3%haja IriferaiiiaieTUn: tt iorek, četrtek, soboto.
tissue ti lhreetvnes aueeL Tu ečd<xyfJh ur s cl <ry
■ T
_ GIASIIj0 SLOV*TO'OA gATOUiKTCA DBLAVSTV A V~AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO.
STEV. (No.) 83«	—————^
CHICAGO, ILL., ČETRTEKj 12. JULIJA — THURSDAY, JULY 12, 1923.
LETO (VOL.)
Slovenec Frank Mum umorjen v Rockdale.
našli zadavljenega in zvezanega pod kupom
sena. — ljubosumnost je baje vzrok umora. — slovenec frank fajnik tudi aretiran. — dva druga odvedena v preiskovalni zapor.
Joliet, 111. — V pondeljek večer se je odkril grozni zločin za-padno od mesta Rockdale na nekem osamelem prestom ob tamkaj šn i farmarski poti. Pod kupom sena so našli zadavljenega Slovenca Frank Murna, ki je dosegel komaj 20 let. Njegove roke so bile zvezane z žico in na vratu so ^naki, da je bil mladenič zadavljen in potem skrit pod kup krme, ki se je nahajal pri tisti poti. Obleka na njegovem telesu je bila vsa raztrgana, kar je znamenje, da je morala trajati borba predno so mladeniča umorili.
Poročilo omenja, da je vzrok najbrže ljubosumnost radi mladega dekleta Margaret Hager-man iz Rockdale, katero je baje Frank Murn ljubil. V nedeljo se je nahajal še v vasi na domu o-menjenega dekleta.
Aretirana sta dva neki Carl Bilsland star 30 let in neki Charles Wright neča"k prvega. Oba se nahajata v preiskovalnem zaporu. Nadalje je šerif Walker aretiral Slovenca Frank Fajni-^ ka, ki ga je pa po izprašanju zopet izpustil.
Stric umorjenega fanta neki Joseph Yagodnik (morda Jagodnik) je izjavil pred šerifom, da je Fajnik čestokrat skušal pridobiti ljubezen pri ljubljenki pokojnega Murna.
Umorjeni Mum je baje zapustil Hagermanov dom nekako ob 12:30 v nedeljo jutro. Naslednje popoldne je šel farmer Lucas, ki je lastnik dotične zemlje, trosit krmo in pod kupom najde zvezanega in zadavljenega imenovanega Frank Murna.
Zadeva je v rokah sodnije, ki bo skušala najti vzrok umora in morilce, ki so spravili mladega Franka Murn v prerani grob. -o-
ITALIJANKA MRS. NITI IN NJEN DRUGI MOŽ' OBSOJENA NA 3 MALA.
KRATKE AMERIŠKE YESTI
Je prva žena v Cook okraju, ki je obsojena na vešala. — Ko ji je tolmač povedal, da bo morala umreti na vešalah, je omedlela.
VELESILE SE PRIPRAVLJAJO ZA INTERVENCIJO.
Peking. — Evropejske velesile se baje pripravljajo z Japonsko vred za intervencijo na Kitajskem. Zadnji nastop kitajskih banditov, ki so zopet zajeli 90 potnikov na vlaku in jih odvedli v gorovje, za katere sedaj zahtevajo odkupnino pokazuje. da Kitajska vlada je popolnoma nezmožna za ukrotitev banditov. Zato se te dni posvetujejo poslaniki gori imenovanih držav v Pekingu glede intervencije, ki je sk^o neizogibna. Ameriški poslanik je baje edini, ki je proti intervenciji, iz razloga, da je to notranja zadeva Kitajske same.
ZASTRUPLJEVALCA VODNJAKOV USTRELJENA.
Fort Worth, Tex. — Arthur Steele in Paul Steele sta bila danes ustreljena od rančmanov, ker sta zastrupila vodnjake na ranču Tom Burnetta. Imenovana sta bila naznanjena oblastem in sod-nijska porota jih je obdolžila in spoznala krivim, nakar pa sta bila izpuščena pod varščino na prosto. Včeraj sta padla v roke rančmanov, ki so z njima na kratko obračunali s krogljami. Lastnik ranča je bil nato aretiran in izpuščen na prosto pod $10.000. varščine. Dolži se ga, da je nahujskal svoje rančmane proti obdolženima zastrupljevalce-ma. .
Chicago. — Včeraj je okrajna porota v Chicago obsodila Italijana Petra Crudelle in S&belo Nitti na vešala. Mrs. Nitti in Crudelle sta ubite. bivšega soproga od Mrs. Nitti po imenu Fran Nitti, ki je izginil dne 29. julija 1922. iz farmarskega truka blizu Stickney, 111. Lanskega septembra so oblasti zapovedale dovesti* Mrs. Nitti, njenega 16-let-nega sinčka Charlesa in njenega zaposljenca. Petra Crudelle-a na zagovor Tadi gotovih govoric, ki so se tedaj pričele širiti po o-kolici mej ljudmi. Njen sin Charles je izpovedal na izpraše-valnem sodišču, da sta njegovega očeta Franka Nitti j a oba Mrs. Nitti in Peter Crudelle tepla do smrti z velikim kladivom. Ob-dolžitev se je izvršila, a ker trupla pokojnega NittTja niso našli so preiskavo razpustili. Dne 9. marca 1923. sta se Mrs. Nitti, in Peter Crudelle poročila. Čez dva meseca 9. maja t. 1. pa so našli Nittijevo truplo -v neki vodni kotlini blizu Stickneya, 111.
Znaki na mrtvem truplu so pričali, da je bila izjava mladega Charlesa resnična in Mrs. Sabelo Nitti in Petra CrudeTle-a so takoj aretirali in pričeti proti njima z natančno preiskavo. Po natančnih razpravah sta bila spoznana krivim umora prve vrste in okrajna porota je Izrekla včeraj svojo sodbo, da morata umreti na vešalah za kriminal, ki sta ga izvršila nad pokojnim Fran Nittijem.
Ko je bil včeraj na sodišče pozvan italijanski tolmač tako-zvani "Fat Mike" mu je bilo naročeno, naj raztolmači ženi sodni j ski pravorek, kar je tudi storil v siciljskim narečju. Ko je začula obsodbo v lastnem jeziku je spoznala, da bo morala u-mreti in padla je v omedlevico.
Usoda Mrs. Nitti je še v rokah sodnika Davida, ako bo privolil za priziv na najvišje sodišče, ali pa če jo guverner Small pomilosti. Drugače bo šla na vešala, če tudi je ona prva žena v Cook okraju, ki je obsojena radi kriminala na vešala.
-o-
ŠKOF SCHREMBS POSVETIL NOVO CERKEV PRED ODHODOM V EVROPO.
Cleveland, Ohio. — Zadnjo nedeljo je posvetil elevelandski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs, novo katoliško cerkev, katero so zgradili elevelandski Katoliški črnci. Nova cerkev je posvečena Materi Božji. Naslednji dan v pondeljek pa je škof odpotoval v Evropo na dva mesečne počitnice. Kje bo prevz. škof užival svoje počitnice ni znano.
—	Prezident Harding se nahaja v Alaski in se v svojih poročilih zelo pohvalno izraža o deželi. Prominentnim domačinom v Alaski je obljubil, da bo razglasil Alasko tako, da bo zavzemala na zemljepisni karti bolj odlično mesto kot ga je do-sedaj.
—	V Montani je kongres zavrnil apel, da naj se dovoli za zdravniško predpisovanje za žganje v poljubni množini, in da naj se to pusti zdravnikom samim, koliko smejo predpisati za bolezni. Sedaj pravijo, da bodo apelirali tna najvišje sodišče Zedi-njenih držav.
—	Državni department poroča, da je prejel od več tujezern-skih držav odgovor glede pro-hibicijske odredbe, da se raztegne suho zono okoli teritorija Ze-dinjenih držav na 12 milj. Večina držav ne ugovarja odredbi in pravijo, da je to zadeva, "ki se tiče Z. dr. samih.
—	V Chicago je bil te dni obsojen bivši urednik nemškega lista "Staats Zeitung" na eno letno ječo in na $500 denarne globe, ker je v nekem uredniškem članku zmerjal ameriške legijo-narje, da so vagabundi, trempi, ftd. -'-j-uiin^-- 1 ,«-"'• jrw
—	Farmarska centrala v Washington u poroča, da bo letošnji žitni pridelek vreden do $7,829-912,800.00 na podlagi cen letošnjega leta.
—	Včeraj je zadela nesreča v Chicago Fred Grasburga poprav-Ijača brzojava. Ko je napeljaval "brzojavno žico je vsled hude vročine omagal na drogu in padel na živo električno žico. Gras-burg je bil takoj onesveščen in prepeljan v bolnišnico, "kjer ga dolgo časa niso mogli iz"buditi iz omedlevice.
—	V Aurora, III. se je pripetila včeraj železniška nesreča. Na križišču Burlington proge je zadel tovorni vlak v neki avto iz Chicage, kjer je močno poškodoval tri potnike v avtoju.
—	V Detroitu. Mich, so našli na tamkajšni banki People State Bank neke zmešnjave. V računih primanjkuje nekako $169,-000.
—	V Superior, Wis. je včeraj naenkrat nastalo hladno vreme. Živo srebro je padlo kar naenkrat na 30. stopinj nad ničlo. Ljudje so nosili lahke površne suknje;
—	Bivši zvezni sodnik na vrhovnem sodišču Zedinjenih držav Day je preminul na svojem lastnem domu na Mackinaw Island, Mich, v starosti 74 let. Sodnik Day je hiral na neki neodpravljivi bolezni že odkar je resigniral kot sodnik v Washing-tonu.
—	V Detroitu, Mich, je včeraj obhajal jezuit Rev. Henry W. Otting S. J. svojo zlato mašo, ali pet-desetletnico mašništva. Na njegovi slavnosti je prisostvovalo mnogo njegovih duhovnih sobratov iz okolice.
—	V Quincy, 111. je zadnji torek dobilo 10 sester državljanske pravice iz reda "Little sisters of the Poor." Sestre so Nemke in oskrbujejo tamkajšni samostan sv. Vincencija.
—	Kolumbovi Vitezi so . v New Haven, Conn, zgradili posebno poslopje, kjer bodo v jeseni otvorili posebno šolo za poštne klerke in druge slične uradnike. Dosluženi vojaki bodo prejemali pouk brezplačno.
.— V. Barslow, Calif, je izbruhnil požar, in je vničil glavni
MALARIJA RAZSAJA V RUSIJI.,
London. — Glasom jutranjih poročil, kijih je prejela "London News" je obolelo tekom zadnjih 4 dni blizu 15 milijonov ruskih prebivalcev za malarijo.
burg-Krško osebni vlak iz Za-Na tisoče je že ^mrtvih in smrtTgreba in tovorni iz Zidanega
kosi dalje na debelo. Po oddaljenih krajih so vasi in trgi zelo prizadeti, ker zdravniška pomoč ni pri rokah in jo tudi ni dobiti, ker vsi zdravniki so zaposljeni na vso moč po bolnišnicah in mestih
ZA LUNDINA SE ZAHTE-YA JECA.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Trčenje vlakov.
V noči od nedelje na pondeljek sta trčila na progi Rajhen-
mosta. Pokvaril se je le 1 stroj, človeških žrtev ni bilo.
Pravdnik Marvin E. Barnhardt
dokazal s svojim govorom, da je Lundin graftal.
Chicago. — Sodnijska razprava glede znanega šolskega graf-ta, radi katerega se dolži bivšega političnega bossa Lundina, da ga je vršil in spravljal sam in njegovi kompanjoni deleže, ki se jih je doseglo pri raznih kon-traktih itd. postaja od dneva do dneva bolj zanimiva. Umazano perilo, ki ga perejo pred javnostjo prav sedaj jasno pokazuje. kako temeljito so izkoriščali chi-caško publiko razni politični graftarji in vse to so smeli delati zato, ker so bili visoki gospodje v političnih krogih, ker so imeli vpliv nad županom in sploh nad vsa mestno administracijo itd.
V Lundinovem graftu je zapletenih še nekako 15 drugih o-seb, kakor se poroča. Ti ljudje so kontrolirali celo mesto. Kar so zaželeli, to se je moglo izpolniti neglede, Itaka krivica se je komu zgodila. Poroča se, da se je metalo na cesto civilne uradnike in na njih mesta postavljalo ljudi, ki so delovali za njih politično mašino. Kdor je propagiral za Lundina in njegovo mašino, ta je prišel do gotovega korita, s katerega je zobal zrnje.
Pravdnik, ki vodi vso zadevo proti Lundinu je izjavil: "Na listi imamo petnajst oseb, ki so več ali manj zapleteni v tak slučaj. Preglejmo vsacega izmed teh in vse nazadnje pride na Lundina. Vse nitke te nesramne in umazane politike vodijo k njemu, ki je bil središče vsega tega gibanja."
Pravdnik je nadalje navajal posamezne grafte, kot Fitzge-raldov kontraktf radi boilerjev, zatem roditeljske šole, glede kupovanja premoga i. dr. stvari, kjer se je nagrabilo mnogo de
Toča.
Dne 4. m. m. je bila v batočev-skem okraju silna toča. Posamezni kosi toče so bili težki do 1 kg. Ubito je bilo več glav živine. Tudi več ljudi je bilo poškodovanih.
Velika tatvina znamk na bel-grajski pošti.
Na belgraj^kem glavnem poštnem uradu so odkrili veliko tatvino znamk. Znamke je kradel knjigovodja v poštnem ministrstvu Bogoljub Obradovič in jih prodajal v inozemstvo. V stvar je zapletenih tudi več višjih 11-radnikov. Država je oškodovana za več milijonov dinarjev. Obra-doviča so zaprli. Preiskava je v teku.
-o-
Zaplemba zlata. Mariborska policija je v soboto 9. m. m. o-kolu polnoči aretirala dve zelo sumljivi osebi, ki sta nosili vsaka po en nahrbtnik. Preiskava je dognala, da sta to dva Žida, e-den avstrijski, drugi jugoslovanski državljan. Ko so preiskovalni organi odprli nahrbtnika, so imeli kaj gledati. Našli so v njih do 15 kilogramov zlata, deloma zlitega deloma v verižicah, bro-šah itd. Zida sta bila na potu na dunajski vlak in je bilo zlato vsekakor namenjeno za tihotapsko kupčijo. Žida sta dala takoj poklicati odvetnika, da bi ju rešil iz zagate. Plačala sta mu na račun stroškov vnaprej 30.000 kron.
Z ljubljanske univerze.
Fakultetni svet juridične fakultete ljubljanske univerze je za prihodnje študijsko leto izvolil gosp. dr. Frana Ellerja, rednega profesorja finančne Vede in finančnega prava, za dekana; g. dr. Rada Kušeja, rednega profesorja kanonskega prava, pa za prodekana juridične fakultete.
Slučaj kuge v Subotici. Enajst letno dekle Jelisaveta Horvat, ki je zaposljena v neki strojarnici, je obolela za kugo, kakor so zdravniki dognali. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, da se zabrani razširjenje te strašne bolezni.
VELIKI IZGREDI PROTI DRAGINJI V BEROLINU.
Berolin. — V predmestju No* wawes mesta Potsdam je izvajalo te dni tamkajšne prebivalstvo silne izgrede radi naraščajoče draginje v deželi. Tekom zadnjih 8 dni pravi poročilo je poskočila cena vsem življenskim potrebščinam do 120 odstotkov. Več trgovin je bilo naskočenih in ljudstvo si je s silo razdelilo razne predmete, ki so se nahajali po trgovinah.
PRELOM MED ANGLIJO IN FRANCIJO NA YIDIKU. <
Anglija gre svojo pot in bo spre-1 jela nemške pogoje. — Skušala bo dobiti Z. <ir. na svo-'	jo stran.
London. —- Prijateljstvo med Veliko Britanijo in Francijo j« v današnjih dneh tako zrahljano* da znajo vezi počiti vsak trenutek in Francija se bo nahajala r Evropi in vseh zadevah popolnoma osamljena in mogoče šer celo zasovražena od njene sedanje zaveznice Anglije.
Na Curzonovo noto, v kateri je izrazil željo za sestavo mednarodne komisije, ki bi pronajd-la, finančno možnost Nemčije je Francija baje tajno odgovorila, da ne pristaja in, da njej nI mar, kako Nemčija denar dobi, katerega Francija od nje zahteva, ampak dobiti in dati ji ga mora.
Zato se namiguje na Downig streetu v Londonu, da naj Anglija ubere lastno pot in sklene z Nemčijo separatno reparacij-sko pogodbo. Naj prvo bo njen korak imenovati mednarodno komisijo, v katero bodo prosili zastopništva tudi od Zedinjenib držav. Po preiskavi, ki jo bo iz vršila ta komisija se bo napravi lo pogodbo.
Ko hitro pa pride do take pogodbe, bo pa to pomenilo prelom med Anglijo in Francijo.
-o-
RUMUNIJA IN JUGOSLAVIJA PODPISALE NOVO OBRAMBENO POGODBO.	i Beograd.:— Jugoslavija in Ro» munija sta baje te dni sklenile in podpisale novo obrambeno pogodbo, ki bo veljala za dobo treK let. Pogodba se je podpisala v Bukareštu.
Ponovna nesreča s splavom.
na rj apo^st ran i*,"ki* bisera lah- V sr|di okoli ^e je splav Peko mestu prihranilo, ako bi bila|tra Sarmana zadel v vuhredski
administracija šol v drugih po-]	^
štenih rokah.
Na podlagi sličnih tehtnih dokazov je pravdnik Barnhardt zahteval v sklepu svojega govora, da se pošlje ves graftarski bunch v ječo, katero je pošteno zaslužil s svojo sleparijo.
Tako torej imamo meščani mesta Chicago, ki plačujemo visoke davke, priliko videti, kam je šel denar, ki se ga je od nas od mestne vlade zahtevalo za vzdržavanje administracije. Zato pa je vsakega meščana državljana dolžnost, da dobro presodila koga voli ob času volitev. Ob volitvah si ustvarjamo vo-lilci sami svoj napredek, ali pa i-stega podiramo in rušimo.
ŠIRITE LIST EDINOST
del mesta. Več trgovin je zgorelo. Materialna škoda se ceni nad $200,000.00.
bile 4 osebe, od katerih so se rešile 3, a ena je izginila v deroči Dravi. Kakor izvemo, so bile vse 4 osebe jako dobre volje ter niso pazile, kako se vozijo. Škoda znaša 100 tisoč kron.
Prodal ženo za 500 dinarjev.
Zanimiv slučaj je bil prošle dni prijavljen policijski oblasti v Skopi ju. Vladimir Popovič, u-službenec sanitetne uprave, je "odstopil" svojo zakonsko ženo, s katero je živel že dve leti, ka-varnarju Blažu Božinoviču za 500 Din. Polici>a pa je to trgovino preprečila.
Y Batine pri vojakih. Parlament razpravlja ravnokar novi vojaški zakon. Neki poslanec je pri tej priliki zahteval, naj se sprejme v novi zakon določba, da bi bilo pretepanje vojakov v armadi prepovedano. Radikali in demokrati so ta predlog odklonili. Zato bodo vojaki lahko še dalje prejemali "BATINE/'
JN0VI ŠKOF POSVEČEN.
Covington. — Dne 15. julija prihodnjo nedeljo bo posvečen v škofijski katedrali Matere Božje v Covingtonu v škofa Rev. Francis W. Howard iz Colum-busa, Ohio. Novega škofa bo posvetil nadškof Most Rev. Hen-r ry Moeller iz Cincinnati, Ohio.
DENARNE POSIUATVB.
Včerajlne cene bo bfle jagoalons* ■Hm dinarjem:
100 — Din........$ 1.35
500 — Din........ $ 6.10
1000 — Din........ $11.80
2500 — Diir. ....... $29.00
5000 — Din........$58-00
Za italijanske Dre:
SO — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5-25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri rečjih svotah, ki presegajo 90 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo i e posebni popust. Predno pošljete denat črex drage tvrdke se spomnite n£ naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hitrej«* kakor kje dragje. Naše cene 90 nI* no najnižje I
Vse poiiljatre naslavljajte nff? BANČNI ODDELEK EDINO* K Chicago, (
- .,, .	i	• ft • T - '
m ■
"EDINOST*
¥
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jerusove. Prevedel Paulus.

"Misliš torej, da je moj načrt neroden?"
"Neroden! Za tebe lahek posel, za njo pa pomenja rop z o-boroženo silo."
"In misliš, da se bp Elvira —"
u— dala oropati? Mislim, da! Kar se nje tiče, le kar po-mežikniti ji je treba. Rada te ima še vedno kakor prvi dan, ko si jo varal . . . Zdi se neverjetno, pa je res."
"Torej —."
"Torej opusti misel na ta rop!"
"Čigav pa naj bo?"
"Ta rop? Prijatelj, patra Cifuenta —."
"Ah! So mi že pravili . . .!"
"Niso te varali!"
Jakob je* utihnil in se je zamislil, popraskal se je za ušesom in je rekel s hudobnim nasmehom:
"Treba bo torej iti k spovedi k patru Cifuentu?"
Diogen se je zresnil.
"Glej, Jakob! Ti me poznaš! Pijanec sem, ničvreden človek, izgubljen, vse sem že storil, samo moril še nisem. Ampak, da veš: Boga in božje reči pa spoštujem! Spoštujem jih, ker sem to spoštovanje vsesal z materinim mlekom. Sam nisem priden ; bil bi samemu sebi v nadlego. Kdor pa se s pridnim življenjem trudi, tega spoštujem! Sam ne zaslužim spoštovanja, priznavam pa, da ga zaslužijo drugi. Sam se valjam v blatu, pa priznam, da se svetijo zvezde na nebu ..."
Penila so se starcu usta, s pestjo je udarjal po mizi in se je bil po prsih.	.
, Jakob ga je zavzet poslušal in je nazadnje rekel:
"Čemu mi pa praviš vse to?"
"Pustivši v miru svojo ženo! Omadežuješ jo, ako le misliš na njo!"
"To mi pa ugaja! Junaškega viteza je dobila Elvira! . . . Kje sta pa sklenila tako tesno prijateljstvo, če smem vprašati? Menda ne v spovednici patra Cifuenta?"
"Tam gotovo ne! Videl sem jo in jo začel ceniti v hiši done Marije Villasisove, ki je njena najožja prijateljica."
"Torej najožja prijateljica tvoje najožje prijateljice! Sedaj razumem! In kaj počne ta "vdova popolna," kakor jo je imenovala dukesa de Bara? In moja žena je bila gotovo vajina zaupnica?"
"Molči! Če ne, ti zdrobim čeljusti!," je kriknil Diogen in mu pomolil pest pod nos. "Česa iščeš? Denarja! Glej! Tamle je tista Albornoz, tebi podobna! Dala ti bo, česar potrebuješ!"
Jeza je grabila Jakoba. Ni mu še kdo tako t obraz govoril resnice, kakor sedaj tale Diogen. Pa premagal se Je in se je prisiljeno nasmehnil:
"Glej, Diogen! Tvoja včerajšnja pijanost te še danes ni zapustila ! Samo v tvoji glavi se more roditi misel, da se hočem prodati svoji ženi za pest durov!"
"Prijatelj, če nihče ne ponuja yeč . . . No, povem ti zgodbo o nekem drugem ciganu: Spovedal se je, da je ukradel tri pesete/ m Spovednik mu je rekel: Te ni sram, nesrečnež, zaradi treh uiŠilfijJnih f>eset se nočeš pogubiti? Cigari pa je odgovoril,: Kaj pa sem hotel storiti? Ko pa jih nisem mogel dobiti več."
Prekinil ju je markiz Villamelon. Prišel je popravljat svojo zjutrajšnjo pozabljivost. 1 '
Ko ga je Diogen zagledal, je zgrabil časopis in je sedel na drugo stran peči.
Markiz pa je krenil naravnost k Jakobu, ki se je hladno, pa vljudno dvignil in mu šel naproti.
Markiz ga je prijel za roke in mu je prisrčno rekel: "Dober dan, Benito! Kako je? Si pač vedno vrl dečko!" In dobrohotno ga je potrepljal po levem ramenu. "Oprosti, Benito, da te nisem včeraj obiskal, ampak —" — Villamelon je sedel — "v temle Parizu, razumeš, ni časa za nobeno stvar. Curra te pričakuje k obedu — veš! — ob dveh. Nekoliko pozno sicer. Pa danes je v službi pri kraljici. Razu-
HOLLANDSKI BANKIRJI KUPUJEJO AMERIŠKE PARNIKE.
kje v mestu žganja. Ko je dospel domov zmeden in
je bil popolnoma ustrelil v hiši svojo
mes

Velerodnega Jakoba je zbodel dobrohotni glas junaka iz slavne bitke na morju in na suhem ob Črnem rtiču in je "hotel vabilo hladno odbiti. Pa Villamelon mu je prekinil besedo:
"Nič, nič, nič! Razumeš! Nobenih izgovorov, Benito! Curri-ta bi bila užaljena do smrti! Da veš! Sorodstvo, to je njena slabost! In za teboj kar nori, pri njej je celi dan Benito gori, Benito doli —
Diogen je zakričal izza peči:
"Ampak, Villamelon--hočem reči: tepec — saj se mu ne
pravi Benito —!"
"Ah, — pa res! Pravi se mu---Kako se mu že pravi?"
"Jakob."
"Tako je! Jakob. — Oprosti, Jakob! Slab spomin imam. In žalostno je to, da mi slabi vedno bolj."
Diogen ni rad izpustil priložnosti, prisoliti komu kako prav gorko. Kakor bi čital v časopisu, je pravil:
"Govorili so o neki zgodbi. In vprašali so tepca: Ali se ti spominjaš? Rekel jim je: Počakajte, da se spomnim! In smejali so se mu, rekoč: Pa še to premisli, kaj ta zgodba pomeni!"
Jakob in Villamelon sta se spogledala, pogledala sta Dio-gena in se zopet spogledala in oba sta se nasmejala. Fernandito pa je rekel:
"Kakšne zna! Ni druge pomoči, ko da ga pustiva v miru, ali pa ga ubijeva. Kajne, Benito?"
New York. — V soboto je do-j lastno io-letno hčerko. Nato je
spel v to mešto iz Helandskega Jacques Pierot Jr. načelnik Ho-Jandske .Parobrodstvene Banke v Rot^rdamu. Njegov namen je pregledati parnike, katere ima sedaj ameriški parobrodski odbor naprodaj. Holandija baje na-vmerava kupiti več jeklenih ameriških parnikov za svojo trgovsko mornarico. •
VI.
popoldne stric
Utrujen in spehan se je vračal ob štirih Frasquito domov v Grand-hotel.
Ni bil prav dobre volje. Veliko se je trudil in celi dan je letal okoli pri svojih španskih rojakih, ki so sedaj kot begunci bivali v Parizu, pa komaj dve tretjini sta slišali čudežno zgodbo o kadini in sta videli čeveljček, ki ga je bil Jakob kupil pri starem Turčinu v zapuščenem carigrajskem t^azarju . . .
Doipa pa ga je čakala druga usoda. Imel je postati orožje v roki božje previdnosti. Tako si je vsaj mislil.
GLAYE DO NOG
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in vamiše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
Priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. EICHHOLZER
. * *
*	Trgovec z vsakovrstno železnino
si lahko kc^ite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.	^	_
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo ^vrednost za "VA§ DENAR"!
J- J. DVORAK & CO.
# 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, & CHICAGO, ILL.

527 — Main Str.
Forest City, Pa.
8®0®®®0®®®0®©®®®®®®®®®®0®®0®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN 1
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovj ni sistem štev. 3. Vsak. Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni ' stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite - čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA. NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modelar:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v goto-

DOMAČE PIY0J
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 2942 w. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
vmi:

.. OLIVER ŠTEV. u. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75- Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN'PROSTO POISKU-SNO PONUDB6.
PIŠITE SE DANES po brezplačni cenik, ki Vam ofrise m predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskusnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bih zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago, I1L
VENEZUELSKI POSLANIK POD POLICIJSKO PRO -TEKCIJO.
Washington, D. C. — Poslanik iz Venezuele Dr. Don Pedro Manuel Arcaya, je prejel te dni grozilno pismo, s katerim se grozi njegovemu življenju. U-radniki leg-acije so poskrbeli policijsko protekcijo, pod katero se nahaja poslanik Arcaya.
-o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA V BEROLINU.
London. — Glasom brzojavnega obvestila se je v soboto večer pripetila v sredini mesta Be-rolina strašna železniška nesreča. Trčila sta skupaj dva s polno paro vozeča vlaka. Nad 50 potnikov je bilo odpeljanih v bolnišnice in več je baje ubitih.
-o-
FRANCOSKA VLADA DE-
MENTIRA VEST O NA-DALJNI OKUPACIJI.
Pariz. — Francoski minister-ski predsednik Poincare je danes dementiral vesti, ki so se zadnje dni razširile, da Francija namerava okupirati nadaljni nemški teritorij z mestom Frankfurtom vred.
pognal krogi j o še samemu sebi. To je posledica čezmernega za-vživanja žganja.
--o-
—	V Cincinnati, Ohio, je tam-kajšna družba A. Nash Company skrajšala^ svojem delavkam delavnik iz 8 ur na 7 ur na dan. A. Nash Company izdeluje najboljše volnene moške obleke. V kro-jačnicah dela do 1200 šivilj.
—	Sadjerejci iz države Mi-souri poročajo, da letošnji pridelek jabolk obeta biti izvanredno dober.	ft
-o-
POSLEDICA ALKOHOLA.
New Hartford, Ia. — Neki farmar FIo Seliger se je opil ne-
Gimbel Hat
NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE!
Prodajamo jih od $1.50 naprej. V zalogi jih imamo vse vrste m v vseb> velikostih.
V naši trgovini dobite tudi vsakovrstne srajce in spodnje obleke, o-vratnike in vso drugo opravo.
Prodajamo vsakovrstno blago za. šivilje!
Naše cene so nizke in zmerne!
FRANK BANICH
Največji slovenski Dry-Goods Sto*re» 1902-4 West 22nd St. Chicago.
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo, priporočam!
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland. O.
J.KOSMACH
z804 W. 22nd St. Chicago, III
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA, svojega rojaka!
Naiboliše delo, nainižie cene. Prevzamem barvan i e hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir.
DOLARSKI ČEKI
•
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči ▼ Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do Jugoslovanske krone. Potnikom, za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
$15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.0© do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3j^cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL.

i
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki: Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI** USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašati.
« DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih »ojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro -najmodernejša slov: tiskarna ▼ Ameriki, Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se naj topleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosiibo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo 5e tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, HL
Phone: Canal 0099.
' ' , n
B
1
"EDINOST*
EDINOST
(UNITY.) '
Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
it40 West aand Street, CHICAGO, ILL. _ _Telephone: Canal 0098._
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
JfAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ....................$3°°
Za Združene Države za pol leta.........................$1.50
Za Chicago, KanadoJn Evropo za celo leto ....	$3-50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$i-7S
JUBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
For United States for half year.............$150
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure tfre dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Pozdravljeni naši voditelji!
Danes so se zbrali v slovenski naselbini v Sheboygan, Wis. pri Fathru Černetu vsi slovenski duhovniki, ki so bili pred 20. leti bogoslovci semenišča sv. Pavla v St. Paul, Minn, in so si ustanovili prvo in edino in najbrže tudi zadnje literaturno društvo bogoslovcev "Baraga*" Ustanovili so si ga za to, da bi se v tem društvu navduševali za veliki apostolski duh, škofa Barage, nad katerim strme vsi, ki poznajo njegovo veliko apostolsko in misijonsko delo tu v Ameriki.
Sedaj so vsi ti tedanji bogoslovci že večinoma župniki po slovenskih, deloma po raznih tujejezičnih cerkvah.
Da bi proslavili 20-letnico tega velepomembnega dneva,, sklical je Father Černe k sebi vse te svoje sošolce, da bi skupaj proslavili ta dan in se skupaj še enkrat uživili v one lepe dneve, katere so takrat preživeli.
List "Edinost," kot prvobojevnik med ameriškimi Slovenci za sv. vero naših očetov, "ne more prezreti tega dne, da bi s par vrsticami ne pozdravil teh zborovalcev v Sheboyganu in jim ne zaklical prisrčni: ŽIVELI!
Pri tej priliki pa naj povdarimo zopet veliko potrebo,, da bi se naši slovenski duhovniki večlcrat shajali na posvetovanja.
Duhovno pastirstvo med ameriškimi Slovenci ni lahko, zahteva od duhovnika posebne žrtve, posebno previdnosti in modrosti, česar vsega pri drugih narodih ni treba.
Naše ljudstvo je od doma okuženo do grdega liberalizma, ki je zlasti skušal narediti globok prepad med duhovnikom in ljudstvom. Največjega dobrotnika slovenskega naroda — njegovega duhovnika mu je narediL— v "prokletega farja!" Vsi morilci po ječah, vsi tatovi, vsi razbojniki, vsi nečistniki, vsi lumpje so bolj časti vredni, kakor duhovnik. Vsi niso narodu toliko škodljivi, niso narodu tako nepotrebni, niso tako odveč, kakor duhovnik v župnišču. To je "trot" v vsaki občini doma, v vsaki naselbini tukaj. To je dosegel s precejšnim vspehom liberalizma doma, to je dosegel grdi Saksarjev liberalizem, in Kristanov "'socializem" in Kondatov fanatizem tukaj v Ameriki.
Kaj čuda, da vidi sedaj Slovenec v svojem duhovniku ne duhovnega očeta, temveč res "prokletega farja," "trota" in mu ogodrnja vsak grižljej njegovega revnega kruhka, ogodrnja vsak cent, ki ga mora dati za "cerkev!" Naš človek je pozabil, da daje to Bogu, za Boga in za se, da duhovnika ne živi ljudstvo, temveč oltar "kdor oltarju služi, naj živi od oltarja." Naše ljudstvo pozablja prerado na velikanske žrtve, katere prinaša zanj njegov duhovnik, žrtev samozataje samskega stanu, žrtve revne plače, revnega življenja, preziranja, dela.
Kaj čuda dalje, da je potem duhovniško delovanje med Slovenci v Ameriki tako težko, vezano s tolikimi žrtvami, tako vse drugačno kakor med drugimi narodi.
Naše ljudstvo hoče duhovnika, da živi in dela, kakor samo živi in ravna. Ko pride duhovnik v hišo, hitro pijače na mizo. Ako ne pije, se jim zdi, da je hinavec, ako pije, narede hitro o-pazko "naš Father ga rad cukne." Tako imajo duhovnika vedno v zobeh, pa najsi bo, še tako dober, še tako gara za napredek svoje župnije in naroda. Saj skoro vsak slovenski duhovnik na slovenski župniji v Ameriki omaga in vzame slovo od tega sveta pri svojem trudapolnem delu. Z neprestano skrbjo 1T1 delom za cerkev, šolo i. dr. si nakoplje bolezen, katera mu iztrga iz rok vajete ljubljene župnije in naselbine. Da, pot duhovnika je posuta s trnjem in osatom. Ni znana ta pot posvetnemu ljudstvu, po kateri koraka duhovnik kot duhovni pastir, znana je le duhovnikom, ki hodijo po njej.
Pa še več! Duhovnjk je vedno predmet vseh napadov, ki prihajajo iz sovražnih vrst. "Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce," si misli sovražnik. Slovensko umazano časopisje, ki izhaja na Lawndale v Chicago vlači v javnost, seveda z samimi lažmi in grdim obrekovanjem te slovenske trpine, ki se mučijo mej našim narodom, da bi mu ohranili njegovo edino ded-ščino vero njegovih očetov in mater. In li kdo brani te trpine? Kaj še?! "Father je šolan se bo že sam!" to so izgovori lastnih faranov vsake župnije. Če se pa zavzame duhovnik in brani, pa zopet prično, kaj bi se prepiral, pustil bi jih, pa bi bilo. Duhovnik nikdar prav ne stori za ljudi-in vcpm naj ima potem ka, ko veselje? Tako stališče imajo povečini slovenski duhovniki v Ameriki na slovenskih župnijah.
Toda, preč. gg. svita se — bit če dana! In te svetle jutranje žarke nječe pa sinjem jasnem nebu katoliško časopisje. Trda je tudi pot katoliškega časopisja v Ameriki. Zakaj boriti se za resnico in pravico proti močnejšemu sovražniku ni lahka stvaT.
Sovražnik ima na razpolago moderno orožje časopisje in to veliko močnejše kot mi. Imajo tri dnevnike, en list trikrat na teden, en tednik, en mesečnik otroški list.
Preč. gg. zdaj se pa ozrimo na našo fronto, kako ^švoh" smo trn proti izdajanju njihovih listov. Ko bi imeli vsaj en dnevnik
pa bi bilo vse drugače, kot pa je.
Zato dragi preč. gg. ki ste se zbrali, da proslavite svojo dvajsetletnico in društva "Baraga/' Ozrite se tudi na to našo fronto, ki je mala pa zraven še needina fronta. Sklenite, da boste odslej se večkrat sešli si začrtavali gbtove, jasne in enotne smernice, po katerih naj bi vsi enako delovali, vsi pomagali pri skupnem delu. Zakaj organizirani _fc>omo zmagovali, neorganizirani pa propadli.	«	• •
Zato še enkrat se obrača list Edinost do Vas, preč. gg. zbrani v Sheboyganu in Vas v imenu velikega škofa Baraga in v imenp katoliških Slovencev v Ameriki prosi, vzbudite tega velikega a-pOstolskega "Baragovega duha med nami. Med'nami Slovenci je prav kar ugodni psihološki trenutek za k^ko veliko akcijo za po-življenje katoliškega prepričanja in življenja. Našemu človeku se oči odpirajo. Sadovi ^socializma" se že kažejo in tega sadu se straši narod in ta "sad" ga žene nazaj h katoliški cerkvi in veri, k duhovščini.
Zato sklenite, gospodje, da boste r imenu in v proslavo velikega škofa Barage sklicali v doglednem času shod duhovnikov, kjer boste na gotovem programu stopili pred narod in ga združili za skupno delo.
Veliko delo bo^ to, zvezano z nezmernimi težavami in zaprekami. Vendar veliki duh-Škofa Barage, ki je z velikanskimi žrtvami iskal po Minnesotskih, Wiskonzinskih in Michiganskih gozdovih neumrjočih duš poganskih Indijancev, naj vas krepi, da boste vse to premagali in dosegli vspeh.
Naš list Vam je na razpolago za vse to delo in bo krepko stal za Vami.
V tem smislu in duhu pozdravljeni preč. gg. Baragovci!
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
' Oglesby, 111.
Iz naše naselbine se le malo čita v slovenski javnosti v Ameriki. Pa nismo brez novic, večkrat se zgodi kaj takega, ki zasluži, da bi se poročalo v časopisih.
To pot bom poročal bolj o žalostnih novicah, ki so zadele našo naselbino. Tu sta preminula za pljučnico dva brata Anton in Generozij Žagar. Umrla sta oba tekom enega tedna. Narodi-la sta se v Godiču blizu Kamnika. Prvi Anton je bil v Ameriki nad deset let, zadnji pa je prišel po vojni in je bil tu komaj dve leti. Anton je bil ože-njen in zapušča tu žalujočo soprogo. V starem kraju pa enega brata in eno šestro in več drugih ožjih sorodnikov. Prizadetim izražam globoko sožalje! Pokojniku pa večni mir in pokoj!
Družini Zahrastnikovi je utonil 12-letni sinček Tony. Šel se je kopat v bližnjo reko, kjer ga je zadela nesreča in zginil je pod vodo. Družini izražam globoko sožalje! Sinčku Tonyu pa nebeškega veselja nad zvezda-
O delu naj sporočim toliko, mi!
da v cementarnah stalno delamo in zaslužimo približno od 30 do 60 centov na uro. Razume se seveda, da prvo plačo prejemajo vsi navadni delavci. D0 zadnje pridejo le izkušeni rokodelci, mašinisti i. dr.
Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike!
. Naročnik.
Chicago, 111.
Izlet ali piknik, ki ga je priredila zadnjo nedeljo Slovenska Podpor, dr. sv. Mohorja v Le-mont, 111, se je jako dobro obne-sel. Udeležba je bila srednja, vendar kljub temu je družba lahko ponosna na čisti dobiček, ki ga je dosegla s piknikom, kakor tudi na moralni vpliv, ki ga je dosegla s prireditvijo!
Kakor dosedaj poročano od Odbornikov se je naredilo čez $100.00 čistega dobička, kar je zelo zadovoljivo poročilo, če se pomisli, da se je izlet priredilo bolj za zabavo in razvedrilo članstva, kakor pa za kakšen dobiček.
Zabave je bilo na izletu obilo in vsi udeleženci so bili jako veseli" in zadovoljni. Družba sv. Mohorja kot priča njena kratka preteklost, ki je polna krasnih vspehov, gre krepko * naprej po začrtani poti.
Ta kratka preteklost . družbe šv. Mohorja pa priča, da kjer je sloga, kjer vlada prava bratska in sesttska ljubfezen med društvenim članstvom, tam je tudi napredek. Leto in pol je odkar ek-sestira ta podporna družba med nami in odbor poroča, da je sedaj že nad $1200.00 v družbeni blagajni. To je. vidni napredek, ki je vreden in zasluži občudovanja. Le tako krepko v tem duhu naprej in družba sv. Mohorja bo postajala od dneva do dneva večja slovenska zaščitna lipa, pod katere okrilje se bomo zbirali v
slučaju nesreč in nezgod. Vsem rojakcJfri in rojakinjam, pa iskreno priporočamo, da pristopijo v to domačo podporno družbo in se zavarujejo za slučaj bolezni, ali kake druge nezgode.
^— Društvo sv. Štefana, štev. 1, K- S. K. J. je sklenilo na zadnji seji, da priredi v nedeljo dne 12. avgusta svoj izlet ali piknik na ravno istem prostoru, kot se je vršil zadnjo nedeljo piknik družbe sv. Mohorja. Obenem je društvo sklenilo da bo darovalo za slov. šolo in dvorano obljubljenih $200.00.
—	Naši telovadci se marljivo vežbajo za spopade v metanju in rokoborbi z waukeganskimi telovadci. Javni spopadi se bodo vršili v nedeljo dne 29. julija. Slavno občinstvo se že sedaj opozarja na to prireditev, ki jo prirede naši^ telovadci. Natančen vspored bo še pravočasno naznanjen.
—	Mr in Mrs. Michael Brine sta se vrnila te dni iz ženitovanj-skega potovanja iz Clevelanda in Ohio, kjer sta preživela prve medene zakonske dni.
, — Mr. frank Banich je kupil te dni hišo, v kateri ima svojo "dry-goods" trgovino. Tako bo vodil sedaj svojo trgovino v svoji lastni hiši.
—	Mr. Frank Grill lastnik slovenske mlekarne v naši naselbini je jako nevarno obolel radi nekakih spuščajev na obrazu, ki jih je dobil ponesreči v brivni-ci. Vendar zdravje se mu obrača na boljše in upati je, da bo v kratkem okreval, kar mu vsa naselbina iskreno želi!
—	Več naših rojakov in rojakinj je te dni odšlo na enotedenske počitnice v Fox Lakes. Vsem želimo poštenega oddiha in odpočitka.
—	Krsti zadnjih dni v slovenski cerkvi sv. Štefana: Družini Mr in Mrs. John Hozin je prinesla gospa Štorklja krepko hčerko, ki so jo krstili za Mary. Botra sta bila Mr. Joe Tratnjek in Miss Bara Resonja. — Družini Mr. in Mrs. Anton Simonič se je narodila tudi hčerka, katero so krstili za Rozalijo. Kumovala sta Mr. in Mrs. Bernard Rom. — Družini Mr in Mrs. Štefan Lesz se je narodil krepek sinček, ki so ga krstili za Johna. Botra sta bila Mr. Joseph Drešček in Mrs. Mary Trinko. — Družini Mr. in Mrs. Rudolf Krek se je narodila krepka hčerka, ki so ji dali iipe Elsie Ruth. Kumovala sta Mr. in Mrs. John Stritar. — Družini Mr. in Mrs. John Wolsič se je rodil krepek sinček, ki so ga krstili za Alojzija. Kumovala sta Mr in Mrs. Frank Kobal.f — Družini Mr in Mrs. Janos Leonard se je narodil tudi sinček, ki so mu dali ime Janoš. Botra sta bila Mr. Štefan Sabočan in Miss Mary Zalig. — Družini Mr. in Mrs. John Gradishar se je narodila krepka hčerka, ki so jo kratili za Ano. Botra sta bila Mr. Josip Sluga in Mrs. Elizabeta Lotrich. Vsem naše iskrene čestitke !
OSTANKI PRAZNOYER-STYA MED SLOVENCI.
Boris V.
(Konec.)
Na copernice še močno verujejo. Vsako staro, grbavo in od-ljudno ženo smatrajo za "coper-nico." In taka žena se tega suma, ki se je je lotil, nikoli ne iz-nebi. Ponoči hodijo copernice krave molzt in po vino v klet. Shajajo se in rajajo v družbi hudiča po močvirjih., ali pa se podajo na skupne zlete v zrak, kjer delajo točo Copernice tudi začarajo človeka, mu prizadenejo škodo na zdravju ali na blagu, da se živina ne redi, da postane mleko krvavo itd. Zvonov cerkva se copernice zelo boje.
"Škratelj" je neko bajno bitje, ki prinese srečnemu lastniku denarja, kolikor ga hoče. Vsi ne trdijo, da je škratelj "hudičeve sorte," ampak nekateri so mnenja, da ima podobo "ščurka,'® ki ga človek lahko ima v škat-Ijici zaprtega. Hudiča zamore človek poklicati s "kolomonom," neke vrste vražarsko knjigo. Peklenšček pride nato v podobi, ka-koršno si klicalec izbere. Nihče pa ne more prenesti pogleda hudiča v pravi podobi. Kajti vsak, ki bi ga tako videl, bi takoj od groze umrl. Najbolj si ga predstavljajo kot čudnega zelenega lovca. Kot čuvar zakladov pa L-ma podobo črnega kozla ali črnega psa. Ako se hoče kdo hudiča, ki ga je s pomočjo "kolo-mona" poklical, zopet odkrižati, mora brati vsebino zarotenja nazaj od konca proti začetku. Ko-lomon pa nikakor ne sme priti i v roke neukim ljudem. To kaže ! sledeča pripovedka.
Neki kmet je bral kolomon. Ko odide v cerkev, ga pozabi na mizi. Otroci ga najdejo in bero slučajno poglavje, v katerem se kličejo hudiči. Tako so se ti začeli prikazovati pri vratih in pri oknih — kmalu jih je bilo vse polno pri vratih in pri oknih — kmalu jih je bilo vse polno po celi hiši, na strehi, na dvorišču in na vrtu, in število je vedno bolj narastlo, ker otroci niso znali urote ustaviti. Ko se kmet vrne, je bilo že hudičev kot listja in trave. Takoj spozna, kaj se je zgodilo. Naglo plane v kašto, razmeče nekaj žakljev prosa po travi in ukaže pošastim, da vsa zrna pobero zopet nazaj v vrteče. Medtem gre v hišo, vzame kolomon in "moli" poglavje od konca proti začetku ter tako odpravi grdobe.
Neka druga posebnost je "v ris hoditi". To se pa vrši na tale način. Vreže se leskova šiba, ki je zrastla v enem letu. Nato se položi pod oltarjev prt, kadar se bere nova maša. Na sv. večer pa se gre med enajsto in dvanajsto uro s šibo na razpotje, kjer ni nikakega znamenja (križa) in kamor ne sega glas zvonov. Tam se zariše s šibo na tleh kolobar in stopi nazaj. Takoj se prične zemlja tresti, grmeti, iz zraka pa lete na človeka grozne žareče pošasti. Če človek, ki stoji v risu, strah prestane, mu prinese peklenšček vse, kar zahteva. .Če se pa zboji in prestopi kolobar, je po njem
Zakopan ali na prostem zakopan denar dobi hudič v oblast. Votlo drevo, v katerem ta ali oni skriva svoje cekine, se začne skrivati. Slišal sem sledečo pripovedko.
Neki kmet je nosil svoj d« skrivat v votlo bukev v p-q blizu svojega doma. Bal se namreč, da doma ne bi bil n varnem. Dokler je nosil d< bukev, jo je lahko našel. A ko jo je hodil iskat samo zato da bi vzel ali preštel shranjene novce, se mu je začela bukev skrivati. Sedaj ga je začelo skr. beti, ker je imel v bukvi skritih že mnogo tolarjev. "Čakaj hu-dič," pravi nekega dne, te bom pa ogoljufal." Hitro proda vole in nese ves znesek v gozd. In res, že od daleč zagleda bukev Lahko jo najde in spusti najprej denar v deblo z namenom, da po-tem takoj vzame z dupline ves zaklad. Toda v trenutku, ko za-ropoče zadnji srebrnjak v votlino, vzraste iz tal velik črn kozel z žarečimi očmi ter sune kmeta, da se ta zvrne. Ko vstane in se nekoliko pomiri od presta-nega strahu, ni bilo več ne kozla, a tudi bukev je izginila xa vselej.	t f
Po -nekaterih krajih trdijo, dk tisti, ki ima pri sebi praprotno seme, sliši na sv. večer živali govoriti in vidi tedaj vs.e zaklade v zemlji Nekoč je nastiljal hlapec s praprotjo. Pri tem mu je prišlo nekaj semena v žep. Na sv. večer gre v hlev in sliši med voloma sledeči pogovor: "Prihodnje leto bode pri tej hiši velika nesreča," pravi prvi vol. " Kako to." vpraša drugi. "Nai gospodar bo spomladi oral njivo nad hlevom. Izoral bo modrasa in ta ga bo pičil, če kače kdo drug ne ubije." Res se spomladi pripravi gospodar za oranje na omenjeni njivi. Hlapec hoče biti po vsej sili poleg. Komaj začne- H| ta orat, izorje gospodar , kačo. Hlapec, ki je bil na to pripravljen, priskoči in jo z motiko u-bije.	-
Če hudoben človek komu "naredi" (domač izraz za čaranje), mora najeti drugega, da mu "od-naredi". Dotičnik, ki je začaral, pride naslednjega dne k hiši. A Bog ne daj, da bi ga ogovoril ali mu dal, česar te bo prosil. Dati mu smeš le kruha, sicer je "od-narejenje" brezuspešno. Pa še kruh moraš odrezati "od sebe," ne "k sebi".
V Belih vodah se baje nahaja velika skalna votlina "Zijalka." V ter votlini so nekdaj bivale "zale žene." K nekemu kmetu je ena hodila dalje časa. Kmetova žena gre k župniku mu to naznani in ga vpraša za svet. Ta ji svetuje, da naj vrže lepe kite zale žene, ki ji vise pri spanju iz postelje, tudi za njo v postelj, žena to stori in "zale žene" niso več nadlegovale kmeta. Izginile pa so tudi za vselej iz ZijaLke.
Ljudje so imeli nek določen strah pred duhovniki. Pravijo o njih, da imajo neko tajno moč. Lahko koga začarajo, naredijo lahko točo, med povzdigovanjem vidijo hudodelnika itd. Gorje tistemu, ki se duhovniku zameri. "Omašuje" ga med mašo, da izgubi srečo.
Predno končam, hočem še navesti nekaj izrekov.
Da bode repa debela, morajo na pust pri hiši močno plesati. Lan bode lep, če ga sejejo iz iste sklede, iz katere se je na pust meso. Če hočeš, da se neprijate-Iju sadno drevje posuši, zalij ga z juho, v kateri se je kuhalo pustno meso. fra kmetih jedo na pust svinjsko glavo, toda ženske ne smejo dobiti "rile*", sicer zdrobe med letom vse lonce.
ŠIRITE LIST EDINOST
O nastanku modernega klavirja.
Klavir je v novejšem času izmed najbolj razširjenih godbenih instrumentov, je bil v svoji prvotni obliki laški izum. Prvi takšen instrument s tipkami je iz-gotovil izdelovatelj instrumentov Bartolomeo Christofori (1655. do 1731-)- Na podobno i-dejo sta prišla povsem neodvisni od njega Parižan Marino in Nemec Krištof Schroeter (1699. do 1782.) Ali njiju instrumenta nista bila dovršena in sta bila modernemu klavirju mnogo manj podobna, kakor pa Christofov instrument, ki je imel celo vrsto majhnih ~kladvec, ki so skupno tolkla na strune. Christofori je i-menoval svoj izum gravecemba-lojevo piano e forte. Že iz tega naziva, da je videl glavno prednost svojega instrumenta v mož-
nosti, določiti silo tonov s silo udarcev. Pozneje se je imenoval instrument kar pianoforte ali fortepiano. Ali laški izum ni zbudil posebne pozornosti in zanimanja. Šele Nemcu Silbermanu (1683. do 1753.) se je posrečilo, napraviti klavir s kladveci z izpopolnjeno tehniko. Silberman-novo tehniko so nazivali pozneje angleško tehniko, ker se je končno na .» Angleškem izpopolnila. Takozvano nemško tehniko je objavil Nemec I. Amadeus Stein (1728. do 1792.) ki je izdelal več ko 700 godbenih instrumentov, za kar mu je sam Mozart izrekel hvalo in priznanje. Nemška mehanika je bila izboljšana v Parizu. H. Pape pa je prišel na misel, rabiti kladvece prevleč s klobučino ter je izumel s< nji moderni klavir.


J* r "EDIN08T*
RAZNI NASVETI ZA DOM. ^T^C^JZ
pol ure v čisto vodo.
Malokrvnost
je čestokrat prvi začetek težke bolezni. Zato je ne smemo zanemarjati. Mestni otroci so navadno blede polti. Ako jih pošljemo n^ kmete, kjer imajo dovolj či-
KTonzerviranje s kalijevim si-likatom. Tudi s pomočjo kalijevega silikata se jajca lahko o-hranijo. Treba jih je vanj pomočiti sveža, brez počenih seveda, jih potegniti takoj zopet iz nje-
stega zraka in tečne hrane, se ga in položiti narazen drugo od jim lica kmalu pordeče. So pa drugega na velik list belega pa-tudi ljudje, ki so vedno bledi, da pirja. Ko se posuše, se zavijejo
si imajo dovolj krvi in so zdravi.
Malokrven je oni človek, ki mu ni bledo samo lice, nego tudi zobno meso in očesna mreni-ca; poleg tega mu je koža uvela in suha. A tudi debel človek je Lahko malokrven. Malokrvne osebe se hitro utrudijo, razburja jih vsaka malenkost pogosto
jih boli glava, vrti se jim v gla-|soljene jedi. Ravna se z vi ter se celo onesveščajo. Na- tako:
v svilen papir in shranijo v zaprto leseno škatlo, tako da ne pride do njih zrak.
Konzerviranje s soljo. Ta metoda je zelo razširjena v Otien-tu. Ima pa eno slabost. Jajca postanejo namreč nekoliko slana. Ker je lupina pronikava, pride sol do sredine. Taka jajca se torej lahko uporabljajo samo za
njimi
vadno imajo tudi slab tek in pre-bavljajo neredno.
Glavno sredstvo proti bledič-nosti je svež zrak, dobra hrana, zlasti mleko, sirovo maslo, moč-nate jedi in zelenjava ter mir. Malokrvnost se zlasti pojavlja pri deklicah, kaže se v slabi volji, ki se loteva otroka ob vsaki malenkosti. Prevelika . strogost v tem primeru ni na mestu; vendar tudi popustljivost ne sme segati predaleč. Vsekakor mati ne sme pozabiti, da šibko telo nima dovolj duševne moči in odporne sile in otrok se čestokrat res ne more obvladovati. Skrbeti treba pravočasno, da odgojimo zdrave, krepke ljudi. Kar je bilo v otroških letih zamujenega, je prav težko pozneje nadomestiti. -o-
Kako se konservirajo jajca.
V mnogo rodbinah poskušajo prihraniti jajca za zimske dneve, ko je ta dragocena stvar redka in draga.
Vsakdo ve. da je pomlad za to najugodnejša.
Recepti, ki se uporabljajo za konzerviranje, so številni; nekateri se težko realizirajo, drugi se zopet doma ne dajo izvršiti.
Navesti hočemo nekaj načinov, po katerih se bo gospodinjam delikatno konzerviranje o-mogočilo.
Konzerviranje z apnom. Ta metoda je med najboljšimi. U-porabl.ja jo največ mornarica. Vsakdo ve.da použijejo mornarji mnogo izvrstnih jajc, čeprav so oddaljeni od svoje dežele štiri do pet tisoč milj. Z jajci se ravna takole:
Vzamejo se kvečjemu tri štiri dni stara jajčka. Kdor jih ne more nabrati sam, ker nima kokoši, naj jih naroči od zanesljive in vestne osebe, da mu jih kar mogoče hitro pošlje. Jajčka morajo biti zelo čista. Zato jih je treba skrbno obrisati z mokro cunjo.
Preskrbite si pri stavbeniku malo ugašenega apna, ki je čisto poceni. Vrzite ga v vsak liter vode za dva oreha in ga popolnoma raztopite. Tekočina, ki jo dobite, se imenuje apneno mleko.
Vzemite lonec ill deva j te vanj jajca tako, da bodo konice obrnjene navzdol. Ko jih boste postavljali drugo tik idrugega, pazite posebno, da ne bo katero počeno, zakaj počeno jajce bi pokvarilo vsa druga.
Prilivajte počasi apnenega mle ka, in sicer tako dolgo, da bo stalo 4 do 5 palcev nad jajci. Pokrijte posodo in denite jo na hladen temen kraj, morda v klet.
Apno prodre skozi lupino in pridč do notranje kožice, ki jo
Napravi se testo iz vode, ki je nasičena z debelo soljo in iz rastlinskega pepela. Jajca se obdajo s pol centimetra do centimetra debelo plastjo, potem se pa posuše. Ko se sol suši, se kri^
Lepe roke. Da ohranimo roke lepe, si jih po dvakrat na dan u-mivaj z mlačno vodo, da se od-pro vse znoj nice. Potem 'si jih dobro namili, vlij si v roke nekoliko glicerina ter si s to milnico dobro oteri rok«. Obriši si roke, ne da bi si milnico splak-nila. Še bolje je, ako pri tem postopanju uporabljaš enkrat glicerin, a drugiq vazelin. v Mravlje, sicer prav pridne in zanimive živalice, so v stanovanju silno neprijetne. Posebno jim diši sladkor in vse, kar je sladkega. Iznebiš se jih, ako otareš s petrolejem mesta, odkoder prihajajo. Ali namoči gobo v sladkorno vodo, ožmi jo nekoliko in jo položi tja, kamor prihaja največ mravelj. V kratkem bo goba vsa polna mravelj. Vrzi jo v krop in ponavljaj to postopanje. Namesto gobe uporabljaš z i-stim uspehom lahko kožo od slanine, ki jo položi v lonec in na^ stavi mravljam. Kožo z mravljami takisto popari. Tudi na sveže koprive rade gredo mravlje. Položi jih tja, kjer So mravlje in'
pd pususc. xvu se SUl SUSl, se KIL" -I	J111 tj**, iv.jci ag li
stalizira in da jajcu lice snežne'jih vrzi potem v ogenj.
kepe .Ko so jajca suha, se nalo-že na suh kraj, kjer so varna pred sunki.
Konzerviranje z lakiranjem. Sveža, čista jajca se obdajo s plastjo laka, .ki je tako sestavljen :
Raztopi se gumijev lak v zadostni množini alkohola. To se posuši. Ko so jajca suha, se de-nejo v otrobe ali leseno žaganje, in sicer s konico navrh. Preden se uporablja, jih je treba obrisati s cunjo, ki je namočena v alkoholu.
Konzerviranje s kuhanjem. Nekatere gospodinje ohranijo jajca s tem, da jih malo skuhajo. Jajca pa morajo biti od istega dne. Treba jih je drugega za drugim pomočiti za dve minuti v vrelo vodo in gledati, da se ne ubijo. Taka jajca se denejo v škatlo, ki je oiapolnjena z otrobi ali z drobnim pepelom. — Kadar se jajca uporabljajo, se pa mora paziti, da se ne kuhajo tako dolgo kakor druga jajca.
Te procedure niso komplicirane in upamo, da bo ena ali druga našim čitateljicam ugajala.
-o-
Da železnina ne zarjavi jo namaž* z mastjo, ki je izcvrta iz enega kilograma špeha. Primešaj 3 grame kafre in nekaj grafita. S to zmesjo namaži železo s prav mehko krpico Železo dobi potem prav jekleno barvo ter ne zarjavi na zraku.
Rjaste lise v perilu namakaj v vročem limonovem soku in izpe-ri potem v čisti mehki vodi. Prav dobro sredstvo je tudi sledeče: Zavri limonovega soka in finega namiznega olja, vsakega polovico. Pomoči suh rjast madež v to tekočino in takoj izgine rja, ali napolni pločevinasto posodico s skoraj vrelo vodo, pritisni fjasto mokro perilo ob vnsCnjo stran posodice in drgni madeže s koscem ščavne soli. Vsi madeži izginejo. Izperi perilo hitro v topli vodi, ker ščav-na sol razjeda niti.
Časopisni papir — čistilno sredstvo. Da si ohraniš roke snažne in sposobne tudi za fi-nejša dela, ne pomivaj sajastih loncev takoj v vodi, nego jih najprej odrgni s kepami časopisnega papirja. Potem šele jih u-mij z vročo vodo in dobrim peskom. — Lončeno posodo, ki diši po živilih, katera so se v njej kuhala, "odrgni znotraj takisto s časopisi.
Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite
S knjig za dolar
• I.		
2.	Kako si ohranimo ljubo zdravje ..,	
3-		
4-	Iz življenja za življenje, povest ....	.....20
5-		.....10
6—7.		.....20
8.		
	Skupa ......	
Vse te knjige, naročene skupaj, stanejo en dolar. — Poštnina je že všteta. Naročila pošljite na:
EDINOST
1849 West aand Street,
CHICAGO, ILL. ^
* t
*
t t
t
*
t t
Ksaver Meško:
MOŽ Z RAZTRGANO DUŠO.
I.
Zgodaj se je zmračilo: bilo je že v pozni jeseni.
Prižgal sem luč in sedel k mizi, da pišem. Tak čas, poln melanholičnega miru in poln tihih, sanjajočih skrivnosti, je za delo najugodnejši.
Delal sem že nekaj časa. kar zaslišim zunaj na hodniku korake in govorjenje. Stara služkinja, držeča svečo v roki, odpre duri in pravi:
"Tukaj! Kar vstopite P
Privzdignil sem senčnik s svetilke in sem videl: mlad mož je stal ob durih, ki jih je služkinja takoj spet zaprla za seboj; neznan mož z valovito kostanjevo brado in z dolgimi kodrastimi lasmi. Gledal sem ga molče in čakal, da pove, kaj hoče, in sem razmišljal: "Delavec brez zaslužka. Podpore je prišel prosit. A da ne pride prej!"
Tudi on je mene motril nek5j hipov z velikimi očmi, modrimi kakor potočnice.
"Oprostite, velečastiti, da mo-
tim ob tako pozni uri," je iz^re-govoril čez hip in.se je spet vljudno poklonil, elegantneje, nego bi pričakoval od navadnega de-!*vca. Govoril je nemščino s tujim naglasom — popotnike iz severne Nemčije sem slišal včasi, da
so govorili približno isto narečje. Zelo naglo je govoril, skoraj razburjeno. — " Prišel sem, ker bi»se rad o raznih stareh po-razgovoril z vami."
"Prosim, ivolite sesti."
Pokazal sem mu stol na nasprotni strani mize. A se ni nič zmenil za mojo Jtretnjo, kakor da je ni videl; primaknil je meni najbližnji stol še bliže k meni in sedel prav tik mene.
Priznam odkrito, da mi ni bilo posebno ugodno pri srcu: sedel sem v nemi in gluhi noči, v samotni, molčeči sobi sam z neznanim možem, širokoplečim in močnim, da bi me stri z enim mahljaj em velike, mišičaste roke, ki jo je držali na mizi in mu je nemirno drsala sem in tja, z enim udarcem mogočne palice, ki jo je stiskal v drugi roki in se je še sede naslanjal na njo, kakor silno utrujen, in kakor-bi mu iz moči palice lila v ude nova moč, da ga drži pokoricu.
"Na poti sem in sem se oglasil pri vas" — je pričel sam od sebe in me je motril venomer pozorno in napeto, kakor bi proučeval moje oči in bi hotel uganiti misli, ki se skrivajo za njimi in izdajalski sevajo iz njih.
"Kaj me gleda tako čudno? Ali je res prišel s posebnim namenom, z nepoštenimi, nakanami?" — sem pomišljal vznemirjen. V srcu sem se jezil na služkinjo, da ga je bila privedla gori. A vsa jeza položaja ni izpre-menila: bil sem jetnik. Zato sem odvrnil kar najbolj prijazno:
"Zelo me veseli. A o čem hočete, da se porazgovoriva ?"
"Ali poznate vse ljudi fari?"
"Štiri leta sem tukaj; zdi se mi, da jih poznam precej."
"Pa poznate Huberjeve v Dolini?"
"Le malo. Kar sem slišal o njih govoriti."
"Ali nič ne občujete z njimi?"
"Ne. Ne nanese prilika, da bi prišli skupaj: protestant so."
Zaropotal je s palico, sklonil se bliže k meni.
"Saj je to vseeno. Mislil sem, da pride morda Huberjeva hčerka kdaj k vam."»
"Po kaj?"
V lastni hiši
se človek počuti doma, pa nikjer drugje! Namesto, da plačujete visoke rente kupite si lastni -dom. Prav sedaj imam na prodaj v bližini slovenske cerkve več hiš lesenih in zidanih od $2,000. do $16.000. Pridite k meni, da jih Vam razkažem. Naprodaj imam več lot in hiš tudi izven naše okolice. Za vse podrobnosti se obrnite na:
MARTIN LAYRICH
1900 West 22nd Place,
Tel.: Canal 5777.
VARČEN NAROD
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH \ DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUE,
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS.
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing • House Ass'du
PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse par ob rodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje.
"Po kak svet, recimo. Mlado dekle je potrebno nasvetov."
Čudil ^sem se tujčevemu mišljenju. Čudil se tudi naglici -in nekaki skoraj mehanični gotovosti, s katero je govoril: kakor bi naglo ponavljal naučen govor.
"Ne, nikoli ni prišla. Je niti ne poznam."
"Ne? Čudno. Mislil sem--a
kaj sem hotel reči? Glejte, o teh Huberjevih bi rad kaj zvedel od
vas."
"Žal, ničesar vam ne vem povedati o njih. Jih li vi poznate? Zdi se mi, da niste odtod."
"Poznam, bogme, le predobro jih poznam."	v	>
Nasmehnil se je frpko in sovražno. Stisnil je desnico v pest in jo je težko položil na mizo, kakor mogočno rdečkasto kladivo.
"Ali jih poznamTKo mi pa nihče na svetu ni storil toliko hudega kakor ti ljudje."
Gledal sem ga presenečen. Nemirne oči, uprte bodeče vame, so sevale od notranjega plamena.
Ne samo neprijetno, tesno mi je postajalo.
"Da vam povem odkrito: Hu-berjev sin sem."
Nastal je mučen molk. Strmel sem vanj, on v me. V hipu sem se spomnil raznih govoric, ki so krožile o njem po okolici. Da je sedel že opetovano v ječi, sem nekoč slišal. Ko je služil pri vojakih, je postal po svoji brihtno-sti narednik, a tako ga je težilo vojaško življenje, da je v tretjem letu ubežal. Prišel je domu. A kmalu so bili orožniki za njim. Ko ni videl druge poti, da jim uide, je skočil oblečen v Dravo in jo je preplaval. Vzlic temu so ga ujeli. Ko so se orožniki hu-d oval i, kaj da jim je naredil to
nepriliko in je skočil v reko, jil* je zavrnil hladnokrvno: "Pa bf bili še vi!" Vteknili so ga spet v .vojaško suknjo. To pa se mu je zamerilo tako hudo, da se je, brž ko je odslužil vojaška leta, izselil v Ameriko. Ni ga gnala tja lakomnost in hrepenenje po zlatu in bogastvu, kakor mnoge druge; iz same mržmjej do domo« vine je odšel tja.
Vse to mi je bliskovito hitelo mimo duha, ko sem mu zdaj gle* dal iz lica v lice.
(Dalje prihodnjič.)
Nekateri ljudje ne napravijo ob času nič drugega, kakor, da
redno ob času svoje delo puste, « * *
Veliko ljudi je na svetu takih\ ki ne znajo nič drugega, kakor
pridno zabavljati čez druge. * * *
Ljudje smo taki, da se radi smejemo grbi svojega bližnjega,
a svoje lastne pa ne vidimo. * * *
Srečna je tista dekle ali žena,
ki inič daljšo pamet, kot lase, * * *
Če bi se smrt dala podkupiti, bi v kratkem bilo zlato vsega*
sveta v njenem žepu.
* * ♦
Tisti človek ni nikdar srečen, ki zavida radi sreče svoje bli£« nje.
ZA NOTARSKA DELA,
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne po« godbe itd. se obrnite na:
JOHNA JERICH
Javni notar x 1849 W. 22nd Sft. Chicago, III,
®®®®®00®®®®®®®®®0®®®®®0®0000j| Za izlete ali piknike
se priporočam vsem cenjenim društvam ali klubom
"KOCHSGROVE"
s svojim lepim prostorom na deželi v Lemont na znani KOCHS FARMI. V kratkem bom postavil na tem prostoru krasno verando za ples.
Ko prirejate za društva aH klube piknike pridite osebno k meni ali pa telefonirajte glede prestora. Po poulični kari pridete do mene takole: Vzemite Archer avenue ali Cicero karo do City Limits. Odtam Joliet karo in ^povejte kondukterju da želite izstopiti v Lemont na KOCHS FARMI in Vas bo poklical.
SE PRIPOROČAM VSEM
WALTER KOCH
R. F. D. 2,
LEMONT, ILL. TeL: Lemont 83—R—1.
Poštenost
PREVLADUJE V VSA-
KEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE.
Pri nas vedno najdete naj* boljše vse skjozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri.
Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči, da pri nas »dobi vsakdo dobro blago, prikrojeno natančno po meri za zmerno pošteno ceno za vse enako.
Mi Vas vabimo, da pridete in se ogledate našo veliko zalogo raznovrstnih oblek z
ENIMI IN DVOJNIMI HLAČAMI
• ki se prodajajo pri nas po resnično" vredni ceni od
$25.00 :—: do :—: $50,00
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street.
fl
£l
1 i	.1 .•» -V. „ ' _ ■ ■

. C . ijx. . .	. :, ' J.....-
. ■...-in- ....

"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.
Jakob je namreč zopet prihitel k njemu, prosit ga pomoči in mu razodevat svoje srce. Čudno, kaj se goČi z njim, mu je pri-t povedoval. Preteklo noč da ni celo nič spal, nemirno se je premetaval" po ležišču, minulo življenje mu je hodilo na misel, triintrideset dolgih, let, polnih uživanja, nasladnosti, cvetlice brez; korenine, norosti in zabave brez sreče in»veselja — gabi da se^
mu vse to. kakor pokvarjenemu želodcu neprebavljena jed.
Stric ga je napeto poslušal in z odprtimi msti. V glavo mu je;^e boš vedel rrravnati, ako ga bo^-vprrrašal za svet zastrran svo
šinila misel na izgubljenega sina, na spokorno ovčico
Naenkrat pa je izpremenil Jakob tužni glas in je suhoparno vprašal, kje je njegova žena Elvira.	L.
Stric je namrdnil obraz. Zdelo se mu je, kakor 'bi bil prelistal iz pobožnega molitvenika v -vozni red pariških cestnih železnic.
"Elvirrrra? Ne vem. Pil sodim, da je v Biarrritzu. Včerrraj mi je prrrravila Lopez Morrrrenova, da jo je videla."
Jakob se je zamislil. Stric pa je postal radoveden:
"Pa — če želiš gotovih vesti — jaz vem za človeka, ki ti bi jih dal —"
"Kdo bi to bil?"
"Paterrr Cifuentes."
"Človek božji! Poznaš patra Cifuenta?"
"Kako ga ne bi! Saj je moj nečak. Brrrat Vegellanine ma-terrre, sin Tonita Cifuentes, ki je bil drrržavni podtajnik pod Iturrrrizom. Stopil je v rrred jezuitov takrrrrat, ko--"
"Pa živi tudi v Biarritzu?"
"Ne. Je tukaj v Parrrizu. Od leta 1868. sem ni bil na Španskem, samo mimogrrrede včasi.** In skrbljivoboječe je povpraševal stric:
"Ali želiš, da grrrem k njemu jaz?"
" Ne, pojdem sam."
Stric Frasquito je skočil. Videl je že v duhu, kako skesani Jakob dela pokoro, kako stopi v samostan, obleče meniško haljo ... In on ga povede na to pot, on, junak dneva . . .
Mudilo se mu je, da stopi prvi korak.
"Povedem te k njemu, kadarrr želiš!"
"Jutri."
"Dobrrrrrro!"
Pa zdelo se je stricu potrebno, svojega izpreobrnjenca nekoliko pripraviti na patra Cifuenta. Pripovedoval mu je torej, da je ta človek duševen revež, da nima prav nobenega pojma o svetu, da je strog, da govori mnogo o peklu in hudičih, grdih in ostudnih, ki niso prav nič podobni vragom, kakršne si je mislil on, strte, namreč omikane, duhteče, v fraku in z belo ovratnico, lepo počesar^e, ščipalnik na nosu in na, koncu repa ognjeno-rdečo petnljo . . .
► "Zakaj, glej, povedati ti morram rresnico," mu je pravil z zaupnim obrazom, "jaz sem strrrogo katoliškega mišljenja, sem zelo verrren, ampak o naši duhovščini pa prrravim, prrravim, da je zelo pomanjkljivo izobrražena! Ni ga duhovnika, ki bi nas rrrazumel, ki bi se znal prrrikrrrojiti našemu mišljenju in čuvst-vovanju! Ta-le Cifuentes mi je tistikrrrat, ko smo pokopali ge-nerrrala Terrrcena, prravil, prrrrijatelj, prravil mi je, da bom,
morrral jaz tudi ummetS in da bi se morrral pi 11 ipi navijati na j TRGOVINE IN DELAVNICE
ZAPIRAJO, A OŠTARIJE ODPIRAJO.
Riga. — Iz Moskve se poroča, da so sovjetske oblasti zaprle te dni, nešteto trgovin v mestu. Mesto teh pa se je otvorilo veliko dvoran, kjer prodajajo pivo in "vodko." Tako v deželi bolj-ševikov! Kar jih niso poslali v boljši svet s krogljami, to bodo sedaj še z "vodko."
-o-
smrrrt in da naj bi mislil na večnost---In še strrrrahove
mi je naprrravil, v rrresnici — stcrrahove!	%
In tisto s Pepito Abando! Ti ni znano? Brrrezsrrrčno je bilo, ti rrrečem, brrrezsrrrčno! In neusmiljeno! Taka dobrrra dušica, prrridna dobrrrega srrrca! Ni imela drrruge slabosti ko nagnjenje do Pabla Verra . . . Ves Madrrid je vedel to in odobrrra-val in njenemu možu ye bilo tudi vse znano . . . Pa je zbolel Pablo in Pepita — se rrrazume — je prrrihitela in se je nastanila ob njegovem vzglavju. ^okKcali so patrrra Cifuenta. Ta pa je odgovorrrril, da ne stopi v to "hišo, doklerrr ta ženska ne odide.,.. Misli si! Kaj takega zahtevati! . . . Seveda se je brrranila in Pablo tudi; pa bolj ko so mu dopovedovali, temu svetemu možu, da je neusmiljeno ju rrazganjati, in da bi jo obsojal ves Ma-dtrrrid, ako bi bolnika zapustila v zadnji urrrri — bolj je prravil, da ne in da ne . . . Trrrrdovrrraten je ostal, rrrroke je vtaknil y
svoje ohlapne rrrokave in ne, ne, ne, ne---in pustil ga je,
da je umrrrrl, kakorrrr pes---. Povedati ti morrram, da
jega poklica, ali pa, ako misliš oprrrraviti prrrri njem spoved."
"Spoved?" Jakob je bil razžaljen. "Odkod si pa to misel vzel ?"
"Saj si rrrekel, da hočeš z njim govorrriti . . ."
"Ali ni pater Cifuentes spovednik in duhovni voditelj moje žene?"	»
"Seveda je."
"Zato pa hočem, da pregovori mojo ženo, naj se ukloni mojim željam."
"In — katerrre so tiste tvoje želje?" — Stric Frasquito je bil v skrbeh.
"Zelo preproste in pobožne. Spraviti se hočem z njo in pozabiti vse» kar je bilo."
"A — jaaa!" Stric je bil razočaran. Izgubljeni sin se ni vrnil in skesani grešnik ni hotel obleči meniške halje . . .
Nevoljen je bil, da se njegove sanje niso uresničile.
; "Pa si tudi dobrrrro pomislil?" mu je rekel.
"Ali se ti zdi tako nemogoče, kar želim?"
"Nemogoče ne. Ampak, človek, ali ti je znano, kakšno življenje živi sedaj tvoja Elvirrrra ?"
"To sem te ravno hotel vprašati!"
Stric je naredil važen in tajinstven obraz.
"Povedal ti bi! Govorrrri se mnogo o tem. Ampak — ne vem, ali ti smem?"
"Kdo pravi, da ne smeš!" se je razjezil Jakob. "Jaz imam vendar pravico, te vprašati o svoji ženi, in ti kot moj prijatelj imaš dolžnost, mi povedati, kar veš o njej."
ZAJTERK! KOSILO! VEČERJAJ
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste ku-Pit* k:	^	_ J
f
s
POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem Nslovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6931 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne ^ < LUBASOVE HARMONIKE.
S

+ +
& f* f* $
*» + * + * $ *
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- *£> CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj.
Anton Zbasnik
• JAVNI NOTAR,
soba 206 Bake well Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)
MATH. KREMESEC
Nje,	SLOVENSKI MESAR
xgia West 22nd Street,	^ Chicago, I1L
_____ Phone; Canal 6319. s A ^ fSH?
Pri njeniti še dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-
[M j1^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^	^
KONKURENCA PROTI .
MLEKARJEM.
Chicago, 111. — Tajnik od odbora lige proti draginji je včeraj obelodanil uradno naznanilo, da se nahaja v mestu Chicago že 175 na hitro organiziranih postaj, kjer se prodaja mleko po I2c. kvart mesto 14c. kot so ga nastavili zadnje dni chicaški mlekarji. Te postaje se je organiziralo iz vzroka, da se prisili mlekarje k znižanju cen mleka. -o-
ŽELEZNE KOBILICE. J Burlington, Ia. — Silna množina železnih kobilic se je pojavila v tej okolici. Na avtomobilski cesti, ki vodi v Illinois se je vsedla na nekem mostu tako debela plast teh kobilic, da so avtomobilisti morali z lopato metati proč nadležni mrčes predno so zamogli nadaljevati svojo pot.
-o-
S PLINOM NA KAČE KLOPOTAČE V TEXASU.
San Antonio, Tex. — Toliko te nadležne strupene golazni še ni bilo nobeno leto kot letos, se poroča iz južnega dela Texasa. Kače zlasti nadlegujejo živino. Oblasti so naročile veliko množino strupenega plina, s katerim bodo skušali pomoriti nadležno golazen po polju in pašnikih.
Modrovanje mladih ljudi.
Mary: "Johnek, ti si zelo dečko! Tvoja mati in oče sta morala gotovo pred mirovn1 sodnikom poročiti?" .v Johnek: "No, no, le počasi! Ce bi človek-sodil po vpitju iu nemiru, ki prihaja iz vaše hiš* sleherni dan, potem sta bila tvoja mati in oče poročena od vojnega tajnika.
-o-C
Teško vprašanje.
Profesor: "Pomislite, pri neki eksploziji je nekoga vrglo visoko v zrak. Kaj boste tu najprvo storili, gospod kandidat?"
Dijak: "Počakal bom, da prileti nazaj na zemljo."
Gtmbel
Bat
NAJBOLJŠE VRSTE SLAMNIKE!
Prodajamo jih od $1.50 naprej. V zalogi jih imamo vse vrste in v vseh velikostih.
V naši trgovini dobite tudi vsako> vrstne srajce in spodnje obleke, o* vratnike in vso drugo opravo.
Prodajamo vsakovrstno blago ^ šivilje!
Naše cene so nizke in zmernel
FRANK BANICH
Največji slovenski Dry-Goods Store. 1902-4 West 22nd St. Chicago*
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam!
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O.
J.KOSMACH
z804 W. 22nd St. Chicago, 111
Roiakom se priporočam pri nafcupu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA, svoieera roiaka!
Naiboliše delo. nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir.
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči T Jugoslaviji po dnevnem kurzu
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
$15.00 po $1.10. — O. $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.0© do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3>£cen. od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
2)®®®®®®®0®®0©0©®®0®®0®®®®®®®®' Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in ,£onudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj odi $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj * kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica .prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega Stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POI SKUŠNJA NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost Ima samo 800 kosoov: neka* teri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. o. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; Štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plače- . vanje na obroke stane $55. Ako ga plačate takoj v gotovini :
,	-1 — -
. '	_	$49.5o.
OLIVER STEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75- Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. ir. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušpja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene1 rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago, I1L

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU •'EDINOSTI" USPEŠNI,
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti** in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo ▼ našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se naj topleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
1 Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo, Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST
1849 W. 22nd Street Chicago, I1L
Phone: Canal 009$.