5 gt. 80. v Gorici, v torek dne 16. julija 1912; Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K J/, » . . 10 „ Za NemcV'K^%^T^Zv: Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" »ma naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red Že-» leznic, parnikov in poštnih žvtz". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1 >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. KJLavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr; na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št: 7 v I. nadstr, na levo v tiskarni; Naročnino in ogiasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. ~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, - Telefon ist. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal." f vera, morale, | zakona in - cesarja! To, kar pišemo, ni — satira, marveč jola, sodnijsko 'potrjena resnica. Nasprotniki boga, morale, vere, zatona in — cesarja nismo topot mi, marveč prav oni, ki neprestano' nas kot take po-kazitjejo. Kdo so'»oni«? »Oni« so — naši domači klerikalci, mladi duhovniki, polni niržnje in strasti, ki se pod vodstvom ,'katalieta Ahireviča zo.rajo okoli splitskega »Dana«, v kate-ifcin vsakega, ki ni tak farizej, kakoršni m> oni, obtožujejo iiirez verstva, nemorale, ijrotizakOiniTosu, brezboštva in antidina- MiCIlOSti., iVLi se prod »njimi« nismo nikdar ne opravičevali ne it-anili. Imamo svoja na-ccJa in svoje prepričanje ter od tega ne uusiopmio. i'a načela so obsežena v na-st;»u programu hi jo vsakemu svobodno pkiskavati, aiso se ona krijejo z obtožbami, ki jm naši »krščanski« klerikalci Sirija prou nam. »Oni« so proti uaiii vprizorjii celo ¦Jampanjo s tiskom in govorom, ali to nam. ui piiuesio mkake škode, tako da se nam ni bilo treba niti braniti. Namesto sa-iiK/tforanubc smo mi proti nepoštenim hi farizejskimi protivnikom izrabili drugo sredstvo: Njihovo razkrinkavanje. Mi smo vedeli, da se -oni- pretvarjajo, da varajo javno mnenje in da sami ne verujejo v to, kar pripovedujejo. Vedeli smo in dokazali smo, da oni-, ki nam predba-rivajo brezverstvo, brezboštvo, nemoral-rast, protizakonitost in antidinastičnost, igrajo samo navadno komedijo, ker so v svoji notranjosti prav taki, za kakoršne hočejo nas pokarati. In mi smo jih razkrinkavali' na vse mogoče načine in s ponosom moremo zatrditi, da smo dosegli uspeli skoro pri vsej inteligenci ter jih pokazali v ipravi luči. Le ljudje iz ljudstva so z nekako skepso spremljavi naša razkritja. Pa kako ne? Kako naj se oni prepričajo, da duhovniki i» odgojevatelji mladine poleg tega še ka-tehetie morejo preklinjali 'boga, prezirati krščanski verozakon, širiti brezverstvo, iKmiževatr krščanski nauk, zavajati druge v ' cnoraina in po zakonu zabranjena ^la, -alibi cesarja in ostale člane cesarje hiše in Imjskati druge proti načinu vladanja v Avstriji? Mi razumemo iu .pripuščamo, da ljudje nepodiičeni in pošteni verniki morejo težku verjeti, da so duhovniki-klerikalci sposobni kaj takega storiti. Mi pa moramo danes s pomočjo sodniškega odloka iokazati, da so oni v re-suici taki. Tak dokaz je, tako sodimo, zadosten in zmožen, da vsakomur odpre °^i iu dokaže, kakšni so in kaj so naši klerikalci. V Splitu, kakor znano, izhaja duhov-pi- klerikalni list »Dan«, čegar urednik e duhovnik Don Ante Olumac, glavni sodnik pa katehet Don Ante Alfirevič. Ta p ** tiska v »Leonovi tiskarni«, ki je last splitskega dleicesanskega ro aenišča, ustanovljen ,pa je, da kot dober tisk brani JJ"0 Po načelu: »Otnnia restaurare in c«nsto«. » prav, številka 25. »Dana« z dne 1912, »V članku se 1) žali dolžno spoštovanje napram Njegovemu Veličanstvu Cesarju, , 2. Napram drugim članom Cesarske hiše in je sposobno, da hujska druge proti načinu vladanja v Avstriji. 3. NADALJE OBSEGA PREKLINJANJE BOGA POTOM TISKA, KAŽE PREZIRANJE KRŠČANSKE VERE IN RAZŠIRJEVANJE BREZVERSTVA. 4. PONIŽUJEJO SE NAUKI IN UREDBE KRŠČANSKE VERE. 5. Z vsem dosedaj navedenim zape--Ijuje se druge v nemoralna in po zakonu prepovedana dela.« Ah je potreba, da dodamo le kakšno besedo k tej obsodbi? Ali je potreba, .da še razkrinkavamo te naše odrešenike, moraliste in verouoitelje? Ali je potreba,-da napišemo satiro? Oni so živa satira! Splitska »Svoboda«. Movostrujarji. IV. Naj povemo pod goienjim naslovom, kako se je vršil shod proti »bogoklotni »Soči« v Kalu na Kanatskem. Pot pod nuge je ubral v Gorici dolgi katoliški študent,.Jki sLiši na ime Oodnič, in prisopihal je konečno v Kal. Nune Gr-bec je vabil na shod, vabil in vabil; ali ker '.ju-dje vedo, kako neumni so klerikalni shodi, je prišlo na shod le okolo 40 ljudi. Nekaj naprednjakov je šlo iz radovednosti poleg. Začel je govoriti Godnič, o katerem je rekel naš dopisnik iz ¦Riihemberga, da takih govornikov ne manjka med kravjimi pastirji. Hud gospod je in ugovarjati si ne pusti. Ako bi mu kdo ugovarjal, mu je za-žugal, da ne bo dobro zanj. Ropotal je proti »Soči« takisto novostrujarsko-otro-ško4 ,iakor znajo te baze govorniki. Govoril je o »bogokletstvu« ni končno pozval navzoče, d^ naj se odpovedo »Soči« ter je ne smejo >nikdar več citati. Napred^ njaki so hitro vzdignili roke, da oni se ne odpovedo »Soči« ter jo bodo čitali še dalje. Zdaj b.ed, zdaj rdeč, je godrnjal žalostni junak-govornik: Žalostno, žalostno. Na koncu pa je po judovsko-usiijivo ponujal lažnjivi »Novi Čas«. In naročil si ga je kdo, ki je »kupčeva!« s čevlji pri Sv. Luciji ... Klerikalci sami so .bili jezni na ta sIkkI in rekli so, da delajo taki-le ljudje nove struje le sovraštvo med ljudstvom, da takih shodov ni treba. Fiasco! •Pa še nekaj nam pripovedujejo o no-vostrujarskem izletniku v Kal. Ali mislite, da je šel gor vero branit, ali mislite, da se je pehal v Kal radi Ma-clurja In njegove Čitanke? In tudi ne toliko radi gonje proti »Soči« — ampak src i je gnalo gor. Katoliški fant je za-Ijiu " punico srebrno. Rekel je v svojem govoru, da Je-bil najbolj srečen, *ko je stopil v Marijino družbo in h Gospodovi mizi ... No, srečen je bil najbrže tudi, ko je zopet videl njo, katero je liotel videti. Vse prav in lopo; naj se le imata rada. Govor je bil plitev in za nič. Ljudje so neivoljni, Godnič pa vesel, ker je neprijetno »utile« združil »cum dulci«. Kaj govor, kaj Machar, kaj »Soča«! Špas j", bil v Kalu s shodom proti ^bogokletni '»Soči« in nič nimamo proti temu, da je poJitični otročaj razdražil klerikalce proti novostrujarjem, o katerih so j rekli, da se jejo le sovraštvo med ljudstvo. Prav so govorili. Nune Grbec je bil tudi razjezil ljudi, ker jih je pustil v cerkvi in jim -priporočil, naj molijo za poboljšanje naprednjakov — on je šel tisti Čas pa lepo zajutrekovat. Godrnjali so in odšli. Hude so bile z>!asti ženske. Tako gonijo sami ljudi iz cerkve in na opisan način gre po novostrujarjih v ljudstvu vera dol. Vodopravni zakon. (Dalje.) .§51. • j Odstavek 1) V slučaju uporabe jj 50, odstavek i., lit. a, je sprejeti v dovoljenje na vsak način tudi pogoj, da se mora po- j rabiti podeljeno dovoljenje v primerno določenem roku, ker bi sicer 'ugasnilo, j Odstavek 2) Ugasnitev priznanih prisilnih pravic se lahko izreče tudi tedaj, kadar se pravilno ne plača odškodnine upravičenemu prejemniku. ..... §52. Odstavek J) Lastniku zemljišča, katero se obremeni na konst podjetja s služnostjo, je na zahtevo dopustiti souporabo s tem ustanovljene naprave proti primernemu, od raoljene vodne množine odvisnemu prispevku k ustanovnim in vzdrževalnim stroškom, v kolikor se s tem namen naprave izdatno ne prikrajša ali ne spravi v nevarnost. Odstavek 2) Kadar se zahteva soupo-laba šele jned izvršitvijo ali po izvršitvi naprave, tedni mora nositi lastnik zemljišča, ki zahteva souporabo- vrhu tega stroške more'b:ti potrebnih prenaredeb. Odstavek 3) O visokosti prispevka k stroškom odločuje, če se udeleženci ne sporazumijo, politična ob'ast na podlagi mnenja izvedencev. Odstavek 4) O ugasnitvi takMi sopo-rabnih pravic je zmiselno uporabljati določila S 23, odstavek 3. §53. Odstavek I) Da se omogoči izvršitev in dodeianje vorcraibnih naprav, sme dovoliti politična dblast razlastitev obstoječih pravic do izrabljanja vodne-motorične sile in v to služečili napravah proti primerni odškodnini, ki se odmeri, če se ne doseže z lopa sporazuma, po § 97. Dovoljenje se sme podeliti le takrat, kadar pristoji tem vodorabnim napravam z ozi-rom na obstoječe gospodarske razmere šaman n« sebi odlična m proti podjetju, ki se ima razlastiti, bistveno večja narodnogospodarska važnost in Če bi se novo podjetje brez privzetja pravic in naprav, ki jih je razlastiti, sploh ne moglo ali če bi se moglo samo z nerazmerno velikimi stroški namenu primerno rzvršiti. Kadar bi se izguiblto s tako razlastitvijo obrtne naprave, ki jih goni vodna sila, za- njih lastnika nadalj.no naimenu primerno uporabljivost, se morajo na njegovo zahtevo odkupiti tudi te naprave. Odstavek 2) Zahtevek na razlastitev odpade, če se izreče dosedanji upravičenec voljan v primernem roku, ki ga določi oblast z najmanj tremi meseci, vložiti načrt, katerega izvršitev bi njegovo napravo tako povečala ali prcmcnilay da bi ne imela bistveno manjše gospodarske vrednosti nego nameravano podjetje. . Odstavek 3) Če se v tem .roku ne predloži takega načrta ali če se načrta ne more odobriti, tedaj se mora o vloženem zahtevku na razlastitev pričeto postopanje nadaljevati. (Dalje ,pnh.) DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Podgore. — Našega g. nunca vsako toliko časa v trebuhu ujeda pa začne udrihati po Sokolih, liberalcih, učiteljih itu. iNi še dolgo od tega, ko je udrihal zopet v cerkvi in pose/bno g. učitelja ie največ častil. Vipil je, da je ljudstvo kar hotelo bežati iz cerkve. O našem g. učitelju mož ne more nič slabega reči, vprašamo pa uunca Cirila, kaj je bi'i šel iskat na dvorišče N. Š. tisti ponedeljek, ko se je vozil kaj je mislil, da je pod lipo. Tisto staro barako od kočije je bilo troba odnašati, da je prišel na pravo pot.'(Namesto proti svojemu domu se je peljal proti iKalvariji. Treoa je bilo obrniti. Če bi se to zgodilo pod lipo, bi prišla na pomoč tista dva kot takrat, ko je prišel iz Kojskega od nove maše. Na Križišču je bilo pa preveč oči, da bi se mogiib prikriti, kam se je bil peljal s kočijo. Ciril naj .pusti druge ljudi pri miru pa naj boljša samega sebe! —Pred nekoliko časa je hrulil v cerkvi, daV vsi ti- . sti, «ki »Sočo« čitajo, so že celi hudiči. (Ali ni en nič od hudiča, ker čita »Sočo?) Potem se je obrnil na dekleta: oh, draga moja dekleta, bodite pametne in ne hodite v iista razbrzdana društva, ker tam se samo pohujšate. UpiŠite se v Marijino družbo, saj tudi v našem Marijinem domu.se lahko zabavate, ker imamo gramofon (oči so se mu svetile). Rad bi imel pod svojim varstvom Ciril vsa dekleta, ali naše niso tako neumne, da bi sledile njegovim sladkim besedam. — Ali bi se smejal Ciril, ako bi jih dobil pod svoje peruti! — Prihodnjič morda nekaj o razglednicah^ Bukovica, dne 10./VH. 1912. Čakali smo od našega občinskega načelnika na zadnji naš dopis z dne 24. junija odgovora, toda zaman. Boji se odgovarjati, ker je vse resnično, kar je bilo pisanega. Pa, ako ne upa javno odgovoriti, bi mu tudi ne bilo treba izražati se proti posameznikom: saj »Soča« je čista, samo tisti so umazani, ki v njo pišejo«. Mi si pa mislimo drugače, da niso nasmreč umazani dotičniki, ki pišejo članke v »Sočo«, temveč da njegova dejanja so taka, da gih je potrebno v »Soči« nekoliko oprati. Če se človek, ki bi ime! skrbeti za blagor in preevit občine, na dokaze, da pripravlja občino v bedo, ponaša z besedami: »sedaj se čut:m še večjega, ker je pisala »Soča« čez mene«, potem je to že največje preziramo dolžnosti, ki jih je on prevzel kot občinski načelnik. Takemu človeku bi mcnvli volilci pri bodočih volitvah dati tako brco. da bi vsled od nje povzročenih bolečin nikdar več ne zasedel stolca občinskega načelnika, pa ne le načelnika,, temveč ne dosegel niti najmanjšega mesta v občinskem starešinstvu. Kot smo zadnjič poročali, se je .izrazil, da ne skliče štiri mesece nobene seje več. Toda slical je bil le .na petek zopet sta-, •vešinsko sejo. Seveda šo se te seje mislili iideležiti samo najbolj verni iKuharjevv pristaši, kateri se dajo prodati za kozarec vina, pri tem pa ne pomislijo, da bi mo- r>L « "ttW»ui »vnuiia lesuturure iti L«nsto«. 20 t*.prav' §tevi,fcl 25- *'^ana« z dne ' tomja 1912, je bila zaplenjena, zaplemba Pa je ibr'a potrjena z odtokom 24. junija ¦^ Pod posl. štev 10/12 c. kr. okrožne 0d»ije v Splitu s takim-le obrazloženjem: ralt ta kožareciako drago plačati, kadar bi iim aialožži kaikfti trideset kron letnih ; občinskife doklad: Do te'seje zopet ni prišlo, ker oni, katerim! 4e skrb za občino, niso prišli, kajti vedelt.so, da gre zopet za hišo, ka*es> ie Kuhar kupil na dražbi m katero fooče vsiliti občini. Denar meče. brez potrebe ven, ko sklicuje seje, ker odbornikom se ni treiba ( . ozirati msklicevanje sej, če dnevni red dottčne seje rti naznanjen. Sicer pa ta gospod Kuhar reče samo pismonošu: »ta in ta dan je seja, %Učite mi starešine*, — kakor da 'bi bil pisnjonoša vseveden .in bi moral iskati posameznike magari v Ameriki. Sicer pa, da bi Kubar ne dofžH pis-monoSo, .izjavljamo, da teh novic nismo izvedeli od pismonoše, temveč od neke druge, osebe. Davkoplačevalci, se li me sramujete, da imate za. občinskega načelnika moža, ki ne zna ne brati ne pisati, dasi to zna dandanes že vsaki pastir? Kako more mož, kateremu vsak natrobi na ušesa, kar se mu poljubi, načelovati in odločevati usodo naše Občine? Občinska pot, ki drži mimo hiše mii-zarja g. Alberta Areona, is posuta s kosova opeke in tako debelim kamenjem, da bi človek lahko s tem materijalomi zidal hišo. Q. Kuhar pa si misli: naj si ti prekleti moji nasprotniki tam pobijejo svoje nosove, jaz jim ne dam nič; ne dam popraviti te poti zaradi tega, ker je Berto mej nasprotnik. Da se ima stvar tako, pisec tega članka privede lahko pričo, katera te besede pod prisego potrdi. Zato, dragi davkoplačevalci, če tiste hiše, katero vam je knpil 2a občinski dom naš načelnik, ne sprejmete v svojo last, se ibo Kuhar tudi na vas razjezil jn skmhal vam bo tako večerjo, da jo do smrti ne boste pozabili. Ko je Kuharjeva žena izvedela, da je kupil njen mož dotično hišo, se je jako razjezila. Toda Kuhar potolaži svojo ženico, rekoč: »Marišos, ne bod'no huda, saj pritisnem to nišo občina, imel ibom še dobiček pri tem«. Zahtevamo cd naših starešinskih sza-stopnikov, da narede konec temu gospodarstvu in prisilijo g. načelnika, da odloži to mesto, ker zanje ni sposoben. Vprašamo tudi si. županstvo v Vrtojbi, so mu li znane razmere pri našem občinskem načelništvu? Treba bi bilo, da županstvo preskrbi čim prej nove volitve, sicer bomio znaili mi na drug način po- . Y?v\ pa, davkoplačevalci in volilci v občini Bukovici, pokladamo na vest, da si v svojo sramoto pri novih volitvah ne izvolite takih občinskih zastopnikov. Na zdar! Proces Mscaliptto. Na kratko smo sporočili, da sta bila obsojena pred okrožno sodnijo v Rovinju dr. Roman Palisca, bivši občinski tajnik v Pulju, in Fran Bigatto, bivši občinski računski ravnatelj v Pulju. Obtožena sta bila goljufije v škodo puljsfce mestne občine. Obtožnica. Obtožnica je precej dolga in vsebuje zlasti proti dr. Palisca obsežen register. Dr. Roman Palisca je rojen v Labinju I. 1862, doslej, ni M kaznovan. Fran Bigatto je rojen leta 1875. v Kopru. Obtožena sta najprvo, da sta ogoljufala občino Pulj v času gospodstva »giunte« s ponarejanjem knjig za manjše denarne zneske, Drusgo poglavje obtožnice slika ma-hinaetje 'dr. Palisca, s katerimi se je hotel deloma znebiti predujma v znesku I019'32 K. Paliscat je imel »na svojo plače predujma okoli 1020 K. V knjigi, v kateri je bil predujem zabeležen, ja izradiral to svoto ter jo nadomestil z zneskom 300 ter tako oškodoval občino za 719' 32 K. ¦Nadamje poglavje postavlja dr. Palisca na stopnjo izmečkov iz človeške družbe, onih 'ljudi, .ki se inastijo z .britkim zaslužkom prostitutk. On je namreč kot policijski 'referent od žensk Ana SKopecki in Karoijna -Nemec m prej od slovite Matik de Lowy stotine kron in rajnih drugih reLi sprejel v dar ter tako potlačil proti navedenim ^podjetnicam« dospele ovald-be-,- prispeval je tako k izkoriščanju in tla-. č^iju prostitutk. Z nepoštenim .ravnanjem z vojaškimi tiskovmami« in Štampilj-kami je oškodoval občina ra končno je obtožen še zapeljevanja h krivemu pri- čanju. Dr. Palisca je namreč pripravil liancelista Vittprrja do tega, da je vzjavil glede vojaških tiskovin, ko se je razkrilo" nepošteno ravnanje, da so porabili inkasi--ane svote za psarniiške treske. Ubogi Vtttorr si je vsled tega nakor>ui-kazen in zgubil službo. Potem je tibtežen Palisca še bazardne igrei V Bi-.. :\"z " dr. PincherJe in dr. L^piera sta hotela spraviti obtoženca pred poroto, toda to-stvami predlog je sodni dvor zavrnil. Dr. Palisca. Predsednik sodnije ga začne izpraše-> vaiti- o vojaških tiskovinah. Pnzna, da si je nakazal denar v iznesku 74 K pod naslovom »vojaške tiskovine«, opravičuje pa se s trditvijo, da je on več izdatkov, ki znašajo približno isto svoto, poplačat iz svojiu sredstev. Vsaki dan je kupoval na račun ooeme liste »uiornaieuo«, >^icco-io«, »necoto tttiiia sera« m .vcasrn »Po-uter tagoiatt«, potem je pošiljal s svojim denarjem privatna pisms. v uradnih rečen priporočeno, in ker je to trajalo tuje časa, se najorže njegovi izdatki krijejo z gorenjim- zneskom. V zvezi s tem je obdolžitev zapeljevanja h krivemu pričevanju. — Obtoženec se opravičuje s 'tem, da je spočetka upal, da vsa stvar ne pride pred sodnijo, marveč da se reši tiepo doma Jia zadovoljiv način. Kakor pravi obtožnica, je bila neka nakaznica glaseča na K 146 potvor-jena na K 246 v njegovo dobro, in to ponareditev bi bil zakrivili po izpovedbi blagajnika Galamte soobtoženec Bigatto. Blagajnik je bil to opazil: »Saj jih tako gloda obilo okoli, naj imata tudi ta dva kaj od tega in tako bom imel tudi1 dva v svojih pesteh«. — tDr. Palisca je rekel, da ne gre za ponarejanje- marveč za popravek, ker je bil 14 dni na komisijah v okolici- Pulja in mu je pristajal znesek K 24& Vidiral je to nakazilo takratni župan dr. Stanich po korekturi. Občinski tajnik dr. Palisca je dobival epetovano predujme na svojo plačo; vračati bi jih imel mesečno z 20 K. Njegovi dolgovi nasproti blagajni, so znašali svoje-časno K 1139'32. Kar nakrat so pa našli radirana mesta in znesek je bil reduciran na okoli 300 K. V novih knjigah je iipisan ta reducirani znesek. Obtoženec pravi, rša in Fiignerja so lilt^ii predvsem' Slovenci na 'grob velikega ^ jatelja Slovencev, Jama Lega, češkega ^ isatelja. Na grobu se dviga lep obelisk, Poj njirn soTežali venci, ki jih je poklonila »m. rija«, Slovenska S. Z., Ljubljana, Praga in drugi. Spomenik je ¦odikrilo akad. društvo »Ilirija«. Tekme vrst višjega in nižjega oddelka. Med tem je bilo na telovadišču že na vse zgodaj aivo. Ob 8 so začele tekni e in so trajale'poz-rio v noč. Udeležilo se jih je v višjem oddelku 30 vrst v iiizjem 3.36, Izid tekem.v višjem odd. je sledeči: I. Kralj. Vincbradi o.d 500 dosežnih točk 426 t j. 85.20%, II. Brno T. 410, t. j. 82'/, \\i Praga, IV. Petrograd, V. Ljubljana, Ml. Boleslava, Ljubljana I„, Kolin, Strossinay. erjeva župa (hr.vaška), Kar lin. Te vrste so dosegle nad 70%. Prvi je Czada od 80 rreožitih točk 78.50-^98.17% . 2. Svat. Svo-boda 77.25--^96.5%., 3. Vidmar Stanko 75.5-^.34%. Vrsta Oš. S. Z. v rržjcm oddelku je doisoga črez 80%. 3000 telovadcev je tekmovalo .na ;to-tinah orodja, vrste vsCh sokokskih zvez so merile svojo sposobnost in tisoči oV činstva so bili priča težkega dela in hoja. Glavne skušnje. Ob 10. so se vrši'e skušnje žen ;<\ mc-ž. Tjlovadišoe napolnjeno. Le Šolske dece je bilo navzoče 20000, ker ji radi gnječe ni bila dovoljena udsležba pri javni teovadbi. Skušnje so Se krasno posrečile. Občinstvo je Ibilo kar bmamiljeno. Javna telovadba.. Po 2. popoldne se je .začelo polniti tc-lovadišče. Tisoči in tisoči so romali na Letno, ob vhodih velikanska gnječa. Kakor reka so se-Valile--mase po širokem prostoru pod tribunami, tribune so se po!-nile naglo.-Ob 3. je že-bila blagajna zaprta, prostor je ¦bij' prenapolnjen, desettisoči so morali oditi. Kakšen pogled se je nudil očesu? -Na treh IribiMialh «o-se sveMIc in menjavale svetle barve letnih toalet dum in gospodov, članska tribuna pa kakor je bila dolga in široka, vsanideča -od so-kolskib srajc — 30000 je bilo. Sokolov na nji. Spodaj na. sredi velikanski • prostor prazen; solnoe iga -je -žgalo. V.ibžah c.o sedeli razni visoki .udeleženci: namestnik knez Thun,• maršal kraljestva Češkega knez LobkO'Wiez,-župan dr. Oroš. Zastopstvo vlade: nauč. minister Hussarek, minister jav.niih del Trrtka, zastopnik mhii-sterstva notranjih .zaidev -dr; Kratochvil. Zastopnik naučnega' nrnisterstva Ščevja-kov, člani ruske Dume in ruski generali. Načelniki uradov, delegacije Pariza, Londona, vse slovanskih mest, zastopstvo avstrijskega in nemškega štaba, konzuli: amierikanski- 'Brittavn, italijanski Centuri-onc, angleški Forbes, bergi-jski Oelissč in ruski Žuikovsky. Neizmisren nemir je vladal nad temi tisoči, pričakovanje najsini-nejšega trenutka in najveličastnejše slike, kar jih je videl svet, je polnilo srca 2<>00(i0 ljudi, ki iso- .se zbrali tu te oetfega sveta. O tvorile so javno -telovadbo ruske Sokol'cc. Samo devet na vaHkanskesu prostoru, vse v belem z belimi kroffi-uni. ' TelovadMe 'so krasno in neutrudno; v ritmu so se gibale bele postave in godba. enako lepa, jim je udarjala takt. Za 'Rusinjami prikorakajo na svoj poseben način Amerikanci, žene in možje. skozi severna , vrata, pa 54 franoozkift gimnastov, ki so se postavili pod glavno tribuno. Mnerikanke 's- svojimi baletu podobnimi vajami ob zvoi . vaJčk-i, ''¦ kt'1* koto in hitrostjo izvedbe, so vzbudile ch-čudovanje občinstva. Možje so ^izvajali anglcr/ki boiks ravnotako izborno, z« "''" mi š: -enkrat 'žene vaje s tennisovimi raketami. Odši-i so med gromom ploskanja in vskMkanja. Francozi so izvedli pet od-debv francoakega boksa s temperamentom, sigurnostjo Mi lahkoto, kakor j'e mogoča le pri Francozih. Pozneje, med prostimi vajami mož in 'žen so nastopili še ¦-''" krat z vajami z batonom'. Vspeh isti. Obakrat, ko so prikorakali v naglem, lalikot-neh pohedit in pri odhodu jih je pozdrav-\ Ijalo občinstvo dolgo, a -ko so pri odhod« (peli marsaljezo, je bilo .nakrat tiho. Občinstvo je stalo, posTušalo bi .tisoči čepu-so zleteli z glav. Še dolgo potem, ko so odkorakali, je donelo ploskanje in »aV°"J šeni klici. Aimerikanski Slovaki z dolK"»« sekirami,'v belem slovaškem kroju s cr- nifiii pl8^ m s sv,c>Jimi teptal* vajami so ¦*dniH iskdzi široka vrata in iže so Jrtafei pri obeli.Vbodih vrste Sokolov kakor bela stena. Vse je utihnilo,,molčale.so tribune, l0l5al je ogromni prostor, prazen in 'zapuščen, po njem pa je letal in pel brez-skrbno škrjanček. Visoko- nad "ložami, vi-&a -cd vsetl &trarli' Je stal načelnik dr. Vanifiek in vanj so se obračale oči stoti- sočev, od njega pa #so. pliu-e. polne priča-J______ kovanja k 'beli stOT^r ob^-fvi^ mmšwtn7~najr ¦ važnejša točka zleta, od ktere je odvisen ¦ - v - ¦ ¦ -...... vspeli ali nevspeh, se je bližala. 'Nemirno so trepetala srca. Ali se iposreči? Vsakdo 0d teli 200000 se je vprašaje ozir-al v postavo načelnika nad ložami, kahorMbHsilo-lo cd njega odvisno. On pa je stal mirno •'n dvigal belorudečo zastavico. —C (Halje prili.) Država in dežela podpirata kierlkali-zem. Ne le s tiiršioo in otrobi futra deželni odbor svoj« klerikalne pristaše, ampak daje tudi klerikalnim posojilnicam in klerikalni:' gospodarski zvezi tudi deželno podporo in država stori enako. Ni potem nič čudnega, ako gre klerikalizem v klasje tudi na Goriškem. H koritu rije pač znana živaMea. Zorutov spomenik —- pomazan. — Družba sv. Cirila in Metoda Za družbo sv. Cirila fn Metoda so darovali fantje, ki so imeli ples v Os''avju K 4, k (temni je dodal g. Pavlin K 1, m g. Klanjšček KI.. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Abiturijenti idrijske realke so položili s svoto 65 K temelj za drugi »Aškerčev« 'kamen. Velikemu pesniku dostojen, »Pružbi« koristen spomenik! Takih kame-nov bi »Družba« rada postavila mnogo. Hvala! Naši rojaki v Ameriki so darežljiv: in iznajdljivi. Zopet so poslali C. M. družbi. 200 K dm: 28. junija; torej iz New J-orka v treh tednih 400 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda s: je nabralo v nabiralniku g. Fr. Toroša, krč-marja v Medami, K 6. Domače vesti. »S&ya«, društvo svojbcdomiselnih slov. akademikov >na Dunaju, naznanja, da bosta na dunajskem vseučilišču pro-movirala njena člana in sicer Rudolf Sal-berger dne 16. t. m. .za doktorja prava i:i Ivan Pintar dne 19. t; n>. za doktorja vsega zdravilstva. »Kras«, akad. društvo slov. agronomov na Dunaju, vabi vse ene abiturijente, ki so namenjeni' posvetiti se zeuriljedLilske-mu študiju, v svojo sredo. Društvo jinii nudi poileg .čitalnice .tudi strokovno knjižnico. Natančnejše informacije glede študija vseh tn?lh istrok ha zemijed. visoki Šoli (tojejo v času .počitnic sledeči .gospodje:' Za gozdo-tehnični študij: Viktor Staro-vašnik, cand. tfor. ing. Slov. Bistrica, Štajersko; za kulturno tehnični/ študij: Friderik Kutin, ca,nd. cult. ing. Postojna; za pa"iede1ski študij: Frančišek Kropivšek, cand. agr. ing. Št. Peter v Savinski dolini Naslov društva ja: XVIII. dkraj. Schopperihauerstrasse 75. I. 8. Za polkovnika v srbski armadi je imenovan podpolkovnik, naš znani vrli rojak Janko yu*kasovič-Š-ti"oil. V srbsko armado je vstopil -ob srbsko-turški vojni ter bil vedno vojak z dušo in telesom. Našemu odličnemu rojaku naše odkrite čestitke. Imenovanja v sodnijski službi. Sodnijski prakrJkanti dr. Henrik Ingolič,-Fran Ctjroj, Paskval Višin, Anton Slavič, dr. Shnon Bianehi, Edvard Jelušič, dr. Ed-gard Rossi, Milan Bogataj, dr. Ivan Frau-si»» dr. Silvij Colornbani, Nikolaj Greco, pij Pesanflei Karol Josip Kavčič in Aleksander Aite so imenovali za av-skul-tante. Za »Dijaško kuhinjo« daruje K 1 g. v*tor Črnko. Smrtna kosa. — Včeraj so pokopali v Gorici g. Antona Bodko, veleposestnika, veletržca itd, ki je umrl v visoki starosti 91 let. Pokojnik je Ibffl široko znan. Deželnj orihor izrablja državno pod-PJo za uboge kmetovalce v prospeh kle-ratfliznui po deželi. Zn nabiranje naročni-Mv za turšico in otrobi, namenjenega za "P°8e kmetovalce, se deželni odbor ni j*rn'l le na županstva, ampak tudi na !lra»'lnice, ki so v klerikalnih rokah. To jf '-čividno strankar tvo in .to oe'o z d-r-^vtio podporo. Na ta« način so se kleri-a -i vpisovali pri županstvu m potem še lu -hranilnici i,n brli deležni dvakratne i^lpore. Ker pa klerikalni mogotci, ki S Pr'. hraTlHn!ci Prvo besedo, .-'so po-20.11' Pri tem1 na svoje "osebe, so dobili 'eV1Ia' namenjena po znižani ceni za uho-* ; največji bogatei in tudi taki, ki niso nit' kmetovalci. •brže v sobotni moči neko tekočino, ki naj bi poškodovala!spomenik. /Pa škode nt -skoro nobene. —-. Kdo je to vzročil, ni težko uganiti. »Corriere« kriči o vandalih, ki so-to storili; vandali. so res, alt ti vandali so v laških vrstah. Laška klika v 'Gorici je tako brezvestna, da p.omaiže tudi Zorutov ¦spomenik, samo da kriči o vandalih. »Corriene« joče, češ: gT-cjte, s kako nizkimi ljudmi se ima boriti ta naša ' uboga Gorica! Nizki .ljudje so res ona znana -gospodujoča klika, ki- je naročila namazan Je Zorutovega spomenika kmalu po njega odkritju, samo da morejo lagati in obrekovatv ter se delati mučenike. Nizki ljudje" so in s tako nizkimi ljudmi se ima boriti boljši del mesta. Ti maki ljudje morajo biti pomandraiii ... Nedelja v Gorici je potekla seveda v miru. Nekaterim laškim nahajskancem pa ie le bilo žal, da niso -mogli rabiti okovanih pa'.ic, bokserjev in kamenja. Laški listi lažejo, da so prišli iiz okorice Slovenci v mesto, misleč, da pride N. D. O. ter da se ,i-ii! je odslavljalo, češ, da pridejo olb drugi priliki delavci iz Trsta v Gorico, ipa na tisoče jih bo ... Že pridejo, že, in zgodi se tudi id, da bedo laški hujskači mirni! Štraik v Tržiču.'— Pred 8 dnevi je nastal v Tržiču v ladjedelnici štrajk. Štrajkailo je 450 delavcev raznih kategorij; zahtevali so povišek .-plače. Sedaj je 350 delavcev, ka:tcr'i!i zalite vanj se je ugodilo, zopet pri deh:; 100, ki so prideljfini •lTiehaničniim delavnicam, jih je še v štraijku. Štrajk zidarjev v Gorici. — Te dni je minulo že sedom tednov, odkar je trajal Štrajk zidarjev v Gorici. Nekateri podjetniki so končno sprei^li delavske zahteve in podpisali pogodbo z zidarsko organizacijo. Pr'.! teh 'podjetnikih je začef.o zopet delo. Ti so: Rossi, Jancš in Snel, Rilu, Makuc, Jeretič, brata -Mozetič, Toman, Terpjn, Coiistantini im Faganel. -Pri teh mojstr.iih so dosistgli: odpravo akordv.ega dela,,plačo za mlade 46. za stare 50 v na uro in priznanje organizacije. — Drugi mojstri, 'ki niso hoteli podpisati 'pogodbe, so ponujali: akordu© dolo je dovoljeno,-organiizacMa se ne prizna. Plača za mlade delavce 43, za stare 47 na uro. Dobili so bili nekaj defiavcev iz Ločnika za to po posredovanju .-CanTf-re del Lavoro«, aH to ne drži. Štrajk je končan. Sinoči je bilo končno posvetovanje med delodajalci in delavci. Sprejete so vse delav. zahteve; dnevno delo 9 ur; spoznavanje zaupnikov organizacije; odprava akordnega dela; plača 50 v na uro za delavce, ki delajo že 5 let in 46 v .za vsie one, ki delajo S leta. Sprejete zahteve stopijo takoj v verjavo. Danes so prišli na delo vsi zidarji. Le obrekuj, nekaj že ostane. Po tem se ravna klerikalno časopisje pogostoma; ¦tako je tudi »Gorica« po učiteljskem zbo-rovamju 1.1, m. trdila, da se je na banketu ¦ klicalo: dol s Pavlrnojh! To je grdo obrekovanje in nič druzega. Prozoren namen: nahujskati Pavlina proti učiteljstvu. Da jih ni sram tacega" orožja v boju proti poštenim ljudem — drugomišljenikom. Na dan ¦z imeni, vi obrekovalci, da dobite zasluženo plačilo. Gosp. Možino, učitelja na Brjah, je obiskalo več tovarišev, da se osebno prepriča o njegovem zdravstvenem: stanju in o trditvi klerikalnih listov, kii sumničijo. Žal, da njegovo stanje ni še tako, da bi zamogel zopet na- trudapol.no deOo v šolo. Želimo ,mu iz vsega srca, da bi kmalu popolnoma okreval ter nadaljeval svoje plo-dovito delovanje v blagor družini svoji in občini s.voji. Vrli .mož potrebuje v prvi-vrsti blagodejnega miru in pokoja po tr-u-dapolnem delovanju v šoli in zunaj nje, da si nabere novih, moči za novo delo. Zdravstvuj! Kranjska izvoljena dežela. Slov. učit. poroča: »Šolski bratje so se naselili na llrušici pri Jesenicah. Prišli so iz Stre- bersdor.fa pri Dunaju. Kupiii so od posest- I nika Schreva veliko vilo. Tamkaj ustano- ve za enkrat juvenat, v katerem bodo pri- , .pravljali' poštene mladeniče za, svoj red. \ Pečajo se z vsakovrstnimi Šolami. Gospodje so visokoizobraženi vzgojitelji. Posamezne njihove naselbine stoje pod patro-natun visokih članov iz cesarske.hiše.' Ravnatelj brat Anzelni Mavser je Slovenec. Sprejemali bodo na tlrušioi samo jugoslovanske mladeniče, Slovence. in Hrvate. Za občino, kakor za Sfovenice sploh, je podjetje velikanskega poniena^zatd6o-vodošle: vzgtiitelje z veseljem; pozdravljamo in jim želimo mnogo (božjega blagoslova.« — S tem je dobila kranjska dežela eno klerikalno učilnico vec. Slomškar-jem: ki so tako navdušeni 'za take vrste vzgojevalce, priporočamo, na pristopijo k šolskim bratom. Posebno nekaterim ne bi nič škodilo- malo klešterske postave! Rekord v košnji. — Z Livških Ravan' nam poroča Simon Matelič, tamkajšnji posestnik: da 25 let že je gospodar pa se .mu še kaj takega ni pripetii.o. Imel.je dva kosca S.' in I. ivutteuiča, ki sta mu pokosila travnik pod zelenim. Kukom, ki meri 17.447 kvadratnih metrov, v dveh dneh; 13. in 14. t, m. sta to dovršila. Druga ieta je potreboval 9 ki pridelki kažejo prav lepo, ker smo imeli doslej dežja dovolj. Turšica in'-fižol'sta lepa in obetata najboljše, ako dobita dežja zdaj cb cvetju. Lf: z dobrimi, letinami bo mogoče rešitise dolgov, v katere snuo zabredli vsled slabih letin. Gostilničarji na Češkem hočejo štraj-kati radi obnovitve deželnega davka na pivo. In sicer na dan, ko bo sklican deželni zbor. Vse gostilne bodo zaprte. Deželni davek "na pivo na Oeškcm znaša okroglo -30 milijonov kron. Politični pregled Neslanosti dunajskega župana. — V Frarikobrodn: je biio takoizvario »Biindes-schiesšen«.-Govoril je tudi dunajski župan Neumaver oponienu.zveze.med-Nemci in Avstrijci ter je poudarjal, ida sq bil|X)u--najčani jn sploii. Avstrijci ; vedno dobri; Nemci in ,.prip;ayljeni sfcrbeti Icot. vsjhod'-! na straža za. razvoj nemške države;...Nemcem v rajhu- se ni treba.bati:za svoj obstoj, ker stoji'»Ostmarka« na/straži v obrambo nemškegai ljudstva. / V Turčiji. —- »Gorrierie tfiftaJfe« poroča, da se Je vojaštvo utrdbe Karaburu. pri Solunu spuntato. Vojaki so napadli H ne, odločijo poveljniki kompanij. Vatikan izgubil jeden in pol milijona lir. — Pred kratkim je prišla v.likvidacijo Flr rentinska Banca per il Clero. /Va^kan ie izgubil pri njej jeden m pol milijona lir* . Koliko denarja je krožilo po Pragi ob vsesokolskem zletu? V praških finančiuli krogih se je na temelju avtentičnih hior-macij dognalo, da je bilo v Pragi ob vsse-sok(;i'-3kih silavnostih v prometu-okoli 10 milijonov krom več ~iego običajno. A;6 se računa, da so trgovci, gostihiičarji itd. d«ibili 20% čist-eaga od te svote, znači to, da znaša čisti dobiček praških trgovcev iii- ctortniikov za časa zleta okcJi 2 .milijonov kron. ; Katoliškii dinfhdvnfk da« kamorc; — Kakor znano, je skončaJa, v Viterbu v Ita-iliji razprava proti .roparjem in razbojnikom. Med temi je bil tudi katoliški nune, ki je obsojenca sedem let ječe«.Dan pred kancem raztprave- & rekel da se"mtV je prikazala Mati božja ter mu.raaodda, da bodvvV opnščenk Pa so iradle ds-Jrc ob-sedbe. »Ko je nune sisša*1 svojo obsadbo, je rekel, da sedaj »ie veruje nič več ter da je postal brezverce, ker mu ni ihotela Marija omagati. " * Dalje na 4. strani. Amerikansko državtljaitstvobodo dobili odsatej tudi žene m otroci- vseh onih, tet-v-Ameriki dobe ajneritosko državljanstvo. Izseljevanje preko Trsta v prvi polovici neto 1912 je iznašalo 14.000 oselb, od. katerih je odlpotovalo 7200- v Severno A-meriko iti 6800 v Južno Ameriko. V istem časa lanskega leta se je izselilo proko Trsta 7900 oseb, in sioer 3700 v Severno, 4200 v Južno Ameriko. Davek na stenske reklame so upeljali na Francoskem. Na ta način nameravajo obvarovati tudi naiavr.e krasote preid usrljivo in dolgočasno* reklamo za razne predmete. Mednarodna konferenca za varstvene naredbe v prekmorskem osebnem prometu. Ta konferenca, za (katero je dala •nesreča »Titanica« .povod, se too vršita tekom letošnjega leta v Londonu. Vabila za udeNSbo ibo raz.poš»'jala> torej Anglija, ki je v oni katastrofi najbolj prizadeta. Postavi se (program, o katerem se bodo udeležene države na konferenci sporazumele. Zdravstveno stanje v Trstu. — Po dunajskih in graškjh Ifcitm so strašile ve-, sti, da so se pripetili slučaji kdlere v Trstu. Vsa take vesti so brez podlage. Zdravstveno stanje v Trstu je bolje nego druga leta, istotako v Istri in na Goriškem« Samomor in poskusen! samomori, — 70 letni Karlo severe v Trstu je pil kar-bolno kislino in umni v bolnišnici. — (Cr-. milo« je pila in se tako hotda zastrupiti 26 letna Klara Benedetti v Trstu; pa so jo rešili. — Iz Aleksandrije se je povrnil v Trst Andrej iRegent, ki je bil svoj čas de-¦ zertiral od mornarice. V Trstu na ladiji s* je hotel prerezati vrat, ko so ga imeli poli' čilski agcmtfe aretirati; vendar so mu io zabranili in sedaj k . ima vojaška obTast v rokah. Razno. — V Nemčiji je pogorela vas Debstat. Okoli 50 hiš je upepelil ogenj. — Iz Newjorka poročajo o železniški nesreči pri Hmdale, 10 oseb mrtvili, mnogo ranjenih. — Ponesrečil je parnik »Silverin-go«, ki je zadel pri Montevideo ob pečine. — V Premvslu je hotel s svojim areopla-nom napraviti vzlet ruski grof Sipio, ali vojaški poveljnik je prepovedal vzlet, češ, da bi si Rus utegnil ogledati trdnjave in je morda ogleduh. — Letošnjih cesarskih vaj se udeleži 14 aeroplanov. — V Krako-vent so aretirali bpvšega vseučiliškega profesorja- dr. Wrcblenskega, ki je na sumu, da je delal .med vdsokošolci in delavci anarhistično propagando; zaprli so tudi 2 delavca. — Velika tovarna bombaževkie v Lodz-u Je! pogorela. Škode;« pol milijona rubljev. — V Posa* ini v Bosni je napravila toča veliko škodo. 'Nevihta je zadela 5 vasij, škode poldrugi milijon. — Književnost. Livško jezero. — Epska pasem. Spisal Anton ¦Ktodič-Sabladoski, na svetlo dal v kom. zalogi Narodne Tiskarne v Gorici Maks Klodič-Sabladoski. Cena 2 K. Knjiga se razpošilja le proti naprej poslanemu denarju; za poštnino je pridjati 10 v, sicer se naročba na sprejema v poštev. Tako dostavlja Narodna Tiskarna. — Pesnik pravi v uvodu: »Kar sem slišal mlad od dedov, kar sem zvedel od sosedov staro-. davnih bajnih zgodeb, kar o njih sem Čital sodeb, razne svoje doživljaje, srčne svoje občutljaje, zložil vse sem* stvar v enoto: enim morda na zabavo, drugimi morda v .premašljavo.« — Jezero pri Livku jer — licentia poetica. Opevani dogodki se vršijo v času križarskih vojsk: vitez Srečko ima lepo hčer Vido, neki mladenič nih posojiluienih knjižicah. Na zavitek vsake pofmdbo in sic r na zgornjem robu naj se piše: Ponudba za IV. ali V. sekcijo \. oddelek cestne zgradbe Grgar—Zabrdo-Bajtt-šica — Avče. Tehnični operat se splošnimi in posebnimi pogoji je razpoložen v gori omenjenem uradu v uradnih urah. Name.stnist.vo ni zavezano na naj-r.ižje ponudbe, temveč si pridržuje pravico volitve med o terenu'. Zaradi tega se bo pridržalo položene \anskega-; lira.<'n v vsaki miaižui in velikosti p"'i»«>ruča .Lvrdka Julitis Outman 6 sin tovarna sodou Sross Kanisza — Ogersko. Enoten klic na piiinofi za planince, k! se nahajajo v nevarnosti. 2 na prodaj «.-.., . . «_ Y L. . z zemljiščem vred ob Bohinjskem Ministeržtvo za uk in hogoča^te je :a„ai.„ lctii -•• ¦ i razposlalo na vsa deželna šolska rfblast4 3eZeiU' " htl sU 'iako ^mnn za odlok, ki .govori o enotnih znamenjih za gostilno, trgovino in za kmetijstvo, klicanje na pomoč v sili -za planince, ki Več pove M. Grobotek, Boh. Bistrica. Kupujie samo dvoki:k^a. „fHfL!ia", ki so najboljši IraicusKi sistem iti najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Oliflitial ViCfOlla »<> najprak-ličnejši za vsako hišo. Mti služijo za vsakovrstno šivanje in slikanj«' (u-zeige). Stroj teče brezšumno in je v»ko trpežen. Puške, samokrese, slamoroznice in vse v stroko spadajo predm le s1 <'«»bi po * .'.-uiški ceni pri tudu Kerševani & Čuk ¦ 4 , na Stolnem trm M. 9. C8R!CA. m\ ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga % omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Oosposka ulica it. 7, I. nadatr.) — Talaffon It. 79. RaCun postne hranilnica Štev. 837.315. Ne občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4% i. Stalne večje vloge * enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hnmilria vlog1© s^ »premalo od. vRnkosrar. Vlagateljem so ua raz pol a« jo hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5 V, T , na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Hlavnl doiažl se obrestujejo koncem leta 1911. & 6%. Stanj« 31. dec.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge r 1,103.254 98. — Posojila1 1,068.002— — Reservni zakl ad:100.451 56 — Vrednost hiS: 883 538-29.