riška Domovina ™J| TU AMERICAN IN Jfc?, F0RCI6N IN LANGUAfr* *LY E lž I G/l Ul— HO IVI E SLOVENIAN M0RNIN9 NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 29, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX MOBHtvtsnizaovBiutSi-, varje Zveza narodov (Došle preko Trsta) SUŠA JE V SLOVENIJI napravila veliko škodo. Pšenica je na splošno slabo obrodila. Tudi sena je razmerno malo. Zato se ljudstvo upravičeno boji, da bo prihodnjo pomlad še večje stradanje kakor je bilo letošnjo. / V VOJVODINI IN SEVERNI SRBIJI pa je bila pšenica prav dobra. Ce bi iz teh krajev prišlo dovolj žita na Slovensko, bi se mogli izogniti hujšim posledicam, seveda pri boljši upravi, kakor jo ima nesrečna nova Jugoslavija, kjer se še vedno pozna, da so slovenski kraji zapostavljanj. ZADOVOLJIVA SADNA LETINA. — Sadna letina je v glavnem' na Slovenskem dobra. Kmetje tudi skušajo čim več sadja nasušiti za zimske dni. PRISILNI ODKUP ŽITA.— Od 1. avgusta naprej razburja vso Slovenijo nasilni odkup žita. Kmete razburja, ker morajo oddajati kljub slabi letini, kar bi sami nujno potrebovali za primerno prehrano, meščane pa razburja komunistično časopisje, ki dan za dnem pripoveduje, da se mora vse, kar pride pod odkup pobrati do zadnjega zrna. Za podkrepitev svojih zahtev prinašajo vladni listi {in ne pozabimo, da drugačnih v Jugoslaviji ne sme biti) zglede kmetov iz raznih krajev, ki da so hoteli državo goljufati z zatajitvijo svojega pridelka. Pri tem se bo marsikdo spomnil opisov, kako se je pred leti ruski kmet branil takim oddajam in kako so resnično potem eele vasi stradale, da tudi izumirale. Toda ruski boljševizem je pognal vse kmete, ki so svoje skrivali pred državo, v Sibirijo. OVADUHI. — Sedaj pridejo posebno do veljave ovaduhi, ki so jih vzgojili komunisti po vaseh. Mladina, ki jo vzgajajo proti staršem, ovaja svoje roditelje, da so skrili kje kako žito. Ovajajo dalje komunistični terenci in razni plačani ovaduhi Ozne. Komunizem bo vzgojil na Slovenskem ovaduštvo, ki ga doslej narod ni poznal. S tem pa medsebojno nezaupanje in sovraštvp. To je vzgoja “ljudstva” v komunistični državi. Vse ljudske medsebojne vezi se trgajo v takem sistemu. Sosed postane sosedu sovražnik. Le eno potem še veže ljudi (N»diJ]ev«Pl« na 1 strani) Jugoslavija je povabila I Rmj dolžijo, Anglija hoče dati iz rok mandait nad Sveto deželo po 25 letih New York. — Velika Britanija je obvestila Zvezo narodov, da se je odločila dati iz rok mandata nad Palestino, ki ga je imela 25 let in da bo to storila ne glede na to, kaj bo skupščina ukrenila glede Palestine. Angleški kolonijalni tajnik Jones je obvestil odsek za palestinsko vprašanje, ako ne bo našel rešitve v tem problemu, da se zadovolji tako Arabce kot Žide, da bo ostal ves problem na Zvezi narodov in ne več na Angliji. Izjavil pa je, da je Anglija pripravljena upravljati Palestino pod oblastjo Zveze narodov, če najde skupščina kak načrt, ki bi zadovoljil Arabce in Žide. Ako se pa ne bo našlo zadovoljivega izhoda, bo Anglija vzela svoje vojaštvo iz Palestine prav kmalu. Dr. Krek je dospel v Ameriko Toliko, da nj prišlo do vojne v T/stu, trdi ohijski kongresnik Washington — Kongresnik Thomas Jenkins iz države Ohio, V petek večer nas je veselo iznenadila brzojavka od Leona Zakrajška iz New Yorka, da je’ na potu proti Clevelanda dr. Miha Krek; naj ga počakamo zjutraj na postaji. Danes priobčujemo uvodnik v počast dr. Mihi Kreku ob njegovi 50-letnici. V soboto, na dan prihoda v Cleveland, je dosegel 50 let. Danes pa obhaja svoj god. Nismo mislili, ko smo pisali uvodnik, da ga bo sam čital tukaj v Clevelandu. Pred enim tednom niti sam ni vedel, da bo šel v Ameriko. V četrtek zjutraj je stdel v letalo na rimskem letališču in v soboto zjutraj je bil že med nami. Dr. Miha Krek je izbran voditelj slovenskega nšroda, naslednik dr. Kreka in dr. Koroš-Ko je Hitler napadel Jugoslavijo in je odšla.vlada v tujino, da tam zastopa državo pri zaveznikih, so slovenski voditelji poslali iz dežele tudi dr. Kreka. Saj doma v ječi naci-| jev bi ne mogel Jugoslavija |e vendar izpustila tri amerlike vojake iz jele Pravijo, da niso slabo ravnali ž njimi, ko so jih imeli zaprte Trst. — Trije ameriški vojaki, ki so jih jugoslovanske vojaške oblasti prijele zadnji pondeljek, so bili vrnjeni v soboto večer ameriškemu poveljstvu. na tržaškem .teritoriju. Vrnili so se na konjih, kakor jih je pograbila jugoslovanska patrulja ter jih odgnala v zapore v vasi Gorjane, pozneje pa prepeljala v Vipavo. Vojaki so povedali, da so jih Jugoslovani izpraševali samo dvakrat, da jim niso ničesar vzeli in da so dobro ravnali ž njimi. Pritoževali so se samo radi stenic. dolžile, da so vojaki prestopili mejo v tržaški državi in stopili na jugoslovanska tla, radi tega so jih prijeli in odpeljali. Poročnik Vah Atten, ki je takrat vodil patruljo in ki je bil eden izmed ugrabljenih pa trdi, da je bil takrat na tleh tržaške države, katero varjejo zavezniki. Iz Gorjan so jih odpeljali v Vipavo, ker tam ni bilo hleva za konje. Z njimi je bil tudi 1 pes “Tiny.” Vojaki ™ NOVI SNOBOVI Rune drobne novice b Clevelanda in le okolic* i. Mary Mulec Po daljši bolezni je umrla na svojem domu Mary Mulec, roj. Skodlar, satra 38 let, stanujoča na 6601 Bonna Ave. Rojena je bila v Clevelandu.' Demonstracija nocoj— Bila je članica društva sv. Ja- Gospodinje, pojdite nocoj ob neza Krstnika št. 37 ABZ in 7 v Grdinovo prodajalno s po-Lipe št. 129 SNPJ. I hištvom, 6019 St. Clair Ave., Tukaj zapušča žalujočega Wer bodo razkazovali nove vr- soproga Antona, sina Roberta in Donalda, hčer Mary Ann, ste modroce, katerih se ne prime ogenj, niti ne puščajo vo- očeta Franka Skodlar, brata d®’ Bolj udobne žimnice, da Franka in Edwarda ter sestro ,se telo odpočije, ni na trgu Frances. Mati Mary ji je umr- pravijo. la pred dvema letoma. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Mary Videtič Včeraj popoldne ob 1 je umrla v Woman’s bolnišnici Mary Videtič, roj. Kovačič, stara 72 let. Stanovala je na 696 E. 160 St. Doma je bila Jugoslovanske oblasti so jih jz Ruperta na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 17 leti. Tukaj zapušča žalujoče otroke: Victorja, Albino in Edwarda, sestro Rose Koporc in brata Johna, v stari domovini pa sina Rudolfa in hčer Miroslavo. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Frank Yager Včenj »juM j. po Sedma obletnica— Jutri ob 8:30 bo darovana cerkvi sv. Vida maša za pokoj-kojno Johano Bajt v spomin 7. obletnice njene smrti. Druga obletnica— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. iVda maaš za pokojno Jennie Arko v spomin 2. obletnice njene smrti. Prijazen obisk— V spremstvu Mrs. Matt Žan-dar iz- Glass Ave., sta obiskala naše uredništvo Mr. in Mrs. Frank Košak in hčerka Francos iz Chicaga. Prišli so na praznovanje srebrne poroke, ki sta jo v soboto praznovala Mr. in Mrs. John Dane iz 15614 Waterloo Rd. Mrs. Košak je sestra Johna Daneta. Čestitke 1 Pozdravi iz Wisconsina— Mrs. Margaret Zugel iz 316 E. 156 St. in Mrs. Frances Zuv M- skl Fork. — Jugolavija je povabila šest prominentnih Amerikancev, naj se pridejo na lice mesta prepričat, če je kaj resnice na tem, da Jugoslavija ogroža Grčijo. Jugoslovanski poslanik Kosa-novič je povabil sledeče Ameri-kance: James Byrnesa, bivšega državnega tajnika; Henrya Morgenthau, bivšefea zakladni-škega tajnika; Harolda Stasse-na, kandidata za predsednika; Dr. Harry Fosdicka, John Gun-therja in Hanson Baldwins. (Značilno je, da Jugoslavija sama izbira osebe, ki naj pridejo pogledat položaj! Zakaj ne reče, naj ameriška vlada sama izbere take izvidnike? In zakaj se tako brani, da bi Zveza narodov poslala svojo komisijo na lice mesta?) Tito dolži Ameriko, da je na čelu fašizma Belgrad. — Maršal Tito je rekel, da morajo “popularne fronte” po vsem svetu stati strnjenih vrst proti fašizmu, katerega goji mednarodna reakcija, na čelu ji ameriški monopol in kapital. Tito je izjavil, da mednarodna reakcija ponavlja svojo prejšnjo vlogo, ki prinaša nazaj fašizem, ki se bo spremenil v napadalno silo. Tito je direktno napadel ameriški sistem demokracije, ki obstoja liz dvteh glavnSh strank (demokratske In republikanske), ki je orodje, s katerim pridejo kapitalisti do svojih ciljev. ker niso imeli Jugoslovani dovolj poguma za ta^ korak. Ako bi bili to izvedli, je {•ekel Jenkins, bi bili danes že j tretji svetovni vojni. ! Najprej je Jirišel do ameri-New York. — Ruski delegat ških in angleških postojank nek Andrej Gromikov je obdolžil jugoslovanski častnik, ki je re-Zed. države, da se poslužuje- kel, da bo šlo jugoslovansko vo- Delegat Gromikov pravi, da je ameriška pomoč Grčiji obsodbe vredna Albanija je obsodila 16 oseb Tirana. — AJbanske oblasti so obsodile na smrt 16 oseh, katere so obdolžili vohunstva za Zed. države in Anklijo. jo grškega vprašanja z namenom, da vzamejo Zvezi narodov vpliv. Gromikov je govoril eno uro in 6 minut pred političnim odsekom skupščine. Nato je predložil resolucijo, v kateri se polaga vso odgovornost za homatije na Grškem na rame grški vladi. Dalje resolucija obsoja vsako intervencijo tujih sil v Grčiji, svetuje odpoklic vseh tujih čet ter da se postavi komisijo Zveze narodov, ki bi nadzorovala ekonomsko pomoč Grčiji. Gromikov je povedal, da mu je znano iz zanesljivih virov, da bodo imele Zed. države v kratkem na Grškem do 18,000 vojaških inštruktorjev. Izjavil je, da ameriška resolucija, ki .obtožuje Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo/ da so zakrivile nemire na Balkanu, ne teme-, lji na faktih. Poljska delegacija je pa apelirala na Zvezo narodov, naj obsodi Marshallov načrt za obnovo Evrope ter da naj vse države, ki so včlanjene v tej zvezi, obsodijo vsako sodelovanje, ako ne pride prograpandirekt-no iz Zveze narodov. -------o------- Slasten obsoja delavce, Id piketirajo Tafta Mitschell, 6. D. <— Harold Stassen je apeliral na predsednika Trumana, naj javno obsodi piketiranje delavskih unij, ki skušajo preprečiti senatorju Taftu vstop v razne dvorane. Stassen pravi, da ima vsak Arne-rikanec pravico do govora jaštvo čez mejo na tržaško ozemlje, pa če tudi s silo. Poslali so ga nazaj z naročilom, da se bo vnela tretja svetovna vojna, če Jugoslovani to izvedejo. O polnoči 15. sept. so res prišle proti meji jugoslovanske čete s topovi, toda ker se angleške in ameriške čete niso premaknile niti z las, se je jugoslovanska vojska obrnila zopet nazaj, zatrjuje kongresnik, ki trdi, da je Titovim četam v zadnjem trenutku vpade pogum. nejo voditelji, po katerih sovražnik najprej seže, če jih dobi v roke. Tudi Stalina so poslali na varno, ko so nemške horde ogrožale Moskvo, Dr. Krek je bil silno deloven zunaj, najsi bo v vladi in zu-najšnje. Zavezniki so ga priznali za legalnega zastopnika Slovencev in kot takega ga še danes priznajo. Tudi mi ga kot takega priznamo in priznali ga bomo; dokler si ne bodo Slovenci izbrali drugega Ne bomo danes ponavljali, kar smo v našem listu od časa do časa pisali, koliko je dr. Krek storil za svoj slovenski narod. To je odprta knjiga in vsak je lahko bral v nji. Rečemo samo toliko, da nas iskreno veseli, da ga imamo tukaj v A-meriki, da nam bo povedal, kaj je z našimi begunci, kakšna je njih usoda in kaj jim obeta bodočnost, povedal še mnogo drugega, ker ve mnogo iz svojega opazovanja v raznih prestolnicah Evrope. Pa ne samo nam, vanski vojaki: hleb kruha;na|d0n Rd., Euclid, O. Tukaj zadan, kislo zelje pomešan^ z pušča soprogo Jennie roj. Ga-močnikom, juho in kavo. Dali ij0t, 4 otroke: Franka, Mrs. so jim tudi jugoslovanske ci- Jennie Klopec v St. Louis, Mo., garete, ki niso slabe, pravijo. Zjutraj, predno so jih izpustili, jih je vojaški brivec lepo obril in ostrigel, dobili so dva hleba kruha in dosti cigaret. Od Vipave do meje so jezdili dve uri. Na mejo so prispeli ob 9:20 zvečer. Titova vlada se je radi tega dogodka oprostila pri ameriškem poslaniku v Belgradu v petek ter obljubila, da bodo vojaki takoj izpuščeni. Zavezniške vojaške oblasti poročajo, da so Jugoslovani ugrabili na meji pet oseb in sicer so ugrabljeni italijanski policaji. Amerika hoče izločiti Bolgarijo in Albanijo od debate v skupščini New York. — Zed. države j,0 povedal vsem anieriškim so zahtevale v, skupščini Zve- Slovencem, saj ostane med naze narodov, da se Albanijo in mj (jije Jasa. Bolgarijo ne pripusti k debati] prva taka prilika se nam bo b balkanskem vprašanju, ra- nucjila v sredo večer 1. oktobra, zen če vnaprej pristaneta na ob 8 zvečer v sredo bo v dvora-to, da bosta vzeli na znanje n; p0Cj cerkvijo sv. Vida sesta-zaključke skupščine. ’ | nek, kamor ste vabljeni vsi. Ruska delegacija se je ta- Tam bo dr. Krek povedal vse, koj oglasila proti in zahtevala, da se Bolgarijo in Albanijo povabi k razpravi brez pridržka. Obe ti državi, ki nista članici Zveze narodov, ne moreta biti zaslišani brez izrecnega povabila. Angleški minister McNeil je potegnil z ameriškim predlogom. Rekel je, da ni v na. Šest grških vojakov na enega gerika, pa še ne opravijo nič Atene. — Ameriški kongresnik John Taber iz New Yorka, ki je član komisije, da pregleda na licu mesta, kako se razdeljuje ameriška pomoč Grčiji in Turčiji, je rekel, da mora grška armada pokazati kaj uspehov, predno more pričakovati nadalj-no pomoč iz Amerike. kar ve o našem narodu, o naših beguncih, o svetovni politiki. Dr. Krek je imeniten govornik in pravi užitek je za človeka, ki posluša. Rad bo tudi odgovoril na vsako stavljeno vprašanje. Pridite torej v sredo večer ob 8, da slišite poslanca slovenskega naroda, res pravega poslanca, ne kakšnega samozvanca, kj se vzdržuje na vadi, da se koga pokliče predi oblasti samo s terorjem, sodišče in mu da na prosto vo-| Vstopnine ne bo nobene in ljo, če se podvrže zaključkom vsak, prav vsak je vabljen, da sodišča ali ne. ' pride poslušat v sredo večer Charlesa in Mrs. Mary Weise, 6 1 vnukov in več sorodnikov. Rojen je bil na Trati pri št. Vidu nad Ljubljano, kjer zapušča sestro Frančiško in več sorodnikov. Tukaj je bival 44 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:45 iz Želetovega pogreb nega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10:30 in na Kalvarijo. Fred Roitz V potek zjutraj je umrl 7 Mestni bolnišnici Fred Roitz, star 24 let. Stanoval je na 6209 Dibble Ave. Zapušča ženo June, očeta Louisa na 1567 E. 45 St. in brata Henrya. Mati Mary mu je umrla leta 1940. Pogreb je danes zjutraj ob 9:30 v cerkev Brezmadž. Spočetja in na Kalvarijo pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Jos. R. Klanac Včeraj zjutraj je umrl Jos. R. Klanac, star 19 let, stanujoč na 1981 W. 61 St. Umrl je na poškodbah, ki jih je dobil od električnega toka pri čiščenju nekega poslopja. Za. pušča starše Joseph in Zora, sestro Mrs. Stanley Turk, bra- pišeta. ? , Vabilo na sejo — Klub Ljubljana vabi članstvo na sejo jutri večer ob 7:30 v SDD na Recher Ave. Zahvala za obiske— Mrs. Mary Dolmovich iz Chicaga se želi prav iskreno zahvaliti vsem, ki so jo obiskovali v bolezni, za darovane cvetlice ter za vse drugo, kar ji poklonili in darovali v bolezni. Grška vlada namerava nam' reč vprašati za nadaljnih $100,- ‘e Johna, Emila, Roberta, Fran- 000,000 iz Amerike, da bi povišala armado. Poslanec Taber je rekel, da en ameriški policaj z lahkoto obvladuje dva bandita, na Grškem pride pa šest vojakov na vsakega gerilca, pa jim še niso kos. Zato, je izjavil Taber, mora grška armada pokazati nekaj življenja, predno more računati na ponovno pomoč iz Amerike. ka, Rudita in Roya. Bil je veteran 2. svetovne vojne. Po-, greb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. »Louis Papei Danes zjutraj ob 5 je umrl predstavnika slovenskega naroda iz stare domovine. Papeš, star 70 let, stanujoč na 6208 Edna Ave. Pogreb ima zavod, čas pogreba in drugo bomo poročali jutri. Vsak naj stori jutri svojo državljansko dolžnost! Iz raznih naselbin Willard, Wis— V pondeljek 22, sept. je umrla Mrs. Mary-Debevec. Zapušča žalujočega soproga Antona in več otrok. Rojena je bila v LQrainu, O. Pokopana je bila v petek 26. sept. ob 10 dop. iz cerkve Sv. Družine. Naj počiva v miru, preostalim iskreno sožalje. Chicago, 111__Fara sv. Šte- fana se kar pridno pripravlja na bazar, ki se bo vršil 10„ 11. in 12. oktobra. Letošnji piknik je bil izvršen z najlepšim uspehom in upamo, da bo tudi ta bazar prekosil vse prejšnje. Na 5., 6. in 7. okt. bo pri sv. Štefanu 40 - urna pobožnost. Kot slišimo bo pridigar, ki je nedavno iz Evrope, torej bo gotovo zanimivo. — Iz bolnišnice so se povrnile rojakinje: Mrs. Johana Pogalen in Mrs. S. Zabčič; zdaj se nahajata pod domačo oskrbo. Star 91 let, je šel peš 25 milj Littleton, N. H. — Charles v Woman’s bolnišnici Louis Bishop, star 91 let, je šel peš 25 milj daleč obiskat svojega prijatelja Myron Notheya, ki je V oskrbi Zakrajškov pogrebni star 101 leto. Drug drugega sta spraševala, kako vendar živita, da sta dočakala tako lepo starost. Bodite previdni, kadar gre-1te preko etate. Prekoračite cesto tamo pri signalni loči! n AMERIŠKA DOMOVINA. ■■ »KI Ameriška Domovina d=l2J jii T" 1 ja. »- nn n. (jaiob mno. editor) telly gnJgottrnUnTinaiT« «nd Holldw. PL'________™___________« iimMBift 194; » t ) 4 J 6 7 8 9 10 n u i) M ij 16 *7 18 19 v> u u i) M I) ^ >7 tl 19 )0 - NAROČNINA: Zt Ameriko na loto 07DO; to Clevelond In Konodo po pom to odo loto MM. Za Ameriko gol leto MDO; to Cleveland In Kanado po pottl pol loto HM. Za Ameriko tetrt loto MM: m Otenhmd In Konodo po poiti tetrt leto »M*. aWaSKK»”3SS* Pooomosno Morilko stana t oontov. BDB8CRIPTI0N RATBB: j United State« HM por »tor; OJerolond ond j B*6>t» foM montte"Otaniond ond Oo-nodo M mall MM for • month«. 1 u K MM for I month« Cleveland ond Oo- ■sasA'aswst«.«. foot. H00 for 6 month«, MM for I month«. Mnilo oopteo » oonto each.________ MM „ tMMd^lom mottor January Mb UM. ot the Foot Offloo ot flOTQlonil OHM, under the Art of March trd IMP, No. 190 Mon., Sept. 29,1947 Voditelji in voditeljstvo (Ob petdesetletnici dr. Miha Kreka) 27. septembra je obhajal svojo petdesetletnico rojstva dr. Miha Krek, sedanji voditelj slovenskega naroda. Spomnili so nas na ta jubilej slovenski begunci iz taborišča v Barletti, od koder so nam poslali prepis čestitke, ki mu jo izrofe v obliki diplome, okrašene z risbami umtenika begunca. Besedilo če stitke se glasi: “Voditelju slovenskega naroda gospodu ministru dr.-ju Mihi Kreku. Slovenska begunska skupina v Barletti (Bari), Italija, Vam pošilja prisrčne čestitke k Vašemu 50-letnemu življenskemu jubileju. Hkrati Vam kot vodniku, ki v najtežavnejši zgodovinski dobi nesporno predstavlja pred zunanjim svetom ves naš narod, izraža najglobokejao hvaležnost za vse Vaše neizmerno delo, ki ga na najbolj nesebičen način opravljate v blagor vsemu našemu narodu ves čas od 6. aprila 1941 po tragični smrti pokojnega dr.-ja Franca Kulovca, narodnega vodje nepozabnega spomina, neomajno vdanost in zvestobo sedaj in tudi v času, ki utegne prinesti še hujša bičanja našemu ljudstvu, ter popolno zaupanje v Vaše vodstveno delovanje zavedajoč se, da vodnik tako visoke moralne kakovosti, oprt, na trdne verske in narodne osnove, nikdar ne more zgrešiti prave poti. Naši podpisi na tej izjavi pa naj obenem veljajo tudi kot naša slovesna prisega, da bomo strnjeni okrog svojega vodnika složno sodelovali z Vami, prepričani, da more le sloga med vsemi udi našega krvavečega naroda voditi do zmagovl-taga-sakUužk* beOka s,satanskim sovražnikom.” Veliko je trpljenj« in težak je boj slovenstva proti vsi-ljencu komunističnemu okupatorju. V trpljenju vzdrži in v boju zmaga le četa, ki zvesto drži skupaj in zaupa svojemu svobodno izbranem vodniku. Zato nas veseli ta povezanost slovenskih beguncev z njihovim voditeljem. 2e pred meseci smo imeli priložnost priobčiti izjavo beguncev iz Koroške, ki izražajo svoje zaupanje v Krekovo vodstvo. Pa tudi marsi-kako drugo pismo nam je že opisovalo zaupanje v njegovo nesebično delo. Naš list je vedno s sočutjem spremljal begunsko usodo in z vso odločnostjo pobijal totalitarno nasilstvo, ki danes tlači k tlom slovenski narod v starem kraju. Zato se z vso dušo pridružujemo čestitkam drugih Slovencev ob tem jubileju slovenskega voditelja. Radi naroda v stari domovini, ki danes sam ne more povedati svoje misli, radi beguncev, ki hodijo po tujem svetu svoj križev pot, radi enotnosti, ki je v težkih časih še toliko bolj potrebna, bomo vselej po svojih močeh podprli prizadevanja dr. Miha Kreka — v korist vsega naroda. Naj bo to zagotovilo naša čestitka. Ko pišemo o tem jubileju, bi radi, da nas naši čitatelji prav razumejo. Z vso odločnostjo smo zmeraj zagovarjali način 'demokracije, kot jo pozna naša Amerika. Radi tega obsojamo tiste vrste voditeljstvo, ki ga poznajo totalitarci. Tam je v rokah voditelja združena vsa oblast in vsa moč. Vse je odvisno samo od njega. On je nezmotljiv in neodstavljiv. Zanj ni več volitev, ampak k večjemu še plebiscit, kjer mora vse glasovati, kot je njegova volja.* Taka sta bila Mussolini in Hitler, taka sta Stalin in Tito, taki so vsi diktatorji. Tako voditeljstvo je nasprotje vsake resnične demokracije. Resnična je rečenica, da noben človek ni dovolj moder in noben dovolj dober, da bi se mu poverila neomejena oblast. Vsi smo ubogi ljudje; tudi vsak voditelj. Vsi zmotljivi; tudi voditelj. Kadar tedaj ljudstvo vidi, da komu ne more več zaupati, mora biti odprta pot k svobodnim volitvam, da narod izbere novega vodnika. Pameten voditelj s tem demokratskim procesom vedno računa. Ne velja to samo za najvišje predstavnike naroda, ampak za vsa vodilna mesta. V Ameriki je prišlo ob tem pojmovanju v navado, da iz službe odhajajoči čestita novemu zmagovalcu. Na drugi strani pa je treba poudariti, da je nemogoča vsaka demokracija brez avtoritete. Kogar ljudstvo izbere, temu naj z zaupanjem sledi, dokler opravlja zaupano mu delo v človeški družbi. Seveda dobite v vsaki človeški skupnosti nasprotnike izvoljenih voditeljev. Celo v dobri družini se včasih najde otrok, ki ne mara očeta in hodi svoja pota; navadno v svojo pogubo. Tembolj velja to v velikih družbah; in v političnih skupinah še tembolj. Kot se mora ljudski voditelj naslanjati na zaupanje ljudstva, tako moralna drugi strani računati, da je vedno nekaj ljudi, ki niso moralno dovolj uravnovešeni, da bi mogli z drugimi sodelovati, posebno v težkih časih. Nekaj je v družbi vedno bolestno ambicijoznih ljudi, ki hočejo hitro splezati po hrbtih drugih na vrh. Nekaj jih je vedno, ki mislijo, da ravno oni vse prav vedo in hodijo svojo pot ■— v škodo celoti. Pa jih je vedno tudi nekaj, ki v dosego svojega namena uporabljajo zahrbtna sredstva, laž in obre- Zapisali smo zgornje na splošno govorjene besede, ker je treba, da v naših dneh tolikih zmed vsi jasno gledamo, v kakšnem voditeljstvu je rešitev demokracije. Podčrtati bi hoteli še enkrat, kako Jugoslaviji vsiljeni režim sovraži Kreka. Ob vsaki sodni obravnavi (in ,teh v Sloveniji ne manjka) ponavljajo napade na njegovo osebo. Tako Čitamo, kako “Slov. por.” 24. jul. divja rekoč: “Izjave zaslišanih obtožencev znova in znova odkrivajo zločinsko mrežo, ki jo plete tako imenovani “narodni odbor” v Rimu z vojnim zločincem dr. Krekom na čelu.” Na drugem mestu ta list pa zopet vpije: “o izdajalskem Krekovem početju, ki ga nemoteno nadaljuje pod okriljem okupacijskih oblasti iz taborišč v Italiji in v Avstriji.” — Ti napadi so najboljši dokaz, da tudi komunisti vidijo v dr. Mihi Kreku moža, ki jim je nevaren. Nevaren, ker je resnično slovensko ljudstvo v stari domovini za njim, ker je resnični narodni voditelj. Iz komunističnih izbruhov o izdajstvu govori sovraštvo. Dobro vedo, da je Krek pošten in ravno zato spoštovan. Tudi tisti, ki slede zgledu jugoslovanskih partizanov s svojimi napadi nanj, vedo, da mu ne morejo očitati nobene nepoštenosti. Globočine človeške hudobije so mnogokrat nerazumljive. Ko čestitamo dr. Mihi Kreku k njegovi petdesetletnici nas veseli, da se drže slovenski begunci z zaupanjem svojega voditelja. Tako bo narod v stari domovini vedel, da je ves trpeči narod enoten in edin. To bo vsemu ljudstvu v veliko uteho v teh težkih urah preizkušnje. Če pa se najde morda tudi med begunci kak posameznik, ki bi rad hodil svoja pota, ostane pač le posameznik, ki je kot senca na sliki, da stopijo bistveni obrisi naslikanega bolj živo v ospredje. Naj ob koncu izrazimo upanje in željo, da bi voditelja Slovencev stare domovine spoznali tudi ameriški Slovenci in da bi ga mogli kmalu pozdraviti v svoji sredi. lfHIHfHimHtHIIIHIIfHllimilHHIIIIIII*»**j BESEDA IZ NARODA Mirko Šušteršič: G. ministru dr. Mihi Kreku ob 50 letnici njegovega rojstva 50 let Se zdi Ti morda kot petdeset bežnih utripov srca? Kot petdeset dihov vetra spomladi, kot petdeset smehov rpž na livadi? Morda pa v duši ha skrivaj preštevaš med njimi " Vrsto trpljenja'postaj? Kam Ti gre cesta? Še naprej ? Odpirajo morja sinje planjave, šire se obzorja v prečudne daljave: brez vseh mej in brez konca tja pod plamene južnega sonca. Mnogo gre bratov s Teboj. Postali smo vsi brez doma mornarji, božje moči so naši krmarji skozi nevihte viharje in grom, dokler ne dospemo v večni svoj dom. Srečnejših dni vsi Ti želimo, x • za narod trpeči skupaj molimo, da Bog bi mu skrajšal temne dni, da Tvojo vrnitev še doživi! Lausche in Boyd Veste, vsake stvari mora biti enkrat konec. Tako so rekli Šuštarjev oče z Menišije, ki so v mladih letih zibali nekega Francoza in ga ob teh besedah ročno zvrnili, če je Napoljon mislil, da mu bodo Meniševci zibali njegove pamŽe, se je močno zmotil. Tudi jaz pravim, da mora biti konec tega špasa, ki ga imamo v tej koloni. V soboto je minilo ravno eno leto, odkar smo srečno prišli z Willarda, torej je res že čas, da to klobaso za-špinim in se lotim kakšnega bolj pametnega antverha. O našem zletu na Willard bi se skoro reklo: ko brez miru okrog ■o, ......j«, ----------— •—........-------4- divjam, prijatelji me vprašajo: v škodo celoti. Pa jih je vedno tudi nekaj, ki v dosego kam? Izgledalo je res, kot bi 1 namena UDorabliaio zahrbtna sredstva, laž in obre- ne vedel kam domov, ali bj si Cleveland, 0. — Nehote nam uhajajo spomini na pretekle politične kampanje posebno pa na kampaijjo, ki je bila lansko leto za ponovno izvolitev Franka J. Lauscheta za guvernerja države Ohio. Premotrili smo vse kandidate za mestnega zastopnika 32. varde in končno pronašli, •da je edini kandidat, ki je odprto in z veliko vnemo podpiral Rauschetovo izvolitev William Boyd, medtem ko so se drugi skrivali in sklicevali na strankino disciplino in služili raje onim, kj so delali za, Lausehetov poraz. Njim ni bil Lausche, Slovenec, čeprav j je ob njem rastel narodni ponos, bil jim je navaden politi-kaš, brez barve in perja, upornik, ki ni hotel slediti ukazom samopostavljenim pofitičnim eksponentom in človek, ki ni vreden ponofne izvolitve v guvernerski urad. Tem lokalnim politikašem je bila skleda leče več, kakor pa ves narodni ponos in več, kakor ves narodni živelj. Kar je pred letom dni Lausche iskal , pri našem naro- plačamo umazan račun. Ko je Frank J. Lausche prvič kandidiral za župana mesta Clevelanda, smo našli vse brate Hrvate in Slovence tesno povezane za njegovo izvolitev. Bratom Hrvatom je stal na čelu spoštovani senator William Boyd in je tudi strumno stal ob njegovi strani v držav, zbornici, ko je bil Lausche izvoljen za guvernerja države Ohio, do-čim so ga pričeli naši lokalni politikaši prezirati in nekateri celo izdajati. Lansko guvernersko kampanjo je potoval iz kraja v kraj po celi državi Ohio, prirejal je politične shode in vneto govoril za ponovno Lauschetovo izvolitev. Kljub temu, da je bil sam kandidat za “kongresmana at large,” je potrošil za Lauschetovo izvolitev več časa kot za se. Dal je iz sebe vse, kar je zmogel v energiji in popularnosti, da bi Lausche uspel, toda medtem so pa njegovo izvolitev lastni rojaki podirali in kar je najbolj žalostno je to, da so to oni, ki danes iščejo naših klasov. Vsi, ki dobro poznamo Lauscheta in Boyda vemo, da mu je bil ob času guvernerska dobe Boyd desna roka in mu pomagal kjerkoli je mogel. Ni se u-strašil, če je radi lojalnosti do Lauscheta izgubil pomoč samo-postavljenih političnih boso!v in ga tudi ni ohladilo, če je ke-daj mesto plačila sprejel mrzel poliv ali nezaslužen prezir. Bil je guvernerju lojalen, ker je videl v njem izrazito poštenost, brata svoje krvi in dobrega administratorja. Rojaki in rojakinje, v torek 30. septembra So primarne volitve. Dolžnosti nas veže, da gremo v volilne) koče in prvo naj bo naša dolžnost, da napravimo križ pred imenom Ed. Pucel, kandidatka župana, in pot^m pi križ »red imenom William lojrišs* testnega zastopnika 32. varde. Plačajmo naš račun! j Boyd fof Council, Campaign Committee, 32. ward. d DROBNE VESA IZ SLOVENJE (Došle preko Treta) (Nadaljevanje > 1. strani.) skupaj: oborožena sila države. POHVALA IN GRAJA.— Komunisti hočejo dvigniti odkup zlasti s tem, da hvalijo tiste kraje, kjer je krajevni odbor izstisnil iz ljudi vse, kar je država predpisala. Na drugi strani pa vladini listi napadajo tiste, ki se niso odzvali, kakor bi komunistična uprava rada. ■ • Iz teh komunističnih poročil bi bilo sklepati, da so Štajerci še najbolj odporni. Komunistični bič jih še ni uklonil do tal. Tako beremo, da so slabo oddajali v St. Jakobu in v Št. liju v Slovenskih goricah, v Cirkovcah na Dravskem polju, pri sv. Marjeti itd. Na Kranjskem so veliki grešniki v Št. Jur ju pod Kumom. Tam so odstavili predsednika in tajnika krajevnega odbora in prideta pred sodišče. Tudi černo-meljski okraj je pokazal, da mu nj preveč za vladine ukaze.. Marsikak kmet pa tudi mar-sikak predsednik krajevnega odbora bo radi teh oddaj romal . ječo. V glavnem pa bo vlada dobila, kar zahteva. Tudi parti zanom, ki so med vojsko ropali pri kmetih, je kmet moral da ti. Takrat bi ga ubili, če ne bi dal, sedaj gre pač v luknjo za krajši ali daljši čas. Ropar država pa dobi, kar zahteva. ODKUP PROSTIH PRESEŽKOV ŽITA. — Poleg prisilnega odkupa v naprej določenih količin žita, pa odkupujejo tudi tako imenovane proste presežke. To se pravi ono žito, ki ga bi sicer kmet ne bil dolžan oddati, ki pa ga je sam stični državi imacelovečjomoč, kot kapitalistični razred v demokratski' državi. Dokler se mo- že v naprej prodal državi. Pisali smo že, kako silna je bila agitacija po kmetih in kako so kmete pritiskali, da sami že v naprej napravijo z državo pogodbo, po kateri njej prodajo po ceni, ki jo ona določi vse žito, k; misli kmet, da ga more prodati. Pod pritiskom so kme-tjej delali pogodbe, predno so vedeli, da bo tako slaba letina. Sedaj vzdihujejo tudi radi teh “prostovoljnih prodaj.” “STIMULACIJSKO'BLAGO." — če ne berete redno vladnih listov, ne morete vedeti, kaj je to. Znano jp„ da na Slovenskem manjka vsakega blaga, od cvirna do suknja. Manjka tudi najbolj potrebnih stvari za vsakdanje delo in gospodarstvo od opeke za popravo hiše do žeblja, da pribiješ novo desko na oboje. Kdor pa je “priden” ’v komunističnem smislu, le nekaj dobi. Tudi kmetom, ki so prostovoljno obljubili prodati presežke žita državi, so obljubili, da bodo mogli, če bodo lepo pridni in če bodo mogli, če bodo lepo pridni in če bodo vse storili, kar zahteva komunist, kupiti nekaj blaga. Tako blago za vabo, za vzpodbudo imenujejo stimulacijsko blago. S ‘takim blagom sol vabili kmete, da so prodajali čez mero svoje pridelke. No, “Slov. poroč.” 6. julija sam priznava, da je takega blaga premalo in da ga v nekatere kraje sploh poslali niso ali pa poslali take stvari, ki jih kmetje ne rabijo ali jim sploh ni zanje. y SVOBODA IN SOCIALIZACIJA. — Poročila o oddaji žita niso nikaka novica za stari kraj, kot pravite Amerikanci. Te vesti so dnevno v vladnih listih. Tudi marsikak kmečki po-stvareh pisal ■v. ».-------- ----------- sestnik bo o teh re komunizem zanašati na obo- jSVojim ljudem v roženo moč, jo izrablja, da sebi gor s; bo sev< koristi, kar je prav tako usodno, kakor če kapitalisti vla- seveda upal. Enega pa seveda v vseh vladinih listih ne berete, namreč tiste ljudske dajo. Mnenje, da dela komu- pkrbi, kaj bodo jedli prihodnjo —i .. M.mv, nt,So«h,a ione- z;mo in pomlad. Pa še ene stva- Bodržalo... Cleveland, O. — Vplivni angleški filozof Bertrand Russell, ki pa ni kristjan, se je v listu “New Britain” odločno izjavil proti komunizmu, četudi je bil poprej socializmu precej naklonjen. Takole pravi: “Komunizem ni demokratičen. Kar imenujejo komunisti ‘diktatura proletariata,’ je prav za prav diktatura (ukazovanje) manjšine, ki postane samo obla- iscne lsaai pn našem noiu-.sten razred. Vsa svetovna zgo-letos to iščejo oni, ki so ga | dovina uči, da tak razred samo lansko leto zatajili — glasov | zasvojo korist vlada, ker je pod milih Slovencev. Sodimo jih j vplivom strahu, d,a oblast zgu-po njih delu — sedaj je čas, da bi. Vladajoči razred v komuni- nizem za blagor občestva, je ne umen idealizem in nasprotuje marksistični politični psihologiji. Komunizem zatira vsako svobodo, zlasti duševno. Popolna spojitev gospodarske in politične moči vodi do strašnega zatiranja. Komunizem o-nemogača napredek, ker odklanja vsako reformo, če ni taka, da se z njo urtrjuje njegova moč . . .” Predsednik italjanske vlade pa-je izjavil v svojem velikem govoru v Milanu, da je boljševizem in komunizem “državni superkapitalizem”, ki ga je treba zatreti. (Superkapitalizem je več kot kapitalizem, veleka-pltalizem). Resnicoljub ri ne najdete v teh vladinih listih, namreč jez« vsakega poštenega člolveka, ki mora neprestano slišati o neki novi svobodi, zraven pa vidi, kako se jemlje delavnemu človeku njegov pridelek, za katerega je garal celo leto. In to jemlje po cenah in za denar, za katerega ne more kmet ničesar kupiti. To je dejanska socializacija kmetije. Kmet ni več sam svoj gospodar, če tudi mu po imenu še niso vzeli vse zemlje. Vsa Jugoslavija je sedaj čebelnjak, kjer pridne čebele garajo za nekaj trotov. Po koncu drži ljudi le upanje, da pride na komunistične trote ista usoda kot na trote v čebelnjaku. AL PA NE kovanje, samo da bi sebe zrinili v ospredje. Z vsem tem je treba tpdi v demokraciji računati. Toda večina ljudstva vedno čuti, da je treba v družbi enotnosti in vodstva. Zato sledi izbranemu voditelju, katerega poštenost in požrtvovalnost pozna. pa ne upal. Toda vse je tako prišlo, da je dala beseda besedo in zavleklo se je, da ni bilo fifti-fifti. Zdaj, ko smo že na potu proti domu, me je začelo že resno skrbeti: kaj bomo pa potem, ko privandramo enkrat domov? Kaj pravite vi, ki imate na svojih raniah ta časopis? Ali bi se lotili česa drugega, ali bi se nekoliko oddahnili, vi in jaz? Nekaj bi začel, če bi vedel, da boste brali. Svarim vas pa, da bo stvar dolga, mnogo daljša kot vse opasivnice tega sveta. Ce me boste razdražili, bom pa res začel. Ampak, da veste, vse bo absolutno živa istina. Kot je vse, kar zapišem; če je. Naj bi katera in kateri, če nima drugega dela, napisal eno besedo: ali naj, ali naj ne. Iz dan srca bi vam bil hvaležen, če bi me izpregdi. Naša Micka je že rekla, da me nikoli več ne pogle-dwa, če bom nehal. Ampak ona se je pod pričami zagvišala, da bo pri hiši tako, kot bom rekel jaz; ali pa'ne, kakor bo naneslo. Torej njena beseda ne šteje. Tudi že radi tega ne, ker list zastonj bere. Kaj bi potem ukazovala in bi. Ako me boste pa vi drugi samo nekoliko pose bo 1 j enih za nekaj let. Za parkrat imam še Willarda, ker ekspedicije vendar ne morem pustiti kje tam na cesti. Treba jo je pripeljati domov in pošteno zaključiti to opravljanje. Okej, pa pojdimo zdaj na pot iz Willarda proti Clevelandu. Kot sem že omenil, smo vzeli za povratek bolj južno pot. Do-čim smo jo rinili tje gori čez Milwaukee, Oškoš, Marshfield in Greenwood, smo rekli, da bomo vzeli zdaj drugo pot, da bomo tako videli več sveta. Kot nam je pokazal zemljevid, se bomo vozili južnovzhodno ter prišli pri Chicagu zopet na našo prvotno cesto. Ta cesta nam je bila skoro še bolj Všeč, ker je bila bolj romantična. Ni bilo toliko ravnine, kot po severni cesti, ampak več menjave: hribčkov in doline ter ovinkov. To napravlja vožnjo nekam bolj zanimivo in kratkočasnejšo. Vsakih par minut nas je nekoliko opralo. Izgledalo je, kot bi nas bil dež nalašč zasledoval. Komaj smo se izmazali izpod enega črnega oblaka, smo bili že pod drugim. Tako smo koliko pa ne, v glavno mesto Debevčeva fanta sta takrat štu-države Wisconsin-Madison. Je dirala v Madisonu, pa ju nismo precej večje kot je naš Madison v Ohio, Ker je bilo malo čez poldne, sem za kratek čaš utegnili obiskati. J cez pu.une, se... za aiaica vaz Madison J« 2ar<* leP° “>est0, omenil, če bi stopili v kakšno clsto ln moderno. Wisconsin se restavracijo, da bi malo vedri-li. Da ne, so se vsi trije oglasili v zboru, enčeš da je treba riniti naprej, če hočemo biti v soboto doma. “Saj sem vedel, da bom brez južine,’ ’sem jim očital. “Le zakaj nisem ostal na Willardu čez poldne. 2e vidim, da bomo prepevali isto pesem, kot smo jo proti Willardu, da smo bili nparej in naprej ob svojem.” “Saj imate popotnico, ki vam jo je pripravila Debevčeva mama,” me spomni Mr. Grdina, “pa se nekoliko podprite.” “Joj, saj sem že pozabil na tisto! Orajt, pa poženite, če že ne marate, da bi posrebali malo gorke župce,” sem rekel vdano. Na vogalu je gospod Fronc kupil nekaj časopisov in pognali smo, ne da bi se vsaj oglasili pri gospodu guvernerju, kateremu bi povedali, da imamo v naši Ohio Kranjca za guverner- uo m zavieaio se je, aa m ono pa vi urugi samo u™ nikomer podobno. Nekaterim'drezali, se bo pisalo, da se oo om ze pou orugim. iaao smo nosi umu «* su.c.nc- je bilo všeč, nekaterim pa ne, kar kadilo. Jih imam še sprav-j dospeli nekoliko premočeni, ne- ja, ki je fant od fare. Tudi dva kar postavi ž njim. “Če bi bili drugačni ljudje v temle Buicku, bi šli enega stisnit, predno zapustimo mesto, tako pa nima nobenega pomena o tem govoriti, ali stvar v misli jemati,” sem sam pri sebi govoril, ko sem odpiral zavoj, kVmor je bila Mrs. Debevec skrila brašno. Jabolka, potica, pa kaj še vse je bilo lepo zloženo skupaj. “Ali bo kateri izmed cenjene skupščine sodeloval?” sem vprašal s polnimi usti, da bi jim dal pogum. Predstraža, Mr. Grdina in Jakšič, sta vljudno odklonila ponudbo, ki jima je bila dana prvič in zadnjič. Gospod Fronc je pa nekoliko pomagal, pa ne veliko. Tako je prišlo, da sem imel veliko pravka, da sem vse pospravil, ki je bilo za štiri. Na vso moč sem hvalil Kranjčo mamo, ki mi je pripravila tako prijetno potovanje. Jakob K. Em: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja In pred njimi stopa nekdo velik in Širok in silen ko junak pradavnih časov, ko učlovečena skala pogorja. In nese svoj prapor, prapor s kozorogom, z neprimerljivo možatostjo in dostojanstvom. In čeprav ni več. mlad,, se usipajo nanj z oken cevtlice deklet in žen, in robci mahajo. In povsod se razlega vzklikanje: “Kralj Bernine! Kralj Bernine, ki je rešil življenje toliko ljudi in plazov!” Kdo ga ne bi poznal po slikah in iz koledarjev!” Neko spoštovanje veje okoli ponosega, svobodnega moža, ki stopa v dozoreli moči po ulici. Za počastitev Bundercev so določili poseben dan. Tedaj oznani glasnik z odra: “Adam Naf iz Aaraua bo govoril.” In govornik se prikaže. Skoro suho, toda z močnim glasom izgovoril: “Med nami je mož, med vami, Budenci, ki so ga obrekovali! Vsi, ki so slabo govorili o njem, svojih besed ne morejo.izpričati! Tu pa stoji nekdo, ki je sam doživel, kakšen junak je Marko Paltram. In dvaintrideset prič iz daljnih krajev vam bom še navedel. Sledeče osčbe je rešil iz plazov." Razgrne papir, v bogato okrašeni lopi, kjer sedi več sto gostov, je tako tiho, da se čuje šum modre reke, ki teče mimo. In eno ime sledi za drugim. Ob vsakem radostno vzklikajo ljudje, da odmeva od sten, ko se pa zasliši po prostoru ime Ludvika Georgyja, se vzdignejo glasovi: “On je tu!” In sto rok odnese presenečenega, capljajočega slikarja na oder k Adamu Nafu. rt jih. •ELO BOIIJO Prilika za noike in ieneke Služite denar, ko se učite. To pa na takle način: dobivate mesečno plačo; naučili se boste “Nisem dobro streljal, name- vede za boljša dela; dobite vso sto tarč sem videl vedno Jolan- oskrbo. Naš program za pomoč. do. Aha, da ni hotela iti z menoj 1” Nihče ni tako silil domov ko on, in ko so se vrnili strelci zopet v Chur, nihče tako tja V Engadin ko on. Domačini so pričakovali svoje s slavo ovenčane strelce na Albuli in jim v bleščavih belih jorah postregli z vinom. “Zakaj moje hčere ni med vami?” je vprašal Marko Paltram. “Iskali smo Jolando, pa je nismo našli.” Tedaj strga silni mož pero s tlobuka, vrže prapor najbližje-nu in se loči iz slavnostnega sprevoda ter zaplaka ko otrok. Ljudje ga pa ne razumejo. ‘Jolanda se bo že zopet našla.” Njegov obraz je spačen od strahu, pred vsemi drugimi hi-ci Pontresino. “Jolanda!” kliče v temne gore. In hujšega v Engadinu še niso doživeli. Po globelih in višavah išče sto ljudi Jolando Paltram, mlado lovsko dekle, in pri žaru svetilk se vračajo skupine iskalvec brez nade domov. Jolanda je skrivnostno izginila, tako skrivnostno ko nekoč Sigismund Gruber. Nazadnje išče samo še en sam človek. In prestrašeni poslušajo Ber-gamaski ponoči v gorah. (Dalje prihodnjič) ---------o------ PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Ali hočete svojo trgovino? in kra- Proda se _ dobrem em prostoru; je se Naposled so pa vendar vsa *ea9€ za 2 leti in se dobi še na: imena prebrana — na ramah nesejo Marka Paltrama na o-der. Silni lovec stoji med dvema, ki jih je rešil. Ludje vzklikajo, z odkritmi glavami pozdravlja vsa dežela enega samega moža. Godba igra in švicarska himna dom skozi prastare krošnje dreves, ki upogibajo svoje veje v reko. Marko Paltram pravi: “Preveč je!” Oprosti se in se vrne ganjen k svojim ljudem. Toda zdaj zapoje zbor Retij-ske zveze romansko pesem: Moj Engadin, moj dragi 'dom, sredi snežnikov raj, v ljubezni zate gorel bom pa naj živel bi vekomaj! Na odru dvignejo Konradina Flugija, ki je povzdignil ladin v pesniški jezik. Potem govori Lucij Planta v imenu Engadina, pripoveduje o propadanju in novi sreči. “Velik promet med severom in jugom smo pač za vedno izgubili, toda v naših vaseh se razvija lepo letoviščan-sko življenje in naš narod ne je več kruha izgnanstva. Pridite v Engadin in poglejte: Vstali smo 1” Tedaj prineso košare na oder in izročijo govorniku z vlažnim mahom zavarovane krasne vence cvetja. “Prinašam vam tudi pozdrav iz najbolj skritega kota Švice— iz Pyschlava! S cvetjem vrle Bundnerke ovijem grb skupne domovine. Švicarji smo ponosni nB nove Pestalozzijeve šole, prva pa je bila ustanovljena v Puschlavu! Ustanovila jo je žena, ki pošilja te cvetlice.” Zaorilo je novo vzklikanje. Tri dni so še ostali Bunden-ci, Engadinci, v mestu in njihovi strelci so si priborili več lepih nagrad. Vendar kralj Bernine ni dobil prvega švicarske-ka odlikovanja, toda povsod so ga zelo častili. prej; je tudi stanovanje in ga< raža; je dobro poznan prostor. Proda se apartment v dobrem stanju, zidan, za 4 družine po 5 sob, 4 furnezi, 2 garaži, v Bratenahl; nizki davki, blizu Lake Shore Blvd.; cena $18,000. Fina lota na Richmond Rd., 110 x 436 nad Eu-clidom; cena $1,900. Ako želite kupiti ali prodati, se zglasite pri F. Mack, 20 let izkušnje. 6603 St. Clair Ave., EX-1494. (190) nike v psihiatriki je investicija, ki plača dividende. Zglasite se pri Miss Blevins, Cleveland State Hospital. (192) Ženske za čiščenje Sprejme se ženske za čiščenje od 6 zjutraj do opoldne. Plača za poln čas. Zglasite se v Employment office 6. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave, (192) Službo dobijo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača je $60 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (x) .V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE vsKstma AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnim Domu, 9419 ST. CLAIM AVENtJE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Ar itrljo, Italijo In druge kraje, vsaka pošiljater ji jam-čtiu; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke ▼ staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander Ju boat* ur dno dobro postreženi. Dve hiši naprodoj Na Chardon Rd. sta naprodaj dve krasni novi hiši, ranch tipa. Vsaka je na 2 akrih valovite zemlje; zidani v eno nadstropje; vse mestne udobnosti; avtomatično gretje; ob avtobusni liniji do mesta. 9 (nilj zunaj na Chardon Rd. blizu ceste 306. Videli boste napisa: Pokorny Bros. in vprašajte. -(191) Ugodna prilika Lastnik proda dve hiši na enem lotu, vsaka po 6 sob ih furnes, kopalnica, pralna korita. Se proda po ugodni ceni hitremu kupcu. Zglasite se pri lastniku na 1276 E. 59. St. -(190) TEKOM ČASA, ko se aobosdravnlk Dr. J. V. Župnik nahaja na Bt. Clair Ara. In E. « St.. Je okrog 26 drugih zobozdravnikov v te) naaelbinl prakticiralo ln ee Izselilo, dočlm se dr. Župnik le vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotlko l nallm zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik livrUl v*a morebitna popravila na njih delu ln ga nadomestil z novim. Vem ni treba ImeU določenega dogo-vora. Delo Izgotovljeno brez odlašanja Njegov naalov Je___________ DR. J. V. ŽUPNIK «111 S*. CLAI* AVE. vogal E. SZnd St; vhod «eme na E. 62 St Urad Je odprt od »;J0 ■], do I. sv. Tel: IN MU __________ Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. ^Caroline Opaldc ki je preminula dne 28. septembra 1946. \ Eno leto grob Te krije, kar sl v večnost se podala, lepše zdaj Tl solnce sije, vsem v spominu sl ostala. Truplo tam na božji njivi, v hladnem grobu zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi, bo živel med nami do konca dni. Stanovanje išče Mlad zakonski par bi rad dobil v najem 2 do 6 sob. Jih bo sam prenovil. Nagrade $10. Pokličite KE 7176. (192) Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu moškemu. Vprašajte na 1081 E. 66. St. (spodaj). -(190) TOVARNIŠKO DELO Mi Imamo na razpolago več del, kot machine operatorje, težake, na benču, za maintenance; možke cd 25 no 45 let, ki so stalni, dobri delavci. Dober zaslužek ln bonus za produkcijo. Zgla. site se od 8:30 do 4:30 od pondeljka do petka. THE OSTER MFG. CO. 2057 E. 61. Place pri Camegle (192) Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aidi Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. S8th Kadi naprodaj Naprodaj sta dve kadi ali tanka za zmleto grozdje. Vprašajte pri Mrs. Frances Korošec, 1063 Addison Rd. (191) Iščejo stanovanje Družina 3 odraslih oseb išče stanovanje 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 3439. —(192) MAKI IONE 1a| DAY DIMKE VITAMIN WSULB YOUR BUY WORD Mg,iaMŠM • I* š* fm —V <*■»!■ 0» m- Today is the day for ND-SLEEP MATRESS ONSTRATION AT 7:00 P. M. DINA’S ST. CLAIR STORE I .v SOUND-SLEEP iz fire-resistant SOUND-SLEEP is water repellent SOUND-SLEEP it super-comfortable SOUND-SLEEP is washable with soap and water SOUND-SLEEP is approved by doctors for Asthma sufferers SOUND-SLEEP is long lasting SOUND-SLEEP is easy to clean SEE IT TONIGHT AT A. GRDINA AND SONS 6019 ST. CLAIR AVENUE Hladna Te zemlja dve leti le v tihi gomili pokojno zdaj spil solnce Jesensko na grob Tl zdaj sije a v duhu že vedno med nami živiš. Sladko počivaj zdaj v grobu v tihem tem kraju miru in duša naj večno plačilo uživa pri ljubem ln večnem Bogu. Žalujoči ostali: FRANK ARKO, soprog. In OROCI Cleveland. O. 29. sept. 1947 VEHOVCA v mestno zbornico On živi v 32. vardl že 30 let. On je zmožen, poifen in neustrašen. On ve kaj je treba v vardi. On je Izvriil dobro delo, ko se je nahajal v zbornici in hoče (odelo dokončati. On ga je preje vriil in Tiiil ga bo dobro tudi VRNITE VEHvVvA V MESTNO ZBORNICO IN D0BIII BOSTE POSllIGO ZA DAVKE, KI JIH PLAČUJETE —•a' i-9» «»al Ona« TSr£ *a Im basal M. m smuts mir mm* saš m ptrsrftaMss a, kut m