PRIMOkSKI dnevnik Postni; žii-SVJSSr - Cena 35 lir Leto XVI. - Št. 185 (4648) TRST, sreda 3. avgusta 1960 Zelo obširen program z neštetim Fanfani: Ta vlada ni začasna ne po nastanku ge po programu ne po svoji večini v parlamentu Glede volitev bo odločil parlament - Vlada bo zavlačevala z vprašanjem dežele Furlanija-Jul. krajina? - Nenni predlaga, naj se socialisti vzdržijo glasovanja - Vodstvo KPI pa je sklenilo glasovati proti zaupnici novi vladi - Togliatti: «Fanfani je priznal, da je bilo upravičeno množično gibanje proti dejanski reakcionarni grožnji, čeprav se še ni znebil protikomunističnih laži in neumnosti» (Od našega dopisnika) Seftatom’ -2’ — Fanfani je danes popoldne prebral pred Oi^ni ln Pred poslansko zbornico svojo, z velikem za-6teviin;um Pričakovano, programsko izjavo. Poleg zelo , J, ln dalekosežnih obljub je pTav gotovo najvaž- četie 'n Je Prignal, da so bile ljudske množice upravi-btonijp?reti se nevarnosti, ki jo je predstavljala Tam-njegov a demokristjanska fašistična vlada, dalje da gramu a ni začasna niti po svojem obširnem pro- pc v „ 1 P° vzrokih, zaradi katerih je nastala, niti Hi. > Prej določeni demokratični parlamentarni veči-izjave fcisS?ove Programske------------- štirimi ’. da je bil med mi Q ‘ s.reclinskimi stranka-šoie , ,Zen sporazum glede ibdrift v ne§a načrta, svo-iierši«, ?ovine in jedrske e-n\ lih!’ ,ot Je že prej izja-di. n 111 voditelj Malago-di jy. Pr°gramske izjave sle-lutn Jr^Si strani, da spora-Pravniv. 1 dosežen glede u-katertn? v°iitev v oktobru, attinni/1 se vlada ne upira, ipra^v,?repusca’ naj o tem Tako °di°či parlament. Sc se P° njegovem govoru lamen+Sestale shoro vse par-Ijivo ,5rne skupine. Razum-dinskih ’ da so skupine sre-Vati s“ank sklenile glaso-dtupjnZa vlado. Socialistična stanlm3 Pa 3e na svojem se-Ea n^Posteala izjave svoje-ol>razloJulka Nenniia. ki ji je Se s0ciar^Z?kai 3e nuino’ da vzdržii0 i Parlamentarci ci glasovanja o zaupni-!e nauf^^vi vladi. Pri tem 6ov0 al 118 odpor številnih bili pPM°v; med katerimi so ?i, ni’ Castagno, Maria-i? Taro3* .bfatera, Schiavetti eani,iel ’ medtem ko sta la Greti,?- fialiače zagovarja-ts je Ppl. in Preziosi. Basso 3 Po ?Vlnariem izjavil, ta- Monarhistični voditelj Italijanske demokratske stranke iPDI), Lauro, je giede Fanfa-nijevega govora dejal; «To je bi', zelo spreten govor. Fanfani se je znal zelo dobro izvleči«. Načelnik fašistične skupine poslancev MSI pa je izjavil, da Fanfanijev poskus v pravičevanja krize ni nikogar prepričal in da n; mogel zanikati, da krize Tambronijeve vlade nikakor ni povzročila KPI. Podobno kot socialist Basso, je tudi tajništvo radikalne stranke poudarilo «stari cen-ristični« značaj nove vlade ter podčrtalo, da se je centrizem že dovolj prepričljivo izkazal, aa je nesposoben za napredno politiko. Zato radikali opozarjajo socialdemokrate in republikance na obveznosti, ki so jih sprejeli z ostalimi skupinami demokratične levice .n jih pozivajo, naj med parlamentarno debato o zaupnici vladi poudarijo ((programske ir. začasne imeje svojega sodelovanja s Fanfanijevo vlado«, tako da bo javno mnenje vedelo, da sedanja vlada predstavlja samo prvi korak k «bolj sprejemljivim demokratičnim rešitvam« ali pa pomeni nova vlada ((vračanje k formulam, ki jih je dolga in nedavna izkušnja že obsodila«. ir/^^evem govoru, ^gova „1,3 dokazal, da je . ((klasični izraz m da bo zaradi te- ga ___________ d*sti s,°^Unin organih PSI, ki m v ?er>tralnem komitenta, 2aZace3 danes z zaseda-^‘alist -g°Varial Predlog, da tuiejo n.11,. Parlamentarci gla-° Fanfanijevi vladi. Cken»I 1e rC PSI » dato na zasedanju 1 ^ožitev* 1 štiri točke v 8jfVr'£°X.p»Tv >n ip nI?nijevo usmeri-ti«!* tažnie ^azen zaradi nje-i. hetnu , “gospodarsko.so-Pst hvizmu«; 2. vzdr-vno nJe.treba smatrati za violist? Je,no v smislu, da ga8ie novih akuiei° dozoreli, razvn;. možnosti in nove-, v odnosih med (it °d dan dJbi, ki bo pote-3 ev, ki h? do upravnih vo-tštV2držar,'tnorale biti jeseni«; WprCčie -teži Za ovee,„m?re zadevati se- 'si 1 PreH«? a e njej s0 šte" ir?slte de? avn‘ki demokrist-v;4o' kj g ni.Ce)- .temveč poni-6 (l’-^.dale izgovor nove vi\m^nos?niiev Padec> in vJ' biskn?' Za bodoči raz. Lh do 3 1)a se je nadalje- !(,. u je zjutraj. Senator Loto^dtem'181 Nennijev pred-Jbbardi 0 Sa je poslanec *ofe.PaZaKOVarial tau^Pji n Poudaril, da so & S>obok?P°Iazumi v PSI Tui?atj kn ’,da Je Potrebno TlIiT a PUIICUIIU ti Uber? ?res predčasno, trn Sre ?art‘m Je bil mnenja, ni.Vlad-b.navljanje centri- 4aiinSocialistnln da bi zadrža-caJ? med °v Poglobilo raz- ‘Plen Konf-r? in množi' 8kli?u lev^0 Vecchietti v V ,aPje i, struje predlagal m.TM , ‘rednega kongresa, j« Cl)e je m predlogom re-%?z*va i "enni izjavil, da d£anje v„ Ja vodstva PSI 'kih18 določen r?S?’ •in da b° roko v°litvah 3 p0 3esen‘ y 1 v normalnem 09 ;_SeSt; Pa je po svo- Kpi ali 'U u 1 hir-da sedt£lade. da prizna. taČn; ProučUo0^^^'0 "izjav0’ Vtlni in Program, «ne-^fijeve ,n,ezasilni značaj, Vsebina programske izjave Debata o Fanfanijevih izjavah se bo začela jutri zjutraj v senatu in predvideva se, da se bo zvečer končala. Zaradi tega je seja poslancev sklicana za pojutrišnjem, ko se bo debata nadaljevala. Predvideva se, da bo na glasovanju o zaupnici v senatu jutri vlada prejela 133 glasov, medtem ko po-'rebna večina znaša 125 glasov, Pri glasovanju v poslanski zbornici pa bo predvidoma prejela 313 glasov, kar je le 15 glasov več kot 298, kolikor znaša večina. Programska izjava Fanfani-jeve vlade je vsekakor zelo važna že spričo dejstva, da so do nje socialisti jn komunisti zavzeli različna stališča, iz java je razdeljena na enajst poglavij, od katerih se deveto in deseto poglavje, ki govorita o že predloženih in o bodočih zakonskih ukrepih, delita še na številna podpoglavja. V prvih štirih poglavjih je Fanfani govoril o vzrokih rojstva Tambronijeve vlade, o podpori fašistov, ki je povzročila v širokih slojih javnega mnenja sum, da se dežela na-naja pred nazadovanjem, kar da je izkoristila KPI; poudaril je, da «kljub temu noben objektivni opazovalec ne more zanikati, izven manevrov KPI, Ca so julijske demonstracije odražale zaskrbljenost« ter da so ((številni politični in gospodarski krogi, najbolj nazadnjaški, spodbujali MSI« pri njenem poudarjanju, da so fašistični glasovi za podporo vladi potrebni. Za politično debato v parlamentu je Fanfani d^-;al, da je skupaj z ljudsko razburjenostjo povzročila dozo. revanje «v naprej tistega dogodka, za katerega se je spomladi predvidevalo, da bo nastal v jeseni«. Tambroni, ki jc sredi julija izjavil, da bo podprl napore strank za dosego politične vlade, je spričo sporazuma med štirimi strankami odstopil, nakar je poglavar do žave zaupal sestavo vlade A. Fanfaniju. V petem poglavju pouadrja Fanfani: «Ta vlada, spričo raz- ga je začrtala, ni vlada, ki bo trajala do vnaprej določenega roka. Ona je, kot politično kvalificirana viada, pripravljena izvršiti vse naloge in prevzeti nase odgovornost, katero ji zaupa ustava«. Šesto poglavje je v prvi vrsti posvečeno ((protikomunizmu« nove vlade; v njem se poudarja znana Scelbova okrožnica prefektom in kvestorjem ter odločna volja, da se prepreči vsak poskus KPI po u-vedbi in uresničenju programa KPI v državi. To da bo vlada preprečila z «dobro u-pravo, z odpravo formalizmov, z bojem proti korupciji, zaradi katere je javno mnenje upra-\ičeno vznemirjeno.« Za MSI je Fanfani dejal, da ne predstavlja nevarnosti za «naše u-stanove in ureditev v primerjavi z nevarnostjo, ki jo predstavlja KPI«. Nato je zelo ob. širno in mnogo obljubljal, kako bo vlada jamčila vsakemu državljanu, ki spoštuje zakon, da se mu «ne bo treba nič bati. ker mu bo vlada zagotovile svobodo misli, delovanja, gibanja« itd. Dejal je: ((Vlada ima eno samo ambicijo: da prizna in zajamči vsakemu državljanu pravice, ki mu jih priznavata ustava in zakon«. V sedmem poglavju je govoril predsednik vlade o mednarodni politiki. Najprej je zagotovil, da bo kljub sedanjim cviram spodbujala vse korake na poti k miru. Še prav posebej je poudaril enotnost zahodnih aržav in vlogo Italije v tej enotnosti ob enakopravnih po. gojih, za kar da so italijanski volivci že večkrat dali svoj pristanek. Govoril je nato o življenjski važnosti razorožitve in o potrebi obnove pogajanj v odboru desetih. Omenil je neodvisnost Somalije in važnost podpore gospodarsko nerazvitih oržav. Za OZN je dejal, da bo v njenem okviru Italija nadaljevala svoje sodelovanje, da bi «onemogočila sedanje in bodoče spore ter utrdila mir«. Glede Južne Tirolske je rekel, da je vse, kar je tam Italija Avstrija v OZN vlada ((čvrsto dokazala osnovanost pravnih in političnih tez Italije«. Slovenske in francoske manjšine pa sploh ni niti omenil. V osmem poglavju je Fanfani obljubil ,da bo vlada poskrbela, da bo državni proračun v parlamentu dokončno odobren V devetem poglavju je v šestih točkah naštel katere zakone, ki so jih parlamentu predložile že prejšnje vlade, Do nova vlada podprla, da bi bili c okončno odobreni. Ti zakoni so: zakon o referendumu, o reformi krajevnih financ, o znižanju cene sladkorju; dalje: jedrski zakon, zakon o disciplini monopolov ter «zeleni načrt« in šolska zakonodaja. Ko je govoril o monopolih, je bil Fanfani precej odločen in je poudaril, da bo poleg obstoječega zakonskega načrta potreben ukrep za reformo delniških družb; »vlada bo vodila tako gospodarsko in davčno politiko ki bo vzela vso smelost obstoječim monopolom in ovirala nastanek novih, hkrati pa bo onemogočila monopolističnim in gospodarskim silam sploh, da bi mogle vršiti ka- kršen koli piritisk na državno oblast in ovirati njene funkcije ter kršiti svobodo državljanov«. Omenil je še revizijo zakona o javni varnosti, zakone o železnicah, telefonih, pomorstvu, državnih udeležbah, borbi proti tistim, ki ne plačujejo davkov itd. Deseto poglavje programske izjave je razdeljeno na štiri dele in govori o bodočih zakonskih predlogih sedanje vlade. Tu je v prvi vrsti zakonodaja o deželah: vprašanje dežel z ((normalnim statutom« bo vlada «načela na racionalen način« s tem, da bo imenovala posebno «ožjo komisijo parlamentarnih strokovnjakov, predsednikov sodnih organov ir. znanstvenikov«. Glede dežele Furlanije . Julijska krajina s posebnim statutom je povedal, da to vprašanje proučuje posebna komisija, in vlada bo »olajšala zaključek tega proučevanja«. Vse to pomeni dejansko, da bo vlada z vprašanjem dežel dejansko zavlačevala. Omenil je nato zakon o najemninah ter poudaril, da so potrebne ((prehodne določbe spričo sedanjega stanja na tr-l žišču stanovanj« in vlada bo predložila ustrezen zakonski predlog. Obširno je govoril tudi o »desetletni politiki za Jug«, čemur bo posvetila vlada vso svojo pozornost, kakor tudi drugim pasivnim krajem«. Končno je omenil še preureditev socialnega skrbstva, zlasti na kmetijskem sektorju. Enajsto poglavje je predsednik vlade posvetil gospodarstvu in sedanje stanje nad vse pohvalil, Vanonijev načrt pa je koamj omenil. Tudi v tem pogledu je bil v obljubah zelo radodaren. Svoj govor je zaključil z vprašanjem upravnih volitev. Dejal je, da vlada nikakor ne nasprotuje, da bi bile volitve 23. oktobra ali nekaj tednov pozneje. Vlada tudi ne nasprotuje zakon o reformi volilnega zakona za pokrajinske volitve. Izjavlja pa, da naj se o tem izreče parlament, vendar pa hkrati opozarja, da bi reforma zakona imela za posledico lahko nadaljnje odlaganje volitev. Tudi zato naj parlament določi postopek za odobritev teh sprememb. A. P. Zahodne vlade vztrajajo pri zahtevi za sklicanje razorožitvenega odbora Ameriška vlada bo zahtevala sestanek odbora, tudi če se ga SZ ne udeleži * Sovjetska nota italijanski vladi WASHINGTON, 2. Ameriški državni departma je danes zavrnil sovjetski predlog, naj bi razorožitveno vprašanje obravnavali v skup. ščini OZN ob udeležbi predsednikov vlad držav članic OZN, «ZDA, je izjavil predstavnik, so mnenja, da je ta predlog sovjetski manever, ki ima namen preprečiti razoroži, tvemu odboru OZN, da proučuje to vprašanje. ZDA še dalje odločno verjamejo, da bi se moral razorožitveni odbor OZN sestati, da pregleda položaj, ki je nastal zaradi neodgovornega ravnanja Sovjetske zveze z razbitjem pogajanj v Ženevi.« Predstavnik je poudaril, da seja razorožitvenega odbora ne izključujejo možnosti poznejše diskusije tega vprašanja v glavni skupščini. Dodal je, da bi se sej odbora lahko udeležili — če bi želeli — tudi predsedniki vlad. Ni pa hotel povedati, ali se bo sej odbora udeležil tudi Eisenho-wer Pripomnil je, da nameravajo ZDA zahtevati sestanek tega odbora, tudi brez udeležbe SZ. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je dvomljivo, da bi sestanek glede razorožitve, kakor ga ima v načrtu Sovjetska zveza, zadostil britanskim smotrom. Dodal je, da je britanska vlada mnenja, da je sestanek odbora OZN za razorožitev — ki ga sestavlja vseh 82 članov OZN — najboljše sredstvo za obnovitev pogajanj. Normalno odloči vsaka država, na kakšni ravni namerava biti za- stopana v odboru. Predstavnik je dalje izjavil, da ni gotovo, da je sestanek na najvišji ravni najboljše sredstvo za obnovitev pogajanj. Na vprašanje, ali je tak sestanek tehnično mogoč, je predstavnik odgovoril: «0 tem bomo govorili, ko bomo znali za stališče drugih članic odbora.» Sovjetska vlada je izročila danes italijanskemu veleposlaniku v Moskvi noto v zvezi z razorožitvijo. Sovjetska nota pravi med drugim, da se pismo italijanske vlade od 15. julija, ki odgovarja na pismo Hruščeva od 27. junija, «prak. tično izogiba resnemu vprašanju vznemirjajočega položaja glede razorožitve zaradi .stališča zahodnih držav, vključno Italije«. «Kljub očitnim dejstvom, nadaljuje nota, skuša italijanska vlada opravičiti ravnenie petih članic NATO, ki so onemogočile plodne razgovore v odboru desetih in so povzročile njih neuspeh.« Nota pravi dalje, da so se v odboru desetih italijanska vlada in njeni zavezniki v NATO izognili konkretni diskusiji o sovjetskih predlogih od 2. junija. Istočasno so z italijanske strani skušali in skušajo preprečiti približanje sporazumu o konkretnih razorožitvenih u-krepih in grobo potvarjajo po. men sovjetskih razorožitvenih predlogov. Nota poudarja, da so ugovori italijanske vlade proti pred. nosti vprašanja likvidacije vo_ jaških oporišč na tujih ozemljih neprepričljivi. S tem v zvezi pravi, da Italije in nje- Prvi kontingenti čet OZN v soboto v Katangi od koder se morajo bel Uradno sporočilo Hammarskjoelda - Lumumba odpotoval iz New Yorka v London Pismo Varnostnemu svetu z opozorilom na belgijske spletke DEOPOLDVILLE, 2- — Državni tajnik v zunanjem ministrstvu kungoške vlade Mandi je sporočil, da bodo čete OZN vkorakale v Katango v soboto. Dodal je, da bo pomočnik tajnika OZN Bunche odpotoval v Katango v petek, čete OZN pa v soboto. Mandi je dodal, da je to rezultat razgovorov kongoške vlade z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom. Mandi je tudi izjavil, da je kongoška vlada na splošno zadovoljna s pogajanji z OZN in pričakuje sedaj uresničenje sporazumov. Glavni tajnik OZN Ham- pravnem položaju. Hammar- marskjoeld je nocoj objavil sporočilo, s katerim potrjuje, da bo v petek odšel v Katango Bunche, v soboto pa bo tja odšel prvi kontingent varnostnih sil OZN. Hammarskjoeld pojasnjuje, da pošilja Buncheja v Elizabeth vil le skupno z njegovimi sodelavci, zato da začne razgovore glede umika belgijskih čet v njihova oporišča. Poročilo dodaja: «To je prvi korak v izvajanju resolucij Varnostnega sveta, kar se tiče Katange. Buncheju bo v soboto sledil v Katango prvi kontingent Združenih narodov in umik belgijskih čet s krajev, kjer so čete OZN se mora začeti takoj.« ramam: u, vmua, »»»- — , . . Hammarskjoeld izjavlja, da, logov, ki so povzročili njeno storila ((lahko nam le v cast«. kar se tiče Katange, druga re-rojstvo, spričo v naprej dolo- Zagotovil je, da bo ob razpra- solucija Varnostnega sveta ne čene večine in programa, ki si1 vi o sporu, ki ga je predložila 1 dopušča nobenega dvoma o IllllI11IIllllIlllllll„„„„nn,iiiiiiiiiiiiiiiinimiiniiiiiiiiiiiniiiiii>iiiiiiii'">niniiiHii.Mi.ii.iiiimiiii,ii„„„„„l„ . Izjava zahodnonemške vlade o razgovorih v Rambouilletu Sledili bodo še drugi razgovori med glavnimi zahodnimi državniki BONN, 2. Nemška zvez- 5»t»L°harnTi, yrotIustavnih in Se je Pa®enov. Pr°u e*a 1? Vprla večina lta-«DonUKdst.^a: kljub te-Za«lo» !kllP'ne 8a Parlamen st'- . zar«ri8’ ina3 ohrazložijc na vlada je danes razpravljala o rezultatih francosko-nemških razgovorov v Ram-bouilletu. Po seji vlade je predstavnik izjavil, da se v bližnji prihodnosti predvidevajo drugi sestanki. Prvi bo v začetku jeseni nedvomno v Bonnu. •Tako de Gaulle kakor A-denauer, je dodal predstavnik, sta se sporazumela, da je potrebno misliti — toda ne da bi prenagljeno ravnali — na poživitev in reformacijo atlantskega zvezništva.» Kar se tiče prihodnjega o-biska britanskega ministrskega predsednika v Bonnu, je predstavnik izjavil, da ta o-bisk ni v neposredni zvezi z razgovori v Rambouilletu in da so bili mnogo prej določeni stiki, da se organizira prihod Mac Millana v Nemčijo. Dodal je, da bo šlo za razgovore splošnega značaja, ne da bi prej določili dnevni red. Kar se tiče načrtov, ki so jih obravnavali v Rambouilletu, se držijo stroge tajnosti, ker gre za povsem pripravljalne predloge, ki naj bi imeli .ploden in poživljajoč učinek na zahodno politiko«. *b®bitL ni m°eel popolno* I Nemško poslaništvo v Lon-idonu je objavilo danes izja- -re>». “ tlio« amdmjcvH £?a‘a Z Program ne u-i?,’n Volu Potrebam dr-% Ktazili 1" Po obnovi, ki jo Stotino zai?jZ 0 S'banje, ter «iega glaspvali Fanf? .?°gliahi je ta-vi “^ajboi 1]e^em govoru \ adna i?-3 Vazna stvar je, X Itamtriuje Jam Pa iasen na’ šhl.! b globLi. . obstajalo V ljudski0 in zakonit° «“ ‘C ■dihenilh mnozic in ja v-re?la-v odgovor na ph>tlllZnanie C'?narno grožnjo. Nhn 'honutf* 3a hkrati vse Cf°ati. kL, ČI?e lazi i" ne-&I4 n> še se posl vo, v kateri pravi, da sesta-stranska izmenjava misli med nek med Adenauerjem in de Gaullom «ni bil ekskluzivnega značaja«. V zvezi s prihodnjim sestankom med Adenauerjem in Mac Millanom pravi izjava, da želi kancler govoriti z Mac Millanom o glavnih vprašanjih, ki jih je bil obravnaval z de Gaullom. Izjava ugotavlja tudi potrebo političnega sodelovanja in • vrste sestankov na vrhu«. Izjava pravi zatem, da • morda je važno dejstvo, da je bil prihodnji sestanek v Bonnu napovedan v času, ko je bil Adenauer še v Franciji. «To kaže, da razgovori v Rambouilletu niso imeli ekskluzivnega značaja in da so se izognili sleherni stvari, ki bi lahko spravila v nevarnost prihodnje sodelovanje med Veliko Britanijo in šestimi. Na razgovore Adenauer-Mac Millan bi bilo treba gledati kot na del zahodnih naporov, da se premaga politična praznina po konferenci najvišjih. Samo s poživitvijo svojega političnega sodelovanja bo Zahod lahko obdržal nepretrganost zahodne politike. Sledili bodo drugi razgovori med glavnimi zahodnimi državniki. Na ta način — bodo ti razgovori — t. j. i pogosta dvostranska in več- odgovornimi za pripravo zahodne politike — bo v korist smotrom zahodne politike.« Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se strinja z izjavo nemškega poslaništva. FLRJ je pridelala letos 4 milijone ton pšenice BEOGRAD, 2. — Po prvih ocenitvah bo letošnja žetev pšenice, ki je h kraju, dala okrog 4 milijone ton pšenice, to je dvakrat več kot pred vojno. Čeprav so bili vremenski pogoji med dozorevanjem pšenice slabši kot lani, so bili kljub temu doseženi visoki pridelki z uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov na velikih površinah. Socialistična kmetijska gospodarstva so samostojno in v sodelovanju z ostalimi kmeti lansko leto zasejala okrog 700.000 ha z visokorodno pšenico. Na teh površinah je bil dosežen povprečni pridelek okrog 35 do 40 metrskih stotov, na posa- skjoeld dodaja, da bodo čete OZN prišle v Katango s privolitvijo belgijske vlade. Baje bodo v prven kontingentu OZN, ki bo odšel v Katango, švedske čete. Po nocojšnji seji belgijske vlade je belgijski zunanji minister Wigny prebral izjavo, v kateri je rečeno, da se stališče belgijske vlade glede Katange ni spremenilo. Belgijske čete so odšle v Katango na zahtevo tamkajšnje oblasti, da zajamčijo varnost ljudi in se ne vmešavajo v notranje zadeve Konga. Izjava dodaja, da belgijska vlada vendarle ugotavlja naslednja dejstva: «V Katangi vlada red in se dela. Vlada Katange je proglasila neodvisnost in je predlagala združitev z ostalim delom Konga v konfederalni obliki. Evropski tehniki, ki zagotavljajo vsakodnevni kruh množici prebivalstva, so vznemirjeni in so pripravljeni odpotovati, če bo nevarnost, da nestabilnost doseže Katango.« • Belgijska vlada ne sme zavzeti stališča, ker je vedno izjavljala, da morajo zadeve Konga rešiti prebivalci Konga sami. Belgijska vlada spoštuje resolucijo Varnostnega sveta, zlasti pa resoluciji od 14. in 21. julija. Toda mnenja je, da ne gre iz meje svoje pristojnosti, ko opozarja vseh, naj z improviziranimi ukrepi ne povečajo težavne naloge OZN.« Predsednik kongoške vlade Lumumba pa je danes odpotoval iz New Yorka v London. Pred svojim odhodom je poslal predsedniku Varnostnega sveta Armandu Be-rardu pismo, katerega vsebino je prebral na svoji tiskovni konferenci. V pismu poudarja predsednik, da bi utegnil zahtevati nov sestanek Varnostnega sveta, če se položaj v Kongu ne bi izboljšal v prihodnjih dneh. Pridržuje si pravice zahtevati tak sestanek, zato da se proučijo vsi eventualni potrebni ukrepi. • Znašli smo se, pravi Lumumba, pred belgijsko odklonitvijo, da bi se držala sklepov najvišje mednarodne o-blasti, t. j. Varnostnega sveta. Noben kontingent čet OZN ni do sedaj prišel v Katango; tak korak je naletel na oviro belgijske vlade, ki ima edino namen okrepiti gibanje za odcepitev, ki ga je sama povzročila v tej pokrajini poslužujoč se Combeja kot zavese in to v nasprotju z resolucijami, ki jih je odobril Varnostni svet.« Lumumba poudarja, da prebivalstvo Katange zavrača po- belgijska vlada, in dodaja: ((Glavno vprašanje Konga je takojšnji umik belgijskih čet z vsega ozemlja Konga.« Zunanji minister Gane pa je pisal Varnostnemu svetu ter ga pozval, naj predoči bel. gijski vladi veliko zaskrbljenost, ki jo povzroča njeno se- tudi za belgijske investitorje. Ni sovraštva proti Evropejcem v Kongu. Hočemo, da pride več Evropejcev v nako državo, posebno tehniki in investitorji, ki bi nam pomagali pri graditvi naše dežele«. Belgijska informacijska a-gencija poroča, da je kongo- danje stališče. Pismo pravi ■■ ška vlada na svoji današnji dalje, da, če bi se nadaljeval napad v škodo kongoške republike s strani belgijskih čet, bi vlada Gane bila prisiljena zahtevati od OZN, naj označi Belgijo za napadalko in naj sprejme potrebne ukrepe. Pismu Lumumbe je priložen prepis brzojavke podpredsednika kongoške vlade Gi-zenge, s katero sporoča, da so belgijske čete izvršile napadalno akcijo v Koltvezi po bombardiranju, ki je povzročilo 50 smrtnih žrtev med kongoškimi vojaki jn dva mrtva med Evropejci. Po prečitanju obeh dokumentov je Lumumba ostro napadel ravnanje belgijske vlade in poudaril, da je za Kongom mobilizirana vsa Afrika. Povedal je, da bo ob povratku obiskal Maroko, Tunizijo, Gvinejo, Liberijo in Gano in se bo tam sestal s predsedniki vlad, ki so izrazili željo, da bi se sestali, z njim. Zahvalil se je ZDA »zaradi pozornosti, ki so jih izkazale kungoškim vprašanjem«, in je sporočil, da bo del delegacije ostal v New Yorku, da nadaljuje pozitivne stike z Združenimi narodi, ZDA in drugimi vladami. Lumumba je dodal, da nima nobenega ((bližnjega namena« obiskati SZ. Poudaril je tudi, da bo vodila kongoška vlada politiko pozitivne nevtralnosti. Izjavil je, da Kongo priznava velik prispevek Belgijcev za razvoj dežele in prebivalstvo Konga nima sporov z belgijskim ljudstvom. «Toda razločevati moramo belgijsko vlado ort belgijskega ljudstva. Podpisali smo pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju z Belgijo in Belgija je bila tista, ki jo je razbila. Zagotavljamo vsem ljudem iz vseh držav, da bodo dobrodošli v Kongu, in jamčimo vsem investitorjem, da bodo dobili seji sklenila zapleniti vsa tista belgijska podjetja, ki so jih med neredi prejšnji mesec zaprli in ki ne bodo obnovila dejavnosti v osmih dneh. Podjetja, ki bodo po poteku tega roka še zaprta, bodo veljala za »zapuščeno lastnino« in jih bo prevzela država. Poročilo, ki so ga objavili po seji vlade, ugotavlja, da se je nedavno v Kongu povečala brezposelnost, in to predvsem, ker so zaprta podjetja, ki pripadajo belgijskim _ državljanom, kateri so zbežali v tujino. Poročilo dodaja, da so sile OZN sedaj v Kongu in ni nobene nevarnosti za življenje in lastnino. Kongoška vlada bo storila vse potrebno, da začnejo belgijska podjetja znova poslovati. Protestna stavka železničarjev v Milanu RIM, 2. — Vsedržavno tajništvo sindikata železničarjev (CGIL) je danes razpravljalo o položaju, ki je nastal zaradi groženj železniške uprave, da bo kaznovala tiste železničarje, ki so se udeležili stavke, katero je CGIL razglasila 8. julija. Spričo tega položaja je tajništvo zahtevalo in doseglo sestanek za sredo 3. avgusta z ministrom za promet. Razen tega je tajništvo sklenilo sklicati sejo centralnega odbora za 9. avgusta, ki naj prouči položaj, kakršen bo nastal po razgovoru z ministrom, zato da sprejme potrebne sklepe. V Milanu je pokrajinski odbor sindikata železničarjev CGIL razglasil protestno stavko, ki bo v Milanu in vsej pokrajini 12. avgusta. Med stavko se bodo vlaki ustavili potrebna jamstva, in to velja na podlagi določb, ki jih bo lltlilllliailltl 111(111111111111 lili U) m 1111111 n iitmilltl m 11 m llllllllllltlllllllilllllllllf m mil iiitiiiiiii Štirinajst pri tramvajski nesreči meznih parcelah pa celo 50, 80 in celo 80 metrskih stotov na izkuse odcepitve, ki jih je hektar, i organizirala v tej pokrajini DUNAJ, 2. — V avstrijski prestolnici se je dogodila danes huda tramvajska nesreča, pri kateri je bilo 14 potnikov mrtvih, okoli 80 pa ranjenih. Dva tramvajska vozova sta se trčila in se spremenila v kup razbitin. Predstavnik policije je izjavil, da je ta nesreča najhujša tramvajska nesreča, kar jih na Dunaju pomnijo. Zdi se, da se je en tramvajski voz z ' eliko brzino zaletel v drugega, ker so se mu pokvarile zavore. Pri nesreči je deset potnikov umrlo takoj, drugi štirje pa v bolnišnici. Med žrtvami je mnogo žensk. Policija javlja, da gre za najhujšo prometno nesrečo v zgodovini Dunaja. Trupla žrtev so strahotno razmesarjena. Med razbitinami .0 bili raztreseni kosi odtrganih udov. Neko žensko so potegnili izpod fazbitin z odtrgano nogo. Vendar pa je najprej prosila reševalce, naj iščejo njeno torbico. »Prosim vas, je re pokrajinsko tajništvo pravočasno javilo. Poročilo pravi, da so stavko proglasili zaradi navodil prejšnje vlade železniški u-pravi, naj disciplinsko postopa proti železničarjem, ki so se bili 8. julija udeležili protifašistične stavke. nih zaveznikov ne plašijo povsem izmišljene negativne po. sledice tega ali onega prednostnega reda pri izvajanju razorožitve, temveč razorožitev sama na sebi, ki se ji želijo izogniti. «Očitno je. nadaljuje nota, da spričo takega stališča zahodnih držav je delovanje odbora desetih ne samo prenehalo biti koris no, temveč je začelo postajati škodljivo, ker je ustvarjalo .-lužijo, da se nekaj dela za razorožitev, medtem ko so dr. žave atlantskega zaveznšva skušale delo tega odbora izko. ristiti za varanje narodov m za prikrivanje povečane oboroževalne tekme. Tako imenovani novi ameriški piedlogi, na katere se je sklicevala italijanska vlada, ne dodajajo nič novega stališču zaho.Unh držav glede razorožitve. Njih namen je varati javno mnenje in seveda ne bi mogli služiti kot podlaga razgovorov ali prispevati k uspehu dela odbora desetih.« Na koncu pravi nota, da je sovjetska vlada prepričana, da se vprašanje razorožitve more in mora rešiti. «»------- Ameriški vohun aretiran v SZ MOSKVA, 2. — Sovjetska zveza je izročila ZDA novo noto v zvezi s sestrelitvijo ameriškega izvidniškega letala «RB-47». Vsebina note ni znana. Moskovska »Pravda« pa je objavila danes poročilo odbora za državno varnost pri sovjetski vladi, v katerem poroča, da je sovjetska varnostna služba aretirala na meji med SZ in Iranom nekega agenta ameriške informacijske službe po imenu Slavnov. Poročilo dodaja, da je Slavnova poslala v SZ a-meriška vohunska služba in da so ga aretirali na meji, ko je skušal iti v Iran. Sovjetske oblasti so našle tajne dokumente, ki bi jih bil moral Slavnov izročiti ameriški vohunski službi; našli so tudi več osebnih dokumentov, ki so bili ukradeni sovjetskim državljanom. Razen tega so pri Slavnovem našli dva ročna radijska oddajnika, šifrirane kodekse, razna vrste nevidnega črnila, orožje, strelivo in druge vohunske potrebščine, ki jih je ameriška centralna informacijska agencija dala vohunu na razpolago, preden je prišel na sovjetsko ozemlje. Slavnov se je vežbal v neki vohunski šoli v Zahodni Nemčiji. Ameriška vohunska služba mu je dala nalogo, naj se nastani v Leningradu in naj oddaja informacije o sovjetski vojaških napravah, zlasti pa o raketnih središčih. • Slavnov, piše dalje »Pravda«, je dobil tudi ukaz, naj s kakršnim koli sredstvom dobi izvode osebnih dokumentov sovjetski državljanov, kakor so potni listi, osebne izkaznice, partijske in komsomolske izkaznice itd., ki jih je nameravala ameriška centralna informacijska služba, ki jo vodi Allen Dulles, pozneje uporabljati za druge ameriške vohune, ki bi jih poslali v SZ. Razen tega je Slavnov dobil navodila, naj stopi v stik z zločinskimi in nestalnimi elementi Številne aretacije na Južni Koreji SEUL, 2. — Južnokorejska policija je sporočila, da so do sedaj aretirali 609 ljudi, med katerimi je tudi 16 poslanskih kandidatov, ki so o-sumljeni, da so bili vmešani v nerede med volitvami. Zvedelo se je, da so demonstranti uničili v Hong Conu in v Koesanu 46 hiš, v katerih stanujejo bivši pristaši Sing-mana Rija. Enajst družinskih članov liberalnih osebnosti je bilo ranjenih. Načelnik južnokorejske policije je izjavil, da oblasti obvladujejo položaj, .................................. Titovo sporočilo tokijski konferenci Podpis protokola o gospodarskem sodelovanju med FLRJ in Indonezijo kla, najdite jo, ker je v njej denar za moje otroke, ki dru- gačene bi imeli kaj jesti«. Žen- _ ____________ ska je skoraj takoj nato umrla, področju industrije in gospo- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Predsednik republike maršal Tito o-pozarja v svojem sporočilu šesti svetovni konferenci proti jedrskim in vodikovnim bombam in za popolno razorožitev v Tokiu, na najnovejši razvoj mednarodnega položaja, na potrebo čim hitrejše rešitve vprašanja razorožitve, prepovedi jedrskih poskusov ter prepovedi proizvodnje in uporabe vseh sredstev od množično uničevanje. • Za rešitev teh osnovnih mednarodnih vprašanj je potrebno večje prizadevanje vseh miroljubnih sil in večji napori za pridobitev mednarodnega zaupanja ter za miroljubno reševanje vprašanje s pogajanji, a ne s silo.« Maršal Tito je izrazil svoje trdno prepričanje, da je OZN najprikladnejše mednarodno telo za reševanje vseh važnih mednarodnih vprašanj. Prav tako je izrazil prepričanje, da bo VI svetovna konferenca v Tokiu dala nov prispevek h krepitvi skupnih naporov vseh miroljubnih sil v borbi za uresničanje trajnega miru. V Beogradu so danes podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Indonezijo. Protokol predvideva razvoj trgovinskega sodelovanja na dolgoročni osnovi posebno na darstva. Vodja jugoslovanske delegacije Nikolaj Minčev je po podpisu protokola izjavil, da so razgovori bili zelo plodni in da so bili navdahnjeni z željo po nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov. Dodal je, da so se razgovarjali o raznih oblikah sodelovanja in da se lahko reče, da je bila v vseh vprašanjih ugotovljena enakost misli. Vodja indonezijske delegacije minister za izgradnjo :n industrijo Haerul, je poudaril, da je podpisani protokol velike važnosti za Jugoslavijo in Indonezijo in da so v razgovorih proučili možnosti za povečanje trgovinske izmenjave. Pred odhodom iz Beograda je minister Haerul dejal, da so med razgovori proučili tudi možnosti sodelovanja med Jugoslavijo in Indonezijo na področju pomorstva. »Indonezija s svojimi 3.000 otoki, je poudaril indonezijski minister, je živ-ljenjsko zainteresirana za izgradnjo trgovske mornarice. Vemo, da je Jugoslavija zelo razvila svoje ladjedelništvo, zato smo se razgovarjali tu« di o sodelovanju na tem področju.« Minister je prav tako poudaril, da je indonezijska vlada zelo zadovoljna z investicijskim kreditom, ki ga je Jugoslavija lani odobrila Indoneziji. B. B. Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.6, najnižja 20.1, ob 19. uri 25.4. Zračni tlak 1012.6 rahlo narašča, veter 7 km na uro, z a hodnik, vlaga 63-odstotna, nebo 1 desetinko pooblačeno, morje rahlo razgibano,'temperatura morja 23.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 3. avgusta Lidija Sonce vzide ob 4.50 in zatone oj? 19.31. Dolžina dneva 14.41. Lun* vzide ob 16.03 in zatone ob u.ni-Jutri, ČETRTEK, 4. avgusta Dominik Sestanek na sedežu koprske trgovinske zbornice Razprava o povečanju obmejne trgovine ii nredstavniki Sestanka so se udeležili člani predsedstva ljubljanskega odbora za obmejno trgovino in člani tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je bil v petek v Kopru na sedežu tamkajšnje trgovinske zbornice sestanek med predsedstvom ljubljanskega odbora za obmejno izmenjavo in člani tržaške delegacije italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice. Sestanku je predsedoval dr. Novak, generalni tajnik trgovinske zbornice Slovenije, z jugoslovanske strani pa so prisostvovali še: predsednik trgovinske zbornice Koper Lesjak, konzula Olujič in Kovačič iz tržaškega generalnega konzulata FLRJ, predstavnik ljubljanske trgovinske zborni. se Dolinšek in predstavnik ko. prske trgovinske zbornice Co-tar. Tržaško delegacijo pa so zastopali: dr. Vatta, podpredsednik delegacije, član Košuta in tajnik dr. Maurel. V poročilu tržaške trgovinske zbornice je rečeno, da so proučili trgovinsko izmenjavo med Trstom in obmejnimi jugoslovanskimi področji, ki je urejena z avtonomnim računom. Ugotovili so nekatere težave in to v zvezi z nekaterimi tekočimi, kot tudi nekaterimi načelnimi vprašanji, kljub temu, da se splošni ju-goslovansko-italijanski gospodarski in trgovinski odnosi zelo ugodno razvijajo. V nadaljevanju poslovanja v letošnjem letu, bodo prva vprašanja prav gotovo uredili, teže pa bo odstraniti nekatera načelna vprašanja, ki so objektivne prirode in ki se nanašajo na značilnosti, strukturo, ekonomsko in valutno ureditev izmenjave. Trgovinska izmenjava je obojestransko že znatno liberalizirana in se je zato razprava nanašala predvsem na iskanje primernih sredstev, da se stimulirajo na trgovinskem in operativnem področju lokalne kupčije, katerih krepitev je enako zanimiva za tržaška kot za jugoslovanska obmejna podjetja. Na sestanku, ki je potekal v prijateljskem ozračju obojestranskega razumevanja, so o. svetlili nekatera vprašanja glede katerih bosta obe strani osredotočili svoje napor«, da e ustvarijo pogoji za količinsko in kakovostno povečanje in razširitev obmejne trgovin, ske izmenjave. Iz tega uradnega poročila trgovinske zbornice je razvidno, da gre za dve vrsti vprašanj, zaradi katerih je prišlo do delnega zastoja pri razvoju obmejne trgovinske izmenjave, odnosno da se ta izmenjava ne veča z isto brzi-no, kot to velja za trgovinsko izmenjavo v okviru splošne italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Delno gre za subjektive faktorje, kot' so za. stoji pri izdajanju licenc, in da so glede nekaterih zlasti zanimivih predmetov licence v celoti izčrpane, tako da so na primer tržaški trgovci preko kontingenta v Bariju uvozili 800 glav živine. V tej zvezi je važna zahteva, da se povečajo kontingenti zlasti za ti. ste artikle ,ki gredo dobro v prodajo. Te zapreke bo možno brez večjih težav premagati, odnosno se bo glede nekaterih zelo pomembnih artiklov položaj v prihodnjih mesecih u-redil, ker so se tržaški trgovci poslužili najprej ugodnosti splošnih italijansko-jugoslo. vanskih trgovinskih določil, ker dobro vedo, da se nanašajo lokalne ugodnosti samo na njih. Iz tega razloga tudi do sedaj niso v večji meri izkoristili določenih kontingentov, ni pa nobenega dvoma, da bodo to storili v prihodnjih mesecih. Najvažnejše pa je vprašanje, da se celotna izmenjava razširi tudi na nove jugoslovanske proizvode in bi bili lahko v tej zvezi napori tržaških trgovcev dragoceni, saj bolje poznajo italijanski trg. Predstavniki tržaške trgovinske zbornice v tej zvezi računajo na konkretno pomoč obmejnih jugoslovanskih izvoznih podjetij, kar bi seveda koristilo v prvi vrsti tem podjetjem, ki bi lahko uveljavila nekatere nove zanimive izdelke. Po drugi plati pa bi bila tudi potrebna večja samodisciplina s strani tržaških podjetij, saj je znano, da se lahko sredstva v okviru avtonomnega računa izkoriščajo samo v prizadetem obmejnem pasu in to. rej neko podjetje, ko uvozi iz jugoslovanskega obmejnega pa. su, neposredno koristi sebi ali drugemu tržaškemu podjetju, ki bo za isto vsoto v jugoslovanski obmejni pas iz- .iiimiiiimiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiii.iiimiiiii Po višanje ži vljenjskih stroškov v meseca juniju V primerjavi z junijem lanskega leta, so se življenjski stroški v Trstu povišali za 2,8 odstotka IZLET Primorskega dnevnika na Plitvička jezera Ker smo se že precej približali datumu našega izleta na Plitvička jezera, bomo odslej na tem mestu sporočali kaka obvestila. Citatelje prosimo, naj ta obvestila zasledujejo in jih seveda upoštevajo. Predvsem prosimo vse tiste, ki jim manjka kak podatek ali dokument, naj si ga takoj poskrbijo. (Večina gre za mladeniče, ki morajo dobiti potrebna dovoljenja od vojaških oblasti.) Nekateri prijavljene! še niso poravnali celotne obveznosti, pa jih zato prosimo, da tudi to stvar čimprej uredijo. vozilo. O vseh teh in drugih vprašanjih so konkretno razpravljali, čeprav je šlo za prvi uradni stik z novim tajnikom trgovinske zbornice Slovenije. Predvidevajo pa, da bo še letos prišlo do novega sestanka, na katerem naj bi bili prisotni predstavniki prizadetih podjetij iz Trsta in obmejnega področja in kjer bodo kon. kretneje razpravljali o vseh navedenih in tudi o drugih vprašanjih. Občinska podpora izgnanim družinam iz stanovanj Oddelek za pomoč tržaške občine je včeraj izdal krajše sporočilo, s katerim se opravičuje, ker ne nudijo pomoči vedno številnejšim družinam, ki jih sodnijsko izženejo iz stanovanj ker niso v redu plačevale najemnine. V takem primeru pravijo, da občina ne more pomagati, ker gre za krivdo stanovalcev samih. Sedaj podpira občina okoli 500 družin, ki so jih izgnali iz stanovanj in predvidevajo, da se bo njih število zvišalo, ko se bodo zaključili izgoni v Ul. Molin a Vento in v Ul. Rigutti. V prvem tromesečju je v ta namen občina izdala 9 milijonov lir, vendar pa bo resnejša rešitev možna šele, ko bodo zgradili 325 stanovanj za 1 mili-jardo lir. O tem vprašanju bo gotovo sporočilo svoje stališče tudi prizadeto združenje stanovanjskih upravičencev. Izjave trgovinskega zastopnika ČSR v Rimu Stalno naraščanje ČSR skozi tržaško Letos je šlo skozi Trst že nad 100.000 ton češkoslovaškega blaga - V novembru pogajanja za obnovitev pogodbe z Javnimi skladišči V Rimu je imel trgovinski zastopnik CSR tiskovno konferenco, na kateri je predstavil novega trgovinskega zastopnika in obširno govoril zlasti o prometu CSR skozi Trst. Ugotovil je, da je bilo skozi tržaško pristanišče že doseženih okoli 100.000 ton prometa in da je toraj obveznost pogodbe med češkoslovaškim izvoznim podjetjem in tržaškimi Javnimi skladišči že dve tretjini izpolnjena ter da vse kaže, da bodo obveznosti te pogodbe prekoračene. Istočasno so predstavniki CSR tudi poudarili pomanjk- ljive redne tržaške pomorske zveze in zlasti zveze s Kitajsko, Srednjim vzhodom ter Vzhodno Afriko. O tem se že govori v Trstu tri leta, vendar brez uspeha. Ob zaključku so tudi sporočili, da bodo obnovili pogodbo z Javnimi skladišči in da predvidevajo, da se bodo pričeli pogajati že novembra. Med najtežje rešljivimi vprašanji so nasedli ureditev železniške tarife za prevoz tranzitnega češkoslovaškega blaga po avstrijskih državnih železnicah. •milimi ............................................................................................................................ Po zavzetju vrhov Trisul II in Trisul III Včeraj je polovala skozi Trsi jugoslovanska himalajska odprava Zanimiva doživetja odprave pri uspešnem vzponu na oba še nezavzeta vrhova in med himalajskimi prebivalci - Jugoslovanski alpinisti so pri tem svojem napornem in uspešnem podvigu preizkusili domačo opremo, hrano in organizacijo milimi iiiinmmm Delno smo že objavili nekatere zanimive podatke tržaške trgovinske zbornice o gospodarskem položaju našega področja v juniju letošnjega leta. Med temi podatki so navedene tudi pomembne ugotovitve glede življenjskih stroškov, saj je razvidno na osnovi raču-nov, ki jih je izdelal statistični urad tržaške občine, da je PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finalično-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 »r polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban. ki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO I Tiska Tiskarski zavod ZTT L Trst ^ indeks življenjskih stroškov dosegel v Trstu 65.57 (osnova 1938—1), medtem ko je znašal maja 65.26 in je bil torej junija za 0.5 odstot. višji. Zlasti pa je pomembna primerjava z junijem lanskega leta, ko je znašal indeks 63.68 in se je le tos torej povečal za 2.8 odst. To povišanje indeksa življenjskih stroškov odraža povišanje cen, katerega so tržaški potrošniki občutili v enoletnem razdobju in ki je toliko bolj prizadelo zlasti sloje, ki so navezani na stalne prejemke, ker je mehanizem draginjske doklade še vedno nepopoln. V tej zvezi so bili zanimivi podatki, ki se nanašajo na potrošnjo nekaterih živil na našem področju. Tako so junija tržaški kadilci pokadili 32.080 kg tobaka in tobačnih izdelkov ter 21.1 odst. manj kot maja, odnosno 12.4 manj kot junija lani. V prvem polletju letošnjega leta so prodali 210.161 kg tobaka in tobačnih izdelkov, medtem ko so jih v istem razdobju lanskega leta 217 tisoč 905 kg in torej 3.5 odstotka manj. Po podatkih službe ugotavljanja trošarine tržaške občine, so prodali v Trstu v juniju 10.527 stotov mesa in se je potrošnja mesa za 15.9 odstotka zvišala v primerjavi z istim mesecem lanskega leta, ko je znašala 9.084 stotov. Potrošnja šestih mesecev letošnjega leta (65.399 stotov) je bila v primerjavi z lanskim letom (55.119 stotov) višja za 18.6 odst. Na tržaško tržnico s sadjem in zelenjavo na debelo so junija pripeljali 24.600 stotov zelenjave in krompirja ter 18.544 stotov sadja, medtem ko so junija lanskega leta 26.586 stotov, odnosno 18.236 stotov. V razdobju januanjunij 1960 so pripeljali 132.193 stotov zelenjave in krompirja ter 97.207 stotov sadja, medtem ko so lani 126.965 stotov, odnosno 106 tisoč 83J stotov. Na poti v domovino z motorno ladjo Uljenik se je včeraj jugoslovanska himalajska odprava zadržala nekaj časa v Trstu, ko je posadka ladje raztovarjala v novem pristanišču del tovora. Ob 22. uri je ladja odplula proti Reki, kamor bo dospela danes zjutraj. Tako »e vrača prva jugoslovanska himalajska odprava po petih mesecih in lepih uspehih, ki jih je dosegla, v svojo domovino. Kakor smo ze v našem listu poročali, sestavljajo himalajsko dpravo 46-letni Stane Kerst-nik, po poklicu uradnik v Ljub. Ijani, ki je bil vodja odprave, dr. Andrej Robič, star 32 let, zdravnik v Tržiču, Marjan Keršič, star 40 let, po poklicu kipar, Ciril Debeljak, strojni stavec iz Celja, ki je star 30 let, zoran Jerin, novinar in fotoreporter iz Ljubljane, star 35 let, 24-letni študent Ante Mahkota ter 25-letni študent Aleš Kunaver. Odprava je odpotova-a iz Jugoslavije 16. marca z motorno ladjo Velebit. Od Lombaya do Katkudama so se peljali z vlakom, nato s tovornikom do Gualdama (1800 m nadmorske višine). Naprej pa ni pomagalo več nobeno vozilo in so morali vso pot peš. Do prve baze (4.000 m nadmorske višine) je bilo 6 dni poti. Tu so uredili šotore in skladišče za hrano, opremo itd., drugo bazo pa so imeli v višini 4.600 metrov. Cilj himalajske odprave, ki jo je organizirala Planinska zveza Slovenije s sodelovanjem in podporo Planinske zveze Jugoslavije, je bilo zavzetje himalajskih vršačev Trisul, ki jih prej ni še nobeden dosegel. To je članom odprave, kljub težavam in oviram, lepo uspelo. Člana ekspedicije Kunaver in Mahkota sta 5. junija dospela na vrh Trisula II (6.696 m), Kunaver, Mahkota in Keršič pa so dospeli 7. junija na Trisul III (6.170 m). Zaradi slabega vremena ekspedicija ni mogla na Trisul I, ki ga je neka ekspedicija dosegla pred nekaj leti, toda z druge strani, jugoslovanska ekspedicija pa jz ubrala drugo in bolj težavno in zahtevno smer. Članom odprave, kakor tudi organizatorjem in podpornikom, gre vse priznanje za ta podvig, ki bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini planinstva. Drugi narodi bi se prav gotovo bolj bahali s takim uspehom in razvili bobnečo propagando, jugoslovanski alpinisti pa so glede tega bolj skromni in si ne delajo reklame. Kdor pa se razume na te stvari in zna kaj je vse potrebno za tak podvig, bo znal ceniti uspeh te ekspedicije. Ko smo zvedeli, da je ladja Uljenik prispela v tržaško pristanišče, smo obiskali člane odprave. Skraja nismo imeli kdove kaj sreče, ker so skoraj vsi člani malo prej odšli na ogled našega mesta. Na ladji je bil ,’e Aleš Kunaver, eden izmed najboljših jugoslovanskih aoristov. V razgovoru nam ,e povedal nekaj vtisov potovanja. Iz Bombaya so imeli sicer lepo vreme, nato jim je naga-alo slabo morje, pa tudi vročina. Ko so zapluli v Jadransko morje, se jim je zdelo, da so že doma. Ko smo ga vprašali za najbolj razburljiv trenutek, nam je dejal, da je bilo najhuje v plezalskem delu poti, ko se je v ledeni barieri med prvim in trugim taborom odtrgal ponoči velik leden plaz. Na srečo pa je ledena lavina zavila vstran in jih ie obsul le le<3f ni prah Najlepši del potovanja le bila hoja skozi zadnjo poraščeno cono pri vzpenjanju na vrhove, poraščena z visoko travo in visokim rododendrona, ki je verjetno največja atrakcija Himalaje. Kunaver nam je nato pravil o Himalajcih in njihovih običajih in prijateljskem sprejemu, ki so ga bili deležni. Pokazal nam je zanimiv nož, ki ga imajo vojaki in domačini za razno uporabo. Tak nož so podarili vsakemu članu odprave. Razen tega pa je Kunaver prinesel tudi «trisul*, mali trizob, ki mu ga je podaril menih v nekem starinskem samostanu. »Trisul* je orožje boga Sive, ki je bog uničevanja. »Trisul* ču- va ženo tega boga Nando Devi. Nanda Devi pa se tudi imenuje gorska skupina, v katero spadata tudi Trisul II in Trisul III. Ta vrhova do sedaj nista imela tega imena, tako ju je imenovala jugoslovanska ekspedicija, ki ju je zavzela. Proti večeru smo se spet vrnili na ladjo in našli člane ekspedicije pri večerji. Manjkal je le Jerin, ki je bil na obisku pri prijateljih in se je vrnil malo pozneje. Napravili smo seveda najprej nekaj posnetkov, nato se je razvil nevezan pogovor. Nato je prišel na vrsto s svojim magnetofonom reporter Radia Koper. Nekaterim članom je šlo kar gladko, ko so imeli v rokah magnetofonom, drugi pa bi verjetno raje plezali po stenah. Vodja odprave Stane Kerst-nik je na kratko povedal nekaj o pomenu in uspehu tega podviga. Dejal je, da so preizkusili domačo opremo, hrano in organizacijo. Nabrali so dragocene podatke in izkušnje, ter dosegli lep uspeh, ker sta pred časom že dve tuji ekspediciji poskusili ta podvig, toda brez uspeha. Dr. Andrej Robič, zdravnik ekspedicije, je pripovedoval, kako je zdravil domačine ter imel opravka z boleznimi, o katerih je le bral. Vprašali sm r za kakšno podrobnost ali značilnost. Povedal nam je, da je imel raznovrstne posege, od izdiranja zob do operacij pod milim nebom. Tamkajšnje prebivalstvo je glede zdravstvene oskrbe zelo zapuščeno, kar ni nič čudnega. Nalezljivih bolezni ni opazil. Kdor zboli, v kratkem tudi umre. Tako ostanejo pri življenju le bolj krepki m zdravi ljudje, vendar jih nadlegujejo razne bolezni, ki jih zdravijo na primitiven način. Vse bolezni spadajo v dve skupini; ali imaš preveč vročine, ali premalo. V tem je izvor vsake bolezni. Ce imaš v telesu preveč vročine (na primer pljučnica itd.) si jo moraš odvzeti, če imaš pa premalo (revmatizem itd.) pa si jo morač preskrbeti. V nekem naselju je prišel k zdravniku prileten mož in se mu potožil da ima revmatizme. Zaprosil ga je, naj mu da injekcijo, da bo dobil malo vročine. Dr. Robič ga je malo pregledal in opazil brazgotine po rokah in nogah. Od kod in zakaj toliko brazgotin? Posledice zdravljenja. Z vrelim železom si je mož »vlival vročino,* da bi se rešil revmatizma. Kondicija čla nov ekspedicije je bila v začetku zelo dobra, v kritičnem trenutku pa so štirje člani zboleli. Zdravljenje na taki višini pa je zelo kočljive zadeva, ker se zaradi pomanj- kanje kisika vse bolezni zelo počasi zdravijo, in so včasih smrtno nevarne. Pljučnica je n. pr. v višini nad 5.000 m skoraj vedno smrtna. Zaradi tega je imela odprava seboj precei kisika. Odprava je vzela seboj skoraj 4 tone hrane, opreme, zdravil itd. Od zadnje postaje je 100 nosačev prenašalo skoraj 3 tone blaga. Plačali so jim po 1 dolar na dan, pa so bili domačini neglede na plačilo zelo prijazni in vljudni. V zadnjem naselju Ghes, ko je dospela odprava, je sam župan salical javno zborovanje in imel govor. Priporočal je, naj se vsi javijo, da bodo pomagali jugoslovanskim prijateljem. Naslednje jutro se je javilo nad sto nosačev, med njimi tudi sam župan, ki je nesel svoj tovor kakor drugi. Bliža se ura odhoda in se moramo posloviti. V prijetnem razgovoru so ure prehitro zbežale. Vsi se kar dobro počutijo; nekateri so zamišljeni, drugi razposajeni, zlasti Ante, ki skače kot bi imel v sebi živo srebro in se šali, da se mu morajo vsi smejati. Člani prve jugoslovanske himalajske odprave so opravili veliko nalogo, dosegli svoj cilj in se še bolj uvelja- : i: _ ___ z _ _ t_ „ i 11/11 L- o m _ ci, pa tudi drugi, ki so z velikim zanimanjem sledili njihovim naporom. Deček si je med igro zlomil levo zapestje Na Trgu sv Jakoba se je sinoči okoli 20. ure 5-letni Alberto Colli iz Ul. Vespucci 4-1 igral z nekim svojim sovrstnikom. Ta ga je po nesreči porinil, da je mali Alberto padel na tla ter si zlomil levo zapestje. S privatnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdra- Ob navzočnosti okrog 2000 ljudi na koprskem trgu Otvoritev prvega jugoslovanskega festivala folklore v plesih in pesmi Veliko zanimanje tudi v tujini za to prvo jugoslovansko folklorno manifestacijo, na kateri sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli Sinoči ob 20.30 je bil otvor-jen prvi jugoslovanski festival folklore v plesih in pesmi. Svečani otvoritvi ob iluminaciji in fanfarah je med drugimi številnimi domačimi in inozemskimi gosti prisostvoval tudi predsednik ljudske republi-k Slovenije Miha Marinko in ostali ugledni gostje. Nastopil je hrvatski zbor plesov in pesmi «Lado» s programom, ki ga je pripravil za gostovanje po Južni Ameriki. Otvoritvi je prisostvovalo okrog 2000 ljudi na posebej za to pripravljenem prostoru. Po predstavi je bila tiskovna konferenca, ki jo je vodil oziroma kjer je dajal pojasnila član upravnega odbora Primorskih prireditev in predsednik okrajnega sveta za kulturo in prosveto Stane Skrabar. Sodelovali so novinarji iz vseh republiških in zveznih časopisov. Program je posnela tudi televizija. Ob dohodnih cestah v Koper, Ankaran, Portorož in Piran so postavljeni lični panoji s folklorno tematiko, delo akademskega slikarja Mire-ta Cetina, ki opozarjajo na I. folklorni festival. Številnim inozemskim turističnim agencijam so bili poslani prospekti v šestih jezikih, ki navajajo program tega prvega jugoslovanskega festivala. Najavljeni so tudi obiski številnih domačih in tujih gostov, časopisnih in radijskih reporterjev, filmskih in televizijskih snemalcev in novinarjev. Ze leta in leta nazaj je namreč v krogih jugoslovanskih folkloristov tlela ideja o podobni reviji jugoslovanske folklore, že zaradi tega, ker so se skoraj vsi ansambli redno udeleževali pomembnejših mednarodnih folklornih srečanj v mnogih evropskih in drugih državah. Zamisel o tem festivalu je končno obrodila v Kopru. Včeraj zvečer ob 20.30 pa je bila prva realizacija te zamisli. Koprski trg je bil včeraj že zgodaj zjutraj pravo festivalsko mravljišče, pa .tudi vsa slovenska obala je v znaku te vsejugoslovanske svečanosti. Avtomobili z inozemskimi o-znakami napolnjujejo parkirne prostore, vstopnic za posamezne festivalske prireditve v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu pa je vse manj. Tržačane vabimo, da se kolektivno udeleže festivala in rezervirajo vstopnice pri zavodu Primorske prireditve v Kopru na telefonsko številko 75. Ljubitelji jugoslovanskih folklornih plesov in pesmi v izvedbah svetovno znanih ansamblov KOLO iz Srbije, LADO iz Hrvatske in TANEK! iz Makedonije in najboljših jugoslovanskih neprofesionalnih skupin Bratstvo-Jedinstvo iz Vojvodine, Slobodan Princip-Seljo iz Bosne in Hercegovine in France Marolt iz Slovenije — ne zamudite priložnosti, ki se nudi le enkrat vsakih deset let. «»_ Slabe ostrige so ju spravile v bolnišnico Sergio Ersetti, star 30 let, iz Ulice Capitelli 9, se je pred. včerajšnjim popoldne najedel ostrig. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili razne črevesne motnje. Včeraj ob 14.50 pa je prišla v bolnišnico njegova žena Laura, kateri so zdravniki u-gotovili take motnje kot pri možu. V bolnišnici se bo morala zdraviti od 3 do 5 dni. Zenska je prišla sama v bolnišnico ter povedala, da sta se ona in mož počutila slabo zaradi ostrig, ki jih je bila kupila od nekega neznanca v bližini glavne ribarnice. «»------ Samomor s plinom Profesor Bruno Parrini, star 39 let, stanujoč v Ulici S. Ni-colo 33, si je vzel življenje s tem, da se je zastrupil s plinom. Včeraj zjutraj so sostanovalci v hiši začutili, da je pred Parrinijevim stanovanjem močno zaudarjalo po plinu. Trkali so na vrata, to- viti približno 30 dni. ............................................. lliillil.. Izpred kazenskega sodišča Dve stroRovni oceni pisave dve nasprotujoči si ugotovitvi Kdo je ukradel nad pol milijona lir v knjigarni Parovel? - Obtožbe proti osumljeni osebi, ki je v zaporu, slonijo na trhlih nogah Včeraj se je začela pred ka- ja letošnjega leta, čeprav je zenskim sodiščem, ki mu bila tatvina izvršena 7. okto-predseduie dr. Rossi, obrav-1 bra 1958. leta. nava proti 59-letnemu Castri- j Obtožba proti Štolfi sloni zianu Štolfi od Spodnje Mag- dejansko na nekoliko šibkih dalene 1815, ki je obtožen, da nogah, ali vsaj nekatere take je ukradel 585.000 lir v upravi značilnosti je dokazal ves dosedanji potek preiskave. To- knjigarne Parovel v pasaži - - - . , - Tergesteo. Obtoženec, ki je ^ preden omenimo vcerajs- vedno zanikal vsakršno kriv-1nJ1 potek razPrave.le treba j . zanikat vsaarsno Kriv onsatl vse kar se -,e pravza- do, je v priporu od 15. Jum-|prav zdodilo 7. oktobra, pred Tatovi so so spravili na svetlobne signale Ukradene svetlobne naprave preprodajajo lastnikom vozil, ki niso še v redu z zakonom Zadnje čase se zelo množijo tatvine svetlobnih naprav pri avtomobilih. Kot je znano predvideva nov cestni zako-nik, ki je v pogledu svetlobnih naprav začel dokončno veljati 15. preteklega meseca, korenite spremembe na tem področju. Zgodilo se je pa, da še danes trg ne razpolaga z dovoljnimi količinami teh naprav. Zato tudi policijski organi niso preveč strogi z morebitnimi kršitelji zakona. Ker pa je povpraševanje po teh napravah zelo veliko, so začeli delovati tatovi, ki izkoriščajo posebno nočne ure ter odnašajo svetlobne signal- ne naprave in jih potem preprodajajo raznim klientom. Antonio Pullo, star 34 let, iz Ulice Giaggioli 1, je včeraj prijavil komisariatu javne varnosti v Barkovljah, da so mu neznanci ukradli smerno svetlobno napravo na zadnjem delu njegovega avtomobila, ki ga je bil parkiral kot vsako noč pred svojim stanovanjem. Skoda znaša okoli 10.000 lir. Tudi 46-letni Herman Hure, iz Guardielle 943, je včeraj z ža. lostjo opazil, da so mu izginile stranske in zadnje svetlobne naprave. Tatvino je pri. javil komisariatu v Barkovljah, a škoda znaša približno 7.000 lir. vili v svetu kot izkušeni alpinisti. Zdaj se vračajo domov, vsak na svoje delo in v svoje hribe. Mnogo bodo imeli za pripovedovati o svojih izkušnjah in doživetjih. Doma jih nestrpno čakajo njihove družine, jugoslovanski planin- iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiuinimouvuiinmiiiuititiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii | skoraj dvema letoma. Celot' ..... ni inkaso tistega jutra v knjiži Vtomobllistl pozor garni Parovel je imela na svoji pisalni mizi tajnica podjetja Mercedes Del Balzo K6-nig. Vsota, ki je znašala 585.000 lir je bila spravljena v aktovki. Med 14,05 in 14,15 se je zahotelo Kdnigovi, da popije skodelico kave. Pustila je denar na mizi ter odšla iz urada, ki je zgrajen nad prodajalnim prostorom. Ali je zaklenila steklena vrata, ki se odpirajo na pasažo, ali ne, tega ni mogoče z vso gotovostjo trditi. Zenska je prepričana, da je to storila, čeprav je včeraj na sodišču deloma priznala možnost, da jih ni zaklenila. Dejstvo je, da je pri svoji vrnitvi v urad ugotovila, da je izginila aktovka z vsem denarjem. Tatvino so takoj prijavili policiji, ki je uvedla dolgotrajno preiskavo, ki pa vsaj začetkoma ni rodila nobenega sadu. Spočetka so ugotovili samo, da je tat prišel v knjigarno, potem ko je odprl s ponarejenim ključem vhodna vrata. Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da je Konigova našla istega večera, in sicer okoli 19. ure, ukradeno aktovko pred svojim stanovanjem v Ulici Alfieri. Denar je bil seveda izginil. V aktovki so našli samo reklamno razglednico filma »Beli pekel*, kjer je bilo napisano na zadnji strani: »Gospe Parovel*. Napis je bil pisan z roko, toda s tiskanimi črkami. Policijske oblasti so se seveda posluži-le tega edinega dokumenta ter pregledale rokopise najrazličnejših oseb, ki bi bile lahko zagrešile tatvino. Med temi osebami je bil tudi Štolfa, ki je v pasaži vršil dolžnost snažilca na račun uprave nepremičnin Foresti. Profesor Achille Nieddu, ki so ga uradno pozvali, da da svoje strokovno mnenje, je ugotovil, da je bil pisec naslova na reklamni razglednici snažilec v pasaži. Zasebna strokovna ocena, ki jo je izvršil inšpektor Umberto De Giorgi, je pa izključila vsakršno možnost, da bi Štolfa napisal omenjeni naslov. Ker pa je bil svoj čas Štolfa že kaznovan, so preiskovalni organi menili, da je prav on lahko zagrešil zločin. Zato so ga aretirali ter ga včeraj po-Clani Jugoslovanske himalajske odprave od leve proti desni: Jerin, Debeljak, Kersnik, stavili pred sodišče. Mahkola, Keršič, dr. Robič in Kunaver. Slika Je bila posneta na ladji Uljanik, ki Je Včerajšnja obravnava je po-priplula iz Bombaya v tržaško pristanišče tekla s prečitanjem obtožni- / m ce ter z zaslišanjem več kot deset prič. Mnoge izmed njih niso znale povedati pravzaprav nič, toda mnoge druge so potrdile, da ob tisti uri niso videle Štolfe v pasaži. Obtoženčeva žena je med drugim povedala, da je mož prišel domov, kot vsak dan, nekaj minut čez 14. uro, ter o-stal tam do kasnega popoldneva. Glede moževih kazenskih preeedentov je izjavila, da je zvedela zanje po poroki. Mož pa ji je svečano obljubil, da se bo popravil in da bo ostal vedno pošten. Tudi neka druga priča, ki vrši v pasaži nekakšno kontrolno službo, je izjavila, da je imela Štolfo vedno za poštenega človeka. Razprava se nadaljuje danes zjutraj in že tekom dneva bo prišlo do razsodbe. iiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiin,n,Dnu,,,,,,,, |||||U|| OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. avgusta se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 70-letni Antonio Pintar, 73-letni Giovanni Chert, 61-letm Giuiseppe Barbara. 80-let-na Josiipina Slalzer vd. Mlach, 54-letna Ida Sies por. Calici. nočna služba lekarn INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo. Kjadiin (Sv. Alojzij) št. 1050; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. da iz notranjosti ni bilo n nega glasu. Poklicali s0.gn,(. ce, ki so prišli na ^raj sta nekaj čez 10. uro. r?,( tega so obvestili še polic*)' oblasti. Gasilci so vdrli v sl ;« nje skozi vrata, ter °Pa da je bilo popolnoma o* no s plinom. V spalni so našli Parrinijevo truplo. ” hinji je bila pritrjena n* P sko pipo dolga gumijasta ki je vodila smrtonosni ■ v spalnico. Vse špranje ^ oknih in pri vratih so .. hermetično zamašene. J t ski agenti so našli v stan . nju nekaj profesorjevi t sem. Parrini ni bil P ...jo, ter je živel skupaj z mate, ki je bila v trenutku s mora odsotna iz stano« .. Na kraj mesta so Pr cijski zdravnik, predstavnik ter znans policija. itven> ( Šolske ves** SLOVENSKI DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ p, Na Državnem znanstvene*?^ cejiu s slovenskim učnim 1» M v Trstu, ki ima poleg ®*L«. z znanstvenim učniim nacrujLjis di popolne razrede s .K>afftt,vr učnim načrtom, se vrSi vP ff rije za šolsko leto 1960-61 avgusta do vključno 24. >'3' ji bra 1960 vsak dan od 18. yji( ure v tajništvu zavoda Lazzaretto veccbio 9-H. ,, t Navodila glede vpisovanj ^ razvidna na oglasni deski (PREPSTi»/EiFGftj0' Ravnateljstvo gledališča^ di priredi danes ob u na gradu Gershvvinov tejLjll! s sodelovanjem dveh 'Ljjjr umetnikov, kj sta se vila na zadnjem fe‘ in si Dveh svetov v Spoletu. cer pianist Charles $ worth in sopranistka N (( ret Tynes. Igral bo 0, ^ Tržaške filharmonije P00 »jr stvom Mehikanca Jorga sterja. paS8li Prodaja vstopnic v Protti. C K I N TI n'9 Fenice 16.00 «Trinidad» Haiworth. c m,. Excelsior 16.00 «Kapral s8" Filodrammatico Zaprto (jd Grattacielo 16.00 «Hito h|W čen sem)». agfacolor. Supercinema 16 00 «FIa krin. . , (F Arcobaleno 16.00 «NotorJW’'„!» ry Grant in Ingrid Aurora 16.00 «Od tu do vec jjo-Alabarda 16.30 «Neustrase"‘pjf veku. Technicolor. K11* glas. nosaJt Capiiol 16.30 «Parada rasKjjjtfH nostin. Charlie Chapim. Keston. , v-rh Garibaldi 16.00 «Ra-kete na technicolor. Paul Newm ^ CristaHo 16.30 ((Samotarski technicolor. . Im pero 16.30 «Les drag (Zapeljivci). par*<)imi\ Še o vrnitvi jugoslovanskih kulturnih dobrin iz Italije Pravna in moralna obveznost Tega, kar jugoslovanske oblasti od Italije zahtevajo, ni malo, toda to dejstva ne spremeni - Kdo hujska proti rešitvi problema, ki je lahko rešljiv O predmetu, ki ga obravnava sledeči članek, *m° že pisali. Danes se * tej pereči zadevi vračamo s člankom, ki ga je ° njej napisal za zagreb-s*i dnevnik .Vjesnik. zna-n' publicist I. Mihovilovič. Dobn sosedski odnosi med Jugoslavijo in Italijo so ve-* vrednota, ki se more bo-oceniti še posebno, če se Pomnimo preteklosti in to v,JI nedavne preteklosti. 'J'a s "°'a pomembna ne le i».,a Isoa obeh držav in obo-Uiiranskih interesov, ampak fled"* a’raega’ mednarodnega je t*Sca- *n prav zaradi tega .em bolj neprijetno, ko se 2aj° pojavi ki to vzduš-1« kvarijo. na ° * Se namreč dojem, da Iu; en 1. strani še vedno de-ten da majo celo zn;v ki e*ementi in krogi, italijansko - jugoslo- dob: V& živijo v fiksni ideji, da v&nski , j & kar °dnosi nekaj takega, ne more ali celo ne sme e'ementi in krogi, biti, oeio __ ki k0 . °d tega živijo. Veli-, ezkih problemov iz ju- koslov. nosov ansko - italijanskih od- dar [ le bilo že rešenih ven- no neka) takih, ki stal-se v*Vl£ii0“' očitno zato, ker vjjj,. c. P°2ornosti posveča na-stanfmm občutjem, tem o-gru, °.m Preteklosti, tem kro-objei,,1” elementom, kot pa ja»8k • Prav'ionosti, itaii-reson? " •*ugos*ovanskim inte-nim j ln ~ končno — prav-italii moralnim obveznostim juB„^nske države nasproti Higosl, tire ovanski državi. ska i23 to’ da se italijan-kateJJ’zog'ba izvesti ne- tovne svoje obveznosti mi- tev . P°Sodbe, gre za vrni-bobri ln umetniških Slovenil °dnesenih iz Istre, tlaciie Primorja in Dal-J - Sre za vrnitev, na ka- tero z 1,6 Je Italija obvezala Ve*nostJn° pogodbo- Te ob- pa| niso dvomiselne, am-v njij,0 Precizne in niso bile ltaljjamer vsHjene, saj jih je b)U P° dolgem proučeva-biiner ’n Podpisala, s tie m *e hkrati priznala, da stsisiu ^ b'11 drugače niti v ki se mednarodnega prava, v smi,i SVetu prakticira, niti Tega U mednarodne morale. Si m j kar mi zahtevamo, da, toda ni naša kriv- Sii rtaši,6®3 ni malo: sezna-etle jj zahtev so obsežni, iiustraci^lge’ vendar bomo v Tu • J° navedli le nekaj. drska^v, v,a Primer velika zabila ’b*'°teka, tako imenoma bibVaravia*. To je javkata ’.°*eka. ki je izredno več v ’n za nas še toliko Peki u„d"ai ker so v njej Prva j7j . hot na primer dite» araja. Maruličeve »Ju-®a ča,n !■ zbirka našega prve-t.m aa°Pisa »Kraljski Dalma-«»t. D esteto podobnih vred-ta'Sih °s®bno inkunabulov, ■Cnes ,™koPisov itd. Vse to sbe v hodnikih bene- d°ben arziane». Drugi poljsko k-IT,er ie velik del odnp. ‘blioteke, iz katere Pajveč en° °no, kar je bilo rec*no, še posebno faztie . Za Istro. In to so l,IzdaJ *8 'n dokumenti, ki Piane ’zkUučno Istre in tre so u°Vine' Iz Pu‘Ja In !e|o Ce ih odneseni tudi £eti' Razr"L muzeiski . pred' ? a'rhiv?^d{eni so bili razenju •’ v se je pri od- tslb naiveVrvaiL„tUt0,’, k"„J* bi l" skuiJ!*01* umetniške slike rhUtltevani[ Ur ki bi pri znan- 'bih ‘httii Pab0- tJ''b|eiiio°v dk lavi Posameznih ( v«č, k i dali tudi mnogi ,bi 01 so dali, seveda, 8tie ,ag(j mirovna pogodba *kt‘lnL d^h’Post°vala, V pre-l('stl. r*h tud L spoštoval, smo v našem ti- ‘ittil P°!lve ln pro’ t, h, k, Jnvnih delavcev, botram ,°n neposredno zain- so upravice- h"' b« bi "*',®’*0 bi normal-1»Jih |Pa etel1 Ra solidarni *‘*l m la.nskih kolegov, na istrskem ozemlju-tti "rejo naibolie razu- Potemtakem, če bi je najbolj izrazit glasnik teh krogov. V svoji številki od 16. julija letos ta list prinaša daljši članek o tem in v njem zasledimo tudi pomembna ugotovitve. Morda je sledeči ugotovitev najbolj pomembna : ♦ Zvedelo se je, da so razgovori prekinjeni na zahtevo italijanske delegacije, ki jo vodi minister Sivieri in sicer glede na to, da je pred podpisom določenega sporazuma potrebno ugotoviti, ali vse o-no, kar druga stran zahteva, dejansko tudi obstaja in kje se posamezni predmeti nahajajo. Delo je prišlo do mrtve točke, v nasprotju z vestmi, ki so pred tednom dni prihajale iz Rima in na osnovi katerih se je predpostavljalo, da bodo razgovori zaključeni' in kar bi, po istih glasovih, pomenilo ,,popolno kapitulacijo” naše delegacije-. Kaj se opaža v tem? Povsem jasno vidimo, da se oni, katerih »občutja- že več ko pol stoletja «Piccolo» zvesto tolmači, veselijo tega, da je stvar ponovno prišla «na mrtvo točko-, ker smatrajo, da bi sporazum o vrnitvi bil »popolna kapitulacija- Italije. Vidi se tudi to, da se je našel izgovor o neki lokaciji in dejanskem obstoju zahtevanih predmetov, to pa je nesmisel, ker se zelo dobro ve, za kaj gre in kje se kaj nahaja. In tudi če bi se ne vedelo, bi bilo treba sporazum podpisati in nato to, kar še ni odkrito, poiskati. Toda vsak izgovor je dobrodošel. Tržaški list se spušča tudi v neka razpravljanja o naših pravicah in skuša na primer plasirati misel, da tega, kar se more smatrati za državno lastnino, »ni mnogo- in da bi se to zato moglo tudi izročiti, da pa je več onega, kar se mora smatrati za zasebno lastnino in ki se ne sme nikoli izročiti Jugoslaviji. ((Vračanje večine tega materiala je izgubilo pravni značaj, predviden z mirovno pogodbo- — pravi tržaški list in skuša dokazati, da ne gre samo za privatne osebe, katerih naj bi ti predmeti bili, ampak tudi za ustanove in združenja, ki niso imele jav-no-pravnega značaja in se zato morajo smatrati za privatna. Jasno je, da je takšno tolmačenje zelo komodno, *o-da tudi popolnoma neutemeljeno, zato smo prepričani, da se za mizo predstavnikov, ki o tem razpravljajo in ki imajo količkaj juridičnega znanja, ne more vzeti v poštev. Enostavno ne verjamemo, da bi tudi italijanski delegati pod vodstvom ministra Sivierija mogli postaviti takšne ugovore o zadrski in puljski biblioteki, o muzejih, arheoloških zbirkah, inštitutih itd. Toda, kot vidimo, «o-zadje- vsiljuje tudi takšne »argumente-. čeprav ne verjamemo, da bi takšno »tezo- neka vladna delegacija mogla sprejeti, si dovoljujemo sum, da se je delegacija, vprav zaradi tega, ker takšno »teze- ne more braniti, poslužila prekinitve razgovorov z nekim izgovorom, ki je morda povsem formalne, ne pa posebno prepričljive prirode. Jasno je, da si je nekaterim krogom najteže zamisliti, da bi se v Jugoslavijo mogla vrniti zadrska biblioteka, nato oni del puljske biblioteke in še kaj podobnega, kar se zelo pogosto prikazuje kot nekak i-redentistični kapital. Mogli bi nam očitati, da se spuščamo v polemiko s čini-telji, ki morda niti nimajo dejanske zveze z razgovori in italijansko delegacijo ter njenim stališčem, ki je edino važno in veljavno. Toda ne more se nam zabraniti, da tudi v takšnih krogih iščemo elemente določenega odpora in določenega neprestanega ščuvanja. V članku tržaškega lista pa so tudi druge večje nesramnosti. Ta list, namreč piše tudi sledeče: »Mogle bi se vrniti dobrine ki pripadajo državi in ki jih ni mnogo, toda ni potrebno, da bi se te dobrine iztočile samo zato, da bi se zadovoljili naši sosedi, ki hkrati zahtevajo vse, kajti ob tem obs aja nevarnost, da te dobrine, ko bodo vrnjene, pn-dejo v roke starinarjev, kar se je že tolikokrat zgodilo z zaplenjenim; predmeti, ad predmeti, ki so bili odkriti raziskovanja in toliko odkritij, niti tako velikih investicij. Druga še bolj pokvarjena nesramnost tržaškega lista je sledeča: predlaga namreč, naj bi se prenehalo z »vračanjem- in naj bi se začelo z razgovori o »zamenjavi-, to pomeni, da se naj z italijanske strani zahtevajo, »dobrine, ki so bile začasno postavljene v Dalmaciji ali v zasedenih pokrajinah v času diuge svetovne vojne od strani naših okupacijskih čet iz kulturnih, zgodovinskih ali celo ornamentalnih razlogov, kajti sedaj se je treba odločiti, ali naj ti predmeti dejansko pripadejo krajem, ki sme jih zapustili-. Težko je verjeti lastnim očem, ko to beremo. Težko je verjeti, da je še kdo, ki bi prišel na dan s takšnimi zahtevami Pravzaprav ne vemo, za kaj gre in kašne so te »dobrine-, toda nesramno je in skrajno nedelikatno ter neumno v problem te restitucije, o kateri teče spor, vmešavati sramotno in tragično okupa- cijo Slovenije in Dalmacije in postavljati kot pogoj za vrnitev tega, kar nam pripada, neko »zamenjavo- za o-stanke kulture (!) in zgodovine zasedbenih čet na ten področjih. Ne misli se morda s tem na neke spomenike »zmagi-, na neke fašistične ornamente ali kaj podobnega v Ljubljani ali Splitu? Ni verjetno, da bi italijanska delegacija ali vlada v razgovorih za vračanje mogla priti do tako absurdne ideje. Toda ni odveč vedeti, s kakšno miselnostjo se vrši nanjo pritisk. In vprav zato, ker je ta pritisk takšne vrste in s takšnim duhom prepojen, moremo italijanskim uradnim činiteljem zameriti, da sploh vodijo o njej več računa kot o jasnih obveznostih iz mirovne pogodbe in o višjih interesih, ki so pogoj dobrih italijansko - jugoslovanskih odnosov, kajti mi sme globoko prepričani, da bi se vprašanje vrnitve moglo lahko in naglo rešiti, če bi vsega tega ozadja ne bilo. IVE MIHOVILOVIČ Slika iz jugoslovanskega filma »Vojna«, ki ga je po Zavattinijevem scenariju napravil Veljko Bulajič in za katerega je dobil tudi najvišje priznanje. Na sliki nagrajeni Antun Vrdoljak in Poljakinja Eva Križevska. •titiiiiiitmiimmiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiniiiiimtiimtiiiti! 1,1,lil,in um,,,................................................................. ............M..................................................... C Zye le bllff Vrhitvijo vsega d '-tih - v in minulih dese- *alanj ,ae ,Ve^ neposrednih bi-' s,a h Ud' P*'ed nedav-. 5Vlia, dve 0 raZ' »In. ‘n nat skoz’ ves T°(ta bV apnlu ‘n JU' btJ.U so .. rez uspeha. V P°eajanja spet 0« “Vodu . »i Ks*ališče Sm°. Pripomni!!, rez. ta'ijanske vlade vuV, (kar "Va do*°čenih krojiti mti’ ai°ort italijanske Da — aiu ne opravičil- ih, Nu .^0 shp,_’emu tako, se ie mi nekaj dobili, bomo to vrgli na trg, prodali starinarjem, kot sn.o to že storili z onim, kar sme našli v Istri in to zaradi denaria, deviz. To se podtika nam, ki smo za odkrivanje in konserviranje zgodovinskega, arheološkega in drugega kulturno umetniškega bogastva v onih področjih v 15 letih storili več, kot se je v preteklosti tam storim skozi več desetletij, vsekakor več, kot se je storilo med dvema vojnama. Objektivni opazovalci so to mogli piiznati, celo v sami Italiji. V malem «šejkatu» Kuweitu gospodari petrolej Nova kampanja v SZ Za vs zrno gre,.. Na obisku v neocen in hkrati sramotno bedni deželi Abdalah Salem el Sabah je obljubljal «med in mleko», nekaj dejansko tudi napravil, toda poleg najnovejših tipov avtomobilov spe na pločnikih preglajeni brezposelni delavci Samo ime Abdalah Salem el Sabah ne bi pomenilo nič posebnega. Tako bi se lahko imenoval tudi prvi prodajalec časopisov, na katerega bi tujec naletel na bučnem bejrutskem trgu. Toda le eden je Abdalah Salem el Sabah, ki je hkrati tudi šejk, in to «po Alaho- vi volji« tudi vladar Kuwei-ta. In ta Abdalah predstavlja že osebnost, ki vzbuja spoštovanje, in katere življenje in delo se sproti beleži, kajti izza Abdalaha Salerna el Sabaha, izza tega šejka, stoji nafta, stoji neocenljivo bogastvo, pred Katerim se tudi bejrutski bogataši, last- niki nadvse modernih vil v bližnjih planinah Bejruta Bogati šejk, ki je sicer močan temnopolti moški širokih ramen, je tudi letos prispel v Bejrut v priljubljeno letovišče bogatih, hkrati pa ((brezposelnih« šejkov Srednjega vzhoda. Sem je Abdalah prihajal tudi prej, m i i Japonski športniki, ki bodo prišli na rimsko oiimpiado, se »duševno« pripravljajo tudi s tem, da se preizkušajo celo z levi. Kot vidimo, <>e Japoncev celo levi bojijo. tržJtPa,i (udi po piša-1 Se nikoli ni bilo na primer •Piccola*, ki | v Istri toliko znanstvenega širedu, 3. avgusta 1900 Radio Trst A 7.30: JiKiSuja giasoa in koledar; 11.30: Drobiž od vsepov- Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere na Italijanskih morjih; 11.00: Pro- sod; 12.00: Za vsakogar nekaj; gram za šolairčke na počitni- 12.45: V svetu kulture; 12.55: Orkester Guido Cergoli; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.15: Poročila; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Ivanka Cegnar: »Zlata kočija«; 18.10: Glasbeni kalejdoskop; 19.00: Nove afriške države - Jeza: «Gvineja»; 19.20: Iz italijanskega glasbenega sveta; 20.00: Šport; 20.30: Znane melcdije iz preteklih in današnjih dni; 21.00: »Bettina«, enodejanka Alfreda De Musseta; 22.10: Mešani zbor #lgo Gruden«; 22.30: Ameriški motivi; 23.00: Scherzi in impromp-tuji; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji. Trst 12.10: Trenja stran; 14.15. ((Prijatelj cvetic«; 14,25: Dela Luigija Riccija; 15.05: Carlo Kacchiori in njegov orkester; 15,35; Značilen furlanski orkester. Koper 7.IS: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00; Opoldanski koktajl; 12.40: Lahka glasba; 14.45: «Turističnt dnevnik«; 13.00: VValter Fenske in njegov orkester; 13.15: »Kronika jug. življenja«; 13.40: Kmetijski nasveti; 13.45: S. Gordon s svojim orkestrom; 1400, lz operetnega sveta; 14.30: Kulturni zapisnik: 14.40: Harmonikarski orkester »Kajuh«; 15.30: Orgle v ritmu; 16.00: Operne arije; 16.30: »Naša žena«; 16.45: Orkestra Martin in Douglas; 17.25: Lahka glasba; 17.30: Baletne skladbe; 18.00: Prenos RL; 22 15: E. Garner pri klavirju; 22.35: Pojoč v noč. cab; 11.40: Operna glasba; 12.10: PoJO Abbate, Negroni, To-rielli; 13.30: Glasba za mladino; 15.55: Vremenske razmere na' Ital. morjih; 16.00: Program za mladino; 16.45: T. Haroun: »Ko se vulkani zbudijo«; 1740: Simfonični koncert; 19.30; Rlt-mosimfonične skladbe; 20.00: Glasba iz filmov in revij; 21.: Trideset let veselja; 21.30: V Medicejski Florenci: «Zgodba neke zarote«; 22.10; Grška ul-klorna glasba; 22.25: italijanski komiki; 23.20: Svetovne kolesarske dirke; 23,45: P. Fajtb in njegov orkester. H, program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Potovanje v svet pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: «Sevemica» — moda; 14.00: Veliki orkestri; 14.45: Parada orkestrov; 15.40: Kitara Cheta At ktnsa; 16.00: Di Lazzaro in njegove pesmi; 16.20: Fantazija motivov; 16.40: Na obisku v Manili; 17.00: Zborovsko petje; 17.30: Varietejski program »Vse zasedeno«; 18.30: Svetovne kolesarske dirke; 19.25: Glasbeni vrtiljak; 20.35: Revija C. Man-zonija «11 Lobbia«; 21.15: Poje Dean Martin; 21.45: Radijska i-gra »Moja sestrična Rahela«; 22.15: Večerna glasba. til. program 17.: J. M Ledalr, P. Hin-demith, P. Honegger; 18.: Nemška kultura; 18.30: Madrigali; 19.15: Italijanski periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert: Vi- valdi, Haendel, Dvorak; 21.30: Radijska igra G. B. Gellija »Torba«; 22.30: Baletna skladba Claudia Monteverdija; 23.40: Chopinove mazurke. Slovenija 8,05: Zbor Kluba koroških Slovencev; 8.20: Počitniško popotovanje; 8.35: Glasba z Elizejskih poljan; 10.10; Ciklus velikih simfonij; 11,00: Zvočni kaleidoskop; 11.30: Pol ure z Renato Tebaldi in Mariom del Monacom; 12.00: Trio Slavka Avsenika; 12.15; Kmetijski nasveti; 12.25: Zabavni orkester Raphaele; 12.40: Otroci pozdravljajo; 13.30: Tri rukoveti Ste-vana Mokranjca; 13.50; Benjamin Ipavec - Bogo Leskovic; 14,35: Izbrali smo za vas; 15.40: Zabavni zbori; 16.00: J. F. Per-konig; Ugrabljena strd; 16.20: Koncert po željah; 17.00: Irena Matelič: Zdaj pa še skupni hladilniki; 17.20: Parada plošč; 18.: Kulturna kronika; 18.20: Violinist Karoly Seneszy In pianistka Edith Farnadi; 18.45: Radijska univerza; 20.00; Operne a-rije; 22.15: Plesna glasba; 23.10: Ameriške popevke; 23.30: Orkester Latinske Amerike; 23.50: Prijeten počitek. Ital. televizija 13.30: TV iola: Gospodinj- stvo, Znanstvena opažanja; 1830: TV za mladino; 20.30: TV dnevnik, 21.15: Perry Ma son: Čudna smrt dr. Morrisa; 22.05; Popotovanje v Argenti no; 22.35: Mednarodni variete v Kazinoju Sanrema. Ob koncu TV dnevnik Jug. televizija Morebitni prenos italijanskega televizijskega programa. v svojih mladih letih, in tu organiziral razkošne pojedine, ki so še končavale v orgijah z lepimi dekleti. Toda tedaj šejk še ni bil tako močan, tako bogat kot sedaj Mali šejkat Kuvveit je zares neznaten. Mislimo po njegovi površini. In še pred kakim desetletjem se nihče ni niti zmenil za njegov obstoj. Toda nekega dne leta 1934 je anglo-ameriška petrolejska družba dobila koncesijo, da sme za 75 let dolgo dobo raziskovati in črpati bjga-stvo pod puščavskim peskom te majhne dežele. In šele tedaj se je začela pisati no va zgodovina Kuweita, nekakšnega tipičnega rezervoarja »črnega zlata«, ki je danes po količini proizvodnje četrti na svetu, po svojem izvozu nafte pa celo drugi. Vprav te dni, ko je bogati šejk prispel v Bejrut, je mogočna #Kuweit Oil Company» objavila svoje redno poročilo za leto 1959. V tem poročilu beremo, da je proizvodnja v minulem letu v Kuvveitu znašala nekaj nad 68 milijonov ton nafte. »Črno zlato« vre sedaj iz 357 velikih vrelcev, ki prinašajo na dan ogromne dobičke, od česar polovico pobere Abdulah Salem el Sabah kot lastnik in gospodar ter šejk vsega Ku-vveita, v katerem živi in za druge dela okoli 200.000 ljudi, ostalo polovic i pa si raz-dele delničarji družbe «tCu vveit Oil Company» na Angleškem in v ZDA Seveda je Kuweit danes drugačen od onega, kakršen je bil spomladi 1934. :eta. Nafta je v tej majhni deželi marsikaj spremenila. Nekoč je neki kronist beduinskega porekla za Kuvveit rekel, da je on «leglo erne smrti, ki brez milosti kosi življenja desettisočev siromašnih be-duincev in črncev«. Samo mesto Kuvveit, ki je bilo nekoč, pred dobrima dvema desetletjema, še neznatno naselje kolib iz rumene gline, se je sedaj spremenilo v veliko gradilišče. Od starega mesteca so ostala mestna vrata, poleg katerih se vije široka asfaltna cesta. Ostale so tudi male kolibe in s.ro-mašni ljudje v njih, toda ob kolibah se dvigajo črni jekleni stolpi. «Crno zlato« je pripeljalo sem moderne avtomobile in letala, nove velike palače in sodobne trgovine, pripeljalo je sem tujce, ki ukazujejo, in perzijske, palestinske in jordanske delavce, ki ubogajo, delajo in spijo na trotoarjih. kjer šele čakajo na delo. Tujci, ki se vozijo skozi Kuvveit, v šali pripovedujejo, da so videli «beduinca, kako varuje ovce v „Volks-vvagenu”, in kako stopa trgovec v kolibo z Mercedesom«. Pesek se čedalje bolj umika pred asfaltom, velblodi in osli pred avtomobili, katerih zadnji model najprej prispe v Kuvveit. Nekdanji veliki konjski hlev šejka je spremenjen v garažo, večni problem vode pa se rešuje sedaj z gradnjo velike čistilnice nafte. Živeti v Kuvveitu. kjer po pol leta ni niti kaplje dežja, danes že ne pomeni več poginjati od žeje. Toda slednji pozitivni podatki še ne pomenijo, da je šejk Abdalah Salem el Sabah izpolnil svoje nekdanje obljube o «medu in mleku, ki da bo teklo skozi Kuvveit)), kajti ((bogastvo pripada narodu, toda samo jaz sem njegov zastopnik«, je vedno veljavno geslo bogatega šejka. V puščavskih predelih Bur-gana, ki je oddaljen le 40 km od Kuvveita-mesta, nepismeni beduini in črnci še vedno garajo zastonj, tro-toarji Kuvveita so še vedno polni beračev in preglajenih delavcev. Beda trmasto in uporno spremlja mogočno bogastvo, ki se steka v šejkove žepe vsak dan, jordanska vlada pa je pravkar izdala odločbo, da bo zaprla meje vsem onim, ki odhajajo. na daljno pot v »obljubljeno deželo« — Kuvveit. Pojasnilo za ta sklep je enostavno. Jordanci v Kuvveitu zaman trkajo na vrata in preglajeni spe po trotoarjih, ker ne morejo dobiti dela. Kljub temu pa nafta v rvuvveitu še vedno vre na dan in od tod odhaja v svet, šejk Abdulah Salem el Sabah pa prihaja v Bejrut in tu »incognito« preživlja prijetne dneve v svojih vilah, nekoliko više od Bejruta v gorah. Od časa do časa obišče tudi bejrutski kazind, kjer se mu ponižni ljudje s še bolj ponižnim nasmehom umikajo s poti, kajti za Abdulahom stoji nafta, šestina celotnih doslej odkritih svetovnih rezerv nafte. In to že niso več milijoni, pač pa milijarde dolarjev, ki bi mogle Kuvveit — z vsemi njegovimi 200.000 prebivalci — spremeniti v deželo bogastva in sreče. N. N. MOSKVA, 30. julija. — lipi, da bo velika in nenavadno dolga vročina prenehala, so se izjalovili. V Moskvi je zares «vročen in samo kratkotrajne in povrh še zelo redke plohe prinašajo le trenutno osveiitev, da bi se ko j za tem vrnili spet ena staro». In vendar, čim se zmrači, je na posameznih železniških postajah vse živo, bučno in pisano, da enostavno ne moreš spoznati onih, ki so se še malo pred tem nalivali z najrazličnejšimi pijačami, da bi se ohladili, od onih, ki so že edolgo na poti». Med to pisano množico potnikov padejo najbolj v o-či mladeniči in dekleta, ki z zastavami in ticnsparenti in posamičnimi gesli kot na primer ePrinesi nam na-smehh, polnijo posebne kompozicije in odhajajo v daljni Kazakstan. In vtem ko se ti mladeniči in dekleta vkrcavajo v vlak, kdo ve, ali ni v neposredni bližini zdrvela mimo podobna kompozicija demobiliziranih borcev, ki ji je cilj prav tako daljni Kazakstan. Bitka za pšenično zrno se v vsej Sovjetski zvezi približuje svojemu vrhuncu, svoji kulminaciji. Do pred dvema dnevoma je — po podatkih iz sovjetskega prometnega ministrstva — prispelo v Kazakstan že 15.000 prostovoljcev, na poti je že ali se šele pripravlja za na pot še 25 dolgih kompozicij, ki jim bo prav tako cilj daljni Kazakstan, ker bodo tudi te kompozicije ubrale pot po kazahstanski «u!ici mladosti» in to s pospešeno brzino. Toda na to pot ne odhajajo le mladi ljudje, kajti v kupejih vagonov teh kompozicij naletimo tudi na starejše ljudi, predvsem na strokovnja-ke-mehanike. Sovjetska vlada je prav tako sklenila, da bo tudi sibirskim pokrajinam nudila čim večjo in učinkovitejšo pomoč. Kot zatrjuje pomočnik ministra za poljedelstvo ruske federacije Majat, bodo na temelju nekega novega sklepa poslali tja 17.000 novih samopremičnih kon-bajnov vrste «SK-3» in v najpotrebnejšem časovnem obdobju — ko žito povsod dozori — okoli 70.000 ljuai, med katerimi bo tudi 15.000 preizkušenih upravljalcev za že omenjene konbajne. Končno, samo ruska federacija bo poslala v Kazakstan, v tirale in proti Jugu nad 63 tisoč tovornih avtomobilov za prevoz letošnje letine. Najbolj pereča naloga v teh dneh je ta, da se ne dovoli. da bi se izgubilo «eno samo prgišče pšenice«. Zato se sedaj v sovjetskem tisku zelo veliko piše o dobrih rezultatih in o uspehih pri o-pravljanju žetve. O tem se mnogo več piše kot o primerih nepravočasno izvršenega popravila strojnega parka, ki bi tokrat prišel najbolj v poštev, o nepravočasno izvršenih popravilih in usposabljanju konbajnov in drugih podobnih strojev za žetev in pospravljanje žitne letine . . . Toda tudi o tem se je v zadnjih dneh spregovorilo in pri t ero opozorilo, da bi se drugič kaj takega ne smelo ponoviti. P. B. * * * V nekem velikem rudniškem inštitutu v Donbasu (SZ) izdelali delovno obleko v kateri more človek vzdrža ti tudi pri temperaturi 450 stopinj Celzija. Kovinarski delavec, ki je to posebno ob leko prvi preizkusil, je vzdr žal polno uro v visoki peči Obleka je izdelana iz določenega esteklenega prediva*, o-premljena pa z napravo za kondicionirano temperaturo. tllrllll IIIIIIIIIMMIIIIIIIIII llllllllll IIIII llllil iiiilIltiiliiMlllltllllllllllllMMIIIMIIIIIIIIIIIIItlllllllllttl HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Kar se dela tiče, bo šlo vse dobro. S tem si boste še bolj utrdili položaj in pridobili na slovesu pri svojih predstojnikih. BIK (od 21. 4. d0 20. 5.) Nekaj se bo zapletlo, kar pa boste vendarle razpletli. Dobre okoliščine vam bodo vsestransko pomagale. Bodite mirni. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Okolje vas bo sililo, da se boste lotili zadeve, ki bo precej tvegana. V čustvenih zadevah izreden uspeh. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ce se odločite za sprejet načrt, ga izvedite za vsako ceno, pa čeprav se bodo poja- vile na videz nepremostljive ovire. Gre za vaš prestiž. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Delo se vam bo začelo kopičiti, ker ne boste zmogli vsega sproti opraviti. Pazite na neka nova čustvena razmerja, ki niso zdrava. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo vas bo napadel, češ da ne držite besede. O- hranite pri tem mirno kri. Spor tudi v družinskem okolju. Zdravje kar dobro. Nekaj primerjalnih številk TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Delo, ki ste ga prevzeli, boste morali izpeljati sami in pazite, da bo dobro izvedeno, kajti važno bo za vašo bodočnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S svojimi sredstvi ne razmetavajte. Zdi se. da včasih nimate mere, in to se vam po navadi maščuje. No-no poznanstvo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Poslovno boste uspeli, toda le če se boste temeljito pripravili in delo pravilno organizirali. Majhen spor družinskega značaja KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Uspeh vam je zagotovljen, toda dela se morate lotiti z vso potrpežljivostjo. Vztrajajte pri sedanjem prijetnem družinskem vzdušju. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Načela se bodo pogajanja glede nekega skupnega dela. Ni preveč priporočljivo, zato bodite do tujih nasvetov skeptični. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nepričakovane vesti, ki bodo sprevrgle vaše račune in na-0lde- Potrebna bo izredna odločnost, da ne bo kaj napak. Koliko stanejo generali Ameriški general stane desetkrat več kot njegov «zavezniški» kolega Kadarkoli spregovorimo o vojski, se vedno spomnimo na kako draga je »obramba«. Pri tem pa prvenstveno računamo na stroške oborožitve in le redko kdaj se spomnimo na stroške, ki jih terja »živa vojska« — od vojaka dc generala. Neki zahodno-nemški Ust pa je pred kratkim objavil nekaj podatkov tudi o tem in vredno si uh je ogledati. Niso tu navedeni podatki o vseh vojskah na svetu, pač pa le nekaj bolj značilnih iz tako imenovanega »svobodnega sveta«. Odveč bi bilo govoriti, da je glede tega najdražja a-meriška vojska. Američani so pač bogati in to se odraza tudi v tem. Ameriški vojak, ki je poklican v vojsko, dobi mesečno plačo 86 dolarjev. Ce pa mora vzdrževati tudi družino, se njegova mesečna plača dvigne na 570 dolarjev, kar je skoraj 350 tisoč lir Ameriški častniki pa so seveda še mnogo bolje plačani, tako da ameriški podporočnik prejema že 1390 dolarjev, ameriški general (* štirimi zvezdami) pa celo 7 tisoč 960 dolarjev plače, kar je v naši valuti že skoraj 5 milijonov lir. Japonski vojak dobi na mesec 22 dolarjev plače. Seveda dobiva plačo v domači valuti, zaradi primerjave pa jo prikazujemo v dolarjih. Japonski podporočnik dobi komaj 48 dolarjev, kar je le malo več kot polovica osnovne plače ameriškega navadnega vojaka. Japonski polkovnik se mora zadovoljiti s 190 dolarji, general pa z 250 dolarji mesečne plače, kar je dejansko neznaten del piače, ki jo dobiva njegov srečnejši »kolega* v »zavezniški« deželi ZDA. Švedski vojak je še slabše plačan od japonskega. Dobiva komaj 15 dolarjev plače na mesec. Toda v nekaterih primerih, kot n. pr. tedaj, ko je na vajah, ko je v kaki posebni funkciji, dobiva k o-snovni plači še dodatek, kar pa je vse le malo v primerjavi s plačo ameriškega vojaka. Zato pa so plače švedskih častnikov sorazmerno precej višje, mnogo višje kot plače njihovih japonskih kolegov. Švedski podporočnik dobi mnogo višjo plačo od japonskega generala, namreč 390 dolarjev na mesec. Švedski polkovnik dobi že 620, brigadni general 690, vrhovni poveljnik švedske armade pa kar 932 dolarjev na mesec. Vojak sicer bogate Belgije, ki je na rednem služenju vojaškega roka, dobi le H dolarjev mesečne plače. Ce pa se v vojsko tako uživi, da mu ta postane poklic, se njegova plača dvigne na 96 dolarjev na mesec, tako ua v tem že prekosi plačo ameriškega vojaka, ki opravlja redno vojaško obveznost. Pod. poročnik v belgijski vojski dobi 215 dolarjev, polkovnik 455, general pa 612 dolarjev mesečne plače. Najcenejša — za državne blagajne seveda — je švicarska vojska. V Švici poznajo pravzaprav sistem tako imenovane milice, seveda razen izredno majhnega števil« stalnega kadra v generalštabu. Tudi Velika Britanija se glede tega ne more kosati s svojo najtesnejšo zaveznico — Ameriko. Britanski vojak prejema sicer visoko plačo 52 dolarjev na mesec, toda podporočnik dobiva komaj 160, kapetan od 165 do 246, polkovnik 520, general pa 722 dolarjev plače na mesec. Približno enako je stanje v zahodnonemški vojski. Nemški navaden vojak je sicer najbolje plačan vojak na svetu. Dobiva 90 dolarjev plače na mesec. Nemški kapetan pa dobiva 241 dolarjev, polkovnik 435, generalleitnant pa 674 dolarjev mesečne plače. To se pravi, da so plače nemških približno enake plačam britanskih častnikov, torej daleč izpod plač ameriških »kolegov v uniformi«. Najslabše plačan je, po pisanju omenjenega zahodno-nemškega lista, ki jemlje v poštev le »svobodni svet«, francoski vojak. Ta prejema komaj 2,10 dolarja na mesec. Ce sc pa Francoz odloči za stalno služenje vojske, dobi hrano, stanovanje in obleko in še 17 dolarjev plače na mesec. Neoženjeni podporočnik dobi 190, polkovnik z dolgoletno službo 430, brigadni general pa 600 dolarjev mesečne plače. Ce bi gornje številke plač pomnožili z milijoni vojakov in stotisoči višjih in nižjih častnikov, ki so v »svobodnem svetu« pod orožjem in ki jim je edina naloga »braniti svobodo«, bi videli, koliko ta »svoboda« stane in koliko bi se s temi sredstvi dalo napraviti. Toda kaj ko je ta »obramba« danes tako potrebna. PRIMORSKI DNEVNIK (liorlško-beneiki dnevnik Od 13. do 18. avgusta v Bologni Olimpijska zastave na stolpu Od 3. do 14. avgusta v Vzhodni Nemčiji svetovno kolesarsko prvenstvo Odločilne borbe profesionistov in diletantov za mavrične majice Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v GORICI sporoča, da se vpisovanje v vse razrede za šolsko leto 1960-1961 prične 25. septembra 1960. Za vsa morebitna pojasnila je na razpolago tajništvo šole. Popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku se pričnejo v četrtek 1. septembra 1960 ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Matura in učiteljski uspo-sobljenostni izpiti se pričnejo 9. septembra 1960. V bolonjski športni palači bo predolimpijski izločilni košarkarski turnir nr.OGNA. 2. — Za preolimpijski izločilni turni* V občini Grmek v Beneški Sloveniji so otvorili v drugem letu poletne sezone še en dvolastniški blok, ki bo služil prebivalstvu tamkajšnjega področja. Zapirali ga bodo ob 19. uri. Dijaška Matica v Gorici obvešča vse dijake goriških srednjih šol. ki imajo popravne izpite v jesenskem roku, da jim bodo od 8. avgusta da. lje na razpolago v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska cesta 42, inštruktorji vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnejše informacije se dobijo v Doberdobu pri županu Andreju Jarcu; v Ste-verjanu pri Cirilu Klanjščku (Valerišče); v Sovodnjah pri Janku Cotiču (pekarna); v Gorici pri Adeli Dornik, Ul. Ascoli 1-1 tel 24-95 (od 9. do 12. ure) ter pri prof. Viktorju Vižintinu, Pevma št. 8. Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje naj. dene predmete: ženski pulover, ženski plašč, tri ženska kolesa, bankovec, denarnico, par naočnikov, žensko zapestno uro, moški klobuk ter zlat uhan. Kdor meni, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. Zmaga ekipe Petoefifa nad igralkami Stocfca DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini št. 1, telefon 24-43. Nezgoda delavca v Safog V tovarni Safog se je včeraj ponesrečil 55-letni Alojz Komel iz Ul. Don Bosco št. 1. Mož je s tovariši nalagal na tovorni avtomobil statve. Da bi laže opravil delo, je stopil na tovornjak, kjer se mu je zdrsnilo. Padel je tako nerodno, da so ga morali zaradi hudega udarca v lobanjo prepeljati v goriško civilno bolnišnico. Po prejeti zdravniški pomoči je Komel zapustil bolnišnico, čeprav bi se moral tam zdraviti tri dni. «»-------- Polil se je z vrelo juho V civilno bolnišnico so včeraj ob 13. uri sprejeli 1-let-nega Maurizia Negra iz Loč-nika. Mati, ki je fantka sprem, ljala v bolnišnico, je povedala, da je opoldne, medtem ko je postavljala na mizo krožnike z vrelo juho, fantek prijel za posodo in se polil. V bolnišnici so fantku ugotovili opekline druge stopnje po telesu, obrazu in rokah. Pridržali so ga na opazovanju. Nesreči v Beneški Sloveniji V Tipani v Beneški Sloveniji sta se te dni pripetili dve nesreči. 40-letna Lidia Vazzoz, por. Noacco, je pred hlevom padla in si ranila desno stran čela. Domači so takoj poklicali krajevnega zdravnika, ki je ženski rano zašil. Ozdravela bo v osmih dneh. 45-letna Emilia Tomasino, vd. Sturma, pa si je vsekala v dlan desne roke. Prvo pomoč so ji nudili v krajevni ambulanti; ozdravela bo v šestih dneh.