T Poglejte na Itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnin« poteče. Sku-iajtevimeti naročnino vedno vnaprej plačano. NARODA Ost slovenskih delavcem v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 Cl— MOttf htr tttk. H4t H tht P-t Orflf U New S. *„ under Act at Cwm •< March 3rd. 187». •AmmtkAJ vac KOT «▲ DAR DOBIVATI C "GLAS NARODA" ro poŠti nakatnost ha svoj dom r: Čitajte, kai> Vaa urnim VI zzzzzzz No. 56 — Štev. 36 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 20, 1942— PETEK, 20. FEBRUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L\ AMERIKANCI DOSPELI NA JAVO AMERIŠKI LETALCI IN VOJAKI SO SREČNO DOSPELI NA JAVO, DA POMAGAJO NIZOZEMCEM BRANITI OTOK PRED JAPONSKIM VPADOM. — VESELJE HOLANDCEV V Bataviji je bilo uradno naznanjeno, tla so na Javo dospeli ameriški vojaki iu piloti, da t>omagajo braniti Vzhodno Indijo proti Japoncem. Java je še edini večji otok v jugo-zapadnem Pacifiku, razun Avstralije, na katerem se moro voditi kaka velika obramba proti sovražniku. Bandung, ki se nahaja od Bat a vije nekoliko v notranjosti otoka in kjer ima holand-sko vrhovno poveljstvo tvoj glavni stan, je napadlo 1'2 japonskih bombnikov in JO bo jevnikov. Poročilo pravi, Ua je sicer prišlo le malo Anierikancev na Javo, da pa to pomeni, da so Holandei ne borijo sami. Prihod Amerika« cev je naznanil list 44 Aneta", ki poles* drugega pravi, da se bodo morali branilci Sumatre še nekaj časa 'bojevati, da pridobijo dragocenega časa in da pri za dene jo sovražniku čimveč i« gub, kakor do sedaj. Do sedaj so imeli Japonci naslednje izgube: 109 ladij potopljenih, 28 ladij morebiti potopljeni^ in Jauij poškodovanih, ai eriške bojne ladje pa so, kolik« r je znano, potopile M japonskih ladij, mogoče Je 35 nadaljnih, poškodovale jki so j h 28. Včeraj je imela Batavia dva alarma, toda bombe niso padale, temveč so japonski aeropla-ni samo dvakrat leteli nad me-fetom. Pri zračnem napadu na (Su ra ba jo, na vzhodnem koncu Jave, so Japonci izgubili 9 ae-roplanov. (Zavezniki so izgrrbi-li en aeroplan, pilot pa se je rešil s padalom. iS Sumatre prihajajo na Javo ranjeni vojaki, ki pa niso parno Holandei, temveč je med njimi tudi več Angležev. Sedaj je bilo prvič sporočeno, da se na Sumatri nahajajo tudi Angleži. Najbrže so to oni angleški vojaki, ki so pobegnili iz ISingapura. Kot poroča časnikarska a-gentura "Aneta", se A meri-kanci na Javi še niso vdeležili jbojev, temveč se "kratkočasijo" v t. "i.xxi mestu na vzhodni strani otuKa. "Amerikancd so tukaj 6 ali 7 tednov,-' pravi "Aneta." Amerikanci se najbolj zabavajo s tem, da telefonirajo v Združene države in na telefon skill postajali so vedno dolge vrste ameriških vojakov, ki Čakajo, da priuejo na vrsto. Boj za cesto Vijazma-Smolensk Kratka poročila iz Moskve kažejo, da Rusi bodo imeli v kratkem poroča-ti o večjih uspehih na vseh frontah. Poročijo iz Moskve nazna-l---- nja, da so bile nemške Črte ju-jžno od Vijazme prebite iu da rdeča armada podi razbito POZIV NEMŠKIH VOJNIH UJETNIKOV . - -- ------- V sredo je ugledni newyor-, " nemško armado na celi milj ski list Tiie New York Times'go. Toda 'bilo je v nasprotju. dolgi fronti. |0d Sovtoto v Moskvi prejel i'o- Xa obeh koncih lazbite Itografski posnetek poziva, ki Ironte pa so v teku vroči ar- so ga nemški vojni ujetniki v tilerijski boji, v katerih Nem- Rusiji poslali svojim nemšKiiu lei \>led natančnega og:»ja ru- {skih topov omahujejo. Ruska .infanterija pa pritiska n a es'cda 158 mož se je vresničila. Doli z roparsko vojno, ki sta jo pričela Hitler In njegov« tolpa. Doli s Hitlerjem iu njegovo tolpo, ki bogatijo vsled vojne. Žrveln svobotftia Vnnčrjn Mihajlovičeva zmaga Jugoslovanski četniki so se lotili Italjanov blizu slovenske meje. — Boji v Crnigori. V Ixmdon je prišlo poročilo, ki pravi, da je "svo/bodna jugoslovanska armada"* v Injsan-skih gorah uničila 5000 vojakov "fašistične ekspediostajo med Trstom in Ljubljano, so porušile železniško postajo, so zažgale 23 petrolejskih tankov in pobile mnogo Italjanov. Črnogorske guerilla čete papadle en italjanski vojaški oddelek, so vjele tri tanke, tri avtomobile, 103 pušk in več ujetnikov. Neka druga četi tudi napadla Italjane in zaplenila dva tanka, 21 motornih koles in več drugega vojnega materjala. Vrtovi zmage Mestni svet v Los Angeles, Cal., je sklenil, da bodo prazna zemljišča iu kraji, kjer je doslej rastel samo plevel, iz-premenjeui v vrtove, v katerih bodo cvetele cvetlice in jih bodo imenovali vrtovi zmage. Očetov vlak povozil sina Blizu Ry<$enwood, Wash., je ob železniški progi hodil 12 let stari Billy Poindexter. Mimo pripelje doLg tovorni vlak. Prime se za ročaj nekega voza, da 'bi splezal na voz, kot je videl že toliko železničarjev. Pri Lakota v Jugoslaviji V zvezi z lakoto, ki razsaja v vsej južnovzliodni Evropi prihajajo vesti, da je stanje v Jugoslaviji podobno stanju v Grčiji, čeprav v Jugoslaviji že ni bilo zaradi lakote smrtnih ! slučajev na ulici. Nemčija in »Italija ste vzeli žitna polja. ISibija je prepolna beguncev, 1500,000 do 800,000, ki jim Srbi skušajo pomagati. Dakota grozi vsej zemlji. Ti podatki prihajajo iz zaupnih diplomatskih virov in so popolnoma verodostojni. RUSI PRIČAKUJEJO VA2NO POROČILO Ves ruski narod z velikim """"" * zanimanjem čaka na 24. oblet- Tudi vojaki na fronti tekmu-nico rdeče armade prihodnji'jejo med seboj, kdo bo pobil pondeljek ter pričakuje obve- jvec sovražudkov. Nekateri se jstilo o veliki zmagi rdeče ar- že ponašajo, da so vstrelili made nad Nemci in o osvobo- j l(i0 Nemcev. Nekateri iulante-ditvi obsežnih pokrajin. j rijski polki se morejo postavi- Ruski informacijski urad v ti, da so v treh tednih pobili Kulbisevu naznanja, da ruske 600 Nemcev, armade v svoji zimski ofenzi-| Obletnico rdeče armade ob-vi stalno napredujejo, listi pa liajajo na dan, ko je bila 23. fe-poročajo o prodiranju v Belo bruarja, 1918 izdana odredba, Rusijo, toda o 'bojih in uspe-'da je organizirana rdeče ar-iiu na kakem {»osameznein kra-'mada na prostovoljni podlagi. tem pa pade pod vlak in kolesa so mu zdrobile mlado telo. Vlak se je vstavil in strojevodja je videl, da je vlak povozil njegovega sina. ju ne poročajo. Vsak' Rus je prepričan, da Obvezna vojaška s'luaba je bila vpeljana leta 1925, «voj krva- eovjetska vlada nalašč zadr-jvi krst pa je rdqea armada do žnje poročila o zadnjrh zrna- živela 22. junija, 1941, ko je gali, pa je ibilo dovoljenih že , Nemčija nenadno napadla Ku-več velikih zmag, toda objav-. si jo. Ijene bodo £ele na dan rdeče j Po petmesečnem umikanju armade, 23. februarja, ko bo se je rdeča armada vstavila in Ol>euem ravno 8 meseeev, odkar'se obrnila in sama pričela o- se je pričela vojna z Nemčijo. Delavci v tovarnah so že pričeli tekmovati za povečanje fenzivo. Od tedaj rdeča armada neprestano koraka proti za-padu od ene zmage do drugf. produkcije do arniadnega due. Ruska artilerija se je izkazala •Šolski otroci se vežbajo v stre- za mnogo boljšo nad nemško; Jjanjn in eden hoče biti boljši rdeča armada posnema nemško .strelec, kot drugi. Iz vseh kra- obkoljevalno taktiko; nekaj po-jev Rusije vozijo vojakom na s-^bolgarsko vrhovno poveljniŠtvo pre]>oveda-lo(bolgarskim manjšinam vstop v vojsko, ker je veliko število "bolgarskih vojakov pobegnilo pod .srbsko zastavo generala Draža Mihajloviča, ko je Bolgarija poslala v Srbijo tri svoje divizije, da razbremeni na-oijske zasedne oddelke. General Nedič je izdal v Beogradu številne nove ukaze, da tbi ustavil prehajanje srbske mladine h generalu Hihajlovi-ču in njegovim rodoljubnim četnikoiu. Sedaj je general Nedič sklenil organizirati mladinsko gibanje pod imenom "narodna ' služIm za obnovil Srbije", ki mu morajo pristopiti vsi uiladeniči. Po izjavi generala Nc»Hča lx»do mladino uporabili za koristna dela, kakor o-suše vanje močvirij, delanje cest in opravila na polju. Pravi razlog za dejanje generala Ncdiča pa je razviden iz pisanja lista "Novo Vreme", ki pravi: "Z zajioslitvijo. mladine bo vlada onemogočila vpliv tuje propagande iu starih spominov in jo rešila omahovanja in neodločnosti." Tako delovanje tega balkanskega " Kvizlinga," proti kateremu se 'borijo vsi srbski rodoljubi, sauio vpodbujajo mladino k zbiranju okrog generala Mihajloviča in vnovič dokazuje, da naciji iu njihovi hlapci ne morejo zlomiti -svobodoljubnega duha svobodnega naroda, Srbov. Med tem so nedavni vojaški uspehi generala Mihajloviča napravili globok vtisek na tukajšnje t nje vojaške dopisnike in strokovnjake in prevladuje mišljenje, da ta srbski rodoljub postaja velika oseba v sedanji vojni. Ivako nevaren je naeij-ski položaj v Jugoslaviji je razvidno iz sledeča pregleda vojaškega delovanja v tej zemlji. Japonci bodo napadli Kana! Korejec, bivši uslužbenec konzulata v Honolulu, pravi, da je izdelan načrt za napad na kanal. Nek Korejec, ki je nekoč bil usltr/fhen pri japonskem konzulatu v Honolulu, je ameriški vladi izročil japonske vojaške knjige, ki razpravljajo o tem, kako bo japonska armada napadla Havajsko otočje, Autsko, pacifiško obrežje in Panamski kanal v aprilu letošnjega leta. Ta mož je K Umi K. Haau, predsednik kitajsko - korejske narodne zveze ter pravi, da je eno knjigo dobil leta 1:M0 na nekem zborovanju v Port lan I, Ore., kjer so kot govorniki nastopili japonski rezervni častniki, drugo knjigo pa je vkra-del v kega diplomatskega urada v nekem hotelu v Los Angeiesu. "Prva faza, ki je sedaj v teku, ima biti konča:>a v štirih mesecih. krftdV določa japonski vojni načini. Druga faza, ki se bo pričela v aprilu, bo splošni napad na Havajske otoke in v enem tednu bo zavzel otok Oa-hu in Pearl Ha«bor. Ob istem času bo tudi izveden napad na Aalasko, na celo pacifiško o-bal in na Panamski kanal. Kot pravi Haau, bodo Japonci v Združenih državah pričeli z veliko sabotažo, toda japouska vlada jim je naročila, da se naj zdržijo vsakega sabotaž nega dela do časa, ko bo armada vpadla. Ilaan pravi, da se je izdal za Japonca in je kot tak v letih od 1935 do 1937 hdl uradnik v japonskem konzulatu v Honolulu in tedaj se je začudil, ko je našel v konzulatu natančen oris lil 'popis Pear! Harborj^. Poročila z vzhodne fronte Darwin že drugič bombardiran Po zadnjih poročilih imajo general Mihajlovič in njegovi cetniki rodoljubi v svoji oblasti velik del ozemlja kraljevine Jugoslavije in njihove čete oblegajo važna nierfta kakor Sarajevo, predele okrog Prijedo-ra, Bihača in Bosanskog No-vog. Glavne ceste so v rokah u-pornikov, a naciji še vedno nadaljujejo s svojim divjaštvom. Nekateri predeli so popolnoma razdejani, zlasti Mačva med fSavo in Drino, kjer ni več nobenega celega mesta ali vasi. Dejstvo, da sedaj tudi Beograd posluša topove vojske generala Draža Mihajloviča dokazuje moč uporniškega odpora, do-čim položaj koro vso trgovino. Ostali so ali še potomci prvotnih divjakov, ali pa so mešanega plemena. V ''mestu" je samo en hotel z imenom "Turkish Batih." Polovica trgovin je skoro napol podrtih. Zadnjih 20 let je me>to vedno nazadovalo. Da Darwin id popolnoma izginil, se ima samo zahvaliti velikemu letališču, ki je bilo zgrajeno za zračno progo med Anglijo in Avstralijo. Kitajci zmagali v Thailandu Kitajska armada je odločno porazila thaitandsko armado v veliki bitki na meji med Burmo in Thailandom._ Kitajcem je padel v roke velik vojni plen, toda drugih podrobnosti o tej bitki ni.. Nepotrjena poročila pravijo, da Kitajci vdrli v 'Thailand, ki je v japonskih rokah. Angleži v Burmi se umikajo Japonci s'o prebili angleško obramfbno črto ob rekji Eftlin in prednji japonski oddelki so se približali na 45 milj do velikega železniškega križišča Pegu, severno od pristanišča Bangnn, "Japoncem se je posrečilo priti na zapadni breg Bilina," pravi angleško poročilo. Na tem kraju je mnogo mostov, ki rso jih Japonci najbrže zavzeli, ako jih niso Angleži prej razstrelili. Pokvarjena zatemnitev v Bostonu Boston, Mas-s., je v sredo zvečer imel prvi poiskus zatemnitve. Boston ima 800,000 prebivalcev in vsi so se pokorili mestni odredbi in mesto je bilo ob določeni uri popolnoma temno. Toda iz zraka je bilo mogoče popolnoma natančno dognati, kje se nahaja mesto, kajti kraji v okolici niso bili zatemnjeni. To zatemnitev, seveda, si je ogledal tndi. javili nad Sumatro in prvi vojaki so že pričeli prihajati na otoke Vzhodne Indije. Ako pride še kaj več pomoči, tedaj je gotovo, da se tragedija Sin-gapura ne 'bo ponovila. Holandci stoje na zadnjem mostu malajskega sveta. Dajte jim samo dovolj orožja in zadnja postojanka tega sveta bo ohranjena Združenim narodom dn civilizaciji. Ono njaio Število naših rojakov iz Primorja, Koroške in Prekmfurja, ki so bili tako srečni, da so se izselili iz zasužnjenega ozemlja v Ameriko, so danes zapet žrtve starega pro-kletstva. Danes so postali, če-s ravno f rnialno 'enemy aliens.' Po proglasu bivšega mfraiistr-^kega predsednika generala Si-, moviča, bi pričakovali, da se gotove osebe pobrigajo »ter iz- ( Primorskega, Koroške, Sta jeraike Prekmurja in Istre), da se nemudoma organizirajo ter stopijo z nami v avezo v «vrho tnadaljnega skupnega delovanja. • Aiko žele katere organizacij v s vrh o enotnosti naš društve-ni TTistav in pravila, jim nti do pošljemo isto ta»koj. Vs>e to zadevne dopiise naslovite na: UldtužiTOje .Tugosl ©vaiwk il i let kot častnik milice. Kolo- gel primerjati Washingtonu v nije ob atlantski obali so bile.»ijajnosti strategije, v pogumu tedaj pod angleško nadvlado in vztrajnosti, s katero je vzdr-in britanski kolonisti so skuša-| ževal vero v končno zmago, li ohraniti jih proti skupnemu \ Zgodovinarji • sogkušajo. da' .a meriška stvar bj bila nedvomno propadla br^e Washington a iar brez njega bi bik zgodovina za vzela dm go smer. . Velik v vojni in miru se je Washington i®zkazal tudi mo-izkušen v d rim prvim predsednikom. Odbil je ponudbo skupine častnikov. da bi se proglasil za kralja novega naroda- sprejel je pa poslujejo načini rojakom v*>aj|manjšim" 302 E. 72nd St., New -talus prijateljskih tujcev. Ali kako moramo pričakovali takih dejstev od mfJih diplomat- napadu Francozov in Indijancev v borbi za nadvlado kontinenta. Francozi so izgubili iu francoska nadvlada v (severni Ameriki je b la -trta za vse čase. Washington je iz vojne v divjini izšel pi akti enem vojskov a n ju. V letali med izsronom Francozov iz Kanade in izbruhom \ ameriške revolucije so spori 1,Kwto predsednika, ko je bila ' n>ed AnjdeSko in njenimi ame- ^Prejeta ustava nove republike, raškimd koloniiamd. Skupaj s NastoPl1 > predsodmitvo, ko Patrick Hetl z°Pet icral aktivno vloeo v obrambi *°ljen }eta 1792- B?la so težka pravic ameriških kolonij. leta- Kolonije so bile obubo- žane. Razvajala so se nasprot- I deležil se je agitacije za,stva in stranke. Tedaj je iz-bo.ikotiranje ameri^keea blaga.bruhnila francoska revolucija, m bil je član Prvega kontineai-. ^ otresla Evrr»x) v njenih talnega konsrresa. Ko je Dru- tenieljih. Mnogi Am^ikanci si kontinentalni kon.erres pro-|^0 a Utiral i za pomoč revohici-jrlasil neodvisnost Združenih j jonami Franciji. "Washington držav, in sklenil podpreti ta proglas z orožjem, je b:l Wash- York. N. Y. Rojaki na delo — ne odlašaj, te! inert on vsled svoje \»ojaSke izkušnje po\*ablj?n. nai prevzame vodstvo oboroženili sil. Washington je tekom na^led- je sicer sin^Jatmral, ali proglasil deželo še za preslabo, ne razvito, da bi intervenirala v nadaljno vojskovanje. Politično je začenjal razkol. Nekat:ri. s H-amiltonom na če- Smrt poglavmrja moha medartske cerkve Xew York Times poroča: Bern, Švica, 15. feb. — Uradno sporočajo iz Rima, da je v Sarajevu umrl Spaito, poglavar mohamedanske cerkve v Jugoslaviji. Vest prihaja brez jjojawiil. Pokojni je bil 'brat voditelja bosanskih moliamedanoev Me-hmeda Spaha, ki je bil minister v mnogih jugoslovanskih vladah. njih šestih let vodil občudoval-;so hoteli strogo centralno no kampanjo V zgodovinski perspektivi zdi se skoraj ne- -'vlade, sicer prijazno poljedelstvu, ali strogo usmerjeno za verjetno, da so se njegove Četc prostovoljcev — slabo izvež Hkiii "genijev?" Sicer pa, mogoče je ravno, to t vidi naša sreča ker na^e roke ^o proste, in ostanejo proste. Ako bi naši rojaki ki predstavljajo te jugoslovanske manjšine tukaj v A-meriki imeli malo več brige. bi laliko ta problem že zdavnaj redili. Zato je nu.jno potrebno, da se rojaki končno prebude iz .spanja iu letafrgije ter se orga nizi rajo, da zaščitijo svoje pra vice. . V ta nafneu je bil izbran nov odbor "Lldružcrnja za obrano jugoslovanskih ntmjšiin," ki si je nadel nalogo, da izposluje zaščito tukaj živeifikn članom teh man^in prati vsakovrstni diskriminaciji, ki bi bila p«>le-1 BOLEZNI SRCA SE SIRIJO dica njihove prisiljene držav-IjaVuske priipMMŽnosti. Nadaljni cili te organizacije je. da de- SIMFONIČNI KONCERT. S!nifoni)cnd orkester mesta New York bo prihodnjo nedeljo, 22. februarja na koncertu v Cainegie Hali, 7. Ave. in 57. ulica izvajal naslednje točtke: 1. Overutra k openi "Bleo-nora" — Ludvig Beethoven. 2. •Simfonija št. 97. — Joseph j V zimi leta 1777-1778 je pre-zimoval deJ kolonijalne armade v malem mestecu v Chester okraju v Pennsvlvaniji -—Valley Forge. Armada ni feila samo obremenjena n. strašno zimo — viharji in speg ■— povrhu »ro občutili-možje veliko pomanjkanje. Ni biio dovolj hrane, ne gorkote. ne deuarja. Zaviti so tbili v cunjah, raztrgani in razcapani, premrazeni in bolni telesno in duševne.' Dnevi so bili temni. Luč svobode, ki je tako živo vzplaiue-tela pri Lexingtonu, je skoro ugasnila v Valley Forge-u. Ta mala skupina 10,000 mož je imela voditelja, inoža, ki je z dušo in telesom bil v "boju - c- » .. -, s , proti ' tiranstvu m za r-vobode-3. Simfonija st 1. — Scsta- . . , . fT , J nje svoje eloinoviue. \ odia kon- kovsič. PrščeU-k z več; r. . koncerta ob 8.45 razvoj mlade iadufitrije. Druga stranka pod Jeffersonom je banih, slabo oboroženih, revno za rahlo spojeno unijo moč-oblečenih in le deloma prehra- mih, kolikor mogoče neodvisnih njenih — mogle tako dolgo dr- držav. WasMnsrton v ditigi žati proti disciplini rani vojski pr^idsodni'ski dobi'je podpiral največje evropske velesile, kd(Hajmltona. . je povrhu tega imela vso kon-? Vtretjnč je bilo predsedni-trolo morja. Ali v nekem po- št\-o ponujeno Washmitfanu. gledu je Angleška trpela na Odbil i>a je kandidaturo in s samozsupanjn in je vodila k tem je zsrčela tradicija, ki je polovičarsko vojno. Res je tu-|h;la končno zlomljena s tretjo di, da so imiogi angleški vodi-i izvolitviio sedanjega predsed-telji s'mpatizirali s kolonijami, nika.. Washington se je u- Fi-anciia. ki je tedaj nasproto- maknil na svoje posestvo pri vala Angliji, je odkrito podpi- Mount Vernon, v obče Čašcen in rala ameriški upor in odposlala IrubliVn, loer je umrl kratko brodovje preko morja. Prosto-. nreel koncem stoletja v starosti voljci iz Nemčije, Framvje,! G" let. . Švedske in Poljske in drnicrih' evropskih dežel ?o prihiteli v ISCE SE Ameriko- da se pridružijo ame- IZVEŽBANE ŠIV^VLKE za r:ški vojaki- nekateri radi do- ženske klobuke. Oerlasijo se naj brodrustva, druei pa. 'kot lia- |PH: BERWICK HATS. 54 W. favette, Kosciusko, Pulaski in 3<>th Street, New York City. Von Steu!ben, ker so pojmovali1 luje z vsemi legalnimi sredstvi za re>šitrv problema naših manjšin na podlagi demokratičnih načel in smatra, da je /vončna retsite*- teli vprašanj, ppojitev teb manjšin k svojim narodom v okviru nove, svobodne in demokratične, fed era tirne Jugoslavije. Za predsednika je bil izbran rojak Bratina, za podpredsednika istrski roiak A. Sintič, za tajnieo Mary Vidošič in za blagajnika Lovro Rerečič. Priznati moram, da so pokazali Mrdki rojaki nmogo več razumevanja in zanimanja za to organizacijo kakor pa Slovenci. V Brooklvmu se jc- tudi organiziralo enako društvo, ki ga vodijo isti motivi kakor nas. Obe d ruštv.i bode ta sodelovali za dosego skupnih ugodnosti, namenov in ciljev. Ne smemo pozabiti, da kot posamezniki ne moremo ničesar doseči. Le kot močna enotna narodna organizacija- ki ima svoja društva ali podružnice v vsaki naši koloniji, more uspeti v Svoji naiineri, da izpcrsluje upoštevanje razmer za rojake ne-državljane od javnih faktorjev v Washingtonu. Zato pozivamo vse "neosvobo-jene" brate Slovence in Hrvate Na drugem mednarodnem kongresu zdravnikov bolniških blagajn v Parizu je obravnaval zdravnik ameriške družbe Mutual Life Insurance Co. dr.|te junaški in požrtvovalni m<»-SchoLz vprašanje sičnih bolez-;žje zapustili prezimovišče, so ni v Ameriki, ki se vodno 'bofj s ponovno voljo šli v boj, ki je nje svoje domovine. Vodja tinentalue armade je bil general George Washington, katerega spomin častimo na njegovem rojstnem dnevu — 22. februarja. Washington ni obupal. Preživel je zimo s svojo armado v Valley Forge. Bodril jo je z svojim vzgledom. In ko so spomladi Jeta 1<78 FOR VICTORY Mali Oglasi imajo velik uspeh » > * f HS&u'lfflBQI I JERRY KOPRIVŠEK la njegov orkester na ploščah Terezlnta Polka Na planincah—valCek Štr. M 575 in DtQUESNG UNIVERSITY TAJUBL'RICA — žtv. M 571 Za toz. cenik in cene plow se ohrnite na: JOHN MBStCH Inc. !«3 West 42nd Sfreet, New York Širijo. Iz njegovih podatikov je razvidno, da ima najmanj 1 nrilijen Američanov stalno težke srčne hibe, polelmgi milijon jih pa trpi na lažjih boleznih srca. Do»bra polovica izplačil v bolniškem zavarovanju odnos no ob smrti zavarovancev odpade na primere, ko je smrt posledica srčne bolezni i. Dočim je mniirlo leta 1910 v Ameriki izmed 1000 ljudi 27 za rakom, je zdaj takih smrtni1 h primerov 117. Sladkorna bolezen je pobrala le ta 1910 izmed 1000 A-meriča*nov 67, zdaj pa 27. Bo-lezmm srca je podleglo leta 1910 izmed 1000 ljudi 220, sedaj pa 331. Vsa ktretii umre zdaj za to boleznijo. de>eim je until pred 25 leti komaj vsak peti.. iDfva činite-lja naj ]ooja^nju-jeta naglo širjenje srčnrli bolezni. Ljudje dočakajo zdaj višjo starost kakor prej. razen tega ee je pa zbeljšala d iagnostika. Zakaj se je podaljšala povprečna dolgdst Člo^-eškega življenja! Priseljevanje^ v Ameriko je sedaj močno omejeno in posledica tega je. da se *je tam prines*el zmago pri Yorktowuu. Združeni narodi so pre«:l Valley Forgeom. Na Daljnem vzlioelu se borijo armade, ki so obremenjene ravno tako v tem času kot je bila Wasiinigfona armada leta 1777. Primanjkuje jim sredstvo, ki je v Jawa-šnji vojni ravuo tako potrebno, kot je bila hrana in gorkota Washiugtonoii armadi. Potrebujejo letala. Brez njih ris-n m ne bodo kos sovražniku in naj ibodo še taki juuaki. Bojevnikom združ. naroelov je v ponos skupina na Bataa-liu, ki stoji eden proti desetim. Obstreljevani iz zraka in od topništva, se še vedno držijo. In imajo voditelja, ki kot Washington veruje, da bo prišlo do zmage, samo da vzdi z jo — general Douglas MacArthur. Kaj je .moč nemške mornarice ? — Ko so nemške ladjt-odplule iz Bresta proti domači luki Iu prodrle angleško blokado, je marsikdo vprašal: kakšno moč rima nemška mornarica. Kolikor je zuano ima-,|o Nemci tri oklopnice — Tir- amanilal odstotek mladih lju- i>ltz» (35,000 ton), Scharn-di. Število porodov je naza-,«1101^' (26,000) in Gneisenau, dovalo in tako se je skrčil tako i (20,000 tou). V zidavi so pa i-zvani rodbinski krog, namrečdve oklopnici, ki so že število pripadnike>v ene in iste rodbino. Končno je pa padla skoro igotovo izgotovljene.- : Poleg tega ima pa še tako tudi mrfrijivost otrok, tako da zvane "pocket" bojne lacgc: de>čaka veo betežnih in boleli iiili ljudi visoko starost. Bolezni srca se širijo tueli drugod, tako v Angliji in Franciji. Tilbort uriogn court«]' o/ WmtWi»*on Nt' ZNAK ZMAGE KUHARSKA KNJIGA: Recipes $f Ali || Nations {V angleškem jeziku) RECEPTI V^H NARODOV 2." Stane samo 1i ^Knjiga je trdo vezana in ima 82 I stranici]f Recepti so napisani t angleškem jeziku; ponekod pa so ) | tudi v jedka naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi' , Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai( kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzveibati inf» izpopolniti. ~ . - ~ A i pri ' {{ H ti''' r 'b KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Weat 18th Street ;. Hew York, N. Y. Luetzow in Admiral Scheer. Vsaka ima po 10,000 ton. Matične ladje za aeroplane imajo -eno: Graf Zeppelin, ki ima prostornine za 40 letal, v gradnji pa ladjo Deutscbland. ki jc tudi že dogotovijena. Težko križarke imajo sledeče : Admiral Hipper, Prinz Eu-gen hi Seydlitz. Poleg teh pu dve ali tri križarke, ki niso i-menovane. Koliko podmornic imajo Nemci, ni natančno znano. Tudi ne ve se koliko rušilepv, tor. pednih čolnov in drugih malih ladij je v služibi. * Naznanjeno je bilo, tiit .bodo uradi v^ew Yorku za registracijo sovražnih državljanov od pr.ti tudi v nedeljo an v ponedeljek od 9. zjutrai do 9. zvečer. Uradi v Ntnv Jorku: (iejie ral Post Office, 8th Ave and 33 rd Street. Vhod na 83. cesti blizu 9. Avcirne. Grand Central Post Office Annex, 110 East 45th Street. v -GLAS NARODA** — New T«k Friday, February 20, 1942 V8TANOVLJRN L. IS9B axton' cehov - " • v t ■" — » * Varljivo zrcalo Jaz in žena sva šla v salonoma njih slike. Ako bi bil pisa- Raaprostrral se je pr, njem duh po *nvahovjn in rluiuosti. • Ko sva zažgala v sobi luč, ki je že celo stoletje ni razsvetljevala, poakiilo je na milijone miši in podgan v luknje. Ko sva zaprla za -seboj vrata, je vsLfed pisa zašumel papir. ki je v skladih ležal v kotu. Na papirju .-4va videla starinske cake in srednjeveške podobe. Na poz. liaiekih stenami so visele slike prednikov. Ti -o gledali srpo in temno. IX ajini koraki •>© doneli votlo po vsej hiši. Mojemu kašlju je odgovarjal odmev, oni odmev, ki je nekdaj odgovarjal mojim prednikom. 'Veter je tulil in dvilil. Slišalo se je, kakor da bi kdo ječa 1 v dimniku. Debele deževne kaplje so padale in bile ob temna in motna okna. . "'O, predniki, predniki," sanjal sem in vzdihnil ob pogledu telj, napisal bi lulliiko cel iroman o njih. Sil j je bil vsak teh prednikov nekdaj mlad in siv-Jjenje takega, življenj vsake je bil roman tn kakšen roman. #:oglej to starko, mo.jo prababico! Povest te grde in spaee-ne ženske je ztlo zanimiva. ''Vidiš-H," seai) rekel žtnd, *'vidiš-H olio zrcalo, ki visi v kotu!" Pokazal sem ji- veliko zrcalo, viseče v kotu poleg slike moje prabafoioe. . " To zrcalo ima čtklftvHa *voj stva; pogubilo je mojo prababico. Ona jo dala zanj velikansko vsoto Ln ni se od njega ločila <.lc smrti. Cele dneve in noči se je gledala sanj, še celo' ko je jedla in pila. Vedno ga je jemala seboj .na postelj hi umiraje je naročila, naj ji ga dajo k .seboj v grob. Njene želje ji ni>o spoluiii, ker je bilo zrcalo preveliko." "Ali je bila koketka!" me .je vprašala žena. " "Movdti. Zakaj nekise ji .je ravno to tako priljubilo, a ne kataro drugo « .Ali ni imehe noben'iga drugega zrcala? I>ra«a moja,-v tem tWn ravno, tajnost, poročilo pi^i/da jef^™ Sveeniik ji je pat iz rok in se i laže se mož! O, aiko bi se bila je zatočil Jio tltfli in sVečii je | p rej videla; ako bi bila vede-ngasnila. Bilo je popolnoma; la, kakšna sem v resnici, gotovina. Xtrerikrat je padlo nekaj vo" bi nt bila vzela tega člov<>-tožki-na na tla; padla je moja ka! On ni xamel "Pred me-žeua n aavestua. ; noj bi se morali klanjati naj- Veter je še Žlo^ueje zatulil, lepši in najblagorodnejši vate podgane in miši so zbežale v'; zi . v A* luknje in papir je zašumel,) ■'^ekoč s^m stal za njo in sem Lasje so *e ani je&ili. Skozi nehote pogledal v zrcalo. Od-okno je posijala luna* • ik-ril nem tedaj vao -tajrtotot. V ; Dvignil sem ženo kvišku, joarculu je bila prekrasni1 žena, objel in.n^-el iz salona. Probu-.kakoršne nisem videl nikoli v dila se je iz nozavcst.i šele din-i življenju. Bila je čudovita, gi dan zvečer.. harmonija lepote in ljubexni. > '' iZnoa'fo! Dajte mi zreak>K' Zakaj je moja neiepa lena v to bilo njene prve besedo zrcalo*tako krasna? Zakaj? "K«je je zrcalo!" f- V-sted tega. ker je nepravi I- Oi teden ni ne jedJa, ne pi-! no zronl<>raztegnilo na vse l.°jla, ne spala, ampak samo prostrani' nelep njen dbraz, ki je. , , . ** sila zrcalo. Orožno se >e j«.'l«>»ta! potem slučajno lep. Dvoj skrit v tem zrcalu vt^ an cla^ ■ si .rava.Ia q ».' minus se ie »r*wmM v plus. tle nn.la iimja^bKbica {} w l } rfi sedaj sediva z ženo nepre- nagiyenje napram vragu. Se-jvsh>d ^ ^ , . .tano pred zrcalom in se gleda, vecla * te nesmisc, v^ar p, n ^ - - ro,on v« v^n j. Moj nos b« v levo tict v teaii zrcalu tajna y sdon po 2r-H4 žen«1 .ie čarobno. — ; Hnlinlo ! — smejem se iaz glas. poljubila irijpo" Pa čepeče tiho: Ka- ko ser»i lrbi za .Jugoslavijo. Govor Mr. Davorina Oarctu-na po radiu je sledeči: pogleda se vanj m ^ rfasno,«mejala se je od p«velike sreče - ca je. poljubila in lo ocbncval. Zrcalo jo bilo ne-!k ^ pritfsk^la. Odslej so je pravdno m je raztegnilo moje no^tano vair gledala. . ' lice na vso strani; nas je silil! v lovo lice. a podbradeli se je > Pr<'sl° več kot ... „ I mogoče, da* sem to Žena .je sla neodločno k zrea-ijazf" šepeče iii njeno lice za-hi hi «e pogledala vanj — a i rdi hipoma, te- na njem so po-te ,K'la tr sti ]K) vseh udih. zrcalo no« Lažejo se TO ljudje, Rojake prosimo k o oošljijo za naročnino, da poslužujejo — UNTTED :r~ATES oiiroma CAN ADIAN POSTAL MOKTEY ORDER ako je vam le priročno ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. ČE 2ELITF. KM.^n KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ SLOVEN LEPA KNJIGA Je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finzgar) Tisito »knjigo, ki io ti radi brali to zimo, naročite še danes! - idiot Spisal ¥. M. Dostojevski TRI KN4IGG—NAD 6«« str. Krasen roman eaega uujbolj-5ih ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti oagnenja k nenormalnostim. Opis je živahen in ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega. Cena $2.25 listki Spisal "Ksavar Mefiko. (144 strani.) } > Cena 70c marko sen janin — SLOVENSKI fiORCUSON Cena 75c milijonar brez denarja Spisal Phillips Oppenbeim. <92 strani.) Do skrajnosti napet roman lx modernega livljenja. Oppen-heim je znani angleSki romanopisec poznan po celem svetu. ' ^ Cena 75c možje Spisal Emerson Huefa. (309 strani.) Zantnatvo delo, ki bo' ugajalo vsakemu W ta te!ju. Prevod prav nK ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 med padarji in zdravniki Spisal Janko f£a*. (11T strani.) Štajerski rojak KaC nI do svojega Štiridesetega leta stopil v Javnost. Nato je zaCel pisati kraJSe Črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom — "Gruntom." Cena 85c nadežna nikolajevka Spisal V. M. Gariin. (112 stranL)" ' Junaki tega romani blodijo iu tavajo skozi temo »vtjesja. Vzpenjajo se kvifiku, a srejjl PoU omagajo. \ j <{_ a Cena 30c -----.yn - Naročite knjige še ......danes! malenkosti Spisal Ivan Albreht. (1?0 strani.) Cena 75c otroci solnca Spisal IVAN PBBGELil . Poznani slovenski pisatelj popisuje fudovtt svet med iarkostjo južnegp solnea in senco hladne severne nofil. cena $1.— sodnikovi Spisal JOSIP STRITAR " Starosta nagih pisateljev in pravzaprav1 eit pravilne slo-venSCine v tem svojm romanu Uvo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $4.75 v robstvtj Spisal Ivan Mati««. <255 strani.) Ivan MatlCic je eden tistih redkih naSih ljudi, ki ne pozna samo vojne hi njeaib grorot 'ter posledic, ampak zna "tudi vse pretresljivo opisatL Cena $^.25 zadnji val Spisal no ŠORLi Poznimi slovenski pisatelj Danil v -tej knjigi podaja zelo sadnulve podatker o svojih doživljajih v RogaSU Slatini. cena $!.— znanci '%' v* i ' • rt t. . 1 Spisal HADO MUSNK Poznani -humorist v tej knjigi k site razne znaSaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in vem." . t : cena $1.25 KNJIGARNA Slovenec Publishing Company 216 West i8th Street New York City ■my iiiiiiyiMBTOSMwrwfflTT TO JE katero bfttff Z VESELJEM CITALI Z I VI IZVIRI Spisal IVAN MATJČIČ Knjigi je svojevrsten pojav v sioveoski književnosti, kaj-, t! v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih - opisanih trinajst vodov slovenskega nart*la bd davnih pofietkov v starem slovanstvu do danaSujega dne. Knjiga je verno snaflo naSega »vljenja In ttplje- , njs. In |tdo* jo prcSbere bo vedel o Slovencih ve« kot mu more nuditi katerokoli na§e zgodovinsko delo. De£«iiKo ^tunitke labko dobčto pb 10c, 25, »SOc, $1. m pa $5. Na prodaj so c«oa pri lotahii pošti in tudi po bankah ip vecjiji ti^ovinah. t 15 POGLAVIJ - 413 STRANI V PI4ASKU VEZANO n. Po&tuiaa plačana III iiHIHIIIIIII 11" -POUČNI SPISI ancli58ko slovensko berilo (F. J. Kerni — Zvezano" Cena Bodoči državljani naj naročijo knjižico — "how to become a citizen "of the united states" V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. ~ Cena 35 -cente v domači živinozdravnek Spisal Franjo Dular. -^.278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenji-: slike. Ceua $1.50 GOVEDOREJA Spisal Tt. Legvart. 115 strani s sUkami. Cena $1.— knjiga o dostojnem VEDENJU 111 strani. -Cena 50 centov mlekarstvo Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v splošnem. _ Cena 50 centov obrtno knjigovodstvo 2SR strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrrti aa stavbno,' umetno In strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo. Cena $1.—. umni čebelar Spisal Frank Lakmaver. 163 str. Cena $1— ZDRWILNA ŽELIŽČA ' . 65 strani. Ccpa 25 centov RAZ.PRO.DAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) noči mali junak. (Dostojevsbij) Fii^ofska zgodba (Alojz Jirasck) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih potih (Frane Frisch) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne duše v vie ah (Prosper Mirim«) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Feigel) Po $1 zvezek Veridiras (Pater Kajetan) Sivko (E. a Thompson} s ~ Rudarska balada (Marija Najerjeva) Prigodbe čebelice Maje Bonsets) Plugv Iiisfd otok (Anatole France) Pisane »godbe -(Janka Kae> Po$^50zvcz<^ Zločin in kasen (F. M. Dostojevsklj) Misterija el; deležni p^a bodo vsiitieti, ki bodo ostali po naSib planih nah in domovih, ki so z orož-^em v roidi fflodaii smrti v oči, ;4cajti oni -danes dajbodi prinašajo h«upaj s .svojimi zarve«ni)ki svoj oHvdbocfcthri delež v splošni borbi, a ti so mornar na morju in nemomar na kopnem. Sm ražniki SM' mimo močenja nabili starcev, žen, otrok, bratov in sester v nasi dontovini po^ltržujejo tudi nesramne pro-nagg-nde. Vsemu, kar ljubimo in kar je nase, zadtn ajo tožke udarce. Po časopisih in ]k> radiu poročajo o potopitvah naših la^irj. Zato v imenu \"seh naših -mornarjev pozdravljam rtjrhov t a rise, žene. Otroke, brate in .sestre, iu jim sporočam. da so njiliovi hranrtelji. možje m sinovi vsi živi in zdravi in da ni bil, odkar je naša domovina v vojni- potopljena ne ica sama naša ladja, zahvaljujoč se močnemu britanskemu brodovju in sedaj ome-rikaufikenua. ki gospodarijo po morjih. Zc pet bo priišel čas, ko se bo« mo objdi in skuipaj z vanri u-živali^vfrtča^tje iaf svobodo naše Jugoslavije. Prrišli bomo naza j ti vsemi •preostalmn lamami. JCekaj smo jiii dali An^le-jfh uporabljajo Za isti namen, ^a provaiain.je potrebščin za do>cgO skupne svobod r-. Če bfi namtudi manj ostalo, T>i bili" zadovoljni: kajti naše jugtJKlOVanjske ladje de-lajtrža zarvežitik^jn isamo t-'njimi bonk> dtisegli ^'željeno ifevo-ibodo. Po žma^ šloVanskč Rusije, Združenih držav; Anj^Eje in generala• I>raža MihajloViča, pa nami Ae bo treba "mnogo"beli ti si glav, kako bi zagotovili vašp srečo. . - . • -Italijani so -nam pa njihovem piHienv ropanju odvzeli skoraj vse ladje — tri četrtino vse naše memai&ee — ki-So jo našli- v našem morju od Treta potn«nj-kaixia - našega dalmatinskega 1' Uragi pomoršči.ki. — Naši Marši, žttne in otroci, brat.je in sestre danes jokajo v naših praziuith in izropaiiih dotmovib. Solze n;ršoga lju«dstva oro-sdle naša polja ob lužah krvi naisih ntdoižnib' žrtev. I o izbah načDi skromnih priaijoivjkih koč, kjer smo nekoč preživljali naše najsrečnejše dneve, zdaj pretakajo solze naši stais-i in žtine, ki nais brez moča kličejo in straliom v duši pHjčakuje-jo naše vrnitve. Solze pretakajo naši otrooi,4>ratje in sestre ko hočejo krušlia, pa ga ni- ker so jim tra vweli od ust naši sovražniki. V tem stoku naroda ki je se nanovo hujši v dmarih del'h naše domovine, se je rodil naš narodni junak in vitez Draža Mihajlovič. Ob tem trpljenju naroda so se okrog svojega vodje grenerala Draže Mi-Uajloviiča zbrali rodoljuiii. v.si, Sr>bi, Hrvati jn Slovenci in vse, kar svobodno diha, da blagoslovijo gvoje orožie na oltarju naVSe svobodne; velike in prerojene J^erotlavije. Zbrali so se, da s tem orožjem poiščejo ubijalce nedolžnih staršev, žen, o-trok. bratov in -sester in da -o-la^ajo preživelim bol "v težki borbi, ki jo bi jejo za svobodo nas web. j t . - u 'Mi dabnatinSbi'JSi^va t i - - fV>n ašanx» z našimi sto-letfninVi pomOrsk imi izročil i ( ki se -east našega naroda razširili po všefa-mOTjpiih in \ise4i celinah, f^anie^ pa naiši sovražniki ■prti-jugoslovansko obalo in na-1 ša narodna pota-'* svetr- I>a-je na^aobala' last našit stotetmilr -sovražn ikm'- rn Haafi istarifti, žene,-otr»i»i,-'bratj4 m sestre so v njihovih težkih okovih. Tako je določil javni sporazum ■ o- raamejitvi med dvema Ta'itoojniSkoma, -34Viswli-nijent in ~Parvčlieem, gangstor-jenua, Icakršne tukaj v ;seVerni Ameriki zasledujejo pod imenom ^'državni sovražnFk št. iii posajajo na ft1ektri'čni stol.. Pavelič je edini, ki - je za- nas." Hrvate-Dlialmiatmoe, poiipiral v italijatnfiifceBn bančnem podjetju menico za nase hlapem-anje TrnMnorske^« življa, kajti s tem Italijamom za vse čase. kajti mislil je, da bo njegova krvava moč večna. Pavelič je omadeževal našo hrvatsko zgodoviino. Odšel je v Rim, da bi za svoje reči neodvisne podanike poklical kralje italijanske krvi V Paveličeu-žen.^stvu naših sovražnikov, mi mašK adMijajo k mogočnosti ju-goislovaasfce narodaie zavčMtdj po preizkoŽnjMi in jkj» zniaigi. zaveaoaiSkoga orožja veličastno ob našem primor^tut od Trsta do re'ke Bojane, od Trig-lava' do Vardarja. . So nam odvzeli edini vir zaslužka. A po ^tej dragi svetovni vojni ne bomo vzeli Mus*;oiiniju zemlje in ladij. Vzeli imi boeujo Kam-o tisto, kar je prej bilo naš© in kar iso nam pri prvem ropanju ugrabili, vse premično in uepremJiaiTO imetje na ozemlju naše trpeče Istre, od "Trsfca^ in Soče pa do Susaka in vse tisto, kar so nam ugrabili pni drugem razibojništvu. od Sušaka do reke Bojane. Če bi v vse to ne verjeli, bi dvomili v zmago zavezniškega orožja, v zmago slovaoiske Rusije, Združenih dužav in Velike Bnitanije. Dvomili bi v našo amago. Danes pa ni med nami niikeigar, ki bi v to dvx>mil. Visi sano globoko prepričali da ettno z našimi močnimi zavezniki na a potu do svobode" in da bomo po tem potu prišli po stozab :na2ega narodnega pomorskega življenja k vam in da bomo živeli a vapi v svcJbodi. , SPrisK benao k vam, da vas v veselju Objamemo in niboe več nas he b© mogel -loaiti, kot ki bo po vsem našem -trpljenju; so nas v -tej -žalostni zgodovini on nrAl tVxite na s>voj":h potovanjih izvedeli, -poročite mi to pismeno. Vaša svarila hočem spraviti na naj višje nicnta." "To ne bo mnogo pomagalo, cesarska visokost. Njegovo veličanstvo bo tem (poročilom še manj verjel, kakoi njegovi min>«tri." 4'Poskus it i hočem ie zato, da &e izognem očitku, da bi z molčala lastno spoznanje Orof je poljubil ponudcno niu roko Nenadna c telovitcv je vzbudila njegovo porzornost. Bil je per več izkušen, da bi ne vedel za vzrok presenetljive hladno-ti svoje prijateljice. "Ljwbosnumino't," si je smeje mislil, "nekoč bi me. ljubo- sumnost delala srečnega. Toda sedaj — Ljubosumnost na mrtvo bitje P* Na mrtvo aro j o družic t, ki mu je bih: v spominu dražja, kakor kdaj v življenju, je mislil ves čas, ko se je vozil dc.no Ko >o iiskre iz stroja kot goreč dež švigale mimo okna, j-1 «-edeI Wolkonstein v kotu in se udal razmišljevanju. Pred njegovim očesom so »vstajale slik? žareče in petstrobarvne iz č£.sov njegove mladosti, iz dni radosti, ko je poln samozavesti in za- li p.-: jod v svojo moč naravnost izzival -vo.jo usodo. Blaženi i so se trni zdeli č.-.si, ki so bili najboljši del njegovega življenja. Kar je nekoč napolnjevalo njegovo dušo z bole^tjj, njegova jucezero za visoko gospo, ki *>e ji je odpovedal, kar niu je povzročalo skrb in strah, ako jo zopet vidi- vse to je odpadlo v blaženem spominu na mrtvo ljube-zen, kakor odpade obveza z rane, ki se je zacelila. B.l je sicer pripravljen, da se še danes po-veti hlužbi nadtvojvcdinje in se zanjo izpostavlja nevarnostim in bedi, toda- ono globoko goreče čustvo, ki :ra je nekoč navduševalo za največje žrtve, pa je že zdavnaj ugasnilo. Samo eiuv postafva je lebdela v vsi čarobnosti preti njegovim duševnim očesom. — Lora Stadlerjeva! Mak ee je ustavil na postajališču, ki je bilo najbližje njegovi graščini. Grof WolVenstein je zapustil kupe Ko je korakal preko perona, se je vljudno zahvaljeval za poz« 1 rave železniškega o^obja, ki je viseko spoštovalo odličnega grasča-ka iz svoje soseščine. Pred kolodvorom je že stal naročen voz, s katerim se je Wolkonstein hotel peljati na svoj grad. IXobrorejcni, a iskri konji, napol a rabe i ?*) potegnili'in voz je z 1 bi j:, je oddrdral. Preko ž.tne^a polja, ki je srebrno valovalo v lahkem* nočnem vetru, preko tLhiii gozdnih potov, kjer tio se, kakor vile nagibale bede breze in pihljale nasproti Oblaiko dtiitceih in vonjivih zrJčnih plasti, je vodila pot. Wolkenstein se je vdal tihemu čaru poletne noči kar je se zvišalo občutljivost njegovega me-janboliičiuiga razpoloženja. Koliko je prinesel današnji dan, koliiko mu je dal! Svidenje z oboževano gospo je ute&ilo bolezensko hrepeaieaije njegove duše, ki je na tihem koprnela za njo, in razpršilo romantičen ljubezenski sen. Temu nasproti pa je mogočna vzi a*H»l v n jogo v i notranjosti spomin na ljubezensko žrtev Lore Staeilerjew. Ta'ko mogočno in žirvo je stal prod njun ta -pomni, da' je skoraj na\"zel telesne oblike. Ali ni bila to Lora, ki j • tam stopila z razprostrtimi rokami iz temine goadne sence! "Ijora, sladka Lora!" oteižno se je razlegal klic v noč. Wolki-neJtein se je vz.avnal. IZ odprtimi očmi sanjati, se izgubljati pop« lnonna v prafcslost, ko zaliteva bodočnost še delo, je blliT blaznost. Kaj jHHuaga spomin. ko ne uteši bolesti, da nismo uvažcvali človeka, da smo zaničevali njegovo vdanost, dokler niso zadnje ure odkriile globoko bistvo. Sedaj bi bil Lewico izkopal iz groba s svovmi rofcanli, ako bi jo nK>gei zopet oživeti v njeni dobrotii, v njeni ljubezni, ki jo je igraje dosegel in brez uvaževanja užival. Grof je globoko vzdihji^l. Da, zavedamo se Šele, kaj so ntin ljudje bili, ko srno jih izgubili. Samo napram mrtvim smo pravični. Voz se jo ustavil ob -stopnicah v grad. Strežaj je pristopil i,ii pomagal gospoelu pri izstopu. f'aikal je nanj. ker *>icer je že vse spalo v gradu. "Pozdravljen, Toiri!" je vzkliknil grof. "Ze zopet si čaikal namie! In vendar sem ti re*kel, da pridem nocoj ka*no •lomov.' * Komo mik je smeje pripomnil: "Gospodu grofu je vi.-ndar ljubše- da čakam nanj, saj pred vadim povratkomi itak ne nnorem spati." "Zvesta duša si. Toni " je gin jen o vzkliknil AVolkenstein. "Že lopo vrsto let /dviva drug poleg drugega. Ali je kaj novega dance?" "Kič, prav nič, gospcel grof!" Toni Hofer, dolgoletni grofov sluga, ki je kot nekak oskrbnik vodil gospodarstvo, je malo nakrenižal usta.. "Odpustiti sem moral Franca, ker je hotel navezati r merje 7. Roziko in je postal vsiljiv, ker ga dekle n>i marala." "To pa verjf.menl! Te ima oči samo za te, Tomi. Rad bi videl, ako bi jo ti \izel za ženo. Veliko stanovanje v zadnjem delu poslopju b: vama priredil in tudi skrbel bi za oba." "Pdkorno se zahvaljujem, gospod grof, Rozika je sicer h pa in je tudi prav pridna, v prejšnji službi pa je baje imela razmerje z mjadim gosipodoir. in je zato morala' iz službe." Wolkeredein se jc ustavil in ostro pogkdal strežaju v oči. t -"Kako pa to veš, Toni?" "Poizvedoval sem, gospod grof. Poiizvedbe so bile. razun te eeline točtke zelo ugodne," - " Potem pa si že mislil na to zvezo, Temi, in ta zgodba te je preplašila. Ufpoštevaj, ela te iona rada in da ljubezen vse odtehta. Oba sva bila? velika grešnika, Tomi." i "A mii Mino možje, gospoel grof. Pravica moža je. da si vzame ženo in dolžnost ženske jev da se upira. Kdor v borbi ol>eh spolov podleže, na rim je krivila. "Zelo bojevit si bil^ Toni, in često si ostal zmagovide-c. Pristna ljulbeaen se redkokdaj nudi človeiku, srečen tisti, ki se ura enkrat ponuja, v tem slučaju pa naj ne gleda na posexlo, marceč na vsebino." , . (Nadaljevanje.) denjem. svojimi ideali in deli razložiti težnje vsega hrvatskega naroda v Jugoslaviji. Doslej so dokazali in d-okazovali bodo še naprej, da za v»ako ceno premagajo sovražnika, ki tfcftM Evropo in njihove brate v domovini. (JCO.) ZA BBEEZE3 OP SPRING TIME OP BLOSSOM (Cretnl Ca«) slovenski fantje vse bom prodala slovenian dance) vanda polka POMOČ JUGOSIiOV. UJETNIKOM. Te ehii so se v Wa^hmgtonu vfršili dogovori med predstavnikom Jugoslov. Rdečega Križa, dr. Ivan Snbotičem in pred-lstovnikom Ameriškega Rdečega Križa, glede pošiljanja za-vojov in pomoči jugoslovanskim vojnim! ujetnikom v Nemčiji in Italiji. V dogovorili se je poizkušalo na.iti način za spavaj milka moja najuspešnejše pošiljanje ponio-j orphan waltz <*i jugoslovanskim častnikom in . dekle na vrtu Prizor v Stratford, Conn., ko je bil krščen novi veliki trgovski aeroplaiu Hrvati v borbi za Jugoslavijo Vlaelimir Ivanovič. Postavimo, ela je prav danes neka naša ladja prispela iz daljne Inddje ali črne Afrike, Avstralije ali iz nevarnih angleških voda v ne\vyorško pristanišče. Ladja je umazana1 in kačrpana. Tudi navajenemu qpaaovalou se ladja zazdi utru-jc/na, prav tako utrujena, kakor ča&tniki in mornarji, ki se jim sedaj, po dolgih mesecih, živci s proste. Na dbrezih jim vidite, kaj so preživljali. Naša javnost, lai je sedaj tako rekoč *>amO v Ameriki in v Angliji — ne ve, kaj počno naše lati je in nasi poinoiščaJki; ne ve- kakšno vlogo igrajo v vojni na morju in bitkah na Atlantiku in kako se»delujejo jm podpirajo delovanje zaveznikov. Angleži, ki iso gospodarji morji:', so mornarico vedno imenovali "the Silent Service" in prav imajo, kajtji pomorščaki opravljajo svoje delo najrajši brez slave in hvale. Ladja ^e tiho pritihotapi v pristanišče in v tajnesti odide. Ne veš odkod, ne veš kam. Vendar je odčasa do časa potrebno dati priznanje onim. k i svoja živS ten ia tvegajo za domovino v nr lo zarmžcneaii delu v nevarnih morjih. . Osebje na naših laeljah je skoraj vse hrvatsko in v teli časih, ko se v-e mogoče govori o Hrvatih, je važno p rib i ti. ela so ti Hrvati .Tuwslovani. iki so bili v svol»e>dnih vodah uvela in ki so 27. marca in 6. aprila 1941 prosto izbirali, če hočejo z brati ali s tujcenn. jo. V tej skupini so znane naše ladje s slavnimi imeni: "Dti nara," "Nemanja," "Vojvoda Potnik." Ladje v tej skupini potujejo v konvojih, ob sprem-strvu rušilcev in letal. Vsaka je -oborožena z topovi. Mostovi teh ladij so zavarovani z de- N|o t e zrn PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR PO JEZERU KOLO ohio valley 8TLVIA polka tam na vrtni ored! maribor waltz vojalkom v nemških in italijan-išklli ujetniŠkili taboriščih. NOVA KNJIGA O JUGO SLAVIJ I. oj. maricka. peoljaj ŽIDA NA MARELA (polk*) VESELI BRATOT (mazurka 1 BARČICA mladi kapetane ko pticica ta mai^a zvedel sem nekaj POJDI Z MENOJ DOL H PLANINE Nobenega slučaja ni bilo. da V1 ten Iaruira s-knpina na- morjn, so ušle v Gibraltar alii Sih ladil P0^ v daljne kraje, v LiTSbrmo, od tam pa v vode/Po takfl1 r,ro^a31 vaziio uaše zapaelne hemš-fere.. i Ladje z jugoslovansko zastavo n so nikdar bile nevtralne. Vedno so bile na strani tistih, ki so razširjali nauk, da je velike ladje, kakor "Triglaa* "Pubrovnik," "Princ Andrej.' Te ladje potujeio v Indijo. Južno Afriko in Perz j^ki zaliv. Ta potovanja so po splošni sodbi najbolj nevarna zaradi mož- 35 John C. Adame: "FLIGHT IN WINTER." __ i oremo na štajersko Knjige o. Jugoslaviji se kal StajeriS_ vrstijo. Nov dokaz mišljenja happy polka ameriških pisateljev in razumi- Ce na tujem uikov o našem narodu prinaša knjiga, o kateri poročamo. Mr. j Adanis opisuje slavni umik srb-' ske vojske in srbskega naroda | MOJA DKRT p JR ftR MJ ADA skozi Albanijo na otok Ki k. O-1 Po k«n«d- pis je prežet s pe^iškim za-| Vnrrtat. prl" nosom in globoko ljubeznijo do knjigarni 1 KiavKNir nmiSHiNR ro. 216 18fh St. New York centov komad 3 za $!. morje svobodno z«^ vsakogar, ^^ ^^ških rooir- /e od sc|>tttnflira 1939 so nmo-L jh kT.;žnrlc 7aTad; dn]^n0 gi na"i poinorscaki delal, za de-j^j g 11QRijo to ladje a. mokratske sile m ze takrat so m:riSk prej ali slei tudi Jttgo«l?vi-ja morala udeležiti silne vojne. Skupno ste^vilo teh naših ladij je okrosr 400.000 ton in sedaj je razdeljeno v štiri jrlavne skupine,, da K zaveznikom moErlo najuspešnejše pomagati. Pi-va skupina potuje v Angli- SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime —- St., ulica ali Box št. Mesto in država — Nare>čite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK Režnjem vzhodu in v Južni Tretja c-rkujpina naših ladij potuje po Pacifiškem oceanu in v bližini Singapore. Tu so la dje "R.čina", "Suipertar*' in "Aleksander L" Zdaj porab-Ij^.io vse sile za prevažanje pomoči Angležem ih Amerikan-cemi iz Avstralije in bogatih ni-zejzenifekih otokov. . \ MOŽ, KI NE MORE UMRETI. !Pred znanstveniki ie vstala nova Uganka o živili iu v osebi cvgnskega kmeta Johna Koe-veca, ki sed?'.i vzbuia splri^no pozornost. Mož je namreč že trikrat umrl. pa je še vedno ž;v. Prvič je umrl med vojno. Pobrali so ira na bo.r^-n in usrotovili njegovo ?miTt. Z nvno-druirimi' mrtveci so ga po Tožili v skupni grob. toda pre d-n so grob zakopali, se je prebudil in prosil za pogirek vode. Drugič je umrl pred petimi leti v neki bolnišnici. Dva dni je ležsl na mrtvaškem odru, ko pa so ga položili v zadnjo krsto-da bi ga odnesli v grob, -se je prebudil — in ostal pri življenju. Tretjič je umrl pred nekaj tedni. V nj^rovi postelji ki pomagajo zalagati ameriško industrijo 6 tvarina-mi iz Ju-žne Afiieerike. Ez Chile Vozijo soliter, iz Guyane boxit. Jugoslwansfko delovenje na i morju je marljivo in uispeamo — vendar nd bresz žrtev. iCno-ge ladje je sovražnik potopil, na njih so naši ljudje izgubili življenje. Vendar to ne ovira naših častnikov in mornarjev, kajti pripravljeni «o pretrpeti v«e za uresničenje nove J ago. slavi je, o kateri sanjamo. Nasi pomorščaki so socijalno zavedni; vedo. kaj se dogaja v svetu. Hjrafbri so in dostojni svojih bratov, ki umirajo v planinah. Srbije in Rosne. Vedo, da bodo po vojni ponosno stopili na osvobojeno jugoslovansko zemljo z zavestjo, da so tudi sami prispevali v borbi za svobodo. Sprejeti bodo leot bratje, ki so si pridobifi pravico do sodelovanja pri graditvi nove Jugoslavije in nove iEvro- (Pomorščaki malo govore. RajSi delajo in p tem pokažejo svojo vdanost. S temi deli so mepreoetnlji v o koristili hrvat-rikemn narodu, ki lezT nem. in [strt pod vsta'skim izarodkont jKot edina Hrvatje v tujini, je njiih velika naloga s svojim ve- Poleg poučnih knjig, muzika^ij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KATiŠKU SRCE—štv. 415 214 x Infer — 224 strani Cen 75 centov BAJSKI GLASOVI — (M. 4W) 2% x 4 t nCer — 265 str til vstovii 8». KriEcr Pol Cena IL56 RAJSKI GLASOVI — (it- 416) 2^x4 infer — 255 strani TsteriJ St. Krttcr Pot Cena 9L56 SKRBI ZA DUŠO 41«> 8x4% Infer — 512 strani Cena 6L75 NEBESA NAS DOM — (fit. 415) 2% x 4 Vi in Cev — 384 InCer Cena 75e (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitrenlke po celo nlskl ceni, jib tail i moremo prodajati po gori o-značenl ceni. Zaloga pa nI opeebno velika, zato jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi po-atrečl. Angleški molitvenfld: (ZA MLADINO) Key of Hm?« fino Tcooo ...... v nanjo reaano ... J8 .16 CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino nanje rezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 53485353484853232353485323232348235348535348235323532348234853485302152353534823485323482323234848534853025348534853