. NAMIZNI TENIS Turnir desetorice 1955 Ljubljana, 9. dec. Namiznoteniška sezona je v polnem razmahu. Po uspelem prvenstvu Slovenije se bo slovenska elita zbrala še enkrat v letošnjem letu na tradicionalnem Od-redovem turnirju desetorice v Ljubljani. Turnir se bo začel v zgornji dvorani Klasične gimnazije v soboto ob 18. uri in se bo nadaljeval v nedeljo dopoldne ob 8. url. Mimo znanih slovenskih igralcev Hlebša, Ahačiča, Rebolja, Petroviča, Strumblja, Jerama, Priče, Podobnika, Tigermana in Kocjana Je prireditelj povabil še Dolinarja. Ce bo le-ta pravočasno prispel z gostovanja na Švedskem, se obetajo v soboto In nedeljo zelo zanimive in lepe Igre. MINULO SEZONO MED SLOVENSKIMI VESLAČI Napredek v kvaliteti in številu klubov Torej kaj nam je pokazala, leto-finja vetilartk.a seaona v Sloveniji! Preden odgovorimo na to vprašanje, L1, Presenetljiva je gladka zmaga moramo povedati tole: v Sloveniji so r^acha in Flisberga nad odličnim 8e sicer zadnje dve leti ie uveljavile ?aSžarskim parom Gyetvai in Sze- nekatere prireditve, ki so postale celo ki sta bila kot posameznika tradicionalne (dolenjska in koprska 'boljša igralca turnirja. regata) vendar nam — za presojo POLFINALNI TURNIRJI Na vseh polfinalnih turnirjih danovič 2,5, Petek 2 (1, —), Bradvare-bije srdit boj za prva štiri me- ■ vic 2 (—), Sokolov 2, Tomšič, Vukovič sta, ki prinašajo udeležbo v final- j 1,5 (1), Rakič 1 (2), Vukčevič 0,5 (1, —), Jem tekmovanju državnega ša- Danov 0,5 (1), Bekavac 0,5 (—). novskega prvenstva. V Sabcu so : Sabac: Djuraševič - Vasiljevič 1:0, *a prvih štirih mestih izključno t Mihaljčišin - Božič 1:0, Jovanovič ^ jnojstri, na turnirjih v Ljubljani, Janoševič 0:1, Djaja -Osmanagič 1:0, Jn Zrenjaninu pa se mojstrski Momič - Bertok remi. Prekinjene so — — - - - • biie partije: Kržišnik - Sofrevski, Franolič - Smederevac, Stambuk -Čirič. Razvrstitev po V. kolu: Djuraševič 4, Janoševič 3,5, Djaja, Bertok 3, Čirič, Franolič 2,5 (1), Ogrinovič, Momič 2,5 (—), Jovanovič 2,5, Kržišnik 2 Vasiljevič 2 (—), Osmanagič 2, Stai Veslaška sezona je sicer že daleč za nami, toda vseeno ne bo odveč, če so še enkrat ozremo nazaj. Kajti slovenski veslaški šport je pred pomembno nalogo: prihodnje leto bo na Bledu evropsko prvenstvo. Slovenski veslači sicer ne bodo Imeli priložnosti, da bi na tem prvenstvu pokazali svoje veslaške sposobnosti, pač pa bodo morali zato veslaški delavci — organizatorji — pokazati vse svoje sposobnosti. Nič ni pretirano, če rečemo, da imajo večino dela za organizacijo tega prvenstva na svojih ramah prav funkcio narjl Veslaške zveze Slovenije. kvalitetnega stanja v naši republiki — nudj edino objektivno, sliko le re^ pubiiško prvenstvo, ki je bilo lani na Bledu, letos pa v Portorožu. Lani smo s ponosom in veseljem ugotovili, da je republiško prvenstvo na Bledu izredno uspelo tako kvalietno množično. In kaj nam pove letošnjo prvenstvo, ki jo bilo v Portorožu v primerjavi z lanskim! Marsikaj. Mnenja v tisku o tem prvenstvu so bila sicer različna, toda, ko smo se raztovarjali z nekaterimi veeia&kimi delavci, smo ugotovili, da so le-ti precej enotnega mišJjenja: slovenski veslaški šport je tudi letos storil kvaliteten korak naprej, . čeprav je bila udeležba nekoliko slabša kot lani. -- uicujduiuu »c mujsusni kandidati uspešno kosajo z mojstri. Doslej je bilo odigranih pet *ol. sinoči pa se Je začelo šesto kolo. j. Ljubljana: Krivec - Dimc 0:1, Ba-Bojak remi, Tot - Marič remi, ^ " Kozamara remi, Gabrov-b(i ' Nikolovskl remi. Prekinjene so (D, Mihalj čišin 1,5, Stambuk 1 (1, —), Vii6 Partije Martinovski - Eramjano-1 smedcrevac, Sofrevski 1 (1), Božič Sesi - Milenkovič ln Pirc- Sta- t, yi. kolo: Stanovnik - Krivec pre-jHJeno, Nikolovski - Pirc remi (29), r'rv°rnara - Gabrovšek odloženo zaiti. ■ bolezni Gabrovška, Marič - Traj-remi (12), Milenkovič - Tot (»> <44>> Damjanovič - Segl remi kfb Gojak - Martinovski 1:0 (46), Lu-c • Bajec prekinjeno. Dimc je bil •“■ost. T Stanje po VI. kolu: Marič 4,5, Rajkovič 4, Pirc, Tot, Milenkovič 3,5, ‘‘»kič 3 (1), Dimc 3 Itd. i« Zrenjanin: Dukič - Bekavac 1:0, etnšič - udovčič 0:1, Puc - Bogda- 0,5 (—). NEKATERI NAPREJ, DRUGI NAZAJ Sedaj pa bi dodali Se nekaj ugotovitev. ki so se nabraJe med sezono. Predvsem so naipredovald tisti klubi, ki lani Se niso dost.i pomenili (Branik — Maribor, Nauttlus — Koper), medtem ko so tisti, od katerih smo pričakovali največji napredek, ostali na isti ravni (Savieaft ali i)a celo nazadovali (Bled). Branik, ki lani sploh ni predstavljal resnega nasprotnika za Savico, je lotos z velikim naskokom osvojil republiško pr- venstvo (Branik 510, Savica 340. Nau-tilus 230, Bled 210 točk), čeprav so izgubili nekatere rutinirane tekmovalce. Toda resno in vztrajno delo od zgodnje spomladi do pozne jeseni sta rodila obilne sadove. Ce bodo Mariborčani tudi prihodnje leto tako delavni potem sploh ne bodo imeli več prave' konkurence v nafii republiki. Ljubljanska Savica že nekaj let stag: MED NAŠIMI OLIMPIJCI NA POHORJU Če bi bil sneg... Škoda, da ni bilo mogoče že sedaj določiti kandidate Pohorje 9. dec. Poznate Gregorja Klančnika 1* To jo zvezni kapetan za teke. Imel sem priložnost, da sem skupaj z njim potoval na Pohorje, kjer trenira 12 tekačev in 7 članic — kandidatov za olimpijske iigre v Cor-tini d’Ampezzo. O sami poti na Po-horjn ne bi dosti govoril, ker sem se dokaj slabo držal. Klančnik je namreč vso pot žvižgal, jaz pa sem za nj-im pihal in sopel, ter na koncu poti skoraj omagal. Lahko pa se po; hvalim da 6va s slovenjgraške strani prišla na Pohorje v »rekordnem« času — v eni uri in pol. Na Pohorju sva našla zbrano tekaško elito razen Nade Birko in Bla-ženke Vodinič, ki trenirata na Švedskem, ter obeh Pavčičev. Hlebanje in Gašperja Kordeža, ki trenirajo na Finskem. Dobila sva torej 19 »žrtev« pod vodstvom trenerja Knifica (za mošike) in Zemve (za 7 članic). Ko sva po hudi strmini rinil a proti Partizanskemu domu, sva bila s Klančnikom zelo žalostna. Zakaj? Na južni strani snega sploh nisva videla. sonce je tako močno priipekalo, da sva 6e pošteno spotila. Ista slika se je ponovila tudi na vrhu. Nikjer snega. Močno sonce, tako da sva pomislila na pravo, pravcato pomlad. PREGLED CEN — PLUS ZA POHORJE Končno sva le prkšla na cidj. Seveda sva »e najprej pozanimala, kako napredujejo tečajniki. Trenerji Kni. nfra" Sicer ta kjllb vs,ako, \eto spravi na površje KS* ” fen? remi, Horvat - Sokolov 1:0. —• iCfiHJene partije: Trampuž - Rač, ur-* - Tomovič, Bradvarevič - Vu-Vukčevič - Danov. v«. Razvrstitev po V. kolu: Matulo-3,5 (—Puc, Dučič 3, Tomovič, 4rampuž 2,5 (1), Udovčič 2,5 (—), Bog- ixa povrejo jvakšno zelo dobro in talentirano posadko (letos mladinski četvorec s krmarjem, ki je osvojil prvo mesto na blejski regati), toda splošnega napredka pri njih kljub temu ni opaziti. KAJ JE Z BLEDOM 1 Klub, ki mu je lani za las ušlo 1 republiško ekiipno prvenstvo, letos pa . je ostal za točno SCO točk za prvakom, ne more biti nihče drug kot | Bled. kajti takšno velike spremembe , v enem samem letu zas-ledimo težko kje drugje. In vzroki Za to nazadovanje? Cisto na kratko povedano: Blejča.ni so spali na lanskih lavon-kah, zanašali so se na sitaro slavo. Skratka: pommmjkanje resnosti In delavnosti. Škoda pri tem je edino to, da ima to društvo najidealnejše pogoje za delo od vseh slovenskih veslaških klubov. Bolj v širino kot kvalitetno je napredovala tudi Krka. iz Novega mesta. Vfia tri primorska drufitva (Izola, »Boris Kidrič« in Nautilus) so se letos borila 7. velikimi objektivnimi težavami, toda kljub temu se jo Nau-tilns iz Kopra zelo dobro uvrstil. Ker imajo ta društva na razpolago dovolj talentiranega kadra in dobre pogoje, bodo 2e prihodnje leto verjetno močno napredovali. VSEENO - LAHKO ZADOVOLJNI Takšno bi bilo torej trenutno stanje v slovenskem veslaškem športu. S kvalitetnim stanjem glede na to, j da je ta šport pravzaprav šele izšel . iz povojev, smo res J ah ko zadovoljni, čeprav ne trdimo, da ne bi bilo lahko boljše. Pomanjkanje trenerjev i ! čolnov, r^rsikjo ne najboljši pogoji ! ! za delo vplivajo, da ne gremo tako strumno navzgor in da še nismo dosegli večjih uspehov v jugoslovanskem merilu, čeprav ne gre zanikati, da smo som ter tja tudi že zabeležili kakšen uspeh (zlasti pri ženskah). Po drugi strani pa spet premalo res-, . .. . nosti (predvsem na Bledu) delno za- Cetverca na Blejskem jezeru, kjer so idealni pogoji za veslanje vira napredek. 8. I. Trener tekačev — Jože Knific fic, 2emva in Matev Kordež so nama takoj povedali, da 60 izredno presenečenj nad lepimi tekaškimi tereni, ki jih nudi Pohorje. Tudi z oskrbo v Partizanskem domu so zadovoljni Kaj ne bi bili! Na Pokljuki so za trening porabili 1700 dinarjev dnevno, na Pohorju pa je za člane planinskih društev penzion 400 din, za oetale l>a 550 din na dan. Torej za vse ob lepih terenih — še zelo ugodna cena penziona! NA ŽALOST,— BREZ TEKMOVANJA Čeprav je bilo samo 25 cm suhega snega, so treningi potekali v redu. Večinoma so trenirali na snegu, dru- ga oblika Pa je bila tudd »suhi trening« — gozdni tek. Od potka na soboto je »vzelo 6neg« in — kot nam je povedal trener Knific — je ostala samo še »mala flika«. Tam so v^ soboto, nedeljo in zadnji dan treninga — ponedeljek — trenirali vzpone in spuste. Itazgovarjali smo se tudd s članom liobačem, ki je pojasnil, da so tečajniki »nabiti« s kondicijo. Zai Pa niso mogli izvesti izbirnega tekmovanja zaradi slabih snežnih razmer. Če bi bil sneg .. Tako lahko samo predvidevajo, kdo je boljši, ne morejo Pa na snegu odločiti mesta, ki priipadajo po zmožnosti tečajnikom. Zato bo treba počakati do 8. januarja, ko se bodo na Bledu pomerili za naslov najboljšega, obenem pa-bodo tisti, kj bodo zavzeli najboljša mesta odšli v Švico, kjer bodo tekmovali 22. januarja. Ta tekma bo tudj odločilna, ker bo na olimpiado v Cortani d’Aampozzo šlo le 7 članov in 4 članice. Za te predstavnike naše državne barve bomo morali počakati en mesec. Mirne duše lahko trdimo: v nedeljo na Pohorju je med vsemi smučarji vladala velika žalost. Ko so videli, da ni obetov za sneg, so bili potrti. Kot za nalašč je bilo ta dan jasno in vroče kot v ma-rcu. Tovariš Knific io seveda v šali celo trdil, da bodo celo »češnje v kratkem cvetele«. PONOVNO NA POKLJUKI Z ■ zveznim kapetanom Gregorjem Klančnikom sta se oba trenerja domenila, da so olimpijski kandidati odšli s Pohorja v torek, nato pa se l>odo spet zbrali v soboto, 17. t. m. na Pokljuki. Četudi takrat ne bo snega, se bodo premaknili na Veliko planino nad Bohinjem, ^ kjer bodo v lastni režiji gospodarili v planinski koči. ki jo je »staknil« tovariš Ženiva. Upajmo. da bo vsaj takrat sneg, da bodo naši olimpijski kandidati v svojem elementu pokazali kaj znajo. NAPREDEK — SAMO . . Oba trenerja in tovariš Klančnik so mnenja, da so naši tekači od lanske sezone zelo napredovali, da bodo letošnji nastopi nekak preporod v smučarskih tekih, oziroma, da so bodo naš{ tekači prav v letošnjem letu izkazali. Odvisno Pa je od tekmoval-’ bodo izpolnili pri- cev samih, koliko čakovan je.. J. Šater SKUPŠČINA 2AK »LJUBLJANE« Uspehov polno leto Ljubljana, 9. dec. V sredo zvečer je bila v prostorih Direkcje železnic redna letna skupSčin« Železničarskega atletskega kluba »Ljubljana«. Razen zastopnikov nekaterih drugih slovenskih klubov ln matičnega drufitva sta se skupščine udeležila tudi zastopnika Atletske zveze Jugoslavije in LR Slovenije. Po izčrpnih poročilih se je razvila živahna razprava, ki je prinesla koristne zaključke za nadaljnje delo te- Sa marljivega atletskega kolektiva, astopnik Atletske zveze Jugoslavije je mladinskemu moštvu »Ljubljane«, ki je letos.osvojilo naslov državnega prvaka, izročil prehodno zastavo Atletske zveze Jugoslavije. Skupščina je tud} izrekla priznanje trenerju Janezu Gaberščku, prav tako pa so bili najboljši atleti in atletinjo nagrajeni s spominskimi in praktičnimi oanli. Uprava Znamka f 10 din »LJUDSKE PRAVICE« Kopitarjeva ulica 2 PoStnl predal 42 Odrežite ln nam po41]lte PEREČI PROBLEMI N*: KUJ O GRADNJI telesnovzgojnih objektov čimveč igrišč za najmlajše in ne šolskega poslopja brez telovadnice ali letnega igrišča Eden izmed glavnih problemov razvoja naše telesne vzgoje je vsekakor gradnja telesnovzgojnih ob j ek- ' tov in naprav pri nas. Brez kakršnih koli statističnih podatkov lahko z gotovostjo trdimo, da še daleč nimamo zadostnega števila šolskih objektov, t. j. dvoran in letnih telovadišč, objektov za delovanje društev »Partizane, raznih igrišč, zimskih bazenov itd., medtem ko se po drugi strani lahko vprašamo, ali nimamo ponekod preveč prostora za gledalce, kot bi ga bilo treba. Prav tako nam jo dobro znano, da v mestih, kjer je več nižjih in srednjih šol. pa tudi visokih Sol, nimamo skoraj nobenega objekta za telesnovzgojno delovanje šolske mladine. Pa si od bliže oglejmo, v kaki meri se pojavljajo te težave in kaj bi bilo treba urediti za njihovo rešitev. SOLE V PRVI VRSTI , Razvoj tiaSe telesne vzgoje je vse- **kor v prvi vrsti ogrožen zaradi po- manjkanja objektov na najbolj občutljivem mestu — v šolah. Tu bi moralo biti osnovno žarišče naše telesne vzgoje. Pa poglejmo, kako nam ta položaj opisujejo številke: Z izjemo visokih šol je v naši državi 12.222 šol. Število dvoran za telesno vzgojo na teh šolah pa znaša 399, letnih telovadišč pa 719. To nam pove, da na eno dvorano pride 30 šol, na eno telovadišče pa 17 šol. V Sloveniji imamo 1514 šol, ki jih obiskuje 197.000 učencev. Od teh 1514 šol pa jih iina le 98 lastno telovadnico, šolskih telovadišč in igrišč |>a je 305. V Sloveniji sami je torej položaj nekoliko boljši, saj pride na eno telovadnico 15 šol, na eno telovadišče pa 5 šol. Toda to število nam še daleč ne zadostuje. Kakšne težave povzroča tak polo/.aj, nam ni nejasno, in niso redki primeri, da razne zasilne rešitve prinesejo več škode kot koristi. Če bi hoteli sedaj v«*em šolam dati minimalne pogoje za delovanje na področju telesne vzgoje, potem bi morala imeti vsaka šola telovadnico | s površino 200 kvad. metrov in letno | telovadišče z igrišči na površini 3000 , kvadratnih metrov. In koliko bi to sta- i lo? NiČ man; kot 91 milijard 643 milijonov dinarjev. Vsekakor astronomska številka. Toda če bi opustili pri tem šole, ki imajo 2—3 razrede z majhnim številom dijakov, potem bi zmanjšali i»- datke na nekaj več kot 58 milijard dinarjev. Skupna številka je še vedno velika, toda če upoštevamo, da bi vsaka šola, ki je seuaj brez telovadnice in telovadišča, potrebovala za investicije 6—8 milijonov dinarjev, potem to v času od 5—10 let ni nedosegljivo, posebno pri nas v Sloveniji ne, ker jo položaj že sedaj nekoliko boljši kot v drugih republikah. Čeprav so vse to v veliki meri posledice položaja telesne vzgoje po šolah v letih pred osvoboditvijo, pa ne moremo ^ prezreti tega, da so se tudi v zadnjih letih graoile šole brez kakršnih koli telesnovzgojnih objektov in naprav. Zato se je tudi dogajalo, da je bila telesna vzgoja na Šolah zapostavljena, predmet kot tak pa daleč za ostalimi. Vse to nam narekuje, da bo treba v tem pogledu še marsikaj narediti. OTROŠKO IGRIŠČE IN TELESNA VZGOJA Ko smo že prt šolski mladini, se ozrimo še na tiste, ki še čakajo, da bodo prestopili prag šolskih vrat. Kaj, naj tudi oni telovadijo, tečeio, skačejo itd., se bo morda kdo vprašal? Da, tudi za otroke je že potrebna gotova stopnja telesne vzgoje. Kako? Po osvoboditvi je bilo pri nas zgrajenih veliko otroških igrišč. Kaže pa, da ponekod graditelji teh igrišč niso razumeli, čemu jih gradijo. Igrišča niso zajela tiste oblike, kot bi jo morala. Otrokom je treba dati možnosti izživljanja z raznimi igrami, ne pa z vrtiljaki, togobani, gugalnicami itd. Tega je na takih igriščih veliko, da zmanjka prostora za igro z žogo ali kakšnim drugim, neprisiljenim urjenjem otrok. Lokacije nekaterih začasnih otroških igrišč med visokimi poslopji in prometnimi cestami, kjei so otroci moteni od mestnega prometa, so se pokazale za zelo škodljive in je morda še prava sreča, da je takih igrišč vedno manj. Imamo pa tudi otroška igrišča, ki so v glavnem narejena sredi parkov in gozdov, mimo tega pa so še lepo in pestro urejena. Taka igrišča naj bi bila v bodoče izhodišče za začetek telesnovzgojne dejavnosti otroka. In takih igrišč bi moralo biti vedno več, saj bodo koristi velike. NI BREZ POMENA Ko smo že pri tako imenovani »neorganizirani« telesni vzgoji, oziroma za to ustrezajočih objektih in napravah, se dotaknimo še enega, morda nenavadnega vprašanja. To je vprašanje aktivnega počitka. Tu mislimo na telesnovzgojno dejavnost, ali celo razvedrilo ljudi, v najširšem razponu starostne dobe. Tu mislimo na tiste, ki niso organizirani v športne in telesnovzgojne organizacije. Le-tem je treba tudi dajati možnosti, da bi se v prostem času vadili, gojili i razne igre in v taki neprisiljeni obliki j telesne vzgoje skrbeli za svoje razvedrilo. Za te namene zgrajeni objekti so ! pri nas prava redkost. Število ljudi, j ki so zainteresirani za take objekte in naprave, pa je vedno več. In če bomo nekoč res našli pravo pot za množično , telesno vzgojo naše mladine, potem bo I ! takih ljudi vedno več. Naj velja pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez 1 /na,« mi pa še dodajmo: »Od tega se Janezka nič več odvaditi ne da.« SODOBNI PARKI j Na tem mestu je potrebno, spregovoriti tudi nekaj o pomenu sodobnih ! parkov. Popolnoma zgrešeno bi bilo, da | i»i le-ti ohranili zgolj klasično vlogo. Mnenja smo, da bi bilo .pravilno, da se pri urejevanju pnrkor bzira tudi na telesno vzgojo, saj telesnovzgojni objekti lahko v marsikaterem pogledu dopolnijo parke in s tem tudi izboljšajo njihov izgled. Ne mislimo pri tem, naj bi to veljalo za vse parke, toda tam, kjer je to možno, bi bilo potrebno to uvajati. V nekaterih naših mestih že srečujemo take primere in lahko rečemo, da je ta poskus uspel. Predvsem v krajih, kamor firihajajo naši delovni ljudje na svoj etni dopust, bi bilo zaželeno, da imajo Tudi skedenj je moč preurediti v telovadnico tamkajšnji parki v svojem sestavu tudi n. pr. igrišče za tenis, odbojko, košarko itd. Seveda ne bi smeli iti v tako skrajnost, da bi ti parki sčasoma dobili izgled športnih parkov in s tem izgubili svoj pravi pomen. E. G. Prcpreost bazen, ki zadovoljuje potrebe manjših krajev DNEVNE NOVICE Posvetovanje o problemih prebrane, ki bo v okviru ustanovnega občnega zbora Zveze ženskih društev Slovenije, bo v dvorani Slovenske filharmonije dne 11. decembra ob 9. uri. — Informacije na kolodvoru, telefon št.: 31-857, v Slovenski filharmoniji: 20-493. Ambulatorij Bolnišnice za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje v Fužinskem parku bo sprejemal paciente na pregled odslej vse delavnike, razen sobote, od 8—11 in ne kot doslej vsak delavnik med 8. in 12. uro. V zvezi s tem naprošamo sektorske zdravnike, naj pošiljajo v ambulatorij paciente le v omejenem številu in po predhodnem telefonskem ali pismenem dogovoru. — Psihohigienična posvetovalnica posluje zaenkrat še vedno v ponedeljek, torek in petek med 14. in 18. uro v isti zgradbi. Glede pošiljanja na pregled pa veljajo za paciente — namenjene v posvetovalnico — prav tako zgoraj omenjeni pridržki. — Te omejitve so potrebne, ker število pacientov, ki se javljajo na pregled, že bistveno presega kapaciteto am-bulatorija, oziroma posvetovalnice. — Uprava Zveza ljudskoprosvetnih društev okraj Ljubljana (Cankarjeva 5-m.) je razpisala tečaje za zborovodje, I kapelnike godb in malih orkestrov ter dirigentov tamburaških zborov, GLEDALIŠČA RADIO UU3LJANA Spored za soboto, 10. decembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Francoske popevke — 7.10—7.30 Znani pevci pojo zabavne melodije — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA ____________________________________ na kar ° opozarjamo zlasti * ljudsko- So^ota, 10. dec. ob 15.30: Golia: »Jur- Lahek spored izvajajo Pohorski fant-prosvetna društva v okraju in vse cek«. — Zaključena predstava za je in Mariborski pihalni ansambel — tiste, ki se želijo izpopolniti na teh; osnovno šolo Vrtača; 1145 Pojte z nami, otroci! — 12.00 področjih. Podrobna navodila so raz-1 ob 20: Machiavelli: »Mandragola«. Lahek opoldanski glasbeni spored — vidna iz razpisa, ki so ga prejela vsa Izven in za podeželje. 12.30 Kmečka univerza: Prof. ing. ljudsko-prosvetna društva, glasbene Nedelja, 11. dec. ob 11: Odkritje do- Aleksander Konjajev: Drobnoživke prsnih kipov Polonce Juvanove, — naše pomočnice — 12.40 Janine Frana Lipaha in Marije Vere v Micheau poje koloraturne arije iz foyeru Drame; oper — 13.15 Zabavna glasba, vmes ob 15: Golia: »Jurček«. Izven in reklame — 13.30 Vokalni in instru- za podeželje; mentalni solisti in orkestri lahke, ob 20: Miller: »Lov na čarovnice«, zabavne in plesne glasbe — 14.20 Pio_ Gostovanje ljubljanske Drame v nirski kotiček — 14.35 2eleli ste — St. Vidu nad Ljubljano. Ponedeljek, 12. dec.: Zaprto. Vesti iz Maribora šole, gimnazije ter občinski sveti za prosveto. Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije poziva zobozdravstvene delavce, ki so imeli pred 15. majem privatno prakso, da se takoj javijo društvu zaradi izpolnitve anketne pole za dokup službenih let iz časa samostojne privatne poklicne dejavnosti. V kolikor -je posameznikom mogoče, naj si preskrbe anketno polo pri sorodnih strokovnih združenjih in naj jo izpolnjeno takoj pošljejo društvu, Ljubljana, Lipičeva št. 1. V torek, dne 6. decembra 1955, popoldne ob 15.30 se je naš honorarni uslužbenec pri izvrševanju svoje službene dolžnosti napotil peš iz Slovenskih Konjic na Stranice. Med potjo ga je dohitel kamion v smeri proti Celju. Šofer je vozilo ustavil OPERA Sobota, 10. dec. ob 19.30: Wolf-Fer-rari: »Štirje grobijani«. Izven in za podeželje. Nedelja, 11. dec. ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly«. izven in za podeželje. Ponedeljek, 12. dec. ob 19.30: Gostovanje prvakov pariških baletov. Izven. poslušajte! — 15.15 Igra Češka godba — 15.30 Utrinki iz literature: Ivan Cankar: Bela krizantema — 15.45 Lepe melodije — 16.0o Novi filmi — 16.10 Koncert po želiah — 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Okno v svet: Etiopija — 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor — 18.35 .Jezikovni pogovori — 18.50 V valčkovem tempu — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Veseli večer: Sobotni ekspres — 22.15—23.00 Oddaja V ponedeljek, dne 12. decembra za naše izseljence — na valu 327,1 m bodo v Open gostovali francoski ba- _ 22.15—23.00 UKV program: Plesna jeten duh po potenju. in sprejel uslužbenca v kabino teri ! nl Prvaki iz Pariza: Jean Babilee glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tu- ga odpeljal na Stranice, kjer jel, »Baleta des Champs-Elisžes«, Ale- j in c — na valu 327,1 m (prenos iz uslužbenec zopet izstopil, pri tem pa! .n Kalioujny iz Baleta Grand Zagreba), je pozabil še dobro ohranjeno aktov- I °Pera- Claire Sombert iz »Baleta Vsaki kopeli nog žlico »JELA« i ko v kabini z vsemi listinami, ki se | P®111* *“ Xcnia, Palley, Mi- TBRmfFT | soli. »JELA« sol desinficira, krepi | nanašajo na kasiranje vodarine iz Seigneuret ter Andree Lemome - -.-J živce, osvežuje in preprečuje nepri- vsega področja občine Slovenske Ko-! Zdravniško dežurno službo od 1 niice. Šoferja prosimo, da nam vrne {!* bo spremljala pianistka Andree sobote od 14 -ure do ponedeljka do aktovko z vsemi listinami proti pri-! Pr“n' sporedu so solistične točke 7 ure 0pravija dr. Ivka Krasnik v merni nagradi na upravo »Komuna-!1" h,Ume*™ški vodja skupine je sploSni bolnišnici le« Slovenske Koniice. i znameniti pariški plesalec in koreo- p „ Krompir ti ne bo gnil če ga boš graf Jean Babilee. Gostovanje je en- Dramska družina »Svobode-Cen- posul s preparatom KROSAN Dobiš kratno. Vstopnice po cenah od 1000 ter* ponovi to soboto ob 19.30 v dvo-ga v zadrugah, semenarnah, ' droge- dinarjev navzdol bodo v prodaji da- rani Delavskega doma dramo »Anna nes, v soboto, od 17 dalje v Operi. Christie«. Rezerviranje na telefon 22-526 do Potujoči kino Ljudske prosvete 12. ure. predvaja ameriški film »Glas v vi- Sprememba današnje operne harju« v soboto ob 16 v Bučki, ob 19 predstave. na Raki: v nedeljo ob 10 v Pišecah, Drevi, 10. decembra, bo uprizorila ob 14.30 v Artičah, ob 18 v Cerkljah; Opera Wolf-Ferrarijevo opero »Štirje v ponedeljek ob 16 v Leskovcu pri grobijani« izven abonmaja in za po- Krškem, ob 19 na Blanci; v torek ob dežel je. Prvotno napovedana pred- 17 v Zidanem mostu in ob 19.30 v Umiri je Ivan Baida bivši dolgoletni član opernega orkestra SNG Pokojnika, ki je več desetletij posvetil delu v naši ustanovi, bomo ohranili v lepem spominu. Pogreb bo v soboto, dne 10. decembra 1955 ob 15 na Zalah. SLOVENSKO NARODNO BLEDALISCE V LJUBLJANI rij ah itd. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 11. dec. ob 16: Wll*ilam Shakespeare: »Othello«. Izven in za podeželje VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 10. dec. ob 19.30: Moliere: »Sola za žene«, komedija v petih dejanjih (7. slikah). Nedelja, 11. dA. ob 14.30: F. Harris: »Molčeča usta«, drama v treh dejanjih. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred predstavo. Zveze z vlaki ugodne. -*BR*maa*r»«eir Zapustil nas je za vedno naš dobri mož, oče, stari oče IVAN BALENTIN železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 10. dec. 1955 ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Marija, sin Slavko, hčerki Danica in Darinka, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. stava »Manon« zaradi bolezni v an- Loki pri Zidanem mostu, samblu odpade. Vstopnice so še na razpolago. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sobota, 10. dec. ob 20: Anouilh: »Co-lomba«. Izven. Nedelja, 11. dec. ob 15: Leskovec: »Dva bregova«. Izven; ob 20: Gogolj: »2enitev«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 10. dec. ob 20: G. Senečič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra. Premiera. Krstna predstava. Red A. Razprodano. Nedelja, 11. dec. ob 15.30: Schiller: »Marija Stuart«, tragedija. Gostovanje Mihaele Saričeve popoldan- MESARSKEGA POMOČNIKA, ki je ska predstava. Zadnjikrat: izurjen sekač in nakupovalec ži- ob 20: Senečič: »Logaritmi in lju- Vine, sprejme v službo Mesarsko bežen«, velesoigra. Izven. Večerna podjetje »ROG«, Trbovlje. T 125 predstava. BRIVSKEGA POMOČNIKA ali K sodobni stanovanjski kulturi spadajo GO-KO: * A BIK T E v toaletnih prostorih. DROBNI OGLASJ DEŽURNA LEKARNA Sobota, dne 10. decembra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Nedelja, dne 11. decembra: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Ponedeljek, dne 12. decembra: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Roberta«. Tednik. UDARNIK: Finski film: »Poročni venec«. Predfilm POBREŽJE: Ameriški barvni film: »Ljubim Melvina«. Brez predfilma. STUDENCI: Ameriški film: »Zene prihajajo«. Brez predfilma. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 10. dec. ob 19.30: Verdi: »Ples v maskah«. Red C. Nedelja, 11. dec. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža« Izven; ob 19.30: Gotovac; »Ero z onega sveta«. Izven. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava mariborskih likovnih umetnikov. Razstava bo odprta do 11. decembra 1955 dnevno od J- ■ ob nedeljah in praznikih odl *-* • Razstavo prireja oododbor Dsuu počastitev 10-letnice obstoja drus Važna objava za vse rezervo® oficirje. Obveščamo vse rezervne cirje bivšega I in II. rajona ter ne iz Malečnika, Sv. Križa in ere sternice, da so se navedeni raj in kraji, ki po novi administrativni razdelitvi spadajo pod občino ribor-Center, združili v en odooii t. j. Občinski odbor Združenja ^ zorvnih oficirjev Maribor-Center. Novi odbor ima svoj sedež v Ma ' boru, Gregorčičeva ulica 14, v P* ' štorih kabineta predvojaške ’ Istočasno obveščamo vse rez®rvIL oficirje občine Maribor-Center, da J organizirana stalna dežurna služba navedenih prostorih vsak dan, ra nedelje in praznikov, od 15—19. W lahko dobijo vse potrebne inronn cije? legitimacije in plačajo dan no. — Občinski odbor UROJ, M bor-Center. Celjske vesti Torek, 13. dec. ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma red Torek in večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 14. dec. ob 20: Leskovec: »Dva bregova«. Abonma Vajenci-učenci v gospodarstvu. V soboto, 10. decembra, ob 20 bo prvič v Sloveniji uprizorjena Sene-čičeva veseloigra iz študentovskega življenja »Logaritmi in ljubezen«. V nedeljo, 11. decembra, ob 15.30 bo zadnja popoldanska uprizoritev Schil- KMETIJSKA ZADRUGA v Gornjih pomočnico, mlajšo, prvovrstno moč, sprejmem. - Stanovanje in hrana preskrbljena Curkovič, brivec — Koper. 4205 DENTIST, nemški državljan, z znanjem zobotehničnega dela in 12-letno prakso, išče službo v Bosni ali Hercegovini. Ponudbe v upravo »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 2, Ljubljana. 4202 RAB0CILN1CA Podpisani kraj ulica poSta naročain .Ljudska pravico« to prosim, da ml jo začnete redno pošiljati Naročnino bom nakazal po poloinict katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpis Odrežite to nam potlllte lerjeve tragedije »Marija Stuart«, zvečer ob 20 pa bo prva ponovitev Senečičeve veseloigre »Logaritmi in ljubezen«. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. Rezervirane vstopnice morate vzeti do 11. ure na dan predstave. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 10. dec ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«; ob 20.30: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Samo za odrasle. Nedelja, U. dec. ob 11: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 11. dec. ob 17: F. Milčinski: »Tri čudne zgodbe«. Prodaja vstopnic za vse predstave od 10—12 v upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva cesta 28, tel. št. 32-020 in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. Petrovcih sprejme v delovno razmerje računovodjo (-klnjo). Pogoj: dokončana trgovska šola in najmanj 5-letna praksa; kmetijskega tehnika, pogoj: dokončana kmetijska šola in najmanj 3-letna praksa. Plača po tarifnem pravilniku Nastop, službe 1. januarja 1956 ali najpozneje 15. januarja 1956. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno na Kmetijsko zadrugo Gornji Petrovci, pošta Petrovci v Prekmurju. 4200 ŠOFERJA D-kategorije, za vožnjo z avtobusom, potrebujemo. Zglasite se osebno ali pošljite ponudbe na podjetje »Telekomunikacije« — I Ljubljana, Pržanj 24. 4193 | PREKLICUJEM besede, ki sem jih rekel Borisu, sinu Jožefa' Šuligoja, iz Roče pri Modreju 4. Ciril Vuga, Roče pri Modreju. 4203 PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih izrekla o Ivanu šva-I genu iz Rašice. Julka Perdih, Ra-I šica pri Zidanem mostu. 4201 CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 10. dec ob 19: Shakespeare: »Othello« Gostovanje v Polzeli. Ponedeljek, 12. dec. ob 14.30 ln 20: Shakespeare: »Othello«. Gostova- nje v Brežicah. POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU od 26. novembra do 3. decembra Rojenihf 13 deklic in 12 dečkov. Poročili so se: Ivan Pajenk, elektrotehnik iz Gotovelj, občina Žalec, in Marta-Jožefa Vok, nameščenka iz Celja; Jožef Sovič, zidar in Roza Stor, gospodinja, oba iz Celja; Frančišek Jager, avtoprevoznik iz Bab-nega polja, in Silva Rednak, nameščenka iz Celja; Jožef Zekalj, avtomehanik iz Krške vasi, okraj Trbovlje, in Marija Novak, šivilja iz Malega Podloga, okraj Trbovlje. Umrli: Janez Teršek, upokojenec iz Marija Gradca, občina Laško, star 71 let; Franc Pajnič, rešetar iz Sodražice, star 49 let; Jožefa Lang, roj. Smole, upokojenka iz Celja, stara 75 let; Cecilija Veber, roj. Podhraški, upokojenka iz Celja, stara 62 let; Franc Berglez, čevljarski mojster iz Celja, star 57 let; Rozalija Stane, oskrbovanka iz Bukovžlaka, stara 74 let; Franc Majoranc, novorojenček iz Prožinske vasi, star 1 mesec: Franc let; Rozalija Verk, roj. Močnik, go-Jazbec, upokojenec iz Celja, star 58 spodinja iz Laške vasi, stara 49 let. IN V OKRAJU CELJE Rojenih: 16 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Janez Fideršek, poljedelec iz Stoperc, in Angela Ko-ražija, poljedelka iz Strmeča; Josip Petek, steklobrusilec iz Poredja, in Ivana Jagodič, stekložgalka iz Irja; Ivan Rupnik, delavec iz Vojnika, in Agata Kavčič, poljedelka iz Lande-ka; Franc Maček, poljedelec iz Podloga, in Antonija Podbregar, poljedelka iz Črnega vrha; Martin Salomon, poljedelec iz Miklavža pri Ta. boru, in Lončar Štefanija, poljedelka iz Jelce; Edvard Drnulovec, poljedelec iz Ločice pri Vranskem, in Štefanija Slakan, poljedelka iz Črnega vrha; Viljem Bolha, lesostru-gar iz Šoštanja, in Genovefa Urankar, gosp. pomočnica iz Topolščice; Vladimir Gajšek, tov. delavec iz žinske vasi, in Marija °ebeliaK, v ljedelka lz Trnovca; Janez Fie man, orodjarski mojster iz in Marija Jelen, uslužbenka iz o pri Vranskem; Vincencij B.la J?ran. kovaški pomočnik iz Vrbe, in be. čiška Kranjc, poljedelka iz J' ja Franjo Ban, poljedelec, ln /Lane; Moškon, poljedelka, oba iz Gon ^ Jože Simončič, logar Iz Podsff ™d-Marija Smalčič, poljedelka Mca, srede; Ivan Knez, rudar iz strS,anC in Rozalija Ulaga iz Strmeča: Medved, skl. delavec lz Vrtl?v.iita Laškim, in Adolfa Gorišek, iz Harja; Jakob Sket, kmet iz 12 in Katarina Rečnik, kmečka n ^ Jazbine; Franc Pleteršič, taPeltoV. iz Slov. Konjic, in Marija Zeme> r. delavka iz Malega Brega, Loče; , m tin Smtd, preužitkar iz Kravjega.., Antonija Meglič, kmetica' iz mi , Franc Grdina, delavec iz Jakoba v Šentjurju, in Jančič Frančiška, P. ljedelka iz Sotenskega; Stefan v ko, delavec iz Šentjurja, in Ah to Cunk, delavka iz Šentvida prt . belnem; Stanislav LjubeJ, kiju ničarskl pomočnik, in Ivanka v*, delavka, oba iz Kranjčiče; Avgu Fidler, poljedelec iz Podgrada. Amalija Fidler, poljedelka !*■ ®o tine; Franc Soler, pismonoša, Amalija Kokot, gospodinja, oba Botričnice: Franc Smid, delavec Osredka, in Adalberta Divjak, k c jaška mojstrica iž Šentjurja; Fr Malec, delavec iz Celja, in AnsT„. Krašovec, delavka lz Botričnice; . že Slomšek, delavec iz Jakoba v Šentjurju, in Nežika Ljubej, P°‘L' delka iz Kranjčiče: Frančišek Kl®3. šek, oficir iz Lukovice, in Nada » . lanovič. učiteljica iz Petrovičev P* Sarajevu. ... Umrli so: Marija Zorko, polj®“,, ka iz Drevenika; Julijana Jan ^ preužitkarica iz Drevenika, stara let; Franc Kampoš, poljedelec^ _ Podturna, star 6» let: Antonija =* kovič, upokojenka iz Sp. se stara 53 let: Neža Sivka iz Curnovo»> stara 86 let: Marija Labohar, preM” karica iz Brez, stara 74 let: FJ*" Knez iz Brez. star 72 let: Vinko Drc6 bež, kmet lz Črnega vrha, star —, let: Marija Kralj, poljedelka iz novcev, stara 65 let: Edvard Sitnoj' čič. kmet iz Podsrede, star 55 ’ Anton Ratej, upokojenec lz ^ vasi, star 64 let. ALGA ZA MASA7.U -POTREBNO - % SVAKOM DONAČINSTVU »new .-Zagreb” ’ 1—'--i““"” 29 i Ko sta ga čakala malone dve uri, sta ga ugledala, kako se vrača. Noč je bila precej meglena. Ulične svetilke so metale stožce rumenkaste svetlobe na pločnik pred seboj. Debeli moški je hitro prestavljal svoje majhne kratke noge, toda namesto, da bi stopil v četrto hišo, je šel mimo nje po drugi strani ulice. »To nama je pogodu,« je rekel Mitchell. »Pojdiva za njim.« Sla sta mimo skladišča,v mimo umazanih dvorišč, hodila po stezah in uličicah, dokler se nista naposled, sledeč temu majhnemu debeluhastemu moškemu, docela izgubila. Megla je postajala čedalje bolj gosta. Pospešila sta korak, da bi ga dohitela. Po desetih minutah tavanja sta obstala in prisluhnila v noč. Okrog njiju je bilo čisto tiho. Slišati je bilo samo piskanje in šuštenje neke podgane in medlo šumenje vode v daljavi. »Zavil je v tistole ulico, lahko bi prisegel,« je šepnil Mitchell. »Ničesar ne vidim,« je rekel Ridgeway. »Tu nekje mora biti. Samo petnajst metrov pred nama je bil.« Ko sta napravila dva koraka, je neki glas za njima rekel: »Gospoda, ali iščeta mene? Ne, nikar se ne obrnita.« »Zaboga,« je rekel Mitchell. »Drži,« je pripomnil neznanec. »Da bi se izognili neprijetnostim, gospoda, mi dovolite, da vas obvestim, da sem oborožen, da stojim samo pet metrov za vami in da mi ničesar ne bo preprečilo, da bi vas oba ubil. ^daj vaju pa prosim, da gresta naravnost naprej.« »Kam gremo?« je vprašal Ridgeway. »To boste takoj videli. Pojdimo! Pojdimo! Prisiljen sem zahtevati, da storite, kar sem vam rekel.« Cez nekaj trenutkov, ko sta spet slišala podgane in šumenje vode, je Mitchell vprašal: Šla sta ravno za tisto hišo, mimo katere se je pritihotapil Ridgeway pred tremi nočmi. Videla sta stopnice v prvo nadstropje in vrata, ki jih je nekdo odklenil. Ko je Keen stopil v avtomobil in se malo kasneje odpeljal domov, je bil v njem sam. XXVII. Digby Mitchell je tisti dan čakal blizu vogala Zahodnoindijske in Blayeve ulice na ozkem trgu, okrog katerega so stale stare razpadajoče hiše in s katerega je bilo videti in slišati londonsko pristanišče. Majhen debel moški s postaje Hyde Park je malo ^ po četrti uri stopil iz četrte hiše od vogala in šel v neko krčmo, kjer je ostal do noči. Med sedmo in osmo uro je prišel iz krčme in obiskal še dve točilnici, eno v ulici Mail End, drugo pa v Whitechapellu. Videti je bilo, da Digbyja Mitchella ni opaziL Nekaj minut pred deveto je naglo odšel iz krčme. Mitchell je nemudoma krenil za njim. V Greenovi ulici je iznenada skočil v premikajoči se avtobus in pustil Mitchella na cesti, nemočnega razočaranega in jeznega. Mitchell je telefonično poklical Ridge-waya in čez pol ure sta se dobila v Blayevi ulici, blizu ulične svetilke. ŽELEZARNA JESENICE sprejme takoj v službo INŽENIRJA KEMIJE ZA VODJO KEMIČNEGA LABORATORIJA Zaželena je večletna praksa v kakem večjem podjetju. —' Plača po tarifnem pravilniku. — Samsko udobno stanovanje zagotovljeno. Ponudbe z življenjepisom poslati na personalni oddelek ŽELEZARNE JESENICE 4194 »Kaj bova storila, Peter?« »Mislim, da ga je treba vzeti resno,« je odvrnil Ridgeway- Mali debeluhar ju je peljal do konca ceste, zatem pa po oZ^* poti, po kateri sta morala stopati drug za drugim med zaboji za smeti in velikanskimi kupi odpadkov. Na koncu poti so bila vrata in mali debeluhar jima je dejal, naj vstopita in gresta po stop nicah do vrha, kjer bosta našla druga vrata. »Vrata niso zaklenjena,« je rekel mali debeluhar. »Bodita ljubezniva in ju odprita, toda nikar ne vstopita.« Mitchell je otipal kljuko in vrata so se odprla. »Na levi strani zgoraj je stikalo. Prižgita luč, stopita k zidu nasproti vrat in obstanita tam, ne da bi se okrenila.« Videla sta roko in v njej italijansko »Beretto«. Neznanec 3e zaprl vrata, zagrnil okna, izvlekel iz Mitchellovega površnika revolver, ga vtaknil v svoj žep, zatem pa ju prosil, naj drug zraven drugega sedeta za mizo v majhni, skoraj prazni sobi. »Rad bi videl, da bi imeli roke na mizi, da bi jih lahko videl>* je rekel debeluhar, vzel stol in se usedel nasproti Ridgewayu Mitchellu. Njegov okrogli obraz je bil zardel in dobro izbrit njegove majhne oči pa so pomežikovale, kakor da je menil, da .sta Ridgeway in Mitchell najboljša fanta na svetu. Toda njegov revolver je bil naperjen naravnost v Mitchella, roka, v kateri ie bil revolver, pa je bila čvrsta kakor kamen. »Torej sva se ujela v čedno past,« je spregovoril Mitchell' »Bojim se, da imate prav,« je odvrnil debeluhar. Ridgeway in Mitchell sta se spogledala. »Dovolite mi, da se predstavim. Moje ime je Pavl Bonet.« 5S rekel mali debeluhar. »Hotel sem odgoditi to zadevo, naposled P0 sem sklenil, da se bom že nocoj seznanil z vama.« kino »u n i o N« Francoski barvni film »RDEČE IH ČRNO« V si«. Predstave ob 16, 18 In 20. Qe° vlogi Danielle Daroux in mar« , Philipe. Ob 22 premiera šku ,skega barvnega filma »Kvi-glavo«. Prodaja vstopnic od 9.30—li in od 14 dalje. vv^\\\\\ .»KOMUNA«: Jugoslov. kinote-ton Predva^a festival Buster Kea-na«. Program filmov z znanim noriškim komikom Buster Kea-S5?m* Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Km zadnhkrat! v°i ,*SLOGA«: Amer. film: »Sled 17 '** Tednik Predstave ob 15, in 21* ob 10 matineja istega Ipv a‘ V Slavni vlogi Richard Ki-^?anes zadnjikrat! tftS?va vstopnic v obeh kinema-^srafih od 9.30—11 in od 14 dalje, Kin matine3° Pa od 9 dalje. fiuL *s°Ca«: Francoski barvni »Rdeče in črno« II. del. — plrftave ob 16, 18 in 20. °aaia vstopnic samo od 14 dalje. »Litostroj«: Angleški film: oh i# mra^nega tujca«. Predstavi Dr In 20. Prodaja vstopnic uro a pričetkom prve predstave. ^VX^VNxv^^>»xxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxx> K 1 N 0 »TRIGLAV« Angleški barvni film Bankovec za milijon funtov Vn' vlogl Gregory Pečk, Jane Ve v.'8 ln RonaI JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Gospa Miniver«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Ameriški barvni film: »Katica poljubi me«. Predstavi ob 18 in 20. KOROŠKA BELA«: Ameriški film: »Gospa Miniver«. Predstava ob 19. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »Škrlatna dolina«. Predstavi ob 18 in 20 »DOM«: Francoski film: »2enske so nevarne«. — Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STOR2IC«: Ameriški barvni film: »Bledoličnikov sin«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22 premiera francoskega filma: »Ugra- bitelja«. »SVOBODA«: Ob 18 premiera indijskega barvnega filma: »Man- gala, hči Indije«: ob 20 premiera francoskega filma: »Ugrabitelja«. CV\\\\\\\\\\\\\\\\\\V g** NATEČAJ za uslužbence na tehle delovnih mestih: NAČELNIKA ODDELKA ZA SPLOSNO UPRAVO REFERENTA UPRAVNO-PRAVNIH POSLOV TRŽNEGA INŠPEKTORJA • NAČELNIKA KATASTRSKE UPRAVE • 5 KNJIGOVODIJ ZA USTANOVE • 5 PROFESORJEV ZA RAZLIČNE GIMNAZIJSKE PREDMETE • 10 UČITELJEV ZA OSNOVNE SOLE , POGOJI: za delovna mesta 1 in 2 dokončana pravna ^ultcta ali srednja strokovna šola tn 5 let upravne prakse; 3. in 5. delovno mesto srednja ekonomska šola in 3 leta »trokovne prakse; za profesorje dokončana filozofska fakulteta; za učitelje učiteljska šola z diplomskim izpitom; načelnika katastrske uprave Srednja tehniška šola in 5 let . rokovne prakse. Samska stanovanja zagotovljena takoj, za uružine pa do avgusta 1956. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na zgornji ga LO za kandidate prvih petih delovnih mest. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na zgorjni bsslov najkasneje do 15. decembra 1955. f “'»fov najkasneje do 15. decembra 1955. J l\w 3475 t VVVXXVXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Komisija za razpis mesta direktorja »KREMENICA« — KRMELJ pri občinskem ljudskem odboru Sevnica razpisuje mesto DIREKTORJA industrijskega podjetja »KREMENICA« KRMELJ POGOJI: rudarski inženir z večletno prakso v vodstvu podjetij za izkoriščanje peskolomov, ali ekonomist z najmanj 5-letno prakso v vodstvu sličnih podjetij. Nastop službe s 1. januarjem 1956. Ponudbe je poslati komisiji pri OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU SEVNICA. 4192 UPRAVNI ODBOR PLINARNE PIRAN razpisuje mesto za MOJSTRA PLINARNE POGOJI: visokokvalificiran ključavničar ali plinski inštalater z večletno prakso v obratu plinarne. Nastop službe takoj — plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Za samsko ali družinsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe z življenjepisom poslati na PLINARNO PIRAN do 15. decembra 1955. 4195 OPOZORILO! ZARADI TEHNIČNIH OVIR BO IZID NAGRADNEGA NATEČAJA ZA NAZIV PODJETJA OBJAVLJEN NAKNADNO Mlinsko podjetje Maribor M 597 2ELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje 2 štipendijski mesti za slušatelje strojne fakultete TVS PRIJAVE PO PREDPISIH NA PERSONALNI ODDELEK. 4197 KINO »ŠIŠKA Nemški film »OSEBNA TAJNICA« V glavni vlogi Sonja Zirmann, Rudolf Prack ln Paul Horbiger.. Režija Pjml Martin. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes In jutri. XXXXX\XX\XXX\\\\\\V\\\\AXXX\X\X\\VV\\\XX\\\\X> CVVXXXXXxXXXXXXNX?CO^W,XXXNXVXXXXXXXXXXVXVXX\NXXXXXXXXXXXXX^.XXXXXXXXXXXXXXXXXXX'0,X\.'^ KOMISIJA ZA IZVOLITVE IN IMENOVANJA Občinskega ljudskega odbora VlSEGRAD (okraj Goražde) ^ razpisuj e ^ »ZADRUŽNI VIN0GRADAR Industrija za proizvodnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter predelavo grozdja, sadja in povrtnin NEGOTIN • KRAJINA razpisuje natečaj za skladiščnika-kletarja V SVOJEM SKLADIŠČU V LJUBLJANI Pogoji: da je dokončal Srednjo kmetijsko šolo, s 5-letno prakso, oziroma dolgoletno prakso v kletarstvu. — Da ni bil obsojen za kriminalna dejanja v gospodarstvu. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na naslov do 20. decembra 1955. — Nastop službe 1. januarja 1956. * UPRAVNI ODBOR 4196 CINKARNA CELJE sprejme sekretarja podjetja Pogoj : popolna srednja šola z vsaj 5-letno prakso v gospodarstvu — ali pa politična šola s 5-letno prakso v gospodarstvu. Nastop takoj — plača po tarifnem pravilniku. — je poslati na UPRAVO CINKARNE. Ponudbe C 404 AGROTEHNIKA EXP0RT • IMP0RT LJUBLJANA; TITOVA C. 29 obvešča vse svoje poslovne prijatelje in kupce, da zaradi inventure | ne bo izdajala blaga v skladišču rezervnih delov na Gospo-1 svetski cesti 3 in Titovi cesti 29 v času od 15. do 31. dec. 1955, v ostalih skladiščih pa od 26. do 31. decembra 1955 4190 »TRIGLAV FILM« IŠČE DEKLETCE ' staro od 5 do 6 let, Id govori tudi nemško Starši, pošljite sliko z rojstnimi in drugimi podatki ter naslovom »TRIGLAV-FILMU« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9: film »Dolina miru«. 4206 Oglašujte v našem listu! Livarji ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpisuje službena mesta za: zobarsko asistentko zobarja zobotehnika Nastop službe s 1. jan. 1956. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. Prošnje je poslati na gornji naslov do 22. decembra 1955. 4189 finih in grobih odlitkov Vrtalci za globinska vrtanja glin ‘'x'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx' J xxxxxxxxxxxxxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX_, Š0ŠTANJSKA INDUSTRIJA KONFEKCIJE, GUMBOV IN GALANTERIJE • ŠOŠTANJ RAZPISUJE SLEDEČA DELOVNA MESTA ZA V v izkoristite vsestransko uporabo naših za odbeljenje izplakovanje — livarski pesek polnila, injektiranja itd. V DECEMBRU BOMO SKLEPALI POGODBE ZA LETO 1956 »METAN« KUTINA / * ? i SKLADIŠČNIKA potrebna kvalifikacija, trgovs ADMINISTRATORKO potrebna kvalifikacija, trgovski poslovodja tekstilne stroke nižja srednja šola z znanjem stenografije in srbohrvaščine strojepisja in po možnosti MEHANIKA ZA ŠIVALNE STROJE z večletno prakso pri popravilu šivalnih strojev Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop takoj ali z novim letom. — Pismene ponudbe z lastnoročno pisanim življenjepisom pošljite na upravo podjetja. C 403 rrr A A A A 4 A A SLOVENIJA PROJEKT PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE LJUBLJANA # CANKARJEVA l/V • TELEFON 21-569 in 20-847 IZDELUJE vse vrste industrijskih zgradb in objektov predelovalne industrije NUDI POMOČ pri sestavi investicijskih programov PROJEKTIRA večje stanovanjske in upravne zgradbe, manjše stanovanjske bloke in celotna naselja, zazidalne načrte, šole, bolnišnice, kulturne domove, telesno-vzgojne objekte, gospodarsko-kmetijske objekte, skladišča, notranjo opremo, ceste kanalizacijska in vodovodna omrežja, električne inštalacije, centralno kurjavo, statiko IZVRŠUJE kalkulacije in predračune POMOČ INVESTITORJEM^ pri obračunih zaključenih del itd. 4213 XXXXXXXXXXXXXXXXXX..X^XX' qpr^pr lA 4 W!W' •• •• r-J:/:/ 7 . .1 1 l- SOBOTA, 10. DECEMBRA 0 0 B \ E ZANIMIVOSTI RAZVOJ AVTOMOBILIZMA NA ŠVEDSKEM. Po številu motornih vozil je Švedska pr-Va na svetu. Na vsakih deset njenih prebivalcev odpade po eno motorno kolo. švedska iina zdaj osebnih in 110.C00 tovornih avtomobilov, 10.000 avtobusov, 323.000 motociklov in 3.10.000 blciklov na motor. KOEKSISTENCA V TELEVIZIJI. ZDA in ZS sta začeli izmenjavati televizijske filme. Moskovska televizijska postaja l»o prikazovala kratke filme neke newyorške televizijske družbe, ameriške postaje Pa bodo oddajale ruske dokumentarne filme ter znanstvene in športne slike. Tudi Ancrlija se že podaja s Sovjetsko zvezo za izmenjavo televizijskih filmov V kratkem dobi Anglija 400 filmov o koncertih ruskih umetnikov. URAN IZ SKRILAVCEV. V Kvartorpu na Švedskem obratuje edina tovarna na svetu, ki uporablja plasti skrilavcev kot surovino za ekstrakcijo urana. DOBER ZAČETEK DUNAJSKE OPERE. Po desetih letih so se znova odprla vrata obnovljenega poslopja dunajske Opere. Prvih osem opernih predstav je bilo razprodanih. Dohodki so znašali 8,500.000 šilingov, ker so vstopnino zvišali, gledališče An der Wien je imelo lani samo 7*200.000 šilingov dohodkov, vtem ko so znašali dohodki od letošnjega festivala v Salzburgu 8,100.000 šilingov. Obrambni nasipi na obalah Anglije s katerimi so se Angleži zavarovali pred morjem V Veliki Rritam iiji uresničujejo zdaj mnogo obsežnih načrtov, po katerih bodo skušali preprečiti rušilni vpliv morja. Angleži še niso pozabili, kolikšno škodo jim je napravilo morje med velikimi poplavami leta 1953. Spomiin na te poplave je bil pravzaprav podlaga, na kateri so strokovnjaki zasnovaiM načrte o zamotani obrambi morfke obale Gre predvsem za vzdrževanje, popravilo in zboljšanje obalnih obrambnih naprav. Popravilo obrambnih nasipov, ki so jih porušile poplave leta 1953, ko je bilo poškodovanih kakih 1600km morskih im rečnih nasipov, so končali lani im .stroški so znašali kakih 24 milijonov f uništerlim.gov. Angleški časnik »Finainciam Times« je nedavno objavil nekaj zanimivih podatkov o teh delih. Letni iizdaitki za obrambna dela na morskih obalah so znašali v 1954/55. letu 1,400.000 fumtšterlin-gO'V. Država je prispevala 970.000 funtov. Za zaščito zemlje, ležeče pod morsko gladino, je kmetijsko ministrstvo odobrilo 625.000 funtov, stroški zia uresničenje vsega tega načrta pa šo znašali S00.000 funtov. Dela so trajala od marca do septembra. Poplave januarja 1953 so biile posledica izjemnih okoliščin in po mnenju strokovnjakov so vode takrat narasle tako, kakor na-ra- i stejo samo vsakih 20 let. Nekaj , posebnega se je zgodilo lani de-| cembra v Fleetvvoodu. To mesto J je bilo celih 25 let dobro zavarovano pred morjem. Nenadoma pa so pritisnile po vrsti tri močne plime, ki so porušite obrambne nasipe. Da niso lukenj takoj zamašili, bi bile nastale velike poplave. Letos so obrambni zid po-I pravili in razširili. Za ta dela je | prispevalo finančno ministrstvo , 600.000 fuutov. [ Obrambne nasipe vzdolž obale i Kenta in Sussexa bodo zvišali za i 90 do 120 cm. Ponekod so zgradili obrambne nasipe iz armiranega betona. Nekatere prstene obale vzdolž vzhodne Anglije so zaščitene tudi z betonskijni bloki. Delali so tudi poskuse, da bi obale zaščitili s prelivanjem valov. Nedavno so oddelke. Le prvikrat začeli uporabljati v Italiji novp potniške vagone II. razreda, ki iipiajo posebne •ti so na izbiro za eno, dve ali več oseb. Vsekakor praktična novost, ki pa je precej draga in se is bodo najbrž lahko posluževali samo petični ljudje ^»Smrtni PLOP DOMI-LIIIg • Znanost proti njim ® še ne pozna • učinkovitega sredstva Kozmično ultra žarčenje ni utopija, marveč povsem realen nairavni pojav. Fiziki, ki proučujejo kozmične žarke, si že več desetletij prizadevajo pojasniti ta zamotani pojav. Zanimanje za kozmične žarke se je povečalo zlasti odkar so začeli nekateri znanstveniki govoriti o možnosti poletov v vesoljstvo. Pri tem govore največ o tehnični strani Kozmični žarki namreč onemogočajo nezaščiteno birvamije živili bitij v vesoljstvu. Niti približno pa si strokovnjaki še niso na jasnem, kako naij bi preprečili njihov vpliv. Kozmično žaroetn je, ki zadene v neznatnem delu tudi naše ozračje, so odkrila že leta 1912. Takrat so strokovnjaki ugotovili, da iz zemeljske skorje prodirajoči radioaktivni žarki z naraščanjem višine ne izgubljajo na moči, marveč nasprotno, so čedalje močnejši Pri poznejši analiza pa so zadeli na velike težave. V ozTačju povzročajo kozmični žarki sekundarne pojave, tako da doseže zemljo zelo zamotamo žarčenje. Primarno žarčenje, prodirajoče iz vesoljstva v atmosfero, je sestavljeno večidel iz zelo hitro letečih protonov, torej vod ikovi h »Zastarela« nova letala Poveljstvo belgijskega vojnega letalstva prodaja 25 letal »Spits-fire«, med njimi nekaj povsem novih. Hkrati prodaja 33 letalskih propelerjev in 20 motorjev. Letala SO po mneniu poveljstva zastarela, tako (ta jih ni moč več uporabljati. Motorje so dobavile tovarne šele lani in vsi so še v zabojih, kakor so jih pripeljali iz tovarn. NOGOMETAŠI NA BORZI Italijanski nogomet, ki si je dvakrat priboril svetovno prvenstvo, je začel zadnje čase močno pešati. Obiskovalcev nogometnih tekem je čedalje mainj. športni strokovnjaki menijo, da odvrača - V Indiji je med drugim zelo razvito ribištvo. Prav tako je razvita industrijska predelava ulova. Veliko število ljudi se ukvarja z ribištvom v Bombayu ter njegovi bližnji in daljni okolici. Na sliki zgoraj: stari ribič se več ne udeležuje lova, toda je nepre-kosljiv mojster v sortiranju rib. Na sliki spodaj vidite mlado Indijko, ki v nalašč zato na- rejenih vrčih v jutranjih urah nosi vodo za žejne ribiče R T V I B I I N S D T I V I O I ta ljudi od nogometnih tekem ku-povam/je igračev in »nogometna borza«. Vstopnice so čedalje dražje. Namesto plemenitega športa se je pojavila trgovina z igrači. Italijanski časniki o tem obširno pišejo. Zanimivo pa je, da tega pojava ne obsojajo, marveč se jim zdi normalen. Občimstvo pa v nogometaših ne vidi več svojih ljubljencev, marveč plačance. Vsote, ki jih plačujejo posamezni klubi za dobre nogometaše, so naravnost fantastične. Šestnajst klubov italijanske lige A je plačalo pred novo sezono za dobre nogometaše nad milijardo 'lir. Rimski klub Lazio je kupil 14 igrače v za 302 milijon a lir. Klub Napoli je plačal za brazilskega nogometaša Viinicia klubu Bota-fogo iz Rio de Janeira 65 milijonov lir. Klub Sampdoria iz Genove je plačal’ za igrača Firmama C baritona klubu Atletika 62 milijonov lir. Klub Firenze in AS Roma sta plačala po 60 milijonov lir za Brazilca funinha in Di Costa, milanski klub Internacionale pa je plačal j u ven tušu iz Torina za igrača Ferrari® 50 milijonov Idr. Razen objavl jen ih kupčij po uradnih tečajih pa so se v Italiji pojavili tudi neuradni tečaji povpraševanja, po katerih bi vsak ; italijanski klub rade volje kupil j dobre nogometaše. Na italijanski j »nogometni borzi« notirajo nogometaši kakor na drugih borzah J delnice. Tako »notira« Mad; r Kocsis 150 milijonov lir, Urugva- j jec Saofino 130 milijonov, Italijan Ptvatelli 124 milijonov, Madžar Czibor 99 milijonov, Nemec Helmut Rahn pa 96 milijonov lir. j atomskih jeder, le neznatni del pa odpade na jedra težkih atomov. Če zadenejo ti žarki na atome dušika in kisika v aitmosferi, povzročijo najrazličnejše jedrske reakcije. Kot najvažnejši delci nastanejo pri tem nadaljnji j)r<>-toni, nevtroni kvanti gama, elektroni, poziitromi in mezoni. Slednji zlasti zamotajo sliko.. Izmed teh delcev so namreč, strokovnjaki doslej odkrili v kozmičnih ultra žarkih kakili 10 različnih vrst. Zanimiv poizkus je napravil na področju kozmičnih žarkov prof. Eugster z univerze v Ziiri-chu. V različnih višinah nad zemeljsko površino in pod njo je izpostavil ultra žarkom rastlinska semena in jajčeca neke vrste raka, zelo odporna proti spremembam temperature. Do globine več sto metrov je na fotografskih ploščah še videti sledove ultra žarkov. V 2300 m globokem rudniku, v največji globini, kjer je shranil Eugster račja jajčeca, pa ni več nobenih ultra žarkov. Drugo opazovalno postajo je upo-stavil na površini zemlje, trMjo količino račjih jajčec pa je poslal z balonom 30.000 m visoko, kjer so jih zadeli samo nekoliko oslabljeni žarki. In iiz teh jajčec se je zleglo le malo rakcev. Iz jajčec v laboratoriju na površju se je zleglo 90 %, iz jajčec globoko v rudniku, povsem zavarovanih, pa v veliko presenečenje znanstvenikov samo 9 % rakcev. Skupaj z drugimi poizkusi kaže ta ugotovitev, da kozmični ultra žarki, v moči kakršno imajo še na površju, niso škodljivi, marveč da življenjski proces celo pospešujejo. I Če prodro kozmični ultra za ki več sto metrov debelo P . rudnim, si la-hko mislimo, da J učinkovita zaščita proti nJlin y vesoljstvu zelo problematična-, bližini Zemlje pa niso P0®6 ?, nevarni, zlasti ne ob ekvatorp- bli" ;irk«‘ Pač pa so ti žarki nevarni v žimi obeh tečajev. »Smrtni žai l rej niso plod domišljije. Nov kmetijski traktor Neka angleška tovarna bo čela v kratkem izdelovati ze ekonomičen kmetijski trakt® ’ ki porabi samo 1 liter strojn6? olja na uro. Serijska proizvodnja novih traktorjev se bo začel3 prve dni januarja, prototip vega kmetijskega traktorja 3-razstavljen na kmetijski razstav v Londonu, ki se je začela 5. ^ bo trajala do 9. decembra. TALENT ZA ARHEOLOGIJO »Moja žena bi msi bila M* rala pravzaprav izbrati P° arheologa.« >Zakaj pa?t »Ker venomer brska P° s rih, že zdavnaj pozabljenih stv reh.< Reporter je utonil Hcverdahlova odprava na Velikonočni otok je že dosegla nekaj mnogo obetajočih uspehov. To je sporočil njen vodja Thor Heyer-dahl dopisniku časnika »El Mercu-■ rio« iz Valparaisa. Dopisnik profe-I sor Lorenzo Maeza je nekaj ur prej utonil skupaj z dvema polinezijskima otrokoma, ko je močna plima j prevrnila njihov čoln. Heyerdah! je I poročal, da je že v Vinapu našel kip velike umetniške in zgodovin-(ske vrednosti. Na njem je videti znake, ki kažejo na prehod iz bolivijske kulture Tiakuanaco v kulturo Maorov na Velikonočnem otoku. Heyerdahl hoče dokazati, da so prispeli prvi prebivalci Polinezije čez Pacifik z zahodne obale Južne Amerike. Isto je hotel dokazati tudi i.a svoji vožnji s Kon-Tikijem. Vlak brez strojevodje Na kakih 16 km dolgi železniški progi med mesti Larchmond in Rye pri New Yorku je vozil prejšnji teden prvikrat v ZDA vlak brez strojevodje. Imel je samo en vagon, v katerem se je peljalo 75 polni-kov, večinoma uradnikov železniške družbe New Haven. Strojevodjo je zamenjala radijska naprava. »Kaj pa imate tu v We ljončku, gospa?« »Šop las mojega moža^« . »Ah, saj vaš mož še ** »Da, samo las nima vcc- ŠOLA PONIŽANJA — Dovolite mi, prosim, pojasniti, da sem želel obiskati taborišče le, da bi od njegovega vodstva dobil točne podatke o beguncih, ker smatram, da bi se lahko hudo prenaglil, če bi zasnoval članek na dvomljivih številkah, ki jih je te dni objavil tukajšnji tisk. — Koliko jih je po pisanju naših časnikov sedaj v kasarni? — Celih osemdeset — sem odvrnil in istočasno razgrnil predenj nekaj primerkov časopisja. S pogledom, uprtim na podčrtanih »osemdeset« v časnikih, je spontano pripomnil: »Ne, osemdeset jih doslej še nikoli ni bilo.« — Ali mi, prosim, lahko pomagate priti do resnične številke? — Telefoniral bom v taborišče, je pripomnil in dvignil slušalko. — Ker sem sedel pri pisalni mizi v neposredni bližini telefona in ker so ljudje po taboriščih menda vajeni glasno govoriti, mi rezultata ni bilo treba posebej razlagati. — Kot se sliši, številčno stanje na novo prebeglih v taborišče doslej ni preseglo 25. — So, prosim, vsi ti iz Jugoslavije? — Ne, nekaj jih je tudi oa drugod. — Ali bi mi znali svetovati, kako naj si razlagam trikrat večje število, objavljeno v časopisju? — To so pač različne časopisne struje... sicer pa. tega midva ne bova rešila. Prosim vas le, če boste kaj pisali o tem, ne omenjajte mojega imena. Oba sva se nasmehnila. V naslednjih dneh sem skrbno prebiral časnike v upanju, da bo morda objavljena kakšna naknadna vest z dejanskim številom jugoslovanskih »gostov« v karanteni Prepričati pa sem se moral, da pomeni naivno upanje nepotrebno tratenje časa! POMISLITE — CELO BREZ NOZA... Mladenič okoli osemnajstih let je bil videti prijetno presenečen, ko sem znanca v njegovi družbi pozdravil v slovenščini. »Dober večer,« je pohitel odzdravljati tudi neznanec in nekam mudilo se mu je vprašati: »Ste že dolgo tukaj?« »Že kar nekaj časa,« sem mu odgovoril sluteč, da stoji pred menoj eden tistih naivnežev, ki si je slikal tujino kot obljubljeno deželo. »Jaz pa sem prišel Sele pred enim mesecem. Trije smo prišli iz Celja.« »Videti ste zelo mladi?« »Devetnajst let mi bo, ampak to še ni nič! Najmlajšemu med nami tremi je bilo petnajst.. Madona, mislite si, brez revolvei'*a in celo brez noža smo prišli čez mejo.. ‘« »Zares zanimivo, ker se še Winetow brez svoje risanke ne bi odpravil na tako pot,« sem dodal z namenom, da bi ga spomnil na resnost njegove pustolovščine. Toda mladenič namena moje pripombe oči-vidno ni spregledal, kajti odrezal se je: »Ja, saj bi mi tudi vzeli revolver, če bi ga imeli...« »Ali vas nihče ni ustavil na meji?« ga je tedaj vprašal znanec s prisiljenim začudenjem, ki naj bi mu pomagalo skriti smeh. »Ne! Imeli smo več sreče kot pameti! Nekateri se po tri dni valjajo po hosti okoli meje, nazadnje pa jih še ujamejo. Mi pa smo se pripeljali v vlakom do Guštanja in razgrnili zemljevid. Nekaj časa smo hodili pokonci, potem pa smo se začeli plaziti in šlo je. Na tej strani smo se takoj prijaviti žandarmeriji, od-ondod pa so nas .lifrali' k zasedbenim oblastem na zaslišanje.« Taka je podoba »obljubljene dežele« za begunce. »Ker si bil ves teden P g lahko zel den, Janezek, si nekaj posebnega.« »Ah, dovoli mi, očka, bom izjemoma en dan reden.« »Zakaj pa igrate na kla — mar nimate rafiioapa