►oitntna plačan« v got&vtnf Mar 1*3or, petek 12. februarja 1933 Štev. 34 Leto VI. (XIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprevat Maribor, Alaksandreva cesta 61.13 « Telefon 3440 In 24SS Izba a razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. uri , Velja mesečno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljen na dom 13 Din r Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani r Poltnl čekovni račun it 11.400 99 JUTRA 99 mm 0 gospodarski in socijalni krizi v Nemčiji (Iz predavanja dr.Frangeša na mariborski Ljudski univerzi) Pretekli petek je imel senator in prejšnji kmetijski minister dr. Oton Frangeš na »Ljudski univerz!« velezanimivo predavanje o gospodarski in socialni krizi v Nemčiji, zanimivo zlasti za naše pridobitne kroge. Za one, ki se tega predavanja niso mogli udeležiti, prinašamo v naslednjem glavne točke predavateljevih izvajanj. I. Naj' olj aktualna krilatica, naravnost obeležje sedanje dobe, je beseda »kriza«, dišimo jo povsodi, kriza je zajela ves *vet, vendar od nje menda najbolj trpi Nemčija, kar pa nas ne sme začuditi, Juti že stari pregovor pravi: »Vae vic-tis« (gorjč premaganim). Nemčija je oko-” dve tretjini svojega narodnega premoga zapravila v vojni: razen tega mo-fa nositi še ogromno breme reparacij, *er Pa je po gospodarskem stanju, v kalini se nahaja Nemčija po vojni, poboma nemogoče. h ^ je pravzaprav storila Nemčija? g® bi lahko zadostila svojim reparacijam obveznostim, si je najemala v inozemstvu posojila, in sicer so ta posojila Shajala v prvi vrsti iz trezorjev francoske narodne banke s posredovan em Julije, ki je pri tem s jajno zaslužila, p 12 miljard mark, koTkor jih je Nem-M v povo nih letih naje'a, je plačala > ?*i.8 miljard na račun reparacij, ostaja. 4 miljarde, pa je porabila doma za ,gr*d tev različn'h javnih institucij, ka-ere je naravnost razkošno opremila. Danes bi moraa Nemčia plačati na ra£un reparacij okoli dve miljardi letno, ^ odplačilo posojil še’l miljardo, skup-j10 torej 3 miljarde letno. Toda odkod? ionsko leto je imel bivši guverner nem-*e državne banke Schacht serijo sen-aciona'nih predavanj v vseh večjih me-Zedinjenih držav, v katerih je na Ji dejstev dokazoval, da Nemčija ^ more več plačati, in je skoraj gotovo Over-jev predlog za moratorij prišel kut neposredna posledica teh predavanj. rmančni polom Nemčije je bil od dne-jl? ^o dneva bolj gotoy. Polomi največ-nemških denarnih zavodov so si sle-^ • drug za drugim. Posojila, katera je oi ^ ja na ela v inozemstvu, so bila v i avtrtm v obliki kratkoročnih kreditov j in prestrašeno inozemstvo zahtevalo ‘ enkrat ves vloženi denar nazaj. Mno-DsiJ6 ^ temu PriPorn°Sla tudi politična Usih ?a nemSke2a ljudstva, ki rajši trp. > innjše pomanjkanje, kot da bi plača.o tor,vične« reparacije. Vedno bo'j odkri-t st> zatrjevali v političnih, nazadnje ^ v vladnih krogih, da Nemčija ne re in noče plačevati nobenih repara- Vč. so storile države upnice? Versaj-Sj'u2ovor sicer predvideva sankcije za „e£ai neplačanja reparacij v oblirc del-D^asedbe Nemčije in souderežbe pri d'ržavn'b podjetjih, kot so že-- /*tce, pošta, monopo1' in dr. Toda za- sedba nemških dežel bi stala veliko denarja in ne bi prinesla zažel enega finančnega efekta, trajno sodelovanje s kompanjonom, ki vam pri vsakem koraku dela vse mogoče težave in izvaja pasivno rezistenco, bi bilo pa tudi nesmiselno. Zato se države upnice posvetujejo brez konca in kraja in si še vedno rr.so na jasnem, kaj naj storijo v zaščito svojih interesov. » Gospodarski pobožaj je med tem v Nemčiji postal vedno bolj neznosen. Brezposelnost je zavzela neverjeten obseg, tako da živi danes v Nemčiji ena četrtina vsega ludstva na račun ostalih treh četrtin. Ta položaj je za daljšo dobo se-v.Ja nevzdržen. Zaloge so prenapolnje-i ; raz ičnega blaga, mimo njih pa gre obubožani konzumerd, ki bi to blago krvavo potreboval, toda nima sredstev, da si ga nabavi. Ta položaj brez dvoma pomeni krizo kapitalizma in z njim vred krizo osnovnih načel pretekle generacije, ki so izražena v besedah — geslih francoske revoiuc.je: »Liberte, čgalite, fraternite«. Liberalizem, načeo svobodne produkcije in zamenjave blaga — trgovine, se je preživel. Stara generacija je zgubila trdno oporo, na kateri ie počivalo vse njeno delovanje, polastil se je je obup in pesimizem ' in je končnoveljavno zakh ca;a: .Nobene rešitve, nobenega izhoda ni več!« — Toda mladina misli drugače. Ta triadna, ki danes tvori oporo in jedro nehomogene Hitlerjeve mase. si je izmislila program, s katerim je danes prepojeno vse nemško ljudstvo in ki je končno pod težo razmer postal tudi program odgovornih vladnih krogov. — Kaj so osnovna načela tega programa? Predvsem obračun s pretek’ostjo: inozemstvu ne plačamo nobenih dolgov. In načrti za bodočnost: popolna autarkija (gospodarska neodvisnost) nemške države. Industrijskih izdelkov pridela Nem-č'ja odveč, poljedelskih pridelkov in si-rovin pa nima niti oddaleč zadosti in jih mora uvažati. Vsa Nemčia živi d:anes v prepričanju, da se bo ta položaj kmai'u izpremenil. Agrarni pokret, ki mu načeluje minister Schrele in drugi, je zasnoval obširne reforme, ki naj bi to dosegle. Predvsem je tu intenziviranje nemškega poljedelstva na znanstveni podlagi m s pomoč o kapitala, ter v zvezi z njim ce-a vrsta zaščitnih carin, ki naj ščitijo nemške poljedelske proizvode od konkurence cenejših pridelkov inozemskega ekstenzivnega gospodarstva. (Drugi del jutri.) japonski ultimatum Kitajski KITAJCI NE IZPRAZNIJO ŠANGHAJA. JAPONSKA GENERALNA OFENZIVA SE PRIČNE DANES ALI JUTRI. LONDON, 12. februarja. Poveljnik japonskih čet v Šanghaju, viceadtnirai Ne-mura, je izročil Kitajski ultimatum, v katerem zahteva, da se kitajske čete umaknejo na razdaljo 30 km od Šanghaja. V nasprotnem ^slučaju bo japonska vojska pričela generalno ofenzivo na vsej šang-hajski fronti. ŠANGHAJ, 12. februarja. Kitajska ne bo ugodila ultimativni zahtevi Japoncev po umiku kitajskih čet iz Šanghaja. Kitajski zunanji minister Lovenkan je izjavil časnikarjem, katere je sprejel v Nankingu v posebni avdijenci, da je ta japonska zahteva smešna. Japonska s tem ne nudi nikakršne podlage za kompromisno rešitev spora, ampak zahteva popolno kapitulacijo Kitajske* ŠANGHAJ, 12. februarja. Kitajske čete so včeraj napadle japonske postojanke pr’ Čapeju, a so bile odbite. Pri trdnjavi Vusung se boji nadaljujejo, toda brez *e-zultatov. Kitajci se še vedno drže v trdnjavi in v njihovih rokah je tudi severni šanghajski kolodvor. Japonci pošiljajo neprestano nove čete na bojišče. TOKIO, 12. februarja. Na sinočnji seji japonske vlade je vojni minister izjavil, da se bo usoda Šanghaja odločila že v prihodnjih dneh. Kar se tiče položaja v Mandžuriji, je zelo ugoden. Vlada je po njegovem poročilu sklenila storiti vse, da se vojni položaj pred Šanghajem čimprej razčisti. ŠANGHAJ, 12. februarja. Ker Kitajci niso sprejeli japonskega ultimata- se bo danes popoldne ali najkasneje jutri pričela generalna japonska ofenziva. Med tem časom odvažajo tako Kitajci kakor Japonci svoje civilno prebivalstvo iz frontnega področja. RUSIJA POJAČUJE MANDŽURSKO ARMADO. BERLIN, 12. februarja. Kakor poročajo iz Moskve, je ime! Stalin posvetovanje z vojnim komisarjem in šefom ruske vzhodne armade Bluckerjem o položaju v Mandžuriji. Na tem posvetovanju je bl'o sklenjeno, da treba ukreniti vse potrebno za zaščito ruske meje in se pripraviti na vse eventualnosti. Šef vzhodne armade je včeraj odpotoval nazaj v Vladivostok. Mandžurska rdeča armada šteje že zdai 80.000 mož. Odposlano bo v Vladivostok tudi večje zračrio bro-dovje. Resanjska alera pred Nar. skupščino PROŠNJI OUZD IN ZAGREBŠKE MESTNE OBČINE. DEBATA O GOSPODARSKEM SVETU. > ^ANCOSKA VOLILNA REFORMA. t^ARlZ, 12. februarja. Odbor za volii-i Jeformo je kljub protestu opozicije i>roti 14 glasovom odobril predlo-spremembe. Po novih določilih bo vnanja druga volitev odpravljena. Iz-tiJ®h bo oni poslanec, ki bo dobil rela-V0lj° na večje števiio glasov In ga bo v,;;.® vsaj četrtina vseh volilnih upra- 2* *ICQV. Onr6.<7«r»?i<3 1P. V 9.n a.Ir nmlnni« (k preuiug, ni piuuava iuai ošk enako voiiilno pravico kakor %i • opozicija je v znajt protesta &i«ja a sei°- njenem odhodu je ve-Žen ,sPrejela predlog, ki priznava tudi Uiog^p111 enako voiiilno pravico kakor rafun if’ februaFa. Na današnji pro-hioltr-f* i Se^‘ Parlamenta je socialnode ^ro l j. generalni tajnik Paul Mitiziral kreditno politiko Faure finan- čnega ministra Flaudina. Očital mu je, da daje posojila državam, ki se z njimi oborožujeo. Osobito velja to za Madžarsko, ki si s francoskimi kred*ti tajno nabavlja napada no orožje. Nadalje je zahteval,, naj se vsa industrijska p-odetja za izdelovanje orožja in municije podržavijo, do tedaj pa postavijo vsaj pod državno nadzorstvo. SILEN MRAZ NA POLJSKEM. VARŠAVA, 12. februarja. Na Poljskem :e nastal silen mraz. Toplomer Je danes padel na 30 stopmj pod ničlo. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Mraz do prehodno malo popustil, mestoma bo morda snežilo. BEOGRAD, 12. februarja. Na današnji seji je skupščina nadaljevala razpravo zakonskega načrta o gospodarskem svetu, ki ga je predložil mihister dr. Kramer. Na začetku seje je predsednik prebral več poročil, med njimi poročilo verifikacijskega odbora o naknadni volitvi v srezu Otočac, ki pride v razpravo na eni prihodnjih sej. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je naslovil na skupščino prošnjo, naj pozove finančnega ministra, da uravna v novem finančnem zakonu tudi vprašanje delavskega zavarovanja, ki je zaradi gospodarske krize do skrajnosti ogroženo. Zagrebška mestna občina pa je zaprosila za intervencijo, da ostane tamkajšnja tehnična fakulteta. Poslanec Mita Dimitrijevič je stavil ministru za gozdove vprašanje o razvoju afere rudnika Resanj, ki izplačuje delavce namesto z denarjem s papirnatimi na- kazili, ki se nikjer ne morejo vnovčiti. Minister Šibenik Je. v svojem obširnem odgovoru povdaril, da je preiskava zares ugotovila nepravilnosti postopanja rudniške uprave. Zaradi tega je bila rudniška uprava kaznovana po najstrožjih določbah rudniškega zakona- Če se tudi sedaj ne bo pokorila, ji bo odvzeta koncesija. Glede uboja dveh rudarjev bo pa razprav Ijalo redno sodišče. Poslanec Dimitrijevič je izjavil, da je z ministrovim odgovorom popolnoma zadovoljen. Obenem se mu je tudi zahvalil za korektno in naglo postopanje. Naposled je pa predlagal, naj bi se rudniški zakon čimprej spremenil, ker določa sedaj največjo kazen komaj v iznosu 300 Din. Nato je skupščina nadaljevala včeraj prekinjeno debato o osnovanju gospodarskega sveta, ki se še nadaljuje. Debata o banovinskem proračunu BANOVINSKI SVET SOGLASNO PRO TI KULUKU. REGULACIJA REK. UREDITEV CEST IN LJUBLJANA, 12. februarja. Na včerajšnji dopoldanski in. popoldanski seji banovinskega sveta se je obravnaval proračun za naše ceste in v zvezi z n im tudi problem banovinskega kuluka, proti kateremu so se izrekli vsi svetovalci brez izjeme. Glavni govornik g. Fran Bonač je stvarrlo dokazal, da je kuluk v naši banovini nepotreben in neutemeljen. V enakem smislu so govorili tudi gg. dr. Obersnel, Rado Jereb, Ivan Tavčar, Lovšin, dr. Goričan, Detela, Lončar, dr. Sajovic, Koder, Babnik, Golouh itd. Zaradi tega se je naposled izvoTl poseben odbor, v katerem so gg. svetovalci dr. Obersnel, Detela in dr. Rošter, ter podban g. dr. Pirkmajer. Naloga tega odbora bo, da prouči možnost odprave kuluka in kritja tako nastalega primanjkljaja z drugimi davčnimi sredstvi. Pri obravnavanju vprašanja cest so bili stavljeni razni predlogi g’ede poslovanja okrajnih cestnih odborov in dokončne ureditve cest. Svetovalec g. Ru- dolf Golouh je predlagal, naj se naše ceste grade solidno in tra no, čeprav bodo stroški večji. Najeti se mora v ta namen veliko posojilo in izdoati velikopotezen načrt. Š takim delom bi odpomogli tudi naraščajoči brezposelnosti. Podban g. dr. Pirkmajer je poročal nadalje o snovanju državnega In banovinskega cestnega fonda. Sledila je podrobna razprava o posameznih načrtih in postavkah. Na isti seji se je banovinski s\fet so-glcsno izrekel tudi proti zmanjšanju formata opeke. LJUBLJANA, 12. februarja. Na današnji dopoldanski seji banovinskega sveta se je obravnavalo vprašano regulacije Savinje. Celjski župan ,g. dr. Gorčan in laški župan g. dr. Roš sta podrobno navedla veliko škodo, ki jo vsako leto povzroča neuravnana reka. Oba sta zahteva'a. da se regulacijska dela takoj prično Seia se bo Dopoldne nadaljevala. S 14. letom že v ječi Kazenska obravnava proii razbojniku STEFANU FALEZl Pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je sedel danes na zatožni klopi glasoviti roparski morilec Štefan Falež. Obtožnica ga obtožuje cele vrste zločinov in roparski umor, ki ga je izvršil v avgustu lanskega leta na Gačniku, kjer je s teležnikom pobil že priletno starko Julijano Herlčevo, potem pa vlomil v njeno stanovanje in odnesel borih 180 dinarjev gotovine. Nadanje je bil obtožen, da je v juliju 1930 vlomil skozi okno v Glančnikovo pisarno na Pragerskem in pobral 1946 Din, da je nekaj dni pozneje s silo vlomil v Jelenikovo kočo na Kumnu in pokradel več obleke. Meseca avgusta ?e vdrl v Velerrku v stanovanje Mari;e Polančeve in jo oropal, okradel pa je tudi posestnika Bekiča na Sp. Polskavi. V septembru je napadel v nekem gozdu v Avstriji Elizabeto Majer-jevo in ji iztrgal ročno torbico z desetimi šilingi. Nekaj dni nato pa je ponovno vlomil v Glančnikovo pisarno na Pragerskem in odnese' razne predmete. Obtožnica ga obtožuje tudi, da je ukradel neko kolo, da je napadel v juliju 1930 v bližini Sv. Lovrenca na Pohoru neko trgovčevo ženo in posilil neko učiteljico. Obtožen je bil tudi treh posilstev, ki jih ie izvršil, ko se je klatil po Avstriji. Kdo je Štefan Falež. Roparski morilec Štefan Falež je sin ( Predsedoval je v. s. s. dr. Totnbak, pri-revnih staršev, živečih na Spodifi Pol- sedn‘ki pa so bili: v. s. s. dr. Lenart in skavi. Otroška in deloma tudi mladeni- dr. Zemllič, okr. sodnik dr. Čemer in šfca leta je preživel pri njih ter jiim po- Kolšek. Obtožnico je zastopa? drž. toži-magal pri delu. Izučil se ni ničesar, in lec dr. Zoran, obtoženca pa je zagovar-ie bil že otrok nagnjen k slabemu in sploh jal dr. Stajnko hudobne narave. V šolo ni hodil nikoli Že med črtanjem zelo obsežne obtož-rad. Ko je bil star komaj 14 let, je bil nice je Faleža pričela zapuščati prvotna Ropar Falež aretiran. V septembru je bilo že drugič vlom Ijeno skozi okno v Gačmkovo pisarno Pragerski orožniki so takoj osumili Štefana Faleža, ki pa je po vlomu zbeža proti Zavrču. V Dolanah je 25. septembra lanskega leta ustavila orožniška patrulja iz Zavrča nekega sumljivega moškega im našla pri njem tudi neko štam-pljko »Sadjarskega društva« na Sp. Po1 skavi. O tem je završka žandarmerija obvestila žandarmerio na Pragerskem Vodja orožniške postaje na Pragerskem g. Ivan Velikogne je tedaj sam odšel Zavrč in v vlomJcu v G’ančnikovo pisarno spoznal Faleža, o katerem je vedel da je zasledovan tudi radi razboiništva na Gačniku. Tako je torej tega strašnega tolovaja slednjo le zgrabila roka pravice. Na zatožni klopi. Obtoženca sta dva paznika močno uklenjenega pripeljala v sodno dvorano Falež napravi na prvi pogled vtis človeka, ki se ničesar ne kesa. Ravnodušno se je vsedel na zatožno k’op, kakor da ni ničesar zakrivil. Je srednje in doka krepke postave, kratkoostriženib črnih las, močnih brk. oblečen pa v štajerski jopič. Obravnava je pričela točno ob 9. uri. nbso en radi z’očina posilstva in izsiljevanja na 18 mesecev težke ieče pred mariborsko poroto. Po prvi prestani kaz ni je živel le nekaj časa pri svojih star ših in odšel 1920 leta v Avstrijo za kruhom, kjer je služil za hlapca. Po štirih letih se je vrnil v domovino in je bil njegov prvi podvig — roparski napad na Gačniku, kjer je vlomil v stanovanje sedaj že pokojne Frančiške Heričeve sestre Julijane Heričeve. ki jo je umoril lansko Jeto — in bil radi tega roparskega napada obsojen pred mariborskim po rotnim sodiščem na 8 let težke ječe. Leta 1930 je presedel kazen, ki pa ni pri njem nič zalegla. Zopet ie začel krasti in ropati po okorici Pragerskega in nato pobegnil v Avstrijo in kakor sam pripo-vedu e, prišel celo na Bavarsko, odkoder so ga izgnali in je bil v novembru 1930 aretiran in oddan v zapore graškega deželnega 9odišča, ki ga je na predlog ma riborskega sodišča izročilo našim oblastem. V juliju lanskega leta je stal zopet pred sodniki radi vloma na Pragerskem, vloma na Kumnu, javnega nasilstva in posilstva v okolici Sv. Lovrenca na Pohorju, a je bil radi pomamkljivih doka' zov oproščen. Ker pa je b i Štefan Falež tudi zas'edovan kot vojaški begunec, ga je sodišče izročilo mariborski komandi mesta in je pri tej priliki vo:aški patrulji ušel. Po srečnem pobegu se je nekaj časa skrival Falež v okolici Pragerskega, nato pa zopet pobegnil v Avstrijo. Med tem časom je bil izvršen v noči na 28. avgusta 1. 1. roparski umor na Gačniku na posestnici Julijani Heričevi, že priletni ženski. Ta zverinski umor zaradi borih 180 Din, ki se jih je zločinec polastil, je razburil vso jareninsko okolico. Tega razbojništva sta bila izpočetka osumljena neki Bachman In njegova žena, ki sta morala skrbeti za Julijano He-ričevo. Vkljub doslednemu zatrjevanju, da sta nedo'žna, sta morala v zapor. Na srečo pa so izsledili pravega storilca, in sta bila Bachmanova izpuščena na svobodo. Daktiloskop mariborske mestne policije g. Grobin je našel namreč na predalu omaire v sobi umorjene Heričeve sled prstnega odtiska in ugotovil, da se ta odtlsek, katerega hranijo v monodakti-loskoptični registraturi mariborske mestne policije, popolnoma ujema z originalnim odtiskom Štefana Faleža. Po tej ugotovitvi je bila izdana za razbojnikom Fa-Iežem tiralica, ki je po umoru na Gačniku pobegnil v Avstrijo, a se kmalu spet vrnil v domovino. ravnodušnost, jokal ie in si brisal oči. Na predsednikovo vprašanie. ali ie kriv. se ;e spusti? v glasen jok in ni odgovoril. Predsednik: Povejte nam, zakaj ste umorili Heričevo? Falež je nato pričel pripovedovati, do-čim so mu solze tekle po lic!h, da ni imel namena umoriti starke in da je Iskal v njeni hiš' le kai za jesti, ker je bi' zelo lačen. Ko ie odprl vežna vrata, se mu je Heričeva postavila v bran s sekiro v roki, nakar jo je s teležnikom trikrat udaril po glavi, da se je zgrudila. Po tem jo je zapeke' zadaj na vrt pod ne^ ko jablano. Šel ;e v hišo in preiskal vse omare in postelje, kjer je našel nekai de narja in ga vtaknil v žep. Nato je šel v shrambo in si odrezal kos suheva mesa in pobegni'. V gozdu je preštel denar in ;o potem mahnil čez mejo. Predsednik: Ali se kaj kesate? Obtoženec molči. Predsednik: Kako pa je z drugimi tatvinami in vlomi? Obtoženec odgovarja, da se na nekatere sploh ne spornima in če ie kradel, je to storil le iz ve'ike bede. V Avstriji pa da sploh ni zagrešil nobenega zločina. Predsednik: Ali ste bili, kakor Vas obtožue obtožnica, tistega dne na Kumnu in storili zločinstvo nad tistima dvema ženskama? Obtoženec: Nisem bil ni niti ne vem, kje je ta kraj. Takrat sem bil v Avstriji. Drž. tožilec: Falež, kakor ste odkrito priznali vlom in umor na Gačniku, tako nam rajši priznajte tudi tatvine in pa zločin na Kumnu. Obtoženec: Kar sem storil, to priznam, česar pa nisem zakrivil, tega ne morem priznati. Na predlog drž. tožilca je predsednik nato odredil tajno razpravo in dal izprazniti dvorano, katera je bila polna občinstva. Obravnava je bila ob 1. uri popoldne prekinjena in se je nadaljevala ob po? 3. uri popoldne. Samuel Epinger prepeljan v Maribor. Kakor smo nedavno poročali, je bil v Dolnji Lendavi aretiran tamkajšnji in-dustria'ec in veleposestnik Samuel Epinger zaradi siuma požigov. Poleg njega sta morala v preiskovalni zapor tudi so-osumljena Dolnjelendavčana Kozan in Goleniko. Vsi trije so bili sedaj prepeljani v Maribor, kjer so bili oddani v zapore okrožnega sodišča. Zas iševaoje prič in zbiranj* ostalih Dodatkov se še nadaljuje. Mesto v temi. Že drugo noč je skoraj vse mesto zavito v temo. Na naše zadevno vprašanje nam 'e mestno električno podjetje pojasnilo, ua je bilo prisileno ukiniti deloma nočno razsvetljavo, dok'er naletava droben sneg pri velikem mrazu. Močne, velike žarnice se namreč močno razgre-jejo in lahko počiio, ako padajo nanje le-dmomrzle snežinke. Tako e v dveh nočeh popokalo preko 100 velikih žarnic, kar predstavlja veliko denarno }zgux>. Sicer pa -so se 'uči ugasnile le tam, kjer niso absolutno potrebne. Most in glavne prometne ceste so vedno zadostno razsvetljene. Seja mestnega občinskega sveta. Prva redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega bo v četrtek 18. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici z dnevnim redom: 1. Poročila predsed- stva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov. Mestne trošarine In davščine. Kakor-je mestnemu načelstvu sporočila banska uprava v Ljubljani, je ministrstvo financ dovolilo, da se v mestni občini mariborski za čas od 1. januarja 1932 dalje pa do odobritve proračuna za leto 1932 pobirajo iste trošarine in davščine in v isti višini kakor leta 1931. Nezgoda. Na zaledenriem dvorišču v Krekovi ulici je spodrsnilo že priletni ženici Mariji Hermanovi, in si 'e zlomila levo nogo v členku. Pofiesrečemki je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Černič, ki je odredil njen prevoz z rešilnim avtom v tukajšnjo bolnico. Osebni avto zavozil v zapornico. Snoči okoli 23. ure je zavozil neki osebni avto na Tržaški cesti z vso silo v železniško zapornico 'n 'o zlomil na dvoje. Pri ,tem si je poškodoval razsvef javo in razbil zaščitno šipo. Hujše nezgode oa na srečo ni bilo. Stvar preiskujejo zdaj oblasti. Podeželski avtobusni promet ustavljen. Zaradi velikih snežnih zametov je moralo Mestno avtobusno podjetje začasno ustaviti promet na progah Maribor-Čelje ih Maribor—Rače—Ptuj. Pre^ed motornih ko'es, ki je bil napovedan za jutri, je radi sne ga preložen na poznejši čas. Iz banovinske službe. Za banovinsko arhivsko uradnico v mariborski splošni bolnici je imenovana gdč. Vilma Prineleva. dosedaj ura Luška pripravnica. — Za banovinskem zdravnika združene zdravstvene občine Ptuj. ska gora pa je imenovan okrožni zdravnik g. dr. Milko Peče. Koncert v Ptuju. Danes zvečer nastopi v dvorani Glasbene Matice zagrebški klavirski virtuoz Petar Dumičič. Poskrbimo, da bo domači umetnik igral pred polno dvorano. Občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača«. Včerajšn'1 občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača« je bil na zahtevo načelnika nadzorstvenega odbora prekinjen n preložen na 3. marca t. 1. Nadzorstvo e to zahtevalo iz formelnih razlogov, cer je bil občni zbor skican s strani načelstva brez vednosti in pristanka nadzorstvenega odbora, kar pa je proti pravilom in zakonu o zadrugah. Tudi ni moglo nadzorstvo vsled tega pregledati še vseh knjig in poslovan a zadruge. Nadalje žastbpa nadzorstvo mnenje, da se treba še pred občnim zborom dogovoriti z g. županom dr. Lipoldom, da bi pre-vze' načelstvo zadruge, ker je neobhod-no potrebno, da stoji na čelu te zadruge mariborski mestni ^upan. Iz govorov vseh gospodov pa je zvenel velik optimizem in volja do uresničenja tega za Maribor in naše Pohorje tako važnega proiekta. mariborsko gledališče REPFRTOAR Petek, 12. februarja. Zaprto. Sobota, 13. februarja ob 21). uri »Radikalna kura« Gostovane g Josipa Daneša. Nedelja, 14. februarja ob 15. uri »Gro-teska sedanjosti«. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovanje g. Jos. Daneša. Gostovanje priljubljenega komika a» Daneša. Bivši odlični član maribor. gledališča, ljubljenec naše publike, komik g. Jos. Daneš nastopi po daljšem presledku jutri spet na mariborskem odru v Do-boviškovi burki s petjem »Radikalna kura«, ki je bila na bolj zabavna in privlačna igra predlanske sezone in je dosegla izredno visoko število predstav. DaneŠ igra Ožbalta Bombeka, s katero vlogo nam je poleg »Švejka« ostal v najbolj« šem spominu. Kaj bo v nedeljo v gledališču. Kot popoldanska predstava se ponovi ob 15. uri duhovita in zanimiva satira na sodobno diplomacfo »Groteska sedanjosti«, ki jo je spisal mariborski podžupan g. R. Golouh in ki je doseg'a na našem odru popoln uspeh. — Zvečer ob 20 uri se ponovi »Radikalna kura« z g. Danešem kot gostom. Lutkovno gledališče Sokola v Studencih priredi v soboto In nedeljo ob 17. uri romantično igro »Zdravnik, smrt in vrag* za deco in odrasle. Smuški izlet na Mozirsko planino. Za nedeljo nameravani smuški Izlet na Mozirsko planino odpade radi prevelikih snežnih zametov. Namesto tega priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor kr-marsko vožnjo čez Pohorje v Mislinje. Zbirališče v soboto zvečer na Klopnem vrhu. Skupen odhod lutrl v soboto z vla-’dne v restavraciji g. Birtiča pri mestn' kkv-nici. Na tem sestanku bo razgo"or o de-lovanlu pernmiusrev v bližajoči se po-mladi in o drugih važnih zadevah, zla**' pa o razstavi, ki jo namerava prirediti tukajšnja zadruga v letošnji jeseni. Pri' jatelji perutnine, pridite! Turlstovskl klub »Triglav« bo ime’ v soboto ob 20. uri 5. redni letni občni zbor v klubski sobi restavracije Narodnega doma. »Udruženje rezervnih oflcira I ratnlka«i pododbor Maribor, vabi svoje članstvo, da se udeleži družabnega večera »Sre-ske organizacije ratnih dobrovoljaca ' Mariboru«, ki bp 13. t. m. ob 21. uri ' gornih prostorih hotela »Orel«. Vstop prost. Občni zbor strelske družine. Snoči ie imela Mestna strelska družin® pri »Zamorcu« svoj redni 'etni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo Ste vilo mariborsk h strelcev in tudi zastob* nik; Narodne obrambe, Lovskega društv®' in Združenja rezervnih častn:kov. Poro-čii funkcijonarjev so pokazala lep razvoj družine in veliko zanimanje za strel* ski šport. Na občnem zboru se je Mestn® stre’ska dntžma osamosvolla in je h» izvoljen za predsedmka komandant domačega 45. p. p. polkovnik Lulič, za podpredsednika pa dr. Miloš Vauhnik. Med slučajnostmi je prišlo do živahne rabate o letošnji vsedržavni strelski tekmi. ^ bo najbrže v septembru v LjubHan5. to tekmo bo poslala tudi mariborska strelska družina ekipo svojih na:bo1jših strelcev'. Mariborski strpni nameravalo Že lejošn em ’etu zgraditi svojo lastno strele pri Treh ribnikih. Divjo mačko na 6 kil težko so ujeli v lovišču g. ThUr' na pri Črni na Koroškem Lepi ekseth' plar te pri nas že zelo rr ike zveri bo nagači' znani preparator g. Pajtler, # Pekrah. VMariftoru, dne 12. II. 1932. Mariborski »VECERNIK« Jutra gaeaai Stran 3. Šport Smuško rajanje Kakor smo že včeraj najavili, priredi ZSO-SPD v nedeljo ob 14. uri v Mariboru veselo otroško smuško rajanje. Na programu so prav resne in težke tekme, saj bodo naši malčki morali prevoziti celih 200 metrov! Tekmoviaio se bo v štirih razredih in sicer dečki do 9 leta na progi dolži 200 m, dečki od 9—11 leta na progi dolgi 500 m, dečki od 11—13 leta na prosi- 1000 m, in dečki od 14—15 leta v štafetnem teku 4x1500 metrov. Na teh progah se bo deca kosala za diplome, ki se bodo razdelile malim zmagovalcem takoj po tekmi pred restavra-cjo Potočnik. Vsi tekmovalci in njih stana r.aj bodo že ob 15.30 na startu, ki je Pred restavrac jo Potučnik na koncu Koroščevega drevoreda. Pravico Starta •majo vsi malčki, ki že več ali manj sidrno stoje na deščicah. Prijave (brez Prijavnhe seveda, — da bi bilo tudi pri las starih vedno tako!) spre ema trgovina Divjak ma Glavnem trgu do sobote Zvečer do 17. ure. Občinstvo fco imelo priliko g'edati nra-tekmovalce ob drevoredu proti Kam-P ei, kjer bo vodila tudi proga. Funkcijo-narji in skavti (ti bodo pobirali prosto-Voljno vstopnino v korist pomožne akciji naj bodo že ob 13. uri v restavraciji otučnik. Po tekih bodo razne šalive kjer bodo malčki pokazali vso V®J0 tehnično znanje v padanju. Kdor bo ^■'manjkrat pade', bo doma obdarovan. ‘ehmam so povabljeni vsi star ši, ki se ,aj.Pa lastne oči prepričao. kako lep, . °nsten in za mladino najbolj primeren p3 šport v beli zimski naravi. 0 teh tekmah bo propagandni moto-skjoning. , ^ Ožili bodo člani Moto-kluba in smu-tar-'- Ta panoga smučarstva je povsem Qru2ačna od pravega smučanja in zahte-Va zredno izvežbanost in sigurnost ^mučar a. Saj ga motorist vleče z brzino p°~~90 km na uro po zaledeneli cesti. !.°Sa za motoskjoning bo od moškega c'te!jišča do gostilne Lavrenčič in nazaj , cljem pred restavracijo Potučnik. Ko £°db vozili motocikl'sti to progo, naj nih-,e ne hodi po cesti, da ne bo ogrožal se 3 in vozače. Kaj nam obeta nedelja j V nogometu ničesar, pač v smučanju. Tri zanimive prireditve. Prva in najbolj zanimiva bo prireditev ZSO-SPD, to je otroško smuško rajanje. Naš zadnji poziv je vendar našel umevanje — in prireditelji ter občinstvo bo šele videlo, kako važno je to baš v propagandnem oziru. Smučarstva naj se oklerae vsa mla-dina in njej je treba posvečati tu največjo pozornost. Nam ni do edincev-rekorde-rev, ampak do veike armade dobrih smučarjev. Geslo naj nam ne bo »rekord« v metrih ih sekundah, pač pa. Koliko je nas? Druga prireditev je tudi važna. MSK gre v Sv. Lovrenc na Pohorju, kjer ustanovijo smučarski klub. Le tako naprej, vsak večji kraj imej klub, ki naj goji smučarstvo. Tretje pa je izlet SPD čez Pohorje v Mislinje. Na ta izlet pojdejo oni, ki jim ni do glasnih in Šurnnlh prireditev, pač pa do t hih in veličastnih pohorskih gozdov. Zdi se nam, da bodo tl imeli najlepše užitke — in da bodo na jmanj razočarani. Smuški tečaji v Mariboru Zimskošportni odsek SPD Maribor začne s ponedeljkom 15. L m. zopet redno s smuškimi tečaji za odrase in za deco. Zbirališče vsakikrat pri godbenem paviljonu v parku ob 9. Uri. Tečaj je brezplačen. Vsi smučar’i dobrodošli. Izlet na Mozirsko planino je preložen. Namesto tega bo izlet preko Pohorja v Mislinje. SPD vabi v?e smučarje, da se ga udeležijo. Koliko snega je na Pohorju? Glasom današnjih telefonskih sporočil je zapadlo po vsem Pohorju okoli 60 do 70 cm suhega pršičar--Temperatura se giblje od — 8 do —14 stopinj C. Vetra ni, sneži pa še vedno. Smučarji so torej rešeni skrbi, ker ima'o seda j snega dovolj za nekaj časa. ZSO-SPD. Edcjer Wallace umrl Življenski roman velikega romanopisca. V sredo zjutraj je v Hollywoodu v Ameriki za pljučnico umrl svetovno-znani angleški pisatelj Edgar Wallace. Wallace je bil rojen leta. 1865. v bližini Greenwicha na Angleškem kot nezakonski otrok. Ko mu je bilo 9 let, ga je sprejel in posinovil neki delavec. Ljudsko šolo je obiskoval v Londonu, a le do 11. leta, nato je pa prodajal časnike in zaslužil 3 šilinge na teden. Kolporter je bil dve leti, nato se je pa posvetil kuharski umetnosti na neki ribiški ladji, kjer je dobil več zaušnic kakor brane. To mu ni ugajalo, zato je pobegnil in bil nekaj časa za mlekarja, potem se je lotil zidarstva in raznih drugih poslov. Z 20. letom je prostovoljno vstopil v RoyaJ West Kent Regiments, kjer je ostal 6 let. Po vrnitvi od vojakov je postal oasniški poročevalec in nato časnikar. V tem svojstvu si je kot Reuterjev vojni poročevalec pridobil velik sloves. Udeležil se je namreč burske vojne v Južni Afriki 1. 1899—1900. Po vojni je ostal še nadalje v Afriki kot poročevalec »Daiiy Maila«, kmalu nato pa e v Johannesburgu osnoval svoj lastni list »Rond Daily Mali«. V literaturo je Wallacea uvedla Miss Ca’decot in mu pomagala, da je izdal prve knjige. Takrat se je seznanil tudi z Rudyardom Kplingom in Markom Twainom. Pozneje je \Vallace postat najpopularnejši pisatelj kriminalnih romanov, znan po vseh petih kontinentih naše zemlje. Njegove knjige so dosegle ogromne nak’ade in so se stalno prevajale na vse svetovne jezike. Prvo slavo mu je prinesel roman »Zvonar«. Veliki uspeh je Wallacea opogumil do popolne osamosvojitve. Tako je svoja poznejša dela sam zalagal in prodajal ter kmalu silno obogatel. Samo s svojimi gledališkimi deli je 1. 1928. zasluži! vsak teden po 3 do 4 tisoč funtov šterlingov. K temu je treba prišteti še dohodke romanov, novel in filmskih del. WaVace je razvijal uprav fenomenalno delavnost. Napisal je 140 romanov, na stotine povesti in več gledaliških de!. Roman »Čudna grofica« je napisal, odnosno zdikti-ral v štirih dneh in dosegel s tem svetovni rekord vseh časov. Nekatera Wallaceova dela so prevedena tudi na slovenski jezik. Tudi neka). »Saj h'-a mi je drugače všeč in bi jo kupil, samo to veliko napako ima, da je vlažna.« »To je že res, ampak pomislite, gospod, da zato tudi ne bi tako hitro pogorela!« ^nictornim čolnom po Evropi ,.£>vajset’etna Švedimja Aina Ceder-°om je te dni v motornem čolnu odpo-?Vala iz Stockholma v Nemčijo, od ko-bo dopotovala po Donavi na Dunaj. JarirUnaa Splavalo y črno morje, gansko morje, čez severno Italijo v p.n°Vo> od tam pa po morju in reki SehftV ^eno Rotterdamma. Od tam — °° vrnila domov. Jermen. V natlačenem avtobusu je bila ugasnila luč, in stoječi pasažirji še 'ovijo za jermena pod stropom. »Ali Vam sem ponuditi svoj ermen, gospodična?« galantno vpraša mladi gospod svojo sosedinjo. »O, hvala lepa, ga že imam!« čivkne ona. — »Ali bi potem ne hoteli biti tako prijasni, gospodična, in . izpustiti mojo kravato?« Sokolstvo Smučarstvo pri Sokolu Hoče Beli šport, ki zavzema v Sokolstvu vse večji razmah, se je udomačil že tudi pri podeželskih društvih, kjer je za »smuk« zlasti vneta kmečka mladina, člani našega društva se dobro zavedajo važnosti zimskega športa Pri sokolski župni tekmi pri Ribniški koči so sodelovali štirje člani in dva naraščajnika, kar je za naše društvo vsekakor častno. V nedeljo pa priredi naša edtoica- propagandno smuško tekmo v Slivnici, za katero so se prijavila dosej ta-le društva: Hoče, Razvanje, Fram in. Rače. Upamo, da bo tudi slivniško društvo dobilo veselje do smučarstva, ker je namen naše tekme zainteresirati vsa sosedna društva za ta šport. Proga je dolga 4—5 km t.r gre nekoliko navkreber, nato pa prede v krasen smuk. K tekmi se je prijavilo doslej 15. tekmovalcev. O rezultatu tekme bomo poročaT. — Smuk! Pred sodiščem. »Torej, gospod Buček, toženec je trdi!, da ste kamela. Ali je to res? »Da!« »No, zakaj pa potem tožite?« Živalska zgodba Pri neki poplavi na Nemškem so ljudje opazovali na vodi plavajoč splav, na katerem je bila pasja koča s psom, lisica, zajec, mačka s tremi mladiči in kokoš. Ko je splav slednjič na drugem bregu obtičal med vrbovjem, je lisica skočfa na kopno, ne da bi se zmenila za zajca, za mačko, za kokoš. Zajec je tudi odšepaJ, ne da bi ga preganjal pes. Kokoš in mačke pa so ostale skupaj s psom na splavu, ker se jim je najbrže zdelo bolj varno kot na mokrem blatnem polju. Ta dogodek je ze'o poučijiv, ker poka-zuje, da je skupna nevarnost ukrotila roparski nagon in da so se te živali našle skupaj v sili kot dobri tovariši. In čut tega tovarištva je bil tako velik, da je tudi po rešitvi ostal močnejši od gladiu in roparskega nagona. Je, kakor rečeno, ta živalski primer zelo poučljiv za ljudi. Namreč, da naj bi se v čash stiske bolje razumeli med seboj, kakor se pa navadno v boljših časih. To zgodbo o psu, lisici, zajcu, mački in kokoši bi bilo treba sprejeti v vsa šolska berila, zakaj v njej je morala... takšna morala, se pravi, da je coveka lahko sram pred živaljo. CITAITE ..VFCERNIK** Usodna ljubezen mladega zločinca v hiši bogatega londonskega trgovca Ver \ v kateri ie imel londonski trgo-Wiiliam Hagar svojo blagajno, je ta t?yala todi njegova strojepiska Anne-jn j :f-edsonova. Deklica je bila mlada Via*3, Niena dražestna pojava ni pri-tud' Va,a samo trgovca Hagarja, ampak k.01 mnoge druge, med n'imi celo one, 3o na najnižji stopnji č oveške družbe. *epo Anneto se je zaljubil mladi zlo-q ®c 'n znani gost Scottland-Varda stan86 ^rock- Njegova ljubezen je potki • vedno močnejša, in naposled je .da si mora dek’e na vsak način ie • pa četudi s slo. Kar je sklenil, kki takoj tudi izvesti. Njegov po-ker pa se je končal krvavo in tragično, 5). *o se napadalci med seboj sprli, in ra,!r ”e zaradi lepe Annete, ampak za-Hagarjeve blagajne. Dr)?!Cega večera, ko so se zločinci pre-DOh i da ie v tlagarjevi hiši nastala len tišina in ni v njej nikogar razen lotu-*3 dekleta’ so se spretno in pogumno jJ'* svojega romantičnega posla. Vsi so eu .Ig eno samo velijo že’jo, da uja-va Anneto in tako osrečijo svojega to-r>ša Crocka. A ka; se je dogodilo? tirv i?i*So tirio in prevdmo prišli v samot-nišo trgovca Hagarja, so slučajno za-v so,to kjer je bila nameščena nje-u... ,* velika blagaina. In romantični za-jencevi pomočniki so naenkrat po- štah navsakdanjejši materialisi. Blagajna jih je privlačevala kakor magnet, in sen o lepi Anneti ter zaljubljenem Georgeu se je namah razblinil. Zaman je Crock nagovarja' svoje tovariše, na: puste blagajno im izvrše ono, zaradi česar so prišli. Zaman jim je grozil, da se bo na vse mogoče ničine maščeval, ako ga ne bodo poslušali. Oni so za vse to ostali gluhi. Nastal je prepir in iz prepira pretep. Eden izmed zločincev se je po nerodnosti zalete! v velik svečnik in ga z velikim hrupom podrl na tla. In prav med največo zmedo se je nenadoma pojavila na vratih lepa Anneta. Prebudil jo je ropot in prišla je pogledat, kaj se dogaja. Ko so jo zločinci zagledali, so namah utihni'i. Toda kmalu se jih je polotil strah, da bi jih mogla ovirati pri izropanju blagajne in eden se je naglo zagnal proti njej, pograbil nož in ji ga zasad i v prsa. Ko je George Crock videl, da je njegova oboževana mladenka mrtva, je popolnoma pobesnel. Vrgel se je na svoje tovariše, ugasni! luči in nastala je strašna borba na življenje in. smrt. Ko je zjutraj prišel trgovec Hagar, da pozdravi svojo prijateljico Anneto, se mu je nudila strašna, siika. Na pragu je ležala mladenka, mrzla in vsa v krvi. V sobi pa sta umirala dva mladeniča in eden od njr u je bi? George Crock. Kam so izg nili ostali, ki so kljub vsemu navrtali in izropali blagajnd, policija doslej še ni mogla ugotoviti. Crock je samo še oovedal, kako se je tra?edija začela in končafa, nakar ie izdihnil; Morilski klubi v Indiji Prvikrat v dolgi in krvavi zgodovini indijskih atentatov sta dve ženski radi polit črnega umora zdaj obtoženi v Kalkuti. Sta to dve hindujski deklici iz boljših krogov, Santi Ghose, hči umrlega profesorja Debrandta Ghose, in Sunity Chowdury, hči trgovca. Priš'i sta pred vrhovno sodišče v Kalkuti v rdeči narodni noši, s cvetlicami za ušesi, ki so pri Hindih znamenje deklištva, in sta bosi počenih na tla. Obe obtoženki, ki sta I61etni šolairki, sta bili zelo redkobesedni in sta tajili zločin, katerega sta obdolženi, namreč da sta ustrelili okrajnega komisarja v Comdli, C. G. Stevensa. Zanimiv je ta primer v to'iko bolj, ker se s tem atentatom vsekakor začenja novo poglavje v indijskih morilskih organizacijah, ki so doslej sestojale samo iz moških. Taki »morilski klubi« so večkrat razburjali Indijo in še dan in noč o-grožajo angleškega uradnika. Najbolj so cvetele te tajne, temne zveze v času, ko so krvoločni »Tughi« davki svoje žrtve in strahovali vso deželo. Sicer so Angleži te fanatike z brezobzirnim nastopanjem iztrebili, vendar so še danes v Indiji taki morilski klubi, ki so enako mogočni kakor nedaj Thugi, samo da namesto zanjke uporabljajo modernejše in sigurnejše orožje, bombe in avtomatske pištole. Zbirajo se. kakor poroča Wi!liam I. Makim v nekem londonskem listu, med temmm zidovjem bazarov, in njih moč izpričuje Čedalje večje število umorjenih Evropejcev. Kdor bi se mogel udeležiti kake seje takega morilskega kluba, bi razen teme našel tam le malo romantike. So to večinoma mladi ljudje, ki izgledajo povsem nedo žno. Ampak kadar se dvigne predsednik, navadno kak starejši fanatik, in prične v ognjenih bar-v"h slikati gorje ljudstva in kako ga km-to zatirajo Angleži, tedaj se spačijo o-brazi v temni odločnosti, v očeh zaplapola zlokoben ogenj, in tedaj ne dvomiš več, da so ti mladi dečki sposobni za vsako grozodejstvo. Polic ji se le redkokdaj posreči izslediti takšen tajni klub. Lanskega poletja so pač odkrili tako zvezo, obstoječo iz mladih anarhistov, v neki hiši v Puni. Dohod je bil silno težaven, ker so bile stopnice spojene z električnim tokom visoke napetosti, tako da so nič hudega sluteči po’icisti zadobili močne stresljaje in nekateri tudi težke poškodbe, člani tega kluba so bili sami 201etnd fantje, med njimi več visokošolcev. Nabrali so bili med premožnimi rojaki precej denarja in imeli v hiši celo zalogo bomb. Policija je naš'a tudi seznam raznih Evropejcev, ki so bili od kluba obsojeni na smrt. Nadalj-ne preiskave so dognale, da so nekateri bogati Indijci podpirali ta klub, in sploh imajo te zarotniške zveze za seboj neredko zelo uplivne osebe, ki si obetajo razn h koristi, če bi Indija pripadala samo Indijcem, ki pa nevarno delo umorov prepuščajo zape’jani mladini. Zdaj se pa tudi ženske že udeležujejo atentatov na Evropejce, in te so v marsikakem pogledu še bolj nevarne kakor moški. VMatibora, 'dne 12. II. 1932. milili i n i luni,11 „« li n i, ■ ... Currer Bell: 44 Lowoodska sirota »In mafo potrta,« je povzel. »Zakaj? To mi povejte!« »Nič, prav nič, gospod! Nisem potrta.« »Toda pravim Vam, da ste. Tako ste otožni, da bi bilo treba le še besedice, in solze bi se Vam usule — res, so že tu, se že leskečejo in bleščijo — in biserček je padel s trepalnice in padel na pod. Da bi utegnil in da bi ne bil v smrtnem strahu pred kakim strežnikom, ki bi me opazil, bi kmalu vedel, kaj to pomeni No, za danes Vas opravičujem; toda vedite, da pričakujem, da pridete ves čas, ki ga bodo prebili gostje pod mojim krovom, vsak večer v salon. To je moja že'ja. Ne prezirajte je! Zdaj pojdite in pošljite Zofijo po Adelko! Lahko noč, moj —«. Umolknil je, se ugriznil v ustnice i-n me nagloma zapustil. XVIII. POGLAVJE. Odslej je bilo v Thornfield-Hallu veselo, a tudi oprav ka je bilo dovolj; Kakšna razlika med novo dobo in prvimi tremi meseci, ki sem jih preživela v miru, enoličnosti in samoti pod to streho! Kakor da je kdo izgnal vso otožnost iz hiše, kakor da so bili pozabljeni vsi ža ostni spomini. Povsod je bilo živo, vse se je ves dan gibalo. Niste mogli čez nekdaj tako tihi hodnik niti v nekoč tako prazne sprednje sobe, da bi ne srečali brhke hišne ali gizdalinskega strežaja. Tudi kuhinja, klet, družinska soba in veža so bile tako žive; in dvorane so bile prazne im mirne le tedaj, kadar sta modro nebo in prijazno pomladno solnce izvabili goste na vrt. Tudi ko je nekaj dni zdržema de zevalo, ni zabava trpela. Ker se gostje niso mogli veseliti v nairavi, se je druščina še hrupneje zabavala v dvorani. Nekega večera so se namenili zabavo izpremeniti. Govorili so, da se gredo »igrat šarade«, a nisem vedet’a, kaj to pomeni. Poklicali so sluge, ki so preuredi’i dvorano. Mize so porinili na stran, svetiljke so drugače po-razmestili in stole v polkrogu postavili okoli obokanega vhoda. Gospodje so- vodili te izprembe, dame pa so teka'e gor in dol po stopnicah in zvonile svojim hišnam. Poklicali so gospo Fairfax in zahtevali od nje raznih starih šalov, oblek in draperlj. Izropali so nekaj omar tretjega nadstropja in služkinje so prinesle kar cela naročja brokatnih vlečk, Satenastih jopičev, črnih steznikov, čipkastih ovratnikov in drugih stvari. Nato so vse to pregledal in primerne stvari znosili v sobico za dvorano. Medtem je Mr. Rochester spet povabil dame k sebi in si izbral tiste, ki bi naj bile člarnce njegove družbe. »Miss Ingram pripada seveda meni,« je poudaril; nato je imenoval še dve gospodični Eshtom in gospo Dent. Pogledal je tudi mene. Stala sem blizu njega in pomagaa gospe Dent zapeti zapestnico. »Ali hočete pomagati?« me je vprašal. Zmajala sem z glavo. Ni me silil, dovolil mi je, da sem se vrnila v svoj kot Nato je odšel s svojo družbico za zastor. Druga družba, ki ji je načelova' polkovnik Dent, je sela na stole, razstavljene v obliki polumeseca. Tedaj me je zapazil Sir Eshton: zdelo se mi je, da predlaga, nai me sprejmejo v druščino, toda Lady Ingram je takoj odsvetovala. S!išai'a sem, kako je rekla: »Ne, zdi se mi prebedasta za tako igro.« Ni trajalo dolgo, pa je zazvonilo in zastor se je dvigni1, Pod svodom je stal čokati George Lytin, ki si ga je bi! Mr. Rochester tudi izbral, zavit v belo rjuho. Pred njim na mizi je ležaia velika knjiga. Ob strani mru je stala s krij go v roki Amy Eshton, zavita v plašč Mr. Rochestra. Nevidna roka je krepko pozvonila. Tedaj je Adelka stopila naprej in natrosila okoli sebe cvetja. Nato se je pojavila veličastna postava gospodične Ingram, ki je bila be'o oblečena; okoli glave je nosila tenčico in okoli čela venec iz rož. Poleg nje je hodil Mr. Rochester in skupaj sta stopila k mizi. Tam sta pokleknila, gospa Dent m Luisa Eshton sta se postavili za njiju. Sledil je obred, v katerem je bilo lahko ugeniti pantomimo poroke. Ko je vse končalo, se je polkovnik kaki dve minuti posvetoval s svojo družbo, potem je zaklical: »Bride! (Nevesta!).« Mr. Rochester se je priklonil in zastor je padel. Precej Časa je trajalo, preden se je zopet dvignil. Drugi prizor je bil bolj umetno sestavljen kot prvi. Kakor sem že omenila, je bil salon za dve stopnici višji kot obednica in vrh druge stopnice, ki je segala nekoliko v dvorano, je stala velika mramornata posoda, v kateri so navadno plavale zlate ribice. Prinesli-so jo bili iz cvet'ičn:aka. Pri posodi je ždel na tleh Mr. Rochester, bil je ovit s šali in na glavi je nosil turban. Črne oči, temna polt in ajdovsko lice so se mu divno ujemali z obleko. Bil 'e prava podoba jutrnega emira — gospodar ali žrtev tetive. Takoj nato se je pojavila Miss Ingram. Tudi ona je bila po orientalsko opravljena. Škrlatasta preveza se ji je ovijala kakor kak pas okoh kolkov, okoi čela si je privezala vezen robec; divna ramena so ji bila gola in v roki je držala vrč, ki ga je dražestno nosila na glavi. Stas in lice, polt in vse na njej je spominjalo na židovsko princeso iz časa očakov; in to je hotela menda tudi upodobiti. Stopila je k skledi in se nagnila nad njo, kot bi polnila vrč. nato pa ga je dvignila na glavo. Mož ob robu studenca se ji ie bližal, da bi je nečesa poprosil; ona je pohitela, vzela vrč v roke in ga napojl'a. Iz ne-dri a je nato izvlekel škathco. jo odprl in ji pokazal dragoceno zapestnico in uhane. B'!a je presenečena in zavzeta; pokleknil je in ji položil nakit pred noge. Njene oči in kretnie so izražale zavzetost in vzhičenje. Tuiec ji je nateknii1 obročke na laket in :i vteknil uhane. Bila sta to Eliezer in Rebeka, a velblodov ni bilo. Ugibajoča družbica je začela spet šušljati, očividno se niso mogli zedin ti, kako besedo ali z)’og je prizor ponazoril. Polkovnik Dent je končno zahteval uprizoritev »vsega skupaj«, in nato je zastor zopet padel. Ko se je v tretje dvignil, je odkril le tretjino dvorane. Prostor je bil zastrt z nekakim zaslonilom, s katerega je visela temačna in sirova draperija. Mrarhor-nate posode ni bito več; ma njenem mestu "je* stala iz desk zbita miza in kuhinjski stol. Vse to je slabo obsevala stara svetiljka. Sredi te bedne sobice ie sedel mož; tiščal je pesti na kolena in upiral oči v tla. Bil je Mr. Rochester, a tako dobro preodet, da ga ni b'lo lahko spoznati. Lice je bi’o umazano, obleka v neredu, gledal je obupano in srepo, lasje so bili razmršeni. Jedva se je zgenil, je zarožljala veriga; ma rokah ;e nosil okove. »Bridewel?«*) je vzkliknil polkovnih Dent in ša-raida je bila rešena. Precej časa so porablill predstavljalci, da so se oblekli v navadne obleke, potem so se vrnili v obedni- *) Ime neke ječe v Londonu. Sarada ie bila sestavljena iz besed »bride« (brajd) — nevesta, in »weli« — (uel) — studenec. co. Mr. Rochester je vodil Miss Ingram, ki se mu j* laskala radi spretne igre. »Ali veste, da ste mi v zadnji sliki najbolj ugajali? Oh, da ste živeli le nekaj let prej, kak diven razbojnik bi lahko bili!« »Ali sem si dobro opral saje z lica?« je vprašal in se okrenil k njej. »Joj, da! To je še večja škoda! Nič na svetu se ne ujema tako z Vašo poltjo, kot ličilo tistega pocestnega roparja.« »Vam bi torej ugajal kak junak s ceste?« »Angeški junak s ceste bi prišel takoj za italijanskim banditom na vrsto, ki bi ga mogel prekositi le kak grški morski razbojnik.« »No, dobro! Karkoli sem, pamtite, da ste mi žena. Poročili so naju malo prej v prisotnosti vseh teh prič.« Zahihikala je in pordela. »No, Dent,« je nadaljeval Mr. Rochester, zdaj P rt* dete Vi na vrsto.« Medtem ko je druga družba odhaja'* je s svojim krožkom zavzel prazne stole. Miss Ingram je sela na desno stran svojega vodft drugi »ugibalci« pa so si razdelili ostale sedeže. so predstavljali, me ni več mikao. Namestu predstav-Ijalcev so mi bili pred očmi le gledalci. Videla sem, kako sta se Miss Ingram in Mr. Rochester obračala drugi k drugi, kako sta sklanjala glave, da so se njih lasje skoro dotikali, kako sta se pogovar ala. Še zdaj se spominjam čustev, ki so me tedaj navdajala. Povedala sem že, da sem Mr. Rochestra vzljubila Ali bi mi naj bil sedaj manj drag, ker se ni zanimal za* me? Ker me po cele ure niti enkrat ni pog edal? Ker je vso pozornost posvečal dami, ki se ji je zdelo izpod časti, če se me je doteknil rob njenega krila, kadar je šla mimo mene, ki je takoj odvrnila oči, ako me je slučajno pogledala, kakor bi bila predmet, nevreden njene paž-rte? — Bi a sem uverjena, da se bo oženil ž njo. Videla sem, kako se je zavedaia njegovih namer. Dvoril ji sicer zanikerno in malomarno, a vedela sem, da je njegova zanikrnost srcem baš tako nevarna kot njegova prešerna samozavest. V vsem tem ni bilo ničesar, kar bi mi hladilo ali preganjalo ljubezen, a marsikaj me ie gobo v obup. Ali nisem bila ljubosumna? Kako bi mogla žena, živeča v mojih razmerah, zavidati ljubezen gospodični Ingram! Ne, ljubosumnosti ni bilo v meni. bol, ki sem jo čutila, se ni mogla tako imenovati. Miss Ingram mi ni mogla povzročiti ljubosumnosti, ker sehi jo premalo cenila. Nemara se Vam vidijo moje besede protisovne, a pravim le to, kar mislim, Miss se je šopirila, a ni bila iznazdljiva; bi’a je lepa in naobražena, a njena duša ji Je bila revna, srce prazno, nič ni 1)0 lastni sili pognalo iz teh tal, na tem drevesu nikakrien plod ni dozore' po lastni moči. Ni bila ne dobra ne ori” ginalna, ponavljala je le doneče fraze U knjig, nikoli n' imela lastnega mnenja, nikar da bi ga izražala. Žago* varjala je krepko čuvstvovanje, a ni poznala ne sočutja ne usmil jenja, ne nežnosti ne istinitosti ni bilo v njej. Premnogokrat se je sama izdajala, ko je tako očitno h* srepo kazala, da ji je Adelka neznosna; saj ib je vedno s kakim sramotilnim zdevkom odrivala, kadar ji je slučajno prišla v bližino, gonila jo je iz sobe in venomer hladno in zagrizi ivo občevala ž mio. Njena svojstva s° opažali tudi drugi, ki so jo točno, bistro in pametno motrili. Še sam Mr. Rochester je svojo izvoljenko neprestano opazoval. In baš ta preudarnost, ta opreznostih jasna zavest o napakah lepe oboževanke, to očitno brezstrstje v čustvovanju do nje — baš to je bil izvor moje večne muke. (Nadaljevanje sledi) Najflnelšl rum en sros! Brandy in vse vrste likerja itd. Pristna slivovka en detail! 8841 JAKOB PERHAVEC, MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25-80. Tovarna likerjev, desertnih vin, In sirupov. Oglejte sl veliko zalogo modniJHistov francoskih nemških za zimo v knjigarni TISKOVNE ZADRUfE Maribor, Aleksandrova 13 P? SOKLIČ tutopnlk) m *pre{me(. Soli«a najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel. 2510 lOtS .•lil Inseriraite v ..Veterniku" Svetovna tvrdka Dlabofo d. d. išče upeljane zastopnike. Ogasiti se v nedeljo dopoldne v Mlinski ulici 18. Restavracija A. Senica, Tattenbachova ulica, danes v petek polenovka v specijalni pripravi. Ž aht-1 na kaphica iz Brunsejevih goric, kakor tudi pristni framčan. Se priporočata Alojz la Antonija Senica. 16-9 Večji prostor za reklamne svrhe v sredini mesta brezplačno na razpolago. Vprašati v redakciji lista. 16-9 Stanovanje, 1 sobo in kuhinjo s pritiklinami išče zakonski par brez otrok v I. ali II. nadstropju v centrumu aili bližini kolodvora za takoj. Plača 3 mesece vna-pre1. Cenj. ponudbe na upravo pod »Takoj«. 526 Iščem mirno stanovanje, tri sobe. Ponudbe pod »Jug« na upravo Večenika. 525 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem za trgovino z mešanim blagom. Vprašati Vetrinjska ulica 6. 507 lepo prazno sobo v vili oddam. Soklič, Kosarjeva ul. 38; 48 Lep lokal s kletnimi prostori v novi zgradbi takoj oddam za ugodno Ceno. Jako pr]" praven za obrtnike. Naslov v uprav; ____________________________51? POZOR! Jutri v soboti 6b.bo.aa»mia 4-G Din šel »Zakaj hočete imeti jutri prosto?« »Slavim svojo srebrno poroko.« »Pa naj bo, izjemoma! Ampak uikaf nt mislite, da borie imeli vsakih petindvajset let prost dan.« Izdaia Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP PR. KNAPLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.