Šlev. 99.
V mm, v sreoo Ш 30. аргпа ffil Posamezna stromn stane i "50 Din. Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . , . , . , Din 20 ia pol leta ..... .12« ta celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečnoDin SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. , . . . 60
Cene tnseralom:
Bnoslolpna peiitna vrsta mali oglasi po Din 1*30 in Dtn 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po Din V— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—.
Pri ve5jem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino plačano v galovisL
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-JemaJo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za sleienski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: I.jnbljanu 10.650 ln 10.349 (za insernte) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Pra<ja in Dunaj 24,797.
Ustava In hegemonija.
Med srbskimi in hrvatskimi listi se je dolgo vodila ljuta borba o vprašanju, ali je vidovdanska ustava hegemonistična ali ne. Hrvatsko časopisje je zastopalo tezo, da vidovdanska ustava daje vso moč v državi Srbom, srbsko časopisje pa se je izgovarjalo, da je vidovdanska ustava vzor svobode, enakopravnosti in pravičnosti, ker omogoča vsakemu polnopravnemu državljanu popolno možnost sodelovanja pri vladi in upravi države ter ne dela nobenih razlik med verami in plemeni. Vsak državljan uživa enake pravice.
Na stališče srbskih listov se je postavil tudi včerajšnji »Narod«, kar nas prav nič ne čudi. Njegova argumentacija za obrambo vidovdansko ustave pa je tako prepletena i raznimi zofizmi in z zamešavanjem pojmov, da se res izplača enkrat tudi v to temo nekoliko posvetiti.
Vidovdanska ustava je centralistična. Ona pozna le enega vladarja, e n centralni parlament z zakonodajno močjo za vso državo, eno denarstvo itd. Sedež vlade je v Belgradu in belgrajska vlada drži vse niti državne uprave v svojih rokah. Da je vidovdanska ustava centralistič-n a, tega tudi »Narod« in »Jutro« ne bo-eta tajila.
Centralistična ustava in dosledno usta-rj tudi centralistična uprava pa je že po svojem bistvu hegemonistična. Kdor ima centralno moč v svojih rokah, je gospod in nihče drugi. On odločuje, drugi morajo poslušati. Kjer odločuje v hiši rodbinski oče, je on gospod, in sicer samo on, otroci pa aiorajo ubogati in nimajo besede. Kakor hitro pa ima v hiši besedo še kdo drugi, tam ni več »centralističnega« gospodstva, ampak delitev oblasti in moči.
Ni pa ravno bistvo centralizma, da morajo v centralistično urejenih državah ljudje biti nezadovoljni in zatirani. Zgodovina pozna tudi pametne centralistične ustave in uprave, ki funkcionirajo tako, da jih ljudje niti ne čutijo. Če da centralistično« gospodujoči oče svojim rodbinskim članom /se, kar potrebujejo, v polni meri, otroci ie godrnjajo, saj takoj ne, ampak šele, ko odrastejo in žele sami postati gospodje. Tako tudi nekdanje skozi in skozi centralistič-ae državne uprave v Avstriji ljudstvo ni občutilo kot trde, izvzemši v narodnostnem >ziru, ker je bila avstrijska centralna upra-/a pametna in je želje in potrebe raznih pokrajin kolikor toliko sama upoštevala, dobro vedoč, da raste zlasti z gospodarsko okrepitvijo posameznih državnih delov tuli moč in veljava celote. Kjerkoli pa je hiš-ri oče tiran in centralistična vlada nasilna n samopašna, ki želja in potreb posamez-rih delov kljub vsem nasvetom in prigovarjanjem nikakor noče upoštevati, tam nastale odpor proti centralistični komandi in iam požene globoke korenine ne le želja, »ostati sam svoj gosjx>d, ampak tudi želja, aajti pota in sredstva, da se vsak poskus iranije že a priori onemogoči s potrebnimi travnimi določili, ki pa morajo biti seveda zražena že v temeljnem zakonu, v ustavi.
V takem položaju se nahajamo danes Slovenci kot narod, ki prebiva kompaktno ia nekem gotovem ozemlju. Za to ozemlje n za ljudstvo, ki na tem ozemlju stanuje, se centralistična uprava ne briga. Ali je '.udno, da je posledica te centralne brezbrižnosti naša želja po kolikor mogoče ve-iki osamosvojitvi in pa želja, da najdemo jamstva proti taki brezbrižnosti v — reviziji ustave?
A še nekaj je, kar je zelo važno za po-*>lno razumevanje tega problema. Vidov-lanska ustava pozna samo pravice državljanov in to srbski listi tudi s po-losom naglašajo in pravijo, da je vsakemu lržavljanu dana prilika in možnost parti-lipirati na vladni moči, če je njegova volja >b enem tudi volja večine. Ta trditev se :elo lepo sliši, v resnici pa je r a v -io ta določba vidov danske is lave najbolj nevarna fintal I državi ne žive le državljani, ampak živo :ele skupine, če hočete sociološke in liološke ali etnografske, ampak skupile, ki se hočejo tudi kot take uve-javiti. Kaj mi pomaga trditev o enotnosti iržave« in o »enotnosti narodac, če pa vem, la v jugoslovanski državi ne žive le »jugo-lovaiisiki državljanih ampak tudi gotove
interesne skupine, ki se imenujejo srbska skupina, hrvatska skupina, slovenska skupina itd. in te skupine pa nimajo prilike in možnosti se uveljavljati, ker pozna ustava le »državljane«? Ustroj kake armade je že mogoč, če pozna samo vojake, ki se morajo slepo pokoriti in pa enega vrhovnega poveljnika. Država, zlasti moderna država, pa ni kosama, ampak je socialna organizacija, v kateri se morajo svobodno izživljati ne samo tvorne in gibajoče sile posameznikov, ampak tudi tvorne in gibajoče sile raznih socialnih sku-p i n (verskih, narodnih, gospodarskih itd.). Takih skupin pa vidovdanska ustava n; -m e n o m a ne priznava, in govori namenoma le o »državljanih«, kajti če bi priznavala tudi skupine, bi ne bila več — vidovdanska ustava, ampak bi bila federalistična ustava ali avtonomistična.
Kakor pa se bori posameznik n. pr. sin, proti očetovi centralistični o' i, če jo oče le zlorablja, tako se bore tuui proti vidovdanski ustavi ne samo posamezniki, ampak namenoma prezrle in zatirane skupine, ki se nočejo samo otresti centralističnega jarma, ampak si hočejo urediti pravno }>odlago svojega sožitja tako, da bo vsako izkoriščanje in vsaka hegemonija izključena in enkrat za vselej onemogočena. To je smisel boja za revizijo ustave.
Zgoraj smo omenili staro avstrijsko upravo in rekli, da ni bila slaba. Dokaz, ker je ljudje takorekoč niti čutili niso. Dobro upravo pa je imela stara Avstrija, ker je imela v centrali pametne upravnike, s katerimi se je dala tudi govoriti pametna beseda. Zato je bila takrat naša stara slovenska politika intervencij, prošenj in zakulisnega barantanja v parlamentu čisto dobra in umestna. Veliko vprašanje pa je, če je taka, in sicer s a m o taka, politika umestna in koristna tudi še danes, ko nimamo v centrali pametnih in poštenih upravnikov, ampak večinoma le srborite politične priganjače, ki vidijo pred seboj le svoje ožje strankarske in kvečjemu še lokalne interese, nimajo pa niti najmanjšega smisla za velikopotezno upravo velike države?
Kaj nam danes pomaga sedeti ma-gari v vladi skupaj z ljudmi, katerim je državna uprava španska vas? Je sicer res, da so včasih tudi drobtinice dobre. Še bolj res pa je, da ie mnogo boljše si sam rezati svoj kolač kakor pobirati drobtinice, čeprav je od politike drobtin do politike kolača pot dolga in trda. Mi nočemo živeti samo kot posamezniki, katerim priznava vidovdanska ustava vse pravice, ampak živeti hočemo tudi kot samo bitna socialna Skupina, katero pa vidovdanska ustava namenoma negira, ker ona noče priznavati pravic skupinam zato, da je lahko pridržala vse pravice za svojo skupino, za vladajoče velesrb-stvo, čeprav to v njenem besedilu ni izraženo. Črke so mrtve, toda duh, ki veje iz vidovdandske ustave, je centralističen in vsled tega tudi hegemonističen.
Pred kongresom HRSS.
Zagreb, 29. aprila. (Izv.) Jutri sc vrši predkonferenca za kongres HRSS, ki se bo vršil 1. maja, V Zagreb je prišla žc večina poslancev HRSS. Kongresu se pripisuje velika važnost, posebno z ozirom na sedanji politični položaj. Sklepi kongresa se v vseh krogih pričakujejo z velikim zanimanjem. Na kongresu se bo prebrala vsebina proglasa na ljudstvo. Ta proglas bo objavljen ob najbolj primernem času, ne pa takoj, kakor so poročali listi, V proglasu se govori najprej o sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom, nato o republikanskem gibanju med Hrvati in Slovenci, o suvereniteti ljudstva, o parlamentarizmu in končno o edinstveni fronti celokupnega kmečkega in delavskega ljudstva. —
TENDENČNE VESTI REŽIMOVECV O PROGLASU HRSS.
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Radičcv proglas še ni izšel in nihče še ne pozna njegovega besedila, vendar so že Pribiče-vićevi pristaši pričeli širiti na podlagi nekega intcrviewa v dunajski »Die Stunde« najbolj nepovoljne vesti, češ, da hoče Ra-dičeva »tranka nadaljevati glasom proglasa boj proti kralju, da ne priznava države,
da sc zahteva takojšnja ukinitev ustave itd. Kakor smo poučeni, so vse te vesti iz trle izvite. V proglasu bo sicer Radi-ćeva stranka naglasila, da ostane republikanska stranka, da pa ne bo delala nobenih težav, dokler se čuvajo od vseh
Belgrad, 29, aprila. (Izvir.) Govor g. Pašiča v Bjelini je zbudil v vodilnih opozicionalnih krogih razočaranje in pomilovanje. Razočaranje, ker ni vseboval niti ijne nove misli, pomilovanje, ker je izraz popolne duševne onemoglosti in servilno->ti radikalnega prvaka. Grožnja Pašičeva, da bo branil centralistično ureditev države s silo in krvjo, tudi če kralj ne da vlade koaliranemu bloku korupcije, opozicionalnih krogov ni iznenadila, ker sc je za kulisami vedno tako godilo, kadar so stale šanse koruplivne vlade slabo. Smeh vzbujajo nove trditve Pašiča, da mu gre za blagostanje naroda, ker je dosedajni šef vlade mislil nase, kadar je govoril o blagostanju naroda. Samo vožnja s posebno ladjo, s katero se je Pašić peljal na shod, bo stala nad 50 tisoč Din, nc-računajoč stroškov obeda, s katerim je •počastil zborovalce po vzorcu nekdanjih ruskih carjev. Istotako je smešna ponovna trditev, da v tej državi uživajo vsi držav-
KRIZA SE ŠE ZAVLEČE?
BeljSrad, 29. aprila. (Izv.) Danes so se v Jugoslovanskem klubu sestali dr. Korošec, Davidovič in N. Petrovi ć ter so se razgovarjali o taktiki, ki jo je treba zavzeti opozicionalnemu bloku v bodočih dneh. Po seji je dr. Korošec sporočil članom muslimanskega kluba v Sarajevem, da bi bila prisotnost dr. Spaha ali dr. Krasnice v Belgradu nujna. Tudi člane Radičeve stranke se te dni pričakuje v Belgradu. Kakor smo zvedeli iz vodilnih krogov opozicionalnega bloka, obstojata dve možnosti za trajanje krize: ali da se 3. maja reši ali pa še traja vso prvo polovico maja. Vsekakor je verjetno, da bo kriza trajala preko 3. maja posebno z ozirom na sedanjo razpoloženje. Z napetostjo se pričakuje v vseh političnih krogih proglas Radičeve stranke, ki
Pašičev govor v Bjelini.
Pašič grozi kralju.
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Glasom poročila ^Beograjskih novoslic, organa Rade Paši-ra, se je danes vršilo veliko zborovanje v Bjelini. Ljudstvo je bilo od vseh strani zbrano iti je pozdravljalo Pašiča kakor monarha. Pred zborovališčem so bili postavljeni slavoloki, na katerih so bila napisana najboljša dela Pašičeva. Med temi zaslugami so bile omenjeno balkanska vojna, svetovna vojna, vidovdanska ustava in sporazum z Italijo. Po običajnih pozdravih je govoril Pašič sledeče:
Velika dolžnost, ki jo čutim napram narodu, me je privedla, da na stara leta pridem k vam in povem nekoliko besedi. Poslušajte jih in jih vzemite na znanje, kajti govorim iz srca in iz skušnje. Veliko muk je pretrpel naš narod, da osvobodi vse brate in stvori veliko državo. To sveto in veliko željo je ljudstvo izpeljalo z veliko hrabrostjo svojih sinov in z njihovo požrtvovalnostjo. Z osvobojenjem in ujedinjenjem s pomočjo naših zaveznikov in z zmago nad sovražniki preko krvi naših sinov je ustvarjena ta naša velika država, ki je tudi mednarodno priznana. Saint-Germainska mirovna pogodba se je glasila in se bo glasila: Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci se ujedinijo s kraljevino Srbijo v edinstveno državo. Ko smo se vrnili nazaj, smo se vrgli na ureditev državo in smo se posvetovali, kako jo uredimo: ali po mirovni pogodbi ali po žolji nekaterih, da bodi nekoliko državic. Sprejeli smo, da je za narod najboljšo, da jo država urejena edinstveno in da no moro biti močnejša, kakor da je ujedinjen ves narod, ki jo z isto ljubeznijo in z istimi interesi ljubi in varuje. K temu nas navaja tudi Dušanovo carstvo, ki je, razdeljeno zoper samo sebe, prepadlo v najkrajšem času. Saint-Germainska mirovna pogodba nam je »адаг*пИга1а to in tako državo '
faktorjev narodne pravice, da HRSS dr-< žave doslej ni negirala in jc tudi sedaj ne in da hoče državi pomagati, da zmaga poštenost in zakonitost, ki jih Pašič-Pribi-čevičev režim popolnoma izključuje in jih več ne pozna.
ljanl iste pravice in dolžnosti ter svobodo, in to v času, ko šc niso pozabljena nasilja v Subotici in poboji v Novem Vrbasu. Duševno reven govor Pašiča ni napravil nobenega vtisa, zato sta skušala Vojeslav Janič in Srskič z naporom svojih grl popraviti slaboten vtis, dočim je pa Trifkovič tekmoval s Pašićem, da dokaže plitvost radikalnih prvakov.
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Radikalni krogi Pašičevcga govora niso sprejeli z navdušenjem, marveč izražajo svoje pomisleke, je-li taktično in modro, preden je kriza končana, groziti dinastiji in onemu delu državljanov, ki zahtevajo poštenje in sporazum. Bojijo se, da je Pašičev, govor poslabšal upe radikalne stranke na povoljno rešitev krize. Na vsak način pa je Pašičev govor začetek velikega nasilja in splošne posirovelosti v nadaljnjem po-, litičnemu življenju, toda orožje se utegne obrniti proti radikalni stranki in njenim pomagačem.
bo imel velik vpliv na smer, v kateri s« bo nadalje razvijala in zaključila kriza.
AVDIJENCA LJUBE JOVANOVIČA.
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Danes pop. ob petih je bil sprejet pri kralju predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. Po kratki avdienci jc Jovanovič novinarjem izjavil, da je kralju svetoval, naj se posvetuje z voditelji posameznih strank.
REŽIMSKE LAŽI.
Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Listi radi« kalne in radikalno - demokratske stranke prinašajo danes vest, da je nastal v bunje-vačko-šokački stranki razkol. Od mero-dajnih strani smo poučeni, cla ni res, da se ljudstvo nagiblje k radikalni stranki, temveč k najradikalnejši opozicionalni politiki.
in končno zahteva to tudi napredek in sreča našega naroda. Mi smo izvedli načrt preko vidovdansko ustave in ustvarili državo, v kateri so vsi njoni državljani enakopravni in imajo enake dolžnosti in svobodo.
Nato je govoril o razdelitvi države na pokrajine in je nadaljeval:
Ne bom govoril, kaj vso se je delalo, da se napravi vidovdanska ustava. Ko je bila ustvarjena, so nam nekateri naši bratje izrazili željo, da se ustava spremeni. Pa kako? Nočejo nam povedati. Mi njih želj nismo sprejeli in ne daj Bog, da bi se to sprejelo, kajti ta država jo ustvarjona s prevelikimi žrtvami. Ko so oni to videli, so ustvarili blok v dosego svojega cilja. Mi jim tega ne smemo dovoliti, ker bi s tem stanje kompliciralo. To, kar smo mi s krvjo ustvarili, bomo s krvjo branili pred vsemi takimi poskusi. Mi smo prosili kralja, da nain dovoli, da konzultiramo narod, je-li želi, da se ta in taka država obvaruje ali da se spremeni. To narod lahko stori in ima tudi pravico, da sam odločuje. To je njegova pravica. Kralj je dal prisego, da bo vladal po volji naroda in ne po volji poedinih strank. Mi smo zahtevali od kralja, da se skupščina razpusti in da so narod konzultira, če odobrava postopanje onih, ki ho izvoljeni od naroda, da na temelju vidovdanske ustave upravljajo državo. Mi no vemo, kako bo kralj od-ločil. Toda radikalna stranka ne b« odstopila od svojih ciljev obrambo in vzdrževanja te in take državo in upamo, da bo zmožna, prisiliti k pokorščini one. ki hočrjo delati sedaj proti narodovi volji. Prosim, dn daste svoj glas zn edinstveno državo. Če so v ustavi kakšne stvari, ki niso dobre, jih hočomo mi iz-premeniti.
Nato je z nekaterimi besedami končal.
Za Pašičem je govoril Vojislav Janićf ki je izjavil, da so pridružuje besedam g. predsednika vlade, ki jo iz ljubezni do ljudstva
Pašič grozi s »krvjo in silo«.
SLAB VTIS PAŠIČEVEGA GOVORA V BJELINI.
Posvetovanje opozicionalnih Atelje*?.
prišel, da sam osebno otvori prvi borbeni shod
za edinstvenost države. Za tem je govoril podpredsednik narodne skupščine g. Dragovič, dalje notranji minister Srskič. Shod se je zaključil z resolucijo, kjer se odobrava Pašićevo delovanje za ustavo.
MAC DONALD 0 REPARACIJSKEM VPRAŠANJU.
London, 29. aprila. (Izv.) Mac Donald Je imel v svojem volivnem okraju govor, v katerem je govoril o mnenju komisijo strokovnjakov za ureditev reparacijskega vprašanja. Rekel je, da smatra on to mnenje za najboljšo podlago za nujno potrebno rešitev. Mnogi so sicer mnenja, da je mnenje strokovnjakov francoskemu stališču nasprotno in da je Francija osamljena. To ni resnica, ker vsaj on, Mac Donald, ne želi ničesar bolj, kot da se reši reparacijsko vprašanje sporazumno med Anglijo in pa Francijo.
MORGAN IN POSOJILO NEMČIJL
London, 29. aprila. (Izv.) Ameriški finančnik Pierpont Morgan se udeleži velike mednarodne finančne konference, ki bo sklepala o 800 milijonskem posojilu (v zlatu) za Nemčijo.
PRED SPLOŠNIM ŠTRAJKOM RUDARJEV V NEMČIJI.
Lipsko, 29. aprila. (Izv.) Komunisti so Sklicali rudarski shod, ki jo sklenil pričeti 11. majnika generalni štrajk.
KARTELNI ZAKON NA ČEŠKEM.
Praga, 29. aprila. (Izv.) »Prager Pr.< poroča, da bo vlada v kratkem izdelala poseben kartelni zakon, ki bo državi omogočal natančno kontrolo nad delovanjem kar-telov. Kartelov odpraviti vlada no namerava.
NADZOROVANJE IZDELOVANJA OROŽJA.
Praga, 29. aprila. (Izv.) Od mešane komisije za razoroževanje sestavljeni odbor strokovnjakov je danes končal svoje delo. Odbor je med dragim sklenil, naj ima vsaka država sama pravico nadzorovanja nad izdelovanjem orožja v privatnih tvornicah, brez vmešavanja mednarodne kontrolo.
POGREB ELE0N0RE DUŠE.
Pariz, 29. aprila. (Izv.) Danes so prepeljali truplo Eleonore Duše v Newyork. Pred cerkvijo sv. Frančiška je sprevod pričakovalo na tisoče ljudi.
POLET OKOLI SVETA.
Bender-abbas (Perzija), 29. apr. (Izv.) francoski letalec Pelletier je dospel semkaj.
SPALNA BOLEZEN NA ANGLEŠKEM.
London, 29. aprila. (Izv.) Reuter poroča, da je angleška vlada v velikih skrbeh, ker se takozvana spalna bolezen po Angliji silno širi.
TISKARSKI ŠTRAJK V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 29. aprila. (Izv.) Sociali-Btični poslanci so zahtevali od predsedstva parlamenta takojšnje sklicanje vsaj ene seje, da interpelirajo vlado zaradi tiskarskega štrajka.
200 DIJAKOV UTONILO.
Berlin, 29. aprila. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da je na zapadni obali pri Čin-nam-fu utonilo okoli 200 koreanskih dijakov.
Dunajski krščansko-socialnl strankin zbor.
Minolo soboto se je vršil na Dunaju strankin zbor dunajskih krščansldh socialcev. Glasom poročil strankinih funkcionarjev je sedaj organizacija izvedeua enotno. V vsakem mestnem okraju je po eno kršč. soc. politično društvo. V vseh 21, društvih je vpisanih 68 tisoč 947 pristašev, od lega 32.313 moških in 26.634 ženskih. Pri zadnjih volitvah je dobila stranka na Dunaju 837.783 glasov in temu odgovarjajočo 16 narodnih, 4 zvezne, 41 občinskih, 213 okrajnih, 172 krajnih šolskih in .1404 skrbstvenih svetovalcev, — O strankini politiki v narodnem svetu je poročal zvezni ican-celar dr. S e i p e 1, ki je naglasil stališče sanacijske politike in ravno smer notranjepolitičnega razvoja. Potem je rekel Seipel: »Tudi s strankinega stališča ne smemo biti majhni in ozkosrčni. Krščansko-socialna siranka je dala novi Avstriji neizrekljivo veliko, ko je ves čas njenega obstoja sprejemala nase svoj del odgovornosti in svojim voditeljem dovolila, da vodijo velikopotezno politiko, ne ozirajoč se celo na nevarnost, da se posamezniki odkrušijo od njo in da se stranki naprtuje odgovornost tudi za stvari, ki gredo na račun drugih faktorjev. V tej politični metodi se ne dajte motiti. To je gotovo najboljša metoda ne samo za državno, marveč tudi za strankino politiko.« Strankin zbor je soglasno odobril dosedanjo strankino politiko. Nadaljne resolucije zahtevajo javno versko šolo, protestirajo proti dovoljevanju umazanega tiska, odo-brujejo dosedanjo vladno velikopotezno socialno politiko in zahtevajo, da se socialno zavarovanje raztegne tudi na samostojne z nizkimi dohodki, pozivajo prebivalstvo, naj težka davčna bremena iz ljubezni do domovine še dalje nosi in končno zahtevajo čim najhitrejšo uveljavljenje novega plačilnega reda za državno nameščence in vpokojence, s katerim naj se njih gmotni položaj temeljito izboljša.
Upravičen feoj"
Anglež Seton Watson spada brez dvoma med one evropske osebnosti, ki so nekdaj gojile prijateljska čustva do Jugoslovanov. Ta prijateljska čustva niso bila le pla-tonična, ampak jih je ta sin agleškega naroda dokumentiral s svojimi deli pred vsem svetom. Ne dvomimo, da je to še v spominu vseh. Zato bi za Jugoslovane ne smelo biti nemerodajno, kar ta mož piše o nas in naši državi danes. V Steedovi reviji >Review of Reviews« je Seton Watson priobčil članek, v katerem se peča z državami male antante, predvsem pa s Češko, Jugoslavijo in Romunijo.
O naši državi pravi, da je Pašičev režim, ki tu vlada samovoljen, absolutističen in oportunističen. Ne bo mogoče prej govoriti v Jugoslaviji o kakem izboljšanju, predno se ta režim popolnoma ne pomede. V zvezi s tem očita isto režimu liberalca Bratianuja v Romuniji, kjer je sedaj na višku korupci ja in centralizem ... Bodisi v Romuniji kakor tudi v Jugoslaviji pa sedaj stari režim bije zadnji obupni boj za svoj obstoj. — Tako se glasi na kratko sodba velikega prijatelja Jugoslovanov Angleža Setona Watsona. Iz teh besed je jasno razvidno, da se pojmovanje zunajega sveta, ki tu govori iz ust Angleža, popolnoma krije s pojmovanjem večine ljudstva v tej državi, ki govori po svojem opozicionalnem bloku.
Za nas ta sodba ne more biti nič izrednega. Saj poznamo režim, pod katerim tipi ljudstvo in država, poznamo pa tudi samostojnost in logičnost mišljenja v ljudeh,
kakor je Seton Watson. Seton Watson je podal točno karakteristiko našega in ranili nskega režima. Če Watsoncva izvajanja vkljub temu pribijemo, storimo tp radi tistih takozvanih Slovencev, ki mislijo, da morajo vsak dan pred Pašiča leči na trebuh in ga prositi za odpuščanje, ker jih je rodila slovenska mati. Takih ljudi je v zgodovini naš narod vedno nekaj produci-ral. Včasih so se imenovali tako, včasih drugače. Bili so si pa v svojem hlapčeva-nju vedno za las enaki. Danes predstavljata to gardo bivših Slovencev »Slov. Narod« in »Jutro« s svojimi gospodi. In ti ljudje si nam upa jo šo zameriti, ker se borimo proti režimu, ki je radi njega naša država prišla žo v za s meh v zunanjem svetu. Ta režim, ki je nasilen hi korapten je zmožen vsega. Zato tudi verjamemo, da so »Jutra« in »Narodu« njune grožnje šle od srca. Pa ne bo nič, gospodje! Za pretepanje je treba vedno dveh: enega, ki tolče, drugega, ki drži. Verjemite, da slovensko ljudstvo ne bo držalo vaših batin!
»Narodove« in »Jutrove« grožnje dokazujejo le, da je režim, ki ga ta dva lista branita, nasilen, korapten in nepošten; Pisanje »Jutra« in »Naroda« ter grožnje režima na eni, pisava poštenega prijatelja Jugoslovanov Angleža Setona Watsona p« na drugi strani — vse to dokazuje, da je naš boj — upravičen.
In ker je upravičen, zato nas ni strah za uspeh!
PolEtKne vesti.
+ Pobalinske grožnje si dovoljuje zadnji čas »Slovenski narod«, ki je sploh padel pod svojimi sedanjimi gospodarji na najnižjo stopnjo, misleč, da bo SLS s tem kaj ustrašil. Danes nam obeta »zaušnice in pest«, ker smo poročali o tolovajstvih »Sr-nao« nad Nemci v Novem Vrbasu. Vidov-danska ustava proglaša vsakega jugoslovanskega državljana za polnopravnega in ena-koveljavnega, naj bo katerekoli narodnosti; ako pa se pregreši proti zakonom, jo določeno redno sodišče, da ga kaznuje. Tako ustava, ki so jo naredili radikali in demokrati in ki jo »Narod« slavi za najbolj demokratično v celi Evropi. Vojvodinski Nemci so priredili političen shod, na katerem so protestirali proti režimu, ki izvaja nasilje in širi korupcijo v državi, kateri tudi Nemci plačujejo davke in napram kateri se vojvodinski Nemci tudi lojalno vedejo; saj jim je režim to sam priznaval, dokler so Nemci bili v Pašičevi vladi. Tedaj so jih režimski reptili hvalili in vlada jih je na vso moč podpirala na političnem in kulturnem polju; zdaj pa, ko so prešli v opozicionalni blok, razpušča njihova društva in pošilja na shode nemških poslancev teroristične tolpe. V Novem Vrbasu ni dr. Kraft nič zabavljal zoper državo; zato je preveč pameten parlamentarec, če je pa udrihal po režimu, je storil isto kakor Davidovič v Subotiei, ki so mu tudi Srnaoci razbili shod kot »protidržavnemu elementu«. Režim s tem samo napoveduje, kako bi vodil volitve, čo bi mu jih krona poverila: z bombami, revolverji in noži. »Narod« to odkrito napoveduje, rekoč, »da bodo sledili še hujši dogodki v predstoječi dobi!« Tudi nam jih obeta, ker da prinašamo »nesramna poročila o nacionalnih dogodkih v naši državi iz inozemstva!« Prvič, dogodek v Novem Vrbasu ni bil noben nacionalen dogodek, ampak prosto nasilstvo, drugič pa poročilo ni bilo iz inozemstva, ampak iz Belgrada, kjer ga obsoja
enodušno ves srbski opozicionalni tisk. Kar se pa groženj tiče, si zapomnite: Kdoi bo izzival ogromno večino slovenskega Ijud-stva, ki glasno terju svojih pravic, ta bo naletel na tak odpor, o katerem so mu še ne sanja. Tu mu ne bodo pomagali nobeni režimski bajoneti, kakor niso pomagali Pri-bičoviču nasproti Hrvatom. Sicer pa se nam vse zdi, da »Narod« pije na medvedovo koža
Beležke.
Prosluli Lazica Marković, mož, ki ga je pošteno krilo radikalne stranke proti Pašičevi volji izbrcnilo iz vlade, ker je največji korupcionist v celi državi, je našel zavetja pri »Slovenskem narodu«, ki po-natiskuje nek njegov pamflet proti dr. Trumbiču. Temu politiku, ki je kristalno-čist, očita Lazica, da je leta 1918. zastopal misel, naj se Jugoslovani bivše avstro-ogr-ske monarhije združijo v neodvisno državo, ki naj kasnoje stopi v stike s kraljevino Srbijo ter določi svoje odnošaje z njo. Ako je Trambič res zastopal to idejo, moramo izjaviti, da je bila edino prava. Ta misel je tudi bistvo ženevskega pakta. Na tej podlagi bi ne bilo prišlo do vidovdan-ske ustave, to je do majorizacije Slovencev in Hrvatov ter do hegemonije velesrbske-ga režima, marveč bi se bili vsi Jugoslo vani zedinili na podlagi jasnega, poštenega in popolnega sporazuma kot trije svobodni kompaciscenti, ki bi jih ne mogel pozneje Pašič prevarati, kakor je sam odkrito priznal v skupščini, ko je govoril o ženevskem paktu. Sicer se pa čudimo, da ima tak politik, kakor je Lazica Markovič, še pogum koga po listih napadati. V vsaki dragi državi bi bilo to nemogoče, kajti tam pridejo taki »visoki« korupcionisti vsaj v kazensko preiskavo, kakor n. pr. Dangerthy v Ameriki. Po listih se pa čisto gotovo ne oglašajo, ker jih je vsaj sram. Lazice pa ni nič sram, kakor se vidi in tudi »Slovenskega naroda^ ne.
Dopisi.
Iz ljubljanske okolice se nam poroča!
Zadnje čase nas nadlegujejo zelo eumljivi ljudje in prosjačijo po hišah. Mi kmetovalci moramo vsi na polju delati, ker je poljsko delo vsled dolgotrajne zime jako zaostalo. Prej, ko ni bilo pasjega kontumaca, smo domačega psa pustili doma za varuha in smo šli brez skrbi od doma. Zdaj morajo pa biti psi priklenjeni in lahko vsak ukrade, kar hoče. Prosimo oblast, naj skoraj že pasji kontumac prekliče, da bodo naši psi prosto okoli hodili ic nam varovali naše imetje!
Dobrna. Dne 25. aprila je Gospod na na-glo k sebi poklical vzorno krščansko gospodinjo Heleno D e 1 j č n a k. Gospodinjila je ma-lodane 20 let pri g. župniku Kukoviču. Bolehala je dalj časa na srčni hibi in vodenici. Pridna je bila m delavna do zadnjega zdih-ljaja. Zadela jo je srčna kap, ko je iz vrta, kjer je sadila, stopila v kuhinjo. Pokopali smo jo v nedeljo med hudo nevihto. Kljub temu je bila udeležba veličastna. N. v m. p.! — Dne 4. majnika priredi pevski odsek bralnega društva dve igri v korist velikemu zvonu.
Murska Sobota. Država namerava graditi pri nas novo poslopje za državne urade in uradniška stanovanja. Načrle je izdelal inže-ner Fišer. — Čez Lendavo se dela nov most in sicer lesen. Ali ni škoda toliko denarja, kor ta most pri tem prometu ne bo držal dolgo, dočim bi betonski lahko pet takih preživel?! — Pri Ludviku Šiftarju jo pred nekaj dnevi
James 01 iver Curwood:	6
Kazan, volčji pes.
$	(Kanadski roman.)
{	(Dalje.)
Ko so bili povečerjali, so postavili šotore in kot prejšnji dan sta se Thorpe in Izabela zaprla v svojega. Mac Cready je ostal zunaj.
Začelo je snežiti. Kazan ni prenehal ostro opazovati Maca C-readyja z neprestano napeto pozornostjo. Izvlekel je bil svojo steklenico whiskyja in pogosto pil iz nje. Plamen je rdečil njegov obraz in njegovi beli zobje so se svetili. Večkrat je vstal in pritisnil svoje uho na šotor, kjer sta počivala Thorpe in njegova mlada žena. Vse je bilo tiho v njem in čulo se je samo Thor-povo smrčanje. Vodnik je dvignil obraz proti nebu. Sneg je padal tako gosto, da so Be mu oči takoj napolnile z belimi snežinkami. Obrisal si jih je in šel pogledat sled, ki jo je napravila pred par urami mala karavana. Bila jo že skoraj popolnoma pokrita. Čez eno uro ne bo nihče več mogel dojeti, da je tu kdo hodil. Celo ogenj bo zakrit pred jutrom, če se nanj več ne naloži.
Ne da bi se vrnil v svoj šotor, jo Mac <Cready napravil še več požirkov. Nerazločne, vesele besede so mu uhajale iz ust. Srce mu jo bilo kot boben v prsih. Še bolj pn je tolklo Ka/.anovo srce, ko je zapazil, da je vodnik poiskal debel kol in ga naslonil ob drevo.
Vodnik je nato vzel e sani eno svetilk Jn jo prižgal. Nato jo je vzel v roko in šel proti Tuorpovem šotoru.
»Hej, Thorpe!... Thorpek je rekel polglasno.
Toda Thorpe je smrčal naprej.
Mac Cready je lahno odprl vrata šotora in zaklical bolj glasno:
»Thorpe k
Še vedno nič odgovora. Nič se ni ganilo.
Tedaj pa je vodnik vtaknil roko pod platno in edvezal vozlje, ki so na notranji strani držali vrata, in jo popolnoma dvignil. Nameril je žarek svoje svetilke proti speči dvojici in posvetil na Izabeline zlate lase, ki je bila položila svojo glavo proti rami soproga. Z odprtimi ustmi in očmi, ki so žarele kot oglji, je slrmel v njo.
Pri tem se je pa Thor{>e zbudil. Mac Cready je hitro spustil vrata in jih tresel v I v znak klicanja.
»Hej, Thorpe!... Thorpek je zavpil znova.
To pot je Thorpe odgovoril:
»Halo, Mac Cready... Ali si ti?«
Ta mu je odgovoril, še vedno s pritajenim glasom:
»Da, ali morete priti za trenutek ven? Nekaj čudnega se godi v gozdu. Pa ni treba zbuditi vaše žene.«
Umaknil se je in čakal.
Thorpe ве je prikazal.
Mac. Cready jo jx>kazal s prstom na temno črto smrek,
»Prisegel bi,« je dejal, >da je nekdo tu notri in se plazi okoli nas. Ravnokar sem bil šel iskat suhljadi za naš ogenj in zapazil moško senco. Taka noč je kot za nalašč za I pasje tatove. Vi boste vzeli svetilko. Čisto • gotovo bomo našli korake v влшш.«
Dal je svetilko Tliorpeju in vzel debeli
kol.
Kazanu se je dvignilo mrmranje v žrelu, a ga je požrl. Hotel je obvestiti svojega gospodarja in skočiti proti njemu, kolikor mu bi dopuščala veriga. Spomnil se je pa, da bi bil v tem slučaju tepen. Molčal je in videl, kako sta oba moža skupaj izginila. Potem je čakal in poslušal.
Kmalu je začul škripajoče korake v snegu. Mac Cready se je vračal sam. Kazan se ni čudil, kajti vedel jo, kaj pomeni ponoči v tej roki kol.
Obraz vodnika pa je postal sedaj naravnost strašen. To ni bil več človek, temveč divja zver. Izgubil je bil svojo kožuho-vinasto kučmo in bil razoglav v snegu. Sunkoma se je odurno smejal, a takoj prenehal.
Kazan se je še bolj potuhnil v senco in videl sledeče: Mac Cready, ki je držal v eni roki kol, v drugi svetiijko, je šel proti gospodarjevemu šotoru. Tu je odložil svoj kol in dvignil vrata. Pogledal je v notranjost in dognal, da mlada girl še vedno spava. Nato jo vstopil gibčno in tiho kot mačka in vrata so padla za njim in se zaprla.
Ko je bil na inestu, je obesil svetiijko na žebelj srednjega kola, ld je dvigal šotor. Izabela je šo vedno mirno spala in Mac Cready jo je gledal, gledal...
Zunaj, v temni noči, je Kazan skušal razumeti pomen nenavadnih stvari, ki so se vršile. Najprej je bil izginil njegov go-sjx>dar. Kaj pa je potem imel vodnik opraviti v tem šotoru, kjer je vso bilo last gospodarjeva? Skozi ozko špranjo platna je omzii ouromno senco Maca Creadvia,
Volčji pes se je za vsak slučaj postavi na noge in pazil, hrbet je imel napet in dlaka se mu je ježila. Nenadoma pa se je začul glasen krik. V divji grozi tega krika je spoznal takoj njen glas in skočil proti šotora. Veriga ga je zadržala in ovratnik, na katerega je bila priklenjena, je zadušil tulenje v njegovem goltancu.
Šotor se je tresel in platno je dobivalo udarce in tako je vedel, da se njegova gospodarica bori z možakom. Klici so si sledili. Klicala je Thorpeja, pa tudi: »Kazan! Kazan!«
Znova je poskočil in spet je padel na hrbet. Drugič in tretjič jo poskušal z vso silo. Ovratnik mu je rezal v meso na vratu kot nož. Moral je prenehati, da si oddahne, Nctri v šotoru se jo grozoviti boj nadaljeval. Od časa do časa je videl Kazan skozi ozko špranjo v platnu dve senci, ki sta se borili zdaj pokonci, zdaj pa sta so valjali in zvijali po tleh. Z zadnjo močjo se je žival silovito zagnala z vso svojo težo in začutila, kako okoli vratu nekaj poka. Ovratnik je bil odnehal.
Kot blisk je bil Kazan v šotoru in nfl grlu Maca Creadyja. Prvi ugriz njegovih mogočnih čeljusti je bila smrt. Začulo se je udušeuo grgranje in strašen vzdih in Mac Cready se je zrušil na kolena, potem pa na hrbet. Kazan pa, pijan tople krvi, ki mu je curljala v gobec, je še bolj globoko zasadil zobe v grlo svojega sovražnika.
(Daljo slodi.)
NajccnejSo in najnovejše obleko za dame in gospode dobite samo: Selenb. 11L 8. Gričar & Me-јаб.
bila ukradena velika množina mesa in bučne- f ga olja. O zlikovcih seveda ni ne duha ne sluha.
Dolnja Lendava. Popotniku, ki pride v Dolnjo Lendavo, se takoj spotoma s kolodvora proti mestu nudi pogled na tri velike ne-daetatke, za čijih odpravo bi pristojna oblast morala skrbeti. Prvo je ljudsko kopališče ob potoku Črncu, ki se nahaja v gorostasnem stanju. Pričeli so se topli dnevi, a nikdo niti ne gane z mezincem, da bi se začela popravljati ograja, ki so jo po zimi neznani falotje razdrli in sežgali. Ko bo prišla kopališka sezona, se bo šele spomnil odbor delniškega društva, ki je lastnik tega kopališča, da ga bo treba popraviti, a ljudje pa se lahko gredo medtem v Lendavo kopat, ki je drugače namenjena kot kopališče za vojaške konje in občinske bike. Menda je pri tem ljudskem kopališču d. d. udeložona ludi občina. Čudno, da se ta ae zgane. Sicer pa ima občina blizu kopališča veliko sejmišče, Iti je brezdvomno lahko za vzor nereda celi Sloveniji. Sramota je še večja, ker leži sejmišče na najbolj prometnem kraju in si vsak tujec to nemarnost lahko fotografira. Čudimo se, da uradni živinozdravnik ne vidi slotine nedostatkov na tej podrtiji, ki se imenuje sejmišče. Vsi drogi so strohneli, večinoma podrti in odneseni, prostor za svinje niti najmanj ne odgovarja sejmskim predpisom. Dolžnost občine bi bila, da sejmišče uredi, kakor mora biti, da se ne bodo vedno spodti-feali kupci in vsi drugi nad to »balkansko nemarnostjo«. Kot tretja točka pa pride na vrsto grad vojvode Esterhazija, ki kraljuje na hribčku nad Dolnjo Lendavo. Že nekaj let je v tem gradu nastanjeno vojaštvo in jc slika tega gradu, ki je bil svojedobno v redu in kljub svoji starosti dobro ohranjen, pretresljiva. Razbita okna, iz katerih plapola mnogokrat umazano perilo, zevajo v daljavo. Stene oguljene in umazane. Ker se grad vidi iz daljave, bi res morala biti dolžnost pristojne oblasti, da prisili ali vojaštvo ali lastnika, da se ta zgodovinski monument ohranja nekoliko bolj v redu, ker drugače bo v par letih posvečen razpadu. — K tem trem cveticam še pridenemo rdečo-belo-zeleno vijolico. Ako se napotiš iz mesta na sprehod v prijazne lendavske gorice, te pot pelje mimo vinograda in zidanice bivšega advokata dr. Kečkemetija. Na njegovi hiši se pa še danes, pet let po osvobojenju Prek-murja, nahaja zastava iz pločevine v bujnih mažarskih barvah. In lega nikdo noče opaziti, . akoravno se Mažari prav vesele naše popustljivosti ali bolje rečeno nemarnosti. Metla, kje si?
Ljubljanska okolica. Na belo nedeljo so V Rokodelskem domu v Ljubljani zborovali zaupniki SLS. Prav vsaka občina in podobčina je poslala po več zastopnikov, tako da je bil zbor zaupnikov bolj podoben manifestacij-skernu shodu. Dvorana je bila premajhna za veliko število udeležencev. Dr . Janko Brejc je očrtal politični položaj, razvoj sedanje vladne krize in povdarjal zlasti taktiko SLS, ki je združila vse revizijonistične stranke v opozicijski blok in razbila centraliste. Z živim zanimanjem so zaupniki sledili poročilu. Zbor je prešel v živahno odobravanje, ko je dr. Brejc pozival zaupnike na vestno in disciplinirano pripravo za občinske volitve. Med fre-aetičnim ploslcom je bila sprejela zaupnica vodstvu SLS in Jugoslovanskemu klubu. Zbor zaupnikov je pokazal, da je ljudstvo neoma-jano in navdušeno za SLS.
Polhovgradec. Shod SLS se je vršil pri ћав prošlo nedeljo v društvenem domu. Na shodu je podal naš poslanec Ivan Stanovnik izčrpno poročilo o delu Jugoslovanskega klnba, sedanji vladni krizi in pripravah za občinske volitve. Zborovalci so izrekli g. poslancu in Jugoslovanskemu klubu zaupnico in pozvali Jugoslovanski klub, da vztraja v boju za pravice slovenskega ljudstva.
V Radomljah pri Kaninikn je v nedeljo popoldan poročal poslanec S t r c i n svojim volilcem. Shod se je izvršil v splošno zado-voljnost.
Hinje. Preteklo nedeljo je priredila SLS Snod v Hinjah, ki jo bil dobro obiskan. Na shodu je govoril posl. dr. Kulovec. Zborovalci so odobrili politiko Jugoslovanskega kluba in mu izrekli zaupnico.
Žužemberk. V nedeljo popoldne se je vršil v društveni dvorani v Žužemberku shod zaupnikov SLS za žužemberški sodni okraj. Obširno politično poročilo je podal poslanec dr. Kulovec. Nato se jo vršil razgovor o nekaterih drugih važnih vprašanjih. Shod jo odobril taktiko Jugoslovanskega kluba.
Gora. Preteklo nedeljo se je vršil tukaj politični shod SLS. Ob dobri udeležbi mož in fantov je poslanec Š k u 1 j obrazložil delo Jugoslovanskega kluba v gospodarskem in političnem smislu. Soglasno se je sprejela zaupnica in zahvala Jug. klubu.
Loški polok. Zadnje čase se je pri nas Sačelo kaj živahno gibanje v političnem oziru. Pristaši demokratov so ob zadnjem usko-štvu Pribičeviča in Žerjava začeli sramežljivo pobešali oči, njih agitatorjem je upadel pogum, ker jiin najpriprostejši in najvernejši demokratje več ne verjamejo. Ta udarec jim je baš sedaj zelo slabo došel, ker so žo kovali načrte za bodoče občinske volitve. Začeli so poskušali z drugimi mrežami. Zato je vrlo dobro došel Doliučui »hod, ki se je vršil v ne-
deljo v Društvenem domu. .V daljšem govoru je poslanec Škulj razvil sliko dela SLS od 1918, ki je šlo vedno za tem, da ee pribori Sloveniji kolikor mogoče obširna upravna in politična neodvisnost. Poročal je o delu po-elancev SLS v ustavotvorni skupščini ln o hitrem razvoju avtonomlstične misli v našem ljudstvu. Delj časa se je pomudil pri danaS-njem političnem položaju. Pojasnil je puhle napade JDS na naše delo in primerno osvetlil poskuse novih straukarjev razbiti vrste SLS. Na shodu so bili tudi pripadniki drugih strank, ki so ob glasovanju resolucijo, ki izraža Jugoslovanskemu klubu in posebej še domačemu poslancu Škulju zaupanje in zahvalo za delo v dosego naših političnih ciljev, istotako glasovali za resolucijo. Shod je poživil zopet našo vrste, ki so ponosne na delo svojih poslancev.
Črnomelj. Na belo nedeljo se je vršil ob 9. uri dopoldne v prostorih mestnega župni-šča zelo dobro obiskan shod zaupnikov SLS za sodni okraj Črnomelj. Na sestanku je poročal g. dr. Ivau Stanovnik o političnem položaju in o pripravah za občinske volitve. Zaupniki črnomeljskega okraja so izjavili, da SLS v Beltkrajini vedno bolj pridobiva na ugledu in da se bodo tudi občinske volitve po vseh občinah tega okraja izvršile z zmago naše ljudske stranke.
Metlika. V nedeljo se je vršil v Društvenem domu zjutraj ob 8. uri veličasten shod SLS, na katerem je poročal naš poslanec — domačin g. Josip N e m a n i č o političnem položaju, delu Jugoslovanskega kluba in gospodarski organizaciji. Po shodu se je vršil občni zbor Konsumnega društva, katerega se je udeležil tudi gospod poslanec. Ob 11. uri pa so se zbrali v društveni dvorani zaupniki SLS iz vseh občin metliškega okraja. Poslanec N e m a n i č jim je poročal o važnih strankinih zadevah in o pripravah za občinske vo-
litve. Zaupniki so poslnnčevo poročilo odobrili in izrekli zaupnico g. poslancu in Jugoslovanskemu klubu.
Na Trebobtem pri Mokronogu je bil dne
27. t. m. veličasten javen shod, na kalerem je govoril g. žužek, tajnik JDZ. Njegovim izvajanjem so popolnoma pritrjevali tudi nasprotniki. Nihče ni niti z besedo ugovarjal. Ta sbod je bil najlepša priča, da ljudstvo razumeva delo SLS in njenih poslancev v dolgotrajnem boju za avtonomijo, pa naj si prizadene nasprotno časopisje, kar si hoče.
Ostali shodi iu sestanki. Dobili smo šo poročila o sestankih zaupnikov v Kranjski gori, kjer je poročal prof. R e m o c o političnem položaju, o sestanku v Škcfji Loki, kjer je pod predsedstvom g. Sušnika zaupnikom natančno razločil sedanjo situacijo dr. M o h o r i č, dalje o sestanku za sodni okraj Kamnik v Kamniškem domu, kjer je govoril poslanec S t r c i n in sestanek v Višnji gori, na kalerem je poročal tajnik stranke. Poslanec Brodar je imel v nedeljo po juiranji sv. maši shod na Senturški gori ob obilni udeležbi. Popoldne je poročal svojim volilcem v Cerkljah pri Kranju. — V Kranju se je vršil v pondeljek 28. t. m. sestanek zaupnikov SLS, ki so se ga udeležili odposlanci vseh občin kranjskega sodnega okraja in na katerem sta prečala poslanec Brodar in tajnik stranke. — Na vseh teh shodih se je odobrila taktika Jugoslovanskega kluba. Njegovemu načolni-ku dr. Korošcu in vsem poslancem SI.S je bilo povsod soglasno izrečeno popolno zaupanje. Ti sestanki so pokazali, k ali o nespametno je upanje naših nasprotnikov, da bi naše ljudstvo ne znalo vztrajati v borbi za avtonomijo Slovenije.
VSI "a Šmarno goro na orlovski TABOR !
—	Žrtev nespametne vojaške politike. Iz
političnih razlogov jc vrgla vojaška uprava slovenske fante-vojake v južno Srbijo in Makedonijo in jih tam razdelila po raznih polkih. Razni vojaški dostojanstveniki so že večkrat izjavili, da stane ta vojaška politika državo težke milijone, poleg tega bi pa prinesla v slučaju mobilizacije najhujše nepri-like, ki bi postale lahko U3odepolne. Pa kljub temu vztraja centralistični režim na iem, da morajo naši vojaki v Makedonijo v vojaško službo, kjer ni ne vojašnic, ne vode, kjer razsaja malarija in razne druge bolezni. V neki župniji na Dolenjskem imajo šest vojakov, ki so tekom enega leta oboleli v Makedoniji za malarijo. In podobna poročila prihajajo tudi iz drugih krajev. Danes smo dobili zopet poročilo, da jo umrl v Zaječarju vojak Janez Kelbel, doma iz Boh. Bele, sin edinec revnega bajtarja, ki je star 60 let. Prišlo je poročilo, da je fant hudo obolel, drugi dan je pa že prišlo poročilo, da jc mrtev. Tudi iz Zajc-čarja imamo poročila, da so tam razširjene kužne bolezni. Koliko naših mladih ljudi dobi v južnih krajih, posebno v Makedoniji, kal smrtne bolezni, koliko jih najde tam svoj prezgodnji grob. AH je tega treba? Ali odločilni krogi res niso dostopni za argumente pameti. Ali res hočejo vedno novih žrtev?
—	Dnevni tisk in naše medsebojno spoznavanje. Ena glavnih zaprek za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci je gotovo premajhno medsebojno poznavanje. Da se temu odpomore, je gotovo v prvi vrsti poklicano dnevno časopisje. Toda doslej o tem nismo veliko videli. Slovenski listi, so pač vsaj kolikor toliko vršili svojo nalogo in redno objavljali vesti o vseh važnejših dnevnih dogodkih med Hrvati in Srbi, a po hrvatskih iu srbskih listih si zaman iskal takega zanimanja za Slovence. V zadnjem času je začel delati v tem pogledu častno izjemo »Zagreber Tag-blattc, ki beleži važnejše dogodke v Sloveniji. Smo radovedni, ako mu bodo sledili tudi drugi hrvatski in srbski listi, ki sicer veliko govore o narodnem edinstvu, v praksi so pa najreakcionarnejši separatisti.
—	Povodom smrtne obletnice Zrinskega in Frankopana so zagrebška hrvatska narodna društva dne 28. L in. priredila po mestu obhod in se udeležila slovesne zadušnice v stolni cerkvi.
—	Noslrijikacija doktorskih diplom iz medicine na zagrebški univerzi. Akademski senat zagrebške univerze je sklenil k predpisom o nostrifikaciji v inozemstvu pridobljenih doktorskih diplom nov člen, ki se glasi: Profesorski kolegij na medicinski fakulteti bo v svrho nostiifikacije jemal vpoštev zgolj diplome, ki posestnike pooblaščajo, da v državi, v kateri so si diplomo pridobili, izvršujejo zdravniško prakso. — Ta dodatek jc stopil v veljavo dne 26. t. m.
—	Vinlgar zopet odprt. Zimske povodnji so napravile v našem lepem Vintgarju ogromno škodo na potih in galerijah. Zveza za tuj-si promet v Sloveniji je z velikimi financi-jelnimi žrtvami ukrenila vse potrebno, da bo soteska že s 1. majem zopet dostopna občinstvu. Da se vsaj deloma pokrijejo ogromni stroški zn ta popravila, se je zvišnia vstopnina za letos na 3.— Diu za osebo. Vstopnico se dobijo pri vhodih v sotesko in pri Tourist-Office-u v Ljubljani. Priporočali je poset posebno sedaj, ko so slapovi vsled obile vode nadvse vuuuislni.
—	Prvi roj. Ljubljanski čebelar g. Ivan Elzner, ki ima svoje čebele v Kresnicah na paši, jo imel dne 28. aprila svoj prvi roj, kar je po tako dolgi zimi, kakor je bila letošnja, nekaj izrednega, saj so šo po normalnih zimah aprilski roji pri nas redki. Roj je ogiebel kresniški župnik gospod Dolinar.
—	Dopusti v poštni službi. Poštni in brzojavni minister je pooblastil I. generalnega ravnatelja, odnosno njegovega namestnika: 1. da sme uradnikom iu ostalim uslužbencem ministrstva in oblastnim ravnateljem dovoljevati dopuste za zasebne posle do največ 15 dni v koledarskem letu; ?. da smo uradnikom in ostalim uslužbencem ministrstva ter oblastnim ravnateljem dovoljevati v koledarskem letu do 3 mesece dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih kakor tudi za okrepitev zdravja (rekonvalenscenco) po bolezni; 3. da sme uradnikom in ostalim uslužbencem pri poštnem ravnateljstvu in v vseh poštnih in brzojavnih uradih dovoljevati za zasebne posle dopuste, ki so daljši ko 10, pa ne več ko 30 dni v koledarskem letu; 4. da sme uradnikom in ostalim uslužbencem pri poštnih ravnateljstvih in v vseh poštnih in brzojavnih uradih dovoljevati dopuste, daljše od
1 meseca, a najvišje do 3 mesecev za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih kakor tudi za rekonvalescenco po bolezni. II. Poštni ravnatelji, odnosno njih namestniki so pooblaščeni: 1. da smejo uradnikom in ostalim uslužbencem pri ravnateljstvu iu v onih poštnih in brzojavnih uradih svojega področja dovoljevati za zasebne posle kvečjemu 10 dni dopusta v koledarskem letu; 2. da smejo temu osebju dovoljevati v koledarskem letu največ do X meseca dopusta za zdravljenje v kopališčih in drugih zdraviliščih kakor tudi za rekonvalescenco po bolezni. III. Poštarji (načelniki pošt) so pooblaščeni, da smejo v nujnih slučajih dovoljevati podrejenemu osebju do 3 dni dopusta v koledarskem letu kakor ludi za slučaj bolezni ali smrti v družini ali sorodstvu. O teh dopustih mora poštar nemudoma obvestiti ravnateljstvo; ravnateljstvo pa poroča v mesečnem poročilu ministrstvu. Minister dovoljuje dopuste za potovanje v inozemstvo, kakor tudi take dopuste, ki presegajo pooblastilo generalnega ravnatelja.
—	Katero ležarino jo dolžan plačat: prejemnik poštnega paketa. Po pravilniku za notranjo poštno službo I. del, člen 61, točka VIII, je dolžan prejemnik paketa plačati ležarino samo za tiste dni, katero paket po krivdi naslovnika na pošti predolgo leži. — Ako poštni uradnik pošiljatelju prepozno sporoči, da je njegov paket na naslovni poŠti i/, lega ali onega vzroka nevračljiv, ali če ga po prejetem pošiljateljevem odgovoru prepozno vrne, mora poštni uradnik sam poravnati ležarino za tiste dni, katere jc paket na pošti ležal po uradnikov! krivdi.
—	Semenj v Strugah je prestavljen letos na 8. maja t 1. Kupci in prodajalci so vabijo.
—	Dražba lovišča. Bri podpisanem okrajnem glavarstvu so bo vršila dražba lovišč občin Kamnagorica,Lancovo iu R i b -n o za dobo štirih let in enajst mesecev, t. j. za čas od 1. julija 1924 do 31. maja 1929 v sredo, dne 21. m a j a t L s pričet-ko m ob 10. uri dopoldne in sestankom v uradnih prostorih podpisanega okrajnega glavarstva. — Dražbeni pogoji so tuuradno na vpogled med uradnimi urami. — Okrajno glavarstvo Radovljica.
— Razpisane službe. Inšpektor ministrstva
za narodno zdravje v Ljubljani razpisuje 7 mest srezkih desinfektorjov za sreze Brežice, Črnomelj, Konjice, Kranj, Litija, Ljubljana, Novo mesto. Prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, jo vlagali istotam do 15. maja .1924, Dalje je razpisano mesto računovodje in lekarnarja. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
Inšpekcija v M. Soboti. Pred kratkim je
posetil tuk. okrajno glavarstvo dr. Milorad Vlaškalin, inšpektor ministrstva notranjih zadev. Prišel se je informirat radi bližajočih so pogajanj z Ogrsko o potrebah Prekmurja. Razen konference z okrajnim glavarjem ni posetil nikogar drugega kakor — čujte ln strmite — gerenta dr. SiJniena, s katerim so je zadržal v razgovoru v blaženi mažarščini dalje Časa. Gospod glavur — kaj pomeni to?
Požarji v Prekmurju. V tem mesecu je bilo v Prekmurju precej požarov in sicer v, Vučji gomili, Za kovnih, šaloveih in Panovcih. Ker so posestniki zavarovani le malenkostno, je škoda občutna. Kali o so nastali ti številni požari, šo ni dognano.
Demokratska stranka je v Puconcih prw redila nedavno svoj shod, na katerem je tudi govoril sodni svetnik in vodja soboškega sodišča g. Kovča. Hm, hm t
Rjavi hrošči so se usuli na poganjajoče drevje in cvetje v Prekmurju kakor nekdaj egiptovske kobilice in grozijo vse uničiti. Oblast ni ukrenila nobenih mer. Potrebno bi bilo ukreniti nekaj vsaj v zadnjem momentu, da po sadjereji tako slovito Prekmurje ne bo ta loto popolnoma opustošeno.
Setvo zelo lepo kažejo. Vsled visokega in dolgo ležečega snega je na spomlad bilai nekaj gnilega žita in pšenice, a so se te vrzeli žo popolnoma zarastle ter je upanje, ako ОД bo kakih elementarnih nezgod, da bo letos pri nas izredno dobra lotina.
Pred- in povelikonočni sejmi v Beltincih* Dolnji Lendavi in Turnišču so bili izredno dobro obiskani. Osobito prigou živine je bil zelo velik, ter so se prodajali lepi biki, nad 500 kg težki, po 12—13 dinarjev za kg žive teže.
Za »Mnrtinišžo« se pridno nabira. G. po* slanec Klekl je samo med ministri in poslan-* ci v Belgradu nabral 12.000 dinarjev.
Novo zvonovo si počasi nabavljajo vse cerkve in kapele v Prekmurju. Na velikonočni pondeljek so svečano blagoslovili pri Sv. Se-baštijanu dva velika nova zvona, isti dan tudi v Bakračah enega za tamošnjo kapelo. Posebno svečano so pa jo izvršila slovesnost bla-goslovljenja treh novih zvonov za črensovsko corkev preteklo nedeljo, 27. t. m. Zvonove^ ki tehtajo čez 30 meterskih stotov, je ob številni asistenci in navzočnosti več tisoč naroda blagoslovil g. dekan in č. kanonik Florjan Slraus iz Doluje Lendave.
Oirfiuskih volitev v Prekmurju šo vedno nočejo razpisati, četudi v večini občin že nad deset let ni bilo volitev. Veliki župan mariborski, ki je sicer našel čas za potovanje v; Medžimurje, nikakor noče prili v Prekmurja, da bi mu ljudstvo moglo potožiti svoje nevo-Ije. Mogoče, da se g. vel. župan l>oji naših slabih prekmurskih cest ali pa ogromnega kupa pritožb, ki jih bo moral s seboj nesti v Maribor in Belgrad.
š Izredna slovesnost v mariborski moški kaznilnici. Dno 14. aprila je mariborski škol dr. Karlin obiskal tukajšnjo kaznilnico. Imel je v okrašeni kaznilniški kapeli cerkveni nagovor, sv. mašo in velikonočno sv. obhajilo, Slavnosti so prisostvovali kaznilnični uradniki in katoliški kaznenci. Obisk cerkvenega dostojanstvenika, kakor tudi njegov cerkveni nagovor je napravil na vse globok vtis in jo bil mnogim kaznjencem v veliko tolažbo in spodbudo. Vladika si je pogledal razne ubikacije ia našel za vsakega kaznenca primerno oče* lovsko nadpastirsko besdo.
š Posnemanja vredno. G. župnik Volčič je zapustil mariborski kaznilnici 52 zvezkov lmjig. To je nov lep dokaz, kako blaga duša je bil blagopokojni g. Volčič, ki se je spomnil pri sestavi svoje oporoke celo onih, kateri so v, življenju hudo zabredli in katerih so svet ne spominja rad. Kake neizmerne vrednosti je pa, da se ravno takim pomaga, da so vrnejo na pravo pot, je ravno blagi pokojnik dobra razumel in upošteval. Dobro čtivo je velik pripomoček za poboljšanje človeka. Hvalevredno bi bilo, ko bi plemeniti darovatelj našel več posnemalcev, kateri bi sledili njegovemu zgledu in bi tako storili mnogo dobrega na kari-talivnem polju in pripomogli, da bi marsikateri, ki je v življenju globoko padel, zopet postal koristen član človeško družbe.
š Razpisana pošta Razpisano je mesto poštnega odpravnika v Bizcljskcm.
novice.
p Zlato poroko sta obhajala 29. t. mes.
Tomaž in Antonija Mrcvlje, veleposestnika r Sv. Križu. Uglednima in spoštovanima jubi-lantoma naše iskrene čestitke!
Poravnajte naročnino'
Ljutiijansko novice.
lj Poravnava. Poroča se nam, da se je sklenila med načelstvi JDS in NNS glede ljubljanskega mandata poravnava ▼ tem smislu, da prof. Reisner prepusti ljubljanski mandat namestniku dr. Ravniharju. Profesor Reisner postane ravnatelj srednje tehnične šole v Ljubljani, dr. Ravnihar stopi v radikalni klub. Poslanec Reisner si je preskrbel pravočasno udobno mesto namesto poslanskega mandata, klub samostojnih demokratov izgubi enega člana.
lj Dr. Žerjav odpotuje, kakor izvemo, v Belgrad, da izposluje g. Pribičeviju volivni mandat ter razpusti ljubljanski občinski svet in odstavi sedanjega velikega župana.
lj Ljubljanske brivnioe dne 1. maja. Dne 1. maja t. L ostanejo brivnice v Ljubljani ves dan zaprte.
lj Mostna hranilnica ljubljanska i- maja ne uraduje.
lj Gremij trgoveev т Ljubljani naznanja, da bodo trgovine v četrtek dne 1. maja 4924 odprte.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Poje, de-lavec-hiralec, 25 let. — Fran Kristan, delavec, 69 let. — Marjan Milohnoja, sin umirovljenega finančnega nadsvetnika, 18 let
lj Rdeči Križ. Opozarjamo, da bo usta-iiovni občni zbor Ljubljanskega Oblastnega odbora društva Rdečega Križa SHS v pondeljek, dne 5. majnika L 1. ob 6. uri popoldne y Mestnem domu.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 20. do 26. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni 3 6lučaji dušljivega kašlja.
lj Novo krojaško delavnico otvori s 1. majem g. Ante Prezelj na Gosposvetski cesti 16.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 20. do
26. aprila 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 30 in i mrtvorojen, naknadno prijavljeni rojstvi 2; umrlo je v tem času 23 oseb, od tega 9 tujcev, naknadno prijavljena smrtna slučaja 2. Vzrok smrti v 2 slučajih življenska slabost, v 3 jetika, v 4 pljučnica, v 1 zastrup-Ijenje rane, v 1 možganska kap, v 3 srčna hi-
Gibanje cen.
Belgrajski tednik > Pri vredni pregled« l^rinaša indeksne številke o gibanju cen v veletrgovini tekom prvega tromesečja tek. leta. Če vzamemo nivo predvojnih cen kot 100, je znašal nivo v marcu mesecu letos 2040, kar pomeni, da so sedanje cene v vltrgovini dvajsetkrat višje v primeri s predvojnim časom ali da so narasle od predvojnega časa do marca meseca letos skupaj vzeto za 1940 odstot. V naslednjem prinašamo indeksne Številke o gibanju cen v veletrgovini tekom prvih treh mesecev tek. leta. V januarju leta 1923. je bila indeksna številka 2098, v januarju letos pa 2034, v februarju 2101 in v marcu 2041. Že ti podatki nam povedo, da so cene v teku enega leta prav malo, komaj za spoznanje popustile, čeprav se je med tem vrednost dinarja dvignila za ca. 20 odstotkov.
Tudi porast dinarja v februarju mesecu letos ni vlivala na splošno ponižanje cen. Dejstvo je, da se cene bolj hitro prilagode-vajo padajoči vrednosti dinarja, med tem ko povišanju vrednosti dinarja ne sledi odgovarjajoče znižanje cen saj importnih produktov. Enostavno povedano: ko din,ar pada, cene takoj gredo v višino in ponavadi še hitreje kakor dinarski kurz; nasprotno pa če dinar raste, cene zelo počasi padajo, če se sploh začnejo nižati.
Dvig dinarja je imel kakor bo razvidno Iz sledečih številk, vpliv največ na cene ko-lonijalnega blaga, živine in industrijskih proizvodov.
Prva skupina blaga — poljedelski produkti — izkazujejo sledeče gibanje: v januarju 2295, v februarju 2358, v marcu 2433; druga skupina — živina in produkti — v januarju 2626, v febr. 2888, v marcu 2479; tretja skupina — sadje in produkti iz njega — v jan. 910, v febr. 994, v marcu 1005; četrta skupina — stavbeni materijal — v jan. 2062, v febr. isto, v marcu 2092; peta skupina — kolonijalno blago — v jan. 1667, v febr. 1685, v marcu 1709; šesta skupina — industrijski produkti — v jan. 2647, v febr. 2618, v marcu 2523.
Pri teh številkah je treba upoštevati, da so cene nekaterim predmetom na svetovnem tržišču narasle in so radi tega tudi pri nas višje, čeprav so se ravnale po porastu dinarja. To velja predvsem za kolonijalno blago.
Orjaške električne naprave na Sardiniji.
Zadnje dni aprila so na Sardiniji v bli-fcini mesta Cagliari ob kraljevi navzočnosti slovesno inavgurirali eno največjih električnih naprav na svetu. Je to bazen na reki Tirsu, sestoječ iz jezu, ki je zgrajen v lokih iz armiranega cementa in podprt s 70 m visokimi zidanimi stebri. Jez zbira vodo iz bazena, obsegajočega nad 12.000 km', in tvori jezero, ki more sprejeti 460 milijonov kubičnih metrov vode. Na ta način se je uravnal tek reke Tirsa, ki je ob zimskih nalivih poplavljal velik del ozemlja, okuženega po ma-
ba, bolezni žllja, ▼ & rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
Naval stekline v Slovenijo.
Med mnogoštevilne grdo in nevarne posledice svetovne vojne moramo šteti tudi silno širjenje ljudem la živalim izredno nevarne bolozni stekline (lyssa), posebno med pasjim in mačjim plemenom.
Iz daljnih krajev Azije in Rusije gre uže dolga leta silen tok označene bolezni preko evropskih pokrajin in sedaj pljuska val uže dalj časa tudi preko naše ožje domovine. Dan za dnevom se pojavljajo mnogoštevilni slučaji posebno pasje stekline. Padle so že človeške žrtve in neizšteto število psov, mačk in tudi drugih domačih živali je poginilo oziroma bilo pokončanih- In vendar se neprestano pojavljalo po raznih krajih Slovenije novi slučaji in stroški rastejo uže v visoke milijonske vsote, katere mora plačevati drž. blagajna in prizadete občine, ki morajo skrbeti za zdravljenje ljudi in zatiranje bolezni. Ob-lastva se trudijo, da bi zajezila ta nesrečni tok, a prebivalstvo je večinoma brezbrižno in ne upošteva izdanih varnostnih naredb. In to je glavni vzrok veliki obsežnosti nevarne, nalezljive bolezni stekline. Vsa javnost naj bi sodelovala, pa bi bilo kmalu boljše. Prezi-ranje in celo trmoglavo nasprotovanje od strani lastnikov psov in splošna nebrižnost pa z vso silo pospešuje že itak veliko nesrečo, katere ne bo preje konec, dokler vsi skupno ne podvzamejo boj proti tej strašni kugi.
Vsi, prav vsi — od vsakega posameznika, od županstev in varnostnih organov ter veterinarjev do političnih in sodnih oblasti, bi morali storiti svojo dolžnost, pa bi se kmalu pokazale dobre posledice. Prazno zabavljanje pa ne bode nič pomagalo, ker steklina ni bolezen, ki nastane sama od sebe, ampak je kuga, katere strup se širi izključno le po ugrizu steklih živali. Zato bi se dala ta bolezen hitro zatreti, alf o bi se povsod in vestno izpolnjevale izdane veterinarske odredbe glede zapore (kontumaca) psov in mačk. Pozor tedaj na brezbrižneže, ki povzročajo nevarnost za človeško in živalsko zdravje in življenje. — Vet. nadzornik H. Turk.
lariji; obenem pa se je za dobo vročine in suše zagotovila preskrba z vodo. — V notranjosti jezu je zgrajena mogočna električna centrala, obsegajoča štiri skupine turbin, ki razvijajo skupno 30.000 konjskih sil, prevedenih v 50 milijonov kilovatskih ur letno. — Drugi jez, visok 22 metrov, zbira vodo, ki priteka iz pravkar opisanega bazena. Ta drugi slap more proizvajati približno 22 milijonov kilovatnih ur letno, a bazen more sprejeti 2 milijona kubičnih metrov vode. Odtod se izpelje kanalsko omrežje preko 40.000 ha zemljišč. — Že pred letom dni so bili na severnem delu otoka gradili drug orjaški hidro-električni bazen, ki ima namen zbirati vodo reke Coghinas in ki ga zvežejo z napravami ob Tirsu. Tekom leta 1925 bo poskrbljeno za namakanje 50.000 ha zemljišč in za proizvajanje letnih 160 milijonov kilovatnih ur. Stroški za orjaško delo, ki ga izvajajo tri delniške družbe, znašajo 250 milijonov lir. • • •
g Slavenska banka d. d„ Zagreb. Pod
predsedstvom društvenega predsednika, ve-leindustrijalca, g. Vladimir A r k a , se je dne 28. aprila 1924. vršil VI. redni občui zbor delničarjev Slavenske banke d. d. Iz predloženega obširnega poročila je razvidno, da se je kljub težkim razmeram na denarnem trgu v vseh panogah bančnega delovanja dosegel znaten napredek. V koncern Slavenske banke spada danes lepo število prvorazrednih industrijskih in trgovskih podjetij, ki so enako povoljno zaključila preteklo poslovno leto. Zlasti so to: Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, Prometni zavod za premog, Ljubljana, Cinkarna d. d., Celje, 2eljezni maj-dan i talionica Topusko d. d.; ^Sardina« d. d za konserviranje morske ribe. Split, Žitni zavod Ljubljana, >Metra«, združene tvornice trakov in pramenov, Ljubljana, >Slograd< slovenska gradbena in industrijska d. d., Ljubljana, Slavensko-amerikansko trgovačko d. d., Zagreb.
V letu 1923 je Slavenska banka d. d. prevzela podružnico Slovenske banke v Novem Sadu ter otvorila izpostavo v Jesenicah, tako da danes šteje 19 podružnic in 3 izpostave. Število svojih afilacij je povečala s sodelovanjem pri povišanju delniške glavnice Mer-kantilne banke v Kočevju, Nadalje je ustvarila prijateljske poslovne zveze z Ljubljansko kreditno banko s tem, da je pri zadnjem povišanju njene delniške glavnice prevzela večji paket debiic in je pet zastopnikov iz koncema Slavenske banke d. d. stopilo v njeno upravo.
Račun bilance za loto [1923 izkazuje v vseh poslovnih panogah zuaten porast. Aktiva banke so porasla od Din 306,126.072.88 v letu 1922 na Din 457.860.376.42 dne 31. decembra 1923, torej za DLji 151,734.303.54; vloge po stanju iz leta 1922 Din 125,870.020.50 na Din 206,984.255.18, torej izkazujejo v kritičnem letu 1923 porast Din 81.078.234.68, dočim je celokupni promet v preteklem letu dosegel Din 32,684,972.000.—, od tega v blagajni Din 6.925.709.000.--. Cisti dobiček od Din
6,463.508.09 se Je razdelil na ta način, da se je po dotaciji rezervnih skladov izločil znesek Din 4,500.000.— za 9 odstot. dividendo na temelju delniške glavnice Din 50,000.000 dočim se je ostanek po določitvi običajnih tantijem za upravni in za nadzorstveni evet in po dotaciji pokojninskega sklada za uredništvo, prenesel na novi račun.
Občni zbor je sklenil povišanje delniške glavnice na Din 200,000.000.— ter je obenem povodom sklepa interesne skupnosti z Ban-que des Pays de 1'Europe Centrale pooblastil upravni svet, da določi rok ia pogoje nove emisije.
Kot zaupniki Banque des Pays de 1'Eu-rope Centrale so bili izvoljeni v upravni svet gg. Markus Rotter, popredsednik in Administrateur dćlćgć Banque des Pays de 1'Europe Centrale, Emil Freund, ravnatelj iste banke s sedežem na Dunaju, H e n-ry Reuter in Непгу Laporte, ravnatelja iste banke v Parizu, a v nadzorni svet sta bila izvoljena gg. Andre Gouin, ravnatelj v Parizu in dr. Leopold Bleyer, prokurist imenovano banke ua Dunaju.
Po občnem zboru je upravni svet sklenil pristopiti emisiji nom. Din 50,000.000.— novih delnic in sicer tako, da se nom. Din 25.000.000 oziroma 250.000 novih delnic ponudi na opcijo starim delničarjem po tečaju Din 120 tel quel, in sicer v razmerju ene nove delnice na dve stari, dočim je preostalih nom. 250.000.000 Din, t. j. 250.000 novih delnic prevzela Banque des Pays de 1'Europe Centrale.
Opcija na nove delnice, ki so deležne čistega dobička izza dne J. januarja 1924, se more izvrševati v dobi med 5. in 15. majem t. 1. Za uspeh te emisije je z udeležbo Banque des Pays de 1'Europe Centrale ustvarjen poseben garancijski sindikat.	2468
g Kongres trgovskih in obrtniških zbornic v Skopi ju. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prosi interesente in zastopnike trgovskih, industrijskih in obrtniških organizacij, ki se nameravajo udeležiti kongresa trgovskih zbornic, ki se vrše v soboto, dne 10. in v nedeljo 11. maja L 1. v Skuplju, da prijavijo zbornici najpozneje do 3. maja svoj točen naslov, kakor tudi organizacijo, katero nameravajo na kongresu zastopati, da bi mogla zbornica pravočasno prijaviti vse udeležnike trgovsko-industrijski zbornici v Skoplju radi preskrbe prenočišča in tudi glede prireditve skupnega izleta v Solun.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: L. Matjan, valjčni mlin, Fužine; Anton Stekar, carinsko posredništvo, Jesenice; Jos. Erzin, trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana; J. E. Gaberščik, trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, Ljubljana; Andrija V. Jovanović, carinski posrednik, Maribor; Janko Cirman, trgovina z lesom, Medno; Ljudomil Nabergoj, carinsko posredovanje, Meža pri Dravogradu; Ivan Žnidaršif, trgovina z lesom, Topol.
—	Angleški svetovni polet. Zadnja poročila so govorila, da letijo angleški letalci Laren, Plonderleith in Andrevvs ob perzijski obali. 19. aprila so šli iz Kaire in so prišli še isti dan v EI Žiga ob robu puščave v Transjordaniji, drugi dan so leteli v Bagdad, nato v Basoro itd. O poletu med Kairo in EI Žiga izvemo sedaj nekaj natančnega. Do Ismailije so leteli pri nočnem protivetru s povprečno hitrostjo 52 milj. Milja je 1609 metrov, torej 52 milj je 84 kilometrov. Višina 4000 čevljev; čevelj 30.48 centimetrov, 4000 čevljev je 1200 metrov. Pozneje so se dvignili na 5000 čevljev, to je 1500 metrov. Ko je veter ponehal, so leteli, t brzino 63 in pozneje 67 milj, to je nad 100 kilometrov. Obmejno postajo med Egiptom in Palestino, EI Ariš, so preleteli v višini 5000 čevljev; nato so se dvignili na 6000 čevljev in še više; Jeruzalem so preleteli v višini 7500 čevljev, to je 2300 metrov. Više ko se dvignem, manjši je odpor zraka in hitreje lahko letim. Potovanje pozneje ni nudilo nič posebno zanimivega; smer je bilo težko slediti, ker ni v puščavi nobenega vidnega znamenja. O poletu bomo še poročali.
—	Italijanska vlada za italijanske misi-jone na Kitajskem. Italijanska vlada je nakazala za italijanske misijone na Kitajskem 10 milijonov lir, ki se izplačajo v deset letnih obrokih po 1 milijon lir.
—	Egiptovska princezinja v Avstriji. Te dni se je mudila v Gradcu in na Duuaju princezinja Iffet, nečakinja egiptovskega podkralja Juada. Spremlja jo tajnik Noureddin bej in nekaj drugih dvornih oseb. V Gradcu je stanovala v hotelu DanieL Princezinja Iffet je bila za časa vojne velika dobrolnica ranjencev, vdov in sirot ter posebno tudi Avstrijcev v Carigradu. Cesar Franc Jožef jo je odlikoval z višjim redom.
—	Človeške kosti kot gnojilo. V grške vode je to dni prispelo iz Smirne več tovornih pamijfov, ki so bili naloženi s človeškimi kostmi pod označbo gnojila. Kosli so pobrali po maloazijskih bojiščih. Ali ni to izkoriščanje ubogih ljudi, ki so morali pustiti svoje kosli na bojnem polju za tuje interese, še po smrti — vendarle presramotno za dvajseti vek?
POTOVANJE OKOLI SVETA V 80 SEKUNDAH.
To bliskovito potovanje je napravilo poročilo, ki ga je poslal preteklo sredo angleški kralj vsem delom velikobritanske države. Pri-
g Izbrisi ii trgovinskega registra. Izbrisale so se nastopne firme: Emilija Trelec, trgovina z mešanim blagom, Dolenji Logateo; I. Kajfež, trgovina z mešanim blagom, Kočevje; Ivan Krošelj, trgovina z mešanim bi* gom, Mosle pri Ljubljani -
g Vpisi v zadružni register. Vpisala a6 je nastopna zadruga: Hranilnica in posojilnica v Kresnicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
g Obnova trgovine т Srbiji. V letih ОД9, 1920, (1921, 1922 in 1923 se je na teritoriju Srbije iz lota 1912 otvorilo ali obnovilo sta« rih, okoli 13.000 trgovin. Od tega odpade na Belgrad 350, na ostala mesta in mesteca okoli 8000 in na vasi 1500. Najštevilnejše je bilo povečanje L 1922, potem pridejo po vrsti leta 1920, .1923, 1919, a najmanj je bilo v 1. 4921.
g Stanje papirnatega denarja ▼ Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 22. L m. smo imeli za 5.549,600.000 papirnate^ denarja v prometu.
g Kolonijalni trg. Na zagrebškem ко1ошч jalnem trgu notirajo sledeče cene; sladkor v, kockah 20.25, kristalni sladkor 18 Din, kava Rio navadna 36.75 Din, Rio prima 38 Din, Rio fini 39 Din, ekstra Rio 40 Din, Santos superior 42 Din, Salvador 65 Din, Portorico fini 72 Din; riž Splendor 9, Japan Glace 3A 6.75 Din, Burma prima 7.75 Din; ameriška mast po 25 kg 27 Din, ameriška maet t, sodčkih po 50 kg 27 Din; namizno olje 25.75 Din.
g S tržišča jajc. Kakor poročajo, sta Ogrska in Romunija prepovedali izvoz jajc. Eks-port iz Rusije še ni organiziran in zato se je pojavilo na inozemskih trgih veUko povpraševanje po jugoslovanskem blagu. — Po programu sovjetov se bo izvozilo v sezoni Д923-1924 iz Rusije 83.000 ton jajc. To je pričakovati po dosedanjih rezultatih in dovoz ruskih jajc bo vplival tudi na višino cen po svetovno važnejših tržiščih.
gProdukcija tobaka. Kakor javlja monopol ska uprava, bo letos površina, posejana s tobakom, znatno večja od lanske, ker se je priglasilo mnogo novih sadilcev, posebno ^ južni Srbiji.
g Uspeh milanskega velesejma. Na leto&* njem milanskem velesejmu je bilo sklenjenih kupčij za približno 850 milijonov lir, t j. za 150 milijonov več nego lani. Višek odpade v glavnem na korist avtomobilski industriji in produkciji vina. Velesejm je obiskalo dnevno povprečno 18.000 oseb.
BORZA.
Zagreb, 29. aprila. (Sklep.) Devize: Peštfc —.10, Italija 358.90, London 352.50, New York 79.90, Pariz 514.25, Praga 236.10, Dunaj 11.29, Zfirich 14.27, Amsterdam 30.02
Curih, 29. aprila. (Sklep.) Berlin 1.31 H* Italija 25.1234, London 24.64, Nevv York 562, Pariz 36.25, Praga 16.57, Dunaj 000.79 Sofija 4.10, Belgrad 6.97^.
ča nam o višini sedanje tehnike. V sredo eo otvorili velebritansko razstavo v Wembleyn (v Londonu), o koji otvoritvi smo v »Slov.« že poročali. Ob 11. uri 49 minut 35 sekund je naznanil grom topov otvoritev razstave in tedaj je brzojavil uradnik v Wembleyu glavnemu londonskemu brzojavnemu uradu: »V tem trenutku sem otvoril britansko državno razstavo. Jurij, kralj in cesar.« V vsem ogromnem imperiju so imeli že vse poskrbljeno, da je bil brzojav pripravljen in zveza zagotovljena. Od glavnega brzojavnega urada je šla brzojavka preko polotoka Cornvvall na otok Fayal (Azori) odtod na Novo Foundlandijo in Novo Škotsko v Severni Ameriki. Brž čez ameriški kontinent in nato od otoka do otoka v Pacifiku do Sydneya v Avstraliji. Tisoče milj brzi nato pošiljka po dnu morja do Kap-skega mesta v Južni Afriki. Od tam je šla brzojavka čez otoka Sv. Helena in Ascension ns.zaj v London in Wembley. Ura uradnikov« ob aparatu kaže 11. uro 50 min. 55 sek,, ko pride brzojavka nazaj. Poteklo je bilo torej natančno 80 sekund, odkar je bila nastopila potovanje okoli sveta; in sicer samo na an* gleških tleh. Kopijo telegrama so nesli takoj kralju, policijski uradnik in vojaki so delali prinašalcu pot, kralj je stal še ravno tako pod baldahinom, kakor pri oddaji telegrama. Pot brzojavke cenijo na 50.000 milj = 80.000 kilometrov, a pot brzojavke ni šla naravnost okoli, temveč je peljala sem in tja. To je rekord v modernem telegrafiranju. Razstava sama jc bila na dan otvoritve izborno obiskana, okoli 150.000 je bilo posetnikov. Občudovali so zlasti predmete iz prekomorskih dežel. Prometno vprašanje so sijajno rešili, nikjer ni bilo opaziti nobenega zastoja.
PROTI SPALNI BOLEZNI V NEMŠKIH KOLONIJAH.
»Wirtschaftsdienst« št. 2 iz 1. 1924. ptifet da je ključ troplčne Afrike v nemških rokah. Pravi bič tropičnih pokrajin je muha ce-ce, ki ugonobi kopitno živino in torej onemogoči vsak poljedelski napredek. Brez konja in vola si irora pomagali zamorec z motiko in lopato. Slabo prekopano polje je vsled pomanjkanja gnoja nekoliko rodovitno le zaradi pepela sežganega gozda in grmovja. Po štirih do Šestih letih zapusti zamorec obdelano grudo ln se preseli naprej v pragozd, kjer bo zopet posekal in zažgal les ter si postavil kako kolibo. Zamorec torej ostane naool nomad.
Osrednja Afrika pa se počasi Izpreminja v »ežgano nerodovitna puščavo. V deželi muhe ce-ce ostane prebivalstvo vsled odsotnosti živine brez mleka in mesa. Umira tudi nebroj dojenčkov, katerih hranijo s kašo iz moke ali pa enostavno s sirovo moko. Ponekod doji mati otroka tri do štiri leta, in to zelo zadržuje normalno napredovanje števila prebivalcev.
Premagati muho ce-ce in omogočiti vzdr-Sevanje krave in konja pomenilo! bi torej ustvariti za te velikanske dežele pogoje za novo življenje. Novo sredstvo, ki so ga iznajdb v hamburškem inštitutu za morsko in tropično medicino, se imenuje »Вауег 205« ln ugonobi bacile spalne bolezni v človeškem telesu, ne da bi škodovalo bolniku. Misli se, da omogoči nadaljnjo izpremenjanje zdravila isto tudi za bolezen ce-ce, na kateri trpi živina. Tisoče ljudi, ki umirajo letno vsled spalne bolezni, bodo torej lahko rešeni. Uspežna borba proti muhi ce-ce pomeni za Afriko pravo revolucijo. Znani biolog univerze ▼ Oxforrdu Haksley je rekel; »da bo ta iznajdba pomenila za antanto v denarnem oziru več, nego cela prvotno zahtevana re-paracijska evota«.
Novo zdravilo je uradna skrivnost Nemci ttpajo, da ne bo vlada izdala dragoceno skrivnost za denarno odškodnino, temveč bo zahtevala povrnitev kolonij.
Iz sovjetske Rusije.
BODOČNOST RUSKE CERKVE.
V zadnji marčevi številki londonskega >Slavonic Rewiew« je objavljen tudi članek S. Bulgakova »Staro in novo«, v katerem hoče znani pisatelj ugeniti bodoča pota ruske cerkve. Sklepi Bulgakova so posebno zanimivi, ker jih najdemo pri pisatelju izrazito verskega prepričanja. Ruska revolucija ni bila slučajna usodna nesreča, temveč velik korak na poti poglobljenja narodne samozavesti, bila je Ležita izkušnja, ki je oprostila do zdaj zasužnjene moči. Razen demagogije in slene jeze so delovale tudi druge moči in baš iz njih izvira nepremagljivost revolucije. Smatrati boljševi-ški preobrat kot slučajnost, posrečeno nakano Ludendorfovega generalnega štaba, bi pomenilo zavzeti nazadnjaško stališče. V marsikaterem oziru bi se bila Rusija lahko izognila revoluciji, toda to se ni zgodilo in preteklost se ne vrne. Če ni prinesla revolucija s seboj nič dobrega, je vendar izpremenila ljudsko samozavest. Rusko ljudstvo, dasi zasužnjeno po komunistih, se je navadilo smatrati sebe kot pravega lastnika ruske zemlje. Naj obstoji zdaj ta zavest le nominalno, vendar vsebuje Jamstvo boljše bodočnosti za cerkev. V težkih fazburkanib letih se je oprostila ruska cerkev j Varuštva absolutnega carja, ki jo je tlačilo dolga stoletja in si e tem zopet pridobila izgubljeno notranjo moč. Cerkev je postala narodna in uspeva kljub preganjanju sovjetske vlade. To pomlajenje cerkve je obenem znak preporoda narodne samozavesti, kateri je otvo-rila revolucija nova pota. Kakor vidimo, postaja pri prof. Bulgakovu versko vprašanje obenem vprašanje pomlajenja Rusije.
SOVJETSKI STANOVANJSKI RED.
Vse velike hiše so državna last Če niso v hiši nameščeni državni uradi, je izročena v upravo dotičnemu mestu, katero tudi imenuje oskrbnika. Manjše hiše in vile so se dale v doživljenski najem, toda zdaj je preklicala vlada to odredbo in omejila rok najema na i!2 let. Manj premožni sloji pogosto niso v stanju skleniti te pogodbe, ker s mora najemnik zavezati temeljito popraviti hišo in izdati v to svrho do 50 odstot njene vredno-
sti. Hiše, posebno strehe, so večinoma v slabem stanju.
Vsaka hiša ima volivni glas v zborovanju najemnikov, t z. kombed (komite bednote t j. revežev) za ono leto. Predsednik komiteja je po mestu imenovani hišni upravitelj. Trgovci, obrtniki, učitelji, umetniki, igralci in si. so izključeni od teh sej in sploh ne glasujejo. Vodja stanovanjskega odseka mostne uprave, ki osebno ali po svojih pooblaščencih nadzoruje potek volitev, skrbi, da se izvolijo v domačo upravo samo proletarci. Vsled tega pridejo do veljavo komunisti ali pa — če jih ni — tudi navadni delavci, tudi v velikomestnih hišah, kjer bivajo večinoma zastopniki inteligentnih poklicev. V slučaju, da se vendar izvoli med 2—5 člani domače uprave inteligent, ima stanovanjski odsek pravico, nadomestiti ga z drugo osebo po svojem preudarku.
Dr. Joža Glonar:
»Epični arhaizem Ivana Meštrovlća«.
Pod tem naslovom je najuglednejši kritik južne Amerike, Josč Leon Pagano, napisal v >La Nacion< v Buenos Airesu obširno oceno Meštrovičeve umetnosti, ki jo je zagrebški >Obzor< posnel v svoji letošnji 67. številki. Zanimivo je predvsem, kako povdar-ja zastopnik mondene in hiperkulturne, moderne Južne Amerike v prvi vrsti barbarstvo in arhaizem Meštrovičeve umetnosti.
Seveda ga pri tem v prvi vrsti zanima Meštrovičeva mladost in vsa naravnost mitična povest njegove poti do umetnosti. To pot tudi e poetičnim zanosom opisuje. Sentimentalna bajka — pravi — ki je od Giotia do Goye iz pastirjev delala tvorce lepote, ja v tem" stvaritelju čudes postala živa resnica. V petnajstem letu svoje starosti je še pasel ovce po planinah svoje rojstne Dalmacije, v v dvajsetem letu je bil žo slaven. Danes ima komaj 88 let in že je poglavar cele šole. Malo umetnikov je imelo večji vpliv ko on na umetnost svojo dobe, nobeden ga ni dosegel s tako brzino. Vsa moderna skulpturalna umetnost, v kolikor 6e nagiblje k arhaizmu, jasno ali bolj tiho priznava gibalno silo tega obnovitelja barbara. Njegovi učenci in — zavedni in nezavedni — nasledniki in epigoni se nahajajo že po vseh delih sveta. Po Ivanu Meštroviču je prišla Jugoslavija do nekake hegemonije na polju estetike. Pesem sama se oglaša pred tem pastirjem, ki danes vodi kiparje kakor je svoje dni pasel ovce, njegovemu vplivu ne morejo uiti niti velika središča stoletne kulture. Njegova domovina, bedna, žalostna in pogažena, ki je morala celo doživeti, da so jo smešili kot »mračno pokrajino Avstrije«, se je iznenada vzdignila in odkrila svojo moč v kraljestvu umetnosti in sedaj gospoduje tudi ona, toda r skromno veličino gospoda, ld osvaja, a ne tlači.
Bili so časi, ko se je zdelo, da bo vse kiparstvo šlo za Rodinom in da bo po tej poti krenil tudi Meštrovič. Rodinova osebnost je prodrla v estetiko in spremenila takratno skulpturo, tako da se je zdelo, da bo za seboj zapustila globoko in široko brazdo, po kateri bodo hodili njegovi nasledniki. Namah pa se je vsa receptivnost spremenila in ž njo vred tudi estetični »Čredo«. Rodin je brez učencev, brez naslednikov, niti meti Francozi jih nima Mlada umetnost upira svoje oči v drugačne ideale. Drhteči val, ki ga je vzvalovil stari stvarnik »Korakajočega moža«, je uplah-nil in zapustil v praznini samo slabe odzive.
Člani hišne uprave so veliki gospodje, ker sovjetski zakon ne pozna enotne najemnine. Medtem ko plača dijak ali delavec samo 0,0 zlatih kopejk za 1 meter stanovanjskega prostora, stane isti prostor trgovca ali obrtni ka žo 10 zlatih rubljev letno. O premoženju in plačilnem razredu sklepa edino domača uprava. Višje instance sploh ni. Zarnditega morajo osebo, ki se peljejo včasih z izvoščekom, iztopiti vsaj 2—3 ulice daleč od svoje hiše, ker drugače bi lahko sklepala hišna uprava, da je postal dotičnik bogat in mu zvišala stanarino. Neznosno je tudi stalno vohunslvol hišnika, služkinj in tudi sosedov, ki redno poročajo hišni upravi, kako dotičnik živi, kje in kaj kosi, kako pogosto sprejema obiske itd. Cel ti sistem obstoji na zahtevo osrednje vlade. Njeno načelo je, da so morajo vse stanovanjske hiše upravljati po komunistih.
To praznino je razbila velikanska moč, ki prihaja s planin in začudeni Evropi odkriva umetnost polno resničnosti, vso zgrajeno iz arhaizmov. V tem ni nobenega nasprotstva: starinske forme se izkopavajo zui- da kažejo vzvišene stvari mlajšim pokoljeujem, v katerih še živi vroča ljubezen do starinskih kultov. Njegovo delo je moralo imeti dve bistveni vrlini: ostati aktualno in zbujati trajne občutke, toda ne občutke samo kakšne kaste, ampak celega naroda. On sam je ustvaril delo, ki uspe včasih celim narodom šele tedaj, kadar doseže njih občutje stopnjo popolno enovitosti, kadar se po vseh kastah kakšnega naroda oglaša popolnoma enako. Že to dejstvo samo po sebi, da je zasnoval nekaj tako silnega, je pravi čudež. V takih razmerah v besedi »ustvarjati« ni samo izraz relativnosti, tembolj čudovite 60 obenem tudi razmere, ki delajo, da je ta slučaj naravnost singularen. Ivan Meštrovič snuje in ustvarja kakor da je ena volja, oborožena z drugimi voljami, ki so pripravljene, da se izlijejo v zasnovano delo. To delo ne more ostati okrnjeno, ker ga oživlja in navdihuje skupno hrepenenje v veri vseh zavesti. Na ta način so izvršila svoja orjaška "ela prvotne civilizaoije, ki so stavile templje, dokler je vera vodila narodovo življenje. Tudi zato je Meštrovič obrnil svoje oči, oči človeka brez madeža, k primitivnim narodom. Vzhod se mu je zableščal preko Asir-cev, toda tudi svečeniško razkošje Egipčanov je občutil v popolni sugestivnosti anonimnega rituala. Posebno pa so ga zaiumale umetnosti, ki skrivajo osebnost v kolektivni duši, ker je opazil, da se močneje držijo onih plemen, ki so jih ustvarila. Talca je n. pr. poezija juž-'nih Slovan«" narodna in anonimna, kakor da Je ni zapel poedinec ali zbor pesnikov, ampak celokupni narod, ki poje in so opaja v miste-rijih njenih zvokov že tisoč let Neosebna umetnost je enodušna umetnost. Ona se ne klanja kakemu posameznemu umetniku niti določbam kakšne šolo v nasprotju z drugimi šolami iste dobe. Zato se govori o asirski umetnosti, ali o egiptovski, ne da bi se kedaj imenovalo ime kakšnega umetnika. Tako kiparstvo onih časov ne oživlja spomina na kakega umetnika, ampak na civilizacijo, ki ga je ustvarila, na splošne ideje one dobe, na stopnjo njeno kulture, na nje religijo in njen »Čredo«.
To so splošni elementi, ki jih utelešuje Meštrovič v svojih mitografskih perzonifika-cijah, posebno pa, kadar modelira kraljeviča Marka. Idejna vsebina njegovega dela ustvarja štil, ki ga definira in po njem se vrača fantazija v čase barbarske veličastnosti. Starinskim herojem in konceptom so primerne
samo obliko starinskega stila, posebno tedaj, kadar so to perzonifikacije po svoji naravi junaške ali legendarne. Značaj toga stila je ravno v tem, da posili prirodne oblike, ЈЉ koncentrira in prisili do največjega izraza in največje moči. Glae mora zveneti z močjo viharja misterija. Michelangelo Je isto dosegel z medicejskimi simboli, ki so nekake Štiri kardinalne točke umetnosti renesance.
Kjo se naj iščejo vzorci za gigantske perzonifikacije? Brez dvoma ne v objektivnem svetu. Skozi temo vekov so zasvetili Rodinu, sedaj pa jih je enako našel človek popolno-m a drugačnih časov in drugačne krvi. Zaman je vse iskanje avstrijsko-nemških vplivov, ah citiranje imen kakor Lederer in Metzner. Meštrovičeve ideacije niso vtelešena »kolosal-nost«. V njih je veličanstvenost, toda krilata, ki diha z dihom zemlje in svetlostjo ohnov« ljene žrtve. Njegov arhaizem ne zahteva po. sobnega stila, posebne forme, njegov pomeni je intimen in globok. On je genijalna poteza, samoumevna in najprimernejša za filozofsko vsebino njegove umetnosti, ki se ni mogla omejiti, na normalne oblike prirode, nepo-rabne za vsakega kiparja, ki hoče pokazati telesno obliko kakega nadčloveškega bitjai Oblike se ne menjajo od Fidija do Michelangela, lo dokazujeta že primera Zena in Mojzesa. Pri Meštroviču se enako elementi človeškega orgaidzma dvigajo v kategorijo duha teh arhitektur. Njegovi junaki so bogovi, ki so bih ljudje. Ljudje so po svojih dobrih delih, po svoji ljubezni do človeka, ld ga še nadalje varujejo. Stoletna tradicija je njihov! kult vedno bolj povišala, tako da je junak dosegel idealno obilico, ki je obenem človeška tn nadčloveška. Kraljevič Marko je človek, toda poleg tega svojega človeštva je perzonifikacije herojskega kulta. Njegova dela in ostala' junaštva so osebe, v katerih deluje neukro-čeno božanetvo, ki je zmožno veaktere velikodušnosti.
Narodno gledišče.
DRAMA,
Začetek ob 8 zvečer.
Sredn, 80. aprila: Ana Karenina, delavska predeta«
va. — Izven, četrtek, 1. maja: zaprto. Petek, 2. maja: Dom. — Red F. Sobota, 8. maja: Hamlet. — Red B. Nedelja, 4. maja: Kamela skozi uho Slvanfe. Izven.
Ponedelje, 5. maja: Ana Karenina. — Red C.
OPERA.
Zadetek ob pol 8 zveSor.
Sreda, 80. aprila: Evgeuij Onjegiu. — Red C. Četrtek, 1 maja: Carjeva nevesta. — laven. —f
(Premijera.) Petek, 2. maja: Manon Loscaut. — Red A. Sobota, 3. maja: Možiček in plesni večer, mladia*
eka predstava ob štirih popoldne. — Izven. Nedelja, 4. maja: Carjeva nevest«. — Izven. Pondeljek, 5. maja: zaprto.
Operna premijera. V četrtek dno 1. mejniku vrši se promijora opere slavnega ruskega kom po. nista Rimski-Korsakova: »Carjeva nevesta«. Openf Je krasno muzikalno delo z izredno lepimi arijami, dvospevi in trospevi ter posobno mogočnim «bo-rovskim partom. Delo je z vso vestnostjo in na, Utnčnostjo nлštudiral kapelnik Matačič, zrežiral pa g. Sevastjanov. Posamezne partije so v rokah naSih najboljših pevcev. Opera jo tudi Da novo opremljena ter je nove kostume izdela gledališka kro. jačniea, dekoracije pa slikarna. Predstava se vrS! ob pol 8 kot izven.
■sEvgonij Onjcgiru: v naii operi. Po daljšem presledku vprizori se danes v sredo zvočer zopet opera »Evgenij Onjegin« v kateri nastopi zadnji«
J :
{Ob obletnici njegove smrti 30. IV. 1923 v Vipavi.)
Iz otroških spominov.
Naš oče je bil v družinskem krogu zelo lfubljen in spoštovan. Vse je polagal na to, da se otroci vzgoje v božjem strahu. Vsak večer вто molili skupno rožni venec. — Juiranjo molitev je moral vsak sam opraviti. Prvo njegovo jutranje vprašanje do nas otrok je bilo: >Ali si že molil?« Ob »Ave Mariji« smo morali biti otroci zbrani doma. — Pred jedjo in po jedi je inoiil naprej vedno sam. Te molitve ni opustil, četudi so bili za mizo gostje. Duhovnikom smo morali poljubiti roke. Govorjenja proti cerkvi ali duhovnikom ni dopustil.
Nekoč je bila cela družina v bližnji vasi v gostilni, kjer so se shajali izletniki. V veselem razpoloženju jo poleg sedečo omizje zapelo pesem o »revnem kaplanu«. — Ko so končali, jo oče vstal, rekoč: »To ni za moje otroke,« se poslovil in s svojo družino odšel. — Pogostokrat nam je pel svoje in druge pesmi in naravnost vzradoščen je bil, ko je kdo izmed nas v poznejši dobi govoril o poo-ziji, književni kritiki itd.
Priložnostni pesnik.
Pokojnik je trdil, da je prejel od Boga dar pesnikovanja. Čutil je potrebo in dolžnost, kakor je sam zatrjeval, da je izlival evoja čustva v pesmi Bogu v čast in narodu v korist
V dobi »Narodnih čitalnic« je pisal igre, fnrplete, slavnostne govore, pesmi ter bil režiser in inruiec. — Ko bo naprednjuki razbili
skupno narodno polje v čitalnicah in se je pričelo delo za povzdigo narodne kulture ločeno, na eni strani na brezbarvnem, pozneje svobodomiselnem temelju, na drugi strani pa na pozitivnem krščanskem, se je Radoslav udejstvoval na tem poslednjem. Ne vem, če je bila kaka večja prireditev na Vipavskem, slavnost, jubilej, sprejem kakega dostojanstvenika., da ne bi bil naprošen zn pozdrav, prolog itd. Za šolarje, izobraževalna društva, Marijine družbe je sestavljal priložnostne pesnitve. V »Slovencu« je pozdravil štiri katoliške shode, katere je doživel. Treh se je osebno udeležil. — Vsakemu domačinu — novomašniku — je poklonil sonet. — Sam o sobi je večkrat rekel: »Umetnik nisem, ker nimam šol, toda pesnik sem, »Gelegenheits-dichtor« — priložnostni pesnik«. Število njegovih pesmi mora biti zelo veliko, ker je pesnil dolgo dobo 60 let.
V dobi narodnega prebujenja je spisal mnogo uaciouahiih pesnitev, obenem pa je pisal tudi nabožno-eorkvene pesmi in igre. > Zgodnja Danica« pod Luko Jeranom in poznejša »Danica« pod Tomo Zupanom Je prinašala njegove številne pesnitve. Tudi »Bogoljub« je priobčil hi i tam kako njegovo.
Pred dvajsetimi leti je izdal zbirko Marijinih pesmi pod naslovom >Smamice«. Kne-zoškofijski ordinarijat je potrdil, da so predložene pesmi pisane v duhu cerkve, toda odsvetoval mu je izdajo, češ, da trpi ugled cerkve, če bi se taka zbirka priprostib pesmi natisnilo. Obenem pn je pesniku priporočal, da nadalje pesni za cerkvenonabo/ne liste. Peeni-ka je zgornja sodba knezoškofijskega referenta zelo užnlostila — toda ne potrla. Zbirko je vkljub oasvetovimju izdai na svoje stroike
— razprodala se je — za takratne razmere zelo pomembno — brez izgube.
Omenjam, da je veliko njegovih, posebno Marijinih pesmi uglasbenih. Slišal sem jih peti po raznih cerkvah na deželi in v mestu.
V rokopisu se nahaja še veliko nenatis-jjenlh pesmi, raznovrstne vsebine, katere je pokojui zadnja leta zbral in uredil.
Razen omenjenih »Smernic« je izdal in založil že leta 1878. »Mah šopek bogoljubnih cvetličic«, poln ljubezni do Boga in domovine. Dobro leto pred svetovno vojno so izšli v založbi Narodne tiskarne v Gorici njegovi »Ku-pleti in pesmi«. — Čuditi se je, kako je mogel pokojni oče poleg velikega in uspešnega stanovskega dela v trgovini toliko delati s peresom. Bil je takorekoč samouk — dovršil je le dva razreda ljudske šole v svojem rojstnem kraju na Vrhniki.
Zaveden in zvest katoličan.
Svojega prepričanja pokojnik ni skrival. Odločno in nevpogljivo je stal v vrstah katoliške pozneje S. L. S., pa naj mu je tudi pretila gmotna škoda. Z besedo, agitacijo, predvsem pa z zgledom je bil stranki steber, na katerega se je lahko zanesla. Vkljub svojemu odločnemu hi povdarjenemu prepričanju je vžival spoštovanje tudi pri vseh nasprotnikih.
Na veleru življenja.
Svetovno vojno je bil vkljub visoki starosti in tik fronto dobro prebil. Ko se je v dalji oblikovala Nova Evropa, mi je pisal k vojakom, da bi rad doživel, da bi oživela zopet slavna Poljska. Mislim, da jo bilo 1. 1917. Odgovoril sem »nu, da ne le Poljska, ampak tudi Sloveniji bodo prieijaii boljši dnovi, ka-
tere bo še lahko doživel. — Čoz nekaj me« secev je sledila majniška deklaracija, ki je utrdila vero, da se približuje uresničenju sen vseh rodoljubov. Sledil je preobrat na ital. fronti — nato proklamacija Jugoslavije — toda za Goriško in Notranjsko le za malo dni. Ententine čete, predvsem italijanske, so zasedle ljubljeno zemljo — od koder se niso več umaknile. — Svoboda težko pričakovana — pokopana — Ne, pokojnik ni zgubil vera v življenje in bodočnost naroda — dramil in bodril je mlačneže k vstrajnemu delu za ljudstvo.
Ob smrti.
Ob Velik noči 1923. se je počutil slabega. Sredi aprila sem dobil obvestilo, da je lahnn bolan, da prebije dneve le v sobi. Teden dni pozneje brzojav, da je oslabeL Brez odloga sem odšel, dn ga vidim še živege. V nedeljoi 29. aprila 1. 1. sem došel k bolniški postelji) Na moje opozorilo, da sem došel iz Ljubljane, me je pogledal in rekel, da mo pozna. Govoriti ni mogel. Razločno sera dišal le še besede: »Vsem vse odpuščam. Vse blagoslav* ljam.< Pomolil sem mu križ k ustnicam, katerega je večkrat poljubil. — Roke in noge bo mu začele otrpnevati. S ponavljajočim se vzdihovanjem »Jezus« je prebil zadnjo noč. V pondeljek 30. aprila je dopoldan na mojo vprašanje, če še kaj želi, rekel: »Moliti.« —< To je bila poslednja njegova beseda. — Zvo. čer okrog 8. ure je v krogu svoje družina mirno izdihnil svojo dušo.
V najlepšem majniškem jutru — v inno* goštevilnem sprevodu — smo pospremili očo. ta — vipavskega pesnika — na pokopališče k' sv. Jožefu v Vipavi.	J. S.
krat kakor gost tenorist 2. Tomič in aicer ▼ vlogi Lenskega. Poleg gosta nastopijo Se gna Zikova — Tatjana, knez Gretnij — Zatthey, Onjegin — dr. Rigo, Larina — Smolenskaja, Olga — Sliligojeva, Filipjovna — Ropasova ter gg. Šubelj, Mohor i? in Perko. Opera se vrši za red C. — V dram) pa »e vprizorl zvečer >Ana Kareninac in sicer kot rteiavska predstava v proslavo delavskega praznika.
Za naSe molfUe. V soboto popoldne ob 4. nri rršf ee t opernem gledališču baletna predstava za mladino. Spored te popoldanske predstave obsega rabavne Ipnvfeve pantomine >Možiček< in pa rasne plese, ki s» pri dosedanjih plesnih večerih v operi dosegli največji uspeh. Ta mladinska predstavil, ki je zadnja v tej sezoni vrši se ob znižanih cennh in stnriše opozarjamo na to izredno priliko s katero lahko privoščijo svoji mladini mnogo veselja.
Cerkveni vestnik.
c Na Rožniku bo v četrtek, dne 1, maja, Ob 6., 'A 8. in 8. uri sveta maša. Od 1. maja dalje bo v slučaju lepega vremena istotam vsak torek in četrtek ob šestih sv. maša.
Naznanila
Odbor f>tolne prosvete iiria v četrtek, dne 1. maja, ob У,9. uri zvečer kratko a nujno sejo. Prosim polnoštevilno. — Predsednik.
Izlet. Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v uedeljo 4. maja majniški izlet s sv. mašo k Sv. Trojici pri Moravčah. Odhod ob
6.28 zjutraj i« Ljubljane — glavni kolodvor — do postaje Laze, potem peš čez Dolsko-Ka-menca k Sv. Trojici, kjer je krasen razgled po celi Sloveniji.
Orlovski vestnE
Orlovski odsek Verd pri Vrhniki priredi dne 8. junija telovadno prireditev. Ker je to prva prireditev mladega odseka, prosimo vsa okoliška društva, da opuste za ta dan svoje prireditve in nas obiščejo na naSem novem telovadišču.
Dr. Havllčka čaj za želodec in čiščenje, znano sredstvo proti težki prebavi, proizvaja edino le Mestna lekarna v Zagrebu, dobiva se pa po izvirni ceni v lekarni L e u s t e k.
Prosvetna zveza v LJubljani.
Poslovnik Prosvetne zveze je natisnjen. Naprej naročeni izvodi so odposlani (še ne plačani — po povzetju). Stane izvod 10 Din, najmanj 3 izvodi skupaj po 9 Din. Naroča se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani (Miklošičeva cesta 7) ali v Mariboru (Aleksandr. c. 6). Obsega 64 strani, ima kazalo, vezan je v močan siv ovitek, papir je fin in močan. Za urejeno poslovanje so vsakemu društvu neobhodno potrebni vsaj 3 izvodi. Da si prihranite stroške povzetja, pošljite denar obenem z naročilom ozir. pridite ponj osebno v pisarno.
Na ustanovni občni zbor prosvetnega okrožja ne pozabite povabiti zveze, ki po možnosti pošlje zastopnika, kateri vam bo dal morebiti potrebna pojasnita. Pošljite tudi ta- i
koj poročilo o izvršenem ustan. obč. zboru zvezi.
Poslovne knjige za društva so na razpolago. ?-iva, delavua društva, ki se zavedajo važnosti urejenega poslovanja, ne odlašajo na-have in upeljave teh izredno praktičnih in ce-nih knjig.
Pregledniško polo smo priložili 4. štev. Vestnika za društva, včlanjena v Ljubljani. Ker 7,elo pogrešamo raznih statističnih podatkov in trpe važni interesi celotne organizacije radi tega veliko škodo, prosimo, da prav vsako društvo svojo polo vestno izpolni (iz-vzemši vprašanj za preglednike) in do 15. maja pošlje zvezi. Ko bodo ustanovljeni okraji, lx>do to nalogo vršili okrajni pregledniki; i vendar dotlej ne moremo čakati na podatke, j
Ne pozabite na članarino (od člana letno j 1 Din), na članske znake in na izkaznice!
Ljudska knjižnica Prosvetne zveze se je zadnji čas pomnožila za več sto knjig. Vendar bo mogla popolnoma ustrezati potrebam le, ako jo vsi prijatelji podprete z darovi (knjige in denar). — Tajništvo Prosvetne.
iimniminiiiHtiHiaHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimi
Poizvedovanja.
Knjigo ^Kristusovo življenje in smrtr je neki gospod pozabil na stojnici Kavečio v Šolskem drevoredu. Tzgubitelj naj se 7,glasi na omenjeni stojnici.
gumijeve pete In gumijeve podplate
i Vam mora pritrditi Vaš čevljar na Cev- | I Ije, ker s tem ne šiedlte ie z denarjem S I ampak varujete tudi noge In obuvalo. |
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinf
Mefeorologično poročilo.
Kar Vi potrebujete. Je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vašo bolečine I Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg št 134, Hrv.	!
Sprejme se takoj zanesljiv, trezen in močan
w HLAPEC -
Iti je pri konjih vajen, pri (Speč. trgovini Iv. PERDAN nrsl. v Ljubljani, Krekov trg. Z dežele imajo prednost.
Kroj" pomočnika
samo za boljšo delo sprejme ANTON PRESKER, Sv. Petra cesta it. 4 - Ljubljana. |
""absolventinja
nemške trgovske šole IS ČE primerne SLU2BE; s zn?.- ; njem tudi slovenščina. — > MARIJA VER3NJAK, O to : v t c št. 30, pošta Črnomelj. j
Sprejmem dobro izvežbanega
prirezovalca
Ia naročena dela. - IVAN JAMAR, čevljarski mojster, BLED.	2463
PLAČILNA
natakarica
Sc sprejme za kopališko restavracijo. - Samo poštene, dobro izurjene prosilke li-nega obnašanja, vljudne in delovne, naj se oglasijo z navedbo dosedanjih služb in morebitnimi prepisi spričeval, ki se ne vračajo, na upravo ^Slovenca« pod šifro: .KOPALIŠKA RESTAU-RACIJA« štev. 2431.
шгнааиакзваиниЕа
Inserirajte
v
»SLOVENCU«!
кгжвашвжвапнр
Na stanovanje
sprejmem gospoda za maj. V REBRI 3/П. - lipovec.
NAPRODAJ IMAM več tisoč lepo vkoreninjenih (že enkrat presajenih)
IZGUBIL SE JE mali črni
froricoski BULI 28. t. m, popoldne. Prosi se tozadevne podatke naznaniti upravi lista »Slovenec«.	2466
Naprodaj je lepa HIŠA
s stanovanjskimi in drugimi prostori, sadnim vrtom, pripravna za vsako obrt, poldrugo uro od Ljubljane, in 03/4 oralov zaraščene-f a GOZDA. - Natančni po-jioji se poizvedo pri g. Ter. FEiiEC v Brestn, pošta Ig p-i Ljubljani._2453
najboljših vrst kakor tudi veliko, pravkar dospelih, krasnih, meter visokih PALM
(Chamaćrops excelsa). IGNACIJ ŠTREKELJ, trgov, vrtnar v Ljubljani (Sp. Šiški), Celovška cesta 66. 2422
Za letovičarje ali vpokojen-
ce lepa prilika za nakup NOVE HIŠICE Z VRTOM. Prednost do zelo nizke ccne imajo osebni interesentje. -i PLANINŠEK, Gunclje, Št. Vid nad Ljubljano. 2454
V" NAJEM ODDAM
POSESTVO, tik pri industr. koloniji, zelo pripravno za mlekarstvo ter bi se lahko oddajalo dnevno preko 100 litrov mleka. Potrebni kapital 50.000 Din, ki bi se obrestoval od 30—50%. — Ponudbe na Aloma Compa-ny, Ljubljana, pod oNajem«,
Najnovejše laja!
Brez kvarjenja blaga komično enuierje ln vsakovrstno bar-
3S2 ANTON BOC
Ljubljana, Šelenlrargova al. 6/1 ОГ.пов-Vifi 49.
SLAMNIKE
za DAME in GOSPODE — NAJNOVEJŠIH oblik, ravno tako preoblikovanje in pre-barvanje, izdeluje po konkurenčni ceni TOVARNA SLAMNIKOV
Al. škrabar — Domžale.
2 spalni opravi
Iz trdega lesa po nizki ceni NAPRODAJ. - Školja ulica »lev. 13-П1, vrata 20. 2439
ZNIŽANE CENE za otroške VOZIČKE i
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvo-koles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumalika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko.
ZADNJE N0V0BTI SLAMNIKOV SO RAVNOKAR DOiLE V MODNEM SALONU
STUCHLY-MASKE
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ST. 3.
POPRAVILA SE TOONO IZVRŠUJEJO iALNI KLOBUKI VEDNO V ZALOGI 0ЕКБ PRIZNANO NIZKBI	CBNE PRIZNANO NIZKE!
Izdaia koazofcii >Slovenca-,
TRI VAJENCE
v triletno učno dobo brez hrane in stanovanja sprejme FR. KOSMAČ, ključavničar, mojster, Ljubljana, Trnovo, Jeranova ul, 5. — Istotam je naprodaj dobro ohranjen VRTALNI STROJ in 2 vozička (zapravljivčka). 2401
Otroški vozički
Oa» opaso-tnnia	Barometer v mm	Termometer v (J	1'aihrom. dilerenoa v O	Nebo, vetrovi	1'adavinr T mm
28./4. 21 Ii j	730 2	14 6	1*1	obL	
39./4 ! 7h J	730-6	146	M i	obl. j. z.	—
29.,4. i 14 h j	729-1	12-1	2*1 |	p. obl. j. x,	
I DVOKOLESA, SIV. STROJI, : i MOTORJI (novi in rabljeni) j ! ceno naprodaj. Prodaja tudi ! na obroke. - Ceniki franko.
! »TRIBUNA« F. B. L.,
Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Otalelce
in moderni površniki ЏО zalo nizkih (Mah
v oblačilni industriji
Ao Kune
Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Tov. cementa Zidani most
potrebuje IZVEŽBANE PEČARJE pri etažnih in
prodornih pečeh za pečenje cementa. Sprejme se tudi NADPEČAR, kateri prevzame odgovornost čez vse peči in pečarje, za dobri cementni klinker in v zadostni količini.
Sprejmejo se trije MLINARJI in en NADMLINAR
za surovi in cementni obrat. Prednost imajo tisti, kateri tja spadajoča popravila sami izvršujejo.
Nastop službe po možnosti 12. maja 1924 i
Pismene in osebne ponudbe na
Ravnateljstvo tovarne cementa Zidani most.
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
j v tem med na-
zaoflasclrrrr
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjši
veliki ali pa tudi v priprosti
prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec* za insercijo ob vsaki priliki najbolj
Eofeeloda, bomboni in Ушо
najboljši.
Obiskovalci Zagrebškega velesejma, oglejte si naSo izložbo v poslovnici.
Glavno zastopstvo za kraljevino SHS
Rade ICuradič
Zagreb, Medulrceva ul. 4. priti.
Pozor!	Pozor!
GOVEJE MESO
se prodaja na PRVI STOJNICI pri Zmajskem mostu po Din 18-50 aH 74 kron.	2455
NAPRODAJ je HIŠA
z malim posestvom in že vpeljano trgovino z mešanim blagom v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 2411.
ataaanamiiitiaaaiMiieeaaaaaaaaieeatteaaiaaaaaaaeae
i P. n.
S	i
\ šivilje gospodinje i
: i : opozarjamo, da so zopet do- } : speli najboljši šivalni stroji i
j v vseh opremah j
i za rodbinsko in obrtno f I rabo. Istotam vseh vrst \ j čevljarski stroji „ДЛ1СГ" j j kakor: cilinder, levoročni j =	in krojaški.	:
I Pouk v vezen |U ter ! I Krpan!« perila in ;
\ nOlJaVlC Ištofanie) brez- : [ plačno edino le pri: {
Ljubljana,
š blizu Prešernovega spome- S nika ob vodi.
j Popravila sprejemamo! I
Najceneje
M "V A
ваавашваввававввавскввааввваиввааванв!
RADI OPUSTITVE NAJEMNINE »CELSJKE OPEKARNE« PRODAJAM PO ZELO NIZKI CENI me
ia Faizziegel, lastni izdelek
ZALOGA: SAMO LJUBLJANSKA CESTA
(ZALOGA LESA PAYMAN). PISARNA: KREKOV TRG ŠT. 8, NASPROTI KOLODVORA.
RUDOLF SCHMIDT,
STAVBENIK,
Celje, Krekov trg štev. 8.
iHsm šAJIs'® b bш иашнк■ ешлi*s£шаuвL a ra n и a вa£а
„Erika
NajboljSI in najprlpravnejSi pisalni stroj za potovanje
s
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
Naročila sprejema: h. petric, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
Vino podružnica Vino
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožkl okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
THE REK Ca, • Ljubljana
GRADIŠČE 10......Telefon 268 f
ш Opalegrafi v vseh velikostih In opelografllne potrebičlne vedno v zalogi.
P. n. haninim zahodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva ulica 6/11.
Orlonvnrni urednik: Krnnr. Krmnžar V Ljubljeni.
Jinjoslovanska tiskarna v IJublianl«