Št. 79. V Goricii, v soboto dne 1. oktobra 1904. Letnik VI. Izhaja vs.i tiirck in soboto ol> 11. mi predpoldne za tncslo tor ol, H. uri I i.p. za dozVlo. Ako piulc na t;i dncva jir;i/nik izid<> dan prcjob (>. /vriicr. Slain* po pošti prejeiiian ali v (Jorici na dom posiljan c.Hol«»tno 8 '(, pollelno 4 K in čftillKno 2 K. I'rodajase v (Jorici v to- hakat'iian Schwarz v }"?olskili ulicali, .1 t-1 1 c r s i t z v Nunskili ulicali in Lc- b a ii na Vcrdijcvciii trkaliääii po 8 vin. UrilUÄ (ZJutranje izdanj<\ Ureriiiihtvo in upravništvo »¦* nahajata v «Narodni tiukarni», ulicu Vi'tturini h. St. 9. Dopisc j« nasloviti na urcduištvo, ojflawe in naročiiino pa na upraviiištvo »CJoricc«. Oglasi s<» računijo po pctit- vrstali in siecr ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako s»> vcäkral liskajo, raču- nijo He po pogodbi. Izdajutelj in odgovorni urednik Josip Marušic. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Peticija „Kat. polit. društva v Bovcu" v zadevi gradnjo železnice od Sv. Lucjo ozir. Idrije do Loga pod Predelom. Št. 37. Visoki dežolni zbor! Uže dolgo vrslo Jet so bije goronje- soska dolina za izboljäanje svojega rev- nega slanja, ki je v prvi vrsti odvisno od potrebnih promrtnih zvez. Goronje- aoška dolina jo upala, da so zgradi nova žolozniaka proga čez Predel, a s pro- padom trga nacrta je propadel tudi up na brzo opomoč. Občine od Tolmina do Loga pa zato So niso izgubilo vsega upa, in na- dejajo so, da spoznajo merodajni čini- telji lehlnost razlogov, ki govoro za nujnost železnico mod Sv. Lucijo odnosno Idrijo in Logom pod Predelorn, eventuelno Rabljem in Trbižem. Z bchinjsko žoleznico se odpr6 prou etu äolo polovica soško doline, ki tvori naravno in najkraiSo zvezo nvslrijskega juga s severom, Trsta 8 pla- ninskimi deželami. Kakor jo užo znano, hoaje proti prvot- nemu načrlu predelsko žoleznico, hodo zdaj z gradnjo bohinjake proge itak od- slranjoni. Važne postojanko na Boväkem I>a a predlagano zrlezniäko zvezo le pri- dobo na veljavi in pomenn. Nadalje tudi ni prezrrti vodnib sil na BovŠkem, ki se bodo gotovo v obilni «neri porabljale, kakor hitro se izvede v to prepotrebna promelna zveza. Pred- i«gana železnica bi se posluževala v nlučaju lahko električne gonilne moči. Tudi rudninslvo na Boväkem go- vori za novo progo. Znano je, da so bili v Trcnli želozni rudniki in topnico nad 200 lot, a so se morali opustiti radi ne- dostHJanja promelnih zvez in konkurenco. V alučaju pa, da se zgradi predlagana proga, se prej ali kasnej gotovo oživotvo- rijo rndniška podjetja. Nnši gorati kraji zaslužijo žolozniško zvezo tudi radi svojib naravnih lepot, radi zdravega zraka, izvrstno pitne vodo ter izrednega turistiäkega pomona. Bovec n. pr. služi že zdaj v letoviSče zlasti Tržačanom, dasi v to bolj majhni meri radi oddaljonosti in pomanjkanja železnice. Ako He pa zgradi predlagana proga, oživi vaa dolina in število tujcov kot letovičarjev in turistov bo naraäcalo od lcta do leta. Kako izredno voliko privlačno silo irnajo naravne lepote in dobrote veleplaninskib krajev, nain živo dokazu jojo snsodno planinsko deželo, KoroSka, Štnjerska, Tirolaka itd. Z gradnjo predlagane progo bi se torej vsekako povzdignilo in reäilo gmotno stanje nažih gor.^kih občin ; od njo bi imola koristi pa tadi vsa dežela in država. V poStov bi vsokako prišlo tudi denarno vpraäanje za gradnjo proge. Nek g. doždilni poalanec je predlagal pri- zadetim občinam zlasti in sploh vsem gorenjesoSkimobčinam od Tolmina naprej, nHj so združijo in ponud6 vladi osnovno glavnico par sto tisočakov za prouče- vanjo proge in predpripiave, oziroma bi polovico te svote založila dežela, drago polovico pa občine. Kdor pozna rcv^čino naših občin in trgov, mora pritrditi, da je ta predlog neizvedljiv, da nemogoč! Naše občino s trgi vred se morajo boriti z nepresta- nimi velimi primanjkljaji in so gospo- daraki na robu propada. Ako iščejo in prosijo naši okraji pomoči v gmotno reäitev, kako naj šte- jejo sami v la narnen tisočake in tiso- ÖMke?! Razven redko sejanih dnnarnih rnogotcov ga pač ni no trga ne vasi, da bi bila v dobrib gmotnih razmerab. Ob- čino same komaj šo životarijo s po- mo^jo ogromnih vsestranskih doklad, ljudslvo samo pa mora leto za letom v velikih možicah hoditi čez Predel v svet, i.skat si zaslužka, da pokriva številno svo;e, občinskr, deželne in drugo lctno bolj in bolj naražčajočo primanjkljaje. — 0 gmolnem slanju naäih občin govore kaj živo tudi bolj in bolj naraščajoča izseljevanja. Občni zbor „Kat. polit. drnätva v Bovcu" je zatorej sklenil na podlagi gori navedenih tehtnih razlogov dne 4 oktobra 1903 sledečo resolucijo : „Visoka vlada in visoki deželni zbor se naprosita, čim prej zgraditi že- lezniško progo od Sv. Lucije ozir. Idrije do Loga pod Predelom, katero delo izvrSi vlada sama brez prispevkov dežele in zlasti revnih občin, ki uze itak ginevajo pod žulečimi bremeni in so same po- trebne podpor." „Kat. polit drnštvo v Bovcu", dno 12. junija 1904 Josip Abram, Miäic, tajnik. predaednik, Peticija kmetij8kega društva v Cerknem za usta- novitev mlekarske in sirarske sole v Cerknem. Visoki deželni zbor! Leta 1897 ustanovilo se je udano podpisano kmetijsko društvo v Cerknem, katerega namen je zboljšati gospodarske odnoäaje v svojem okraju. Zlasti se je druätvo zavzelo za zboljšanje živinoreje in mlckarstva. Ustanovilo si jo takoj ob enem tudi mlekarnico, katera se je bila že v I prvib dveh letih tako razvila, da je po j številu članov in po množini mleka pre- j kaSala vso sedaj obstoječo mlekarnice goriške dežele. Mlekarnica pa se je čim dalje le äe bolj razv jala, tako da so prvotni prostori, katere je imelo druätvo ? na- jemu, postajali protesni in neprikladni, na kar je bilo treba misliti na nove prostore, kaleri bi odgovarjali vsem po- trebam pravilnega mlekarstva. — Udano podpisano kmetijsko društvo se je v letu 1901 odločilo postaviti, si svoj dom, lastni dom, katori naj v prvi vrsli slaži umnemu mlekarstvu in sirarstvu. Načrt za novo utavbo izdolali so strokovnjaki po uzoru ¦. žvicarskih in danskih mlekarn. Sredi j leta 1903 je bilo poslopje končano, na kar jo še postavila inätalacijska dražba „Alfa-Separatoru na Dunaju parne in i druge potrebne stroje v mlekarniške prostore. Še koncem istega leta preselila se je mlokarnica v svojo nove prostore, kateri sedaj zadoščajo vsem potrebam . modornega mlekarstva. I To naše podjetje uvaževalo je tudi I visoko c. kr. poljedelskc ministerstvo, j katero nam jo podelilo 5000 kron pod- pore z dopisom meseca oklobra 1902 ätv. 252H. Enako nam je podelil slavni deželni odbor z dne 15. januvarja 1903 St. 8580 — 2000 kron podpore za zgradbo stavbe. Po sodbi strokovnjakor se naäa mlekarnica po svoji uzorni aredbi odli- kujo prei vsemi sedaj obstoječimi mle- karnicami v goriški doželi. Da mlekarstvo v naši deželi ni še tako razvito kakor bi bilo želeti, jo paö krivo v prvi vrsti pomanjkanje veščih mlekarjev, kajti v naši deželi še danes nimarno nikake dole te stroke. Z ozirom na to, da je mlekarnica udano podpisanega kmetijskega druätva izmed sedaj obstoječih mlekarnic po svoji urodbi najmodornejša in ker s« delo med letom nič no preneha, ter ima med vsemi mlekarnicami goriške dežele največ mloka, — kar je tudi razvidno iz knjige, katero je izdalo visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo : „Die Molkerei- genossenschaften und andere Unter- nehmungen zur Verwertung der Molke- roiproducte 1903" — izrazili so razni strokovnjaki, med njimi tudi c. kr. deželni nadzornik za poljedelstvo gospod Frühaul', kateri si je tekoči meaec ogledal naäo mlekarnico, — željo, naj bi se v naši mlekarnici ustanovila mlekarska Sola. Za to idejo odloöilo se jo tudi udano podpisano droätvo. Naäe mlekarnice so do sedaj po- greäale dobrih strokovno izvežbanih mlekarjev, pomanjkovalo je strokovnega znanja v mlekarstvu, ker sedaj še nimamo v naši deželi mlekarske Sole. Res je, da je visoka vlada podpirala mladeni^o, kateri so se äli uöit mlekarstva v St. Mihel na Tirolsko. A ta sola paö nima nikakega pomena za naäo deželo, ker se v isti ne podučuje v materinem jeziku. Tudi po izjavah udeležencev te Sole premanjkuje tarn mleko in prostori za vsostran.sko proizvajanje mlekarniäke stroke. Da v goriäki deželi pridemo do dobrih strokovno izobraženih mlekarjev, si usoja podpisano druätvo udano prositi: Visoki deželni zbor naj nam bla- govoli podeliti pripomoökov in sredstev ter se zavzeti za to, da se ustanovi pri podpisanemu kmet. družtvu mlokarska in sirarska sola. To bo gotovo prineslo celi goriäki deželi boljže gospodarske odnoSaje na polju mlekarstva in živino- reje, saj je v naši deželi kmetovalcu edina reäitev le živinoreja in mlekarstvo. „Kmetijsko društvo v Cerknem", reg. zadruga z neom. zavezo, 19. septembra 1904. LISTEK. Med gorskimi orli. Povost izza časa hercegovskega ustanka. ituski: Feter Putrov. (Dalje.) Brdovito obäirno prostranstvo jo bilo okroženo od vseh strani z visokimi gorami — nekako podobno veöji dolini, Pokriti z belo snežno plahto. Eno vrslo*) pred nami so je vila cesta kot črn trak mod dvema visokima hriboma. Oba holma so bili zasedli Turki, in videli smo jih tudi na cesti. Turški oddelek je äel oči- vidno po poti h Goranskemu, in ko je zadel na vstaše, zavzol je pozicijo na holmih. Vstaši so bili razpoloženi deloma na gorskem relizu in podnožju hriba, 4pr smo bili mi, deloma Hpodaj pred faznimi prirodnimi skrivališči in so oble- 8HÜ sprednji holm v polokrogu. Strelja- öje jo bilo zelo srdito, posebno od strani Mirkov. Holm so vedno opasovale vrste ^epravilnih ört bolega dima. Ogenj Slo- v*inov ni bil toliko viden radi raztrose- losti strelccv. Prajor je risal prav pridno. 0\ ^ftsa do časa pa je protrgal svoje delo '*** so obrnil k meni, da mu razreäim *) kilometer. pomisleke, ki so se polaščevali njegove duše. „Nu, mon ami, če pa udarijo ces mechanls Turcs mahoma na nas in sple- zajo na to goro, kaj pa potem?" — „In kaj storimo, če se zmislijo ti hrabri vstaäi in planejo na desno? Po- tem nas Turki odločijo od njih?" — „Ali menite, da so Turki zelo hrabri? Mislim, da ne." In tako dalje v tem tonu. Prebili smo tu kako pol ure ter sledili boju, ki je oslajal vidno v istem položaju. Kar se zasliši glas za menoj: „Gospodine Rus \A Tako so me klicali vsi. Ozrem so. Za menoj stoji Simo Hod- žič, eden najhrabrejših črnogorskih ka- petanov, ki jo bil vodno pri Peku, pre- krasen mož velikanske rasti. „Dobro jutro," reče mi ter ponudi roko. „Nu, kakojeboj?" vprašam. „Menda ne bo nič odločilnoga !" „Ni dobro, gospodine. Turkov je zelo veliko. Od te strani gredo." Pokazal je nazaj. v stran, odkoder smo bili prišli. (,Peko Pavloviö vas prosi, da pri- dete k njemu, da boste skupaj." To sporočilo ni bilo nič kaj pri- jetno. „Kaj naj storim zdaj s Prajorem? Kaj bo, kadar izv6, za kaj se gre tu!" daio mi je v glavo. Da bi mu prikril resnico? Ali kako naj mu to prikrijem — to ni mogoče — treba mu povedati vse, da ga primoram, naj gre za nami. In to Bern tudi takoj storil, ker nismo imeli izgubiti nobene minute. Ve- del Sem iz skušnje, da Peko ne govori v veter. Nevarnost je bila resna in ni se dala odvrniti. Prajor je silno prebledel, ali bri- tanska praktiönost je zmagala. Umeval je, da bi zdaj premišljevanje ir. besede bile le potrata dragocenegačasa; in brzo je pobral svoje risarske reči ter dejal z obupno odloönostjo: „Idimol" Dvignemo se skupno z ranjenci, ki so bili tu. Samo dva so nesli na nosil- nicah, napravljenih okorno iz debelih vej, drugi so äli sami. Spet smo priäli v ogenj, spet so žvižgale krogle. Hodili smo naglo skoro brez oddiha, in to je bilo zelo utrudljivo. Zdaj smo se spuščali navzdol, zdaj lezli na strmine; pot jo bila prav opolzla vsled tajajočega ae snega ; nekaj minuV smo hodili po prav odkritem kraju kot na dlani, pa zopet med grmovjem, po katerem so frčale krogle se suhim tre- skotom ter lomile veje in vej ice. Ko smo bili preäli zelo strmo pot, dospemo do visokega snega, in tu je trebalo gaziti do kolen. Jedva smo dvigali noge. Ta pre- hod, ki je bil na videz nepomenljiv, se mi je zdel brez konca in kraja. Na ko- nec smo äli spet navzgor, po strmi in težki poti sredi redkega visokega gozda. Tu Brno bili naposled zavarovani prod kroglami; ali streljanje je bilo nenavadno hudo in sliäali so se gromoviti glasovi in kriki, dasi nismo videli nikogar. „Počakajte tu, gospodine," reöe mi Simo Hodžič. „Pogledam, kje je Peko Pavloviö in kako stoji ta reö." Ni minnlo desel minut, pa se je že vrnil Simo Hodžič. „Hajdi, gospodine I" zakrici mi od daleč. Skočimo na noge pa proli njemu. „ldimo brzo. Peko Pavlovič Čaka samo še vas," reče mi Simo po poti. Torej to je pomenilo, da se je držal na vsak način ter nas čakal. (Dalje pride.) Politični pregled. latrskl deželnl zbor. V sredo popoludne je imel istrski deželni zbor zopet svojo sejo. Italijanski poslanci niso imeli nič nujnejšega nego inlerpelirati vlado zaradi tega, ker je tržaaka policija zadnji čas izgnala iz Trsta par irredontovskih kričačev, ki so bili italijanski podaniki. V ti seji stavil je poslanec Davanzo nujni predlog, ki meri na to, da bi deželni zbor aklenil poaeben zakonski načrt, ki bi prepovedal izdelovanje umttnega vina. Pri uteme- Ijevanju tega predloga opozarjal je pred- lagalelj posebno na velikanske množine ponarejenega vina, ki ae izdelujojo po- sebno T tržaški prosti laki in ki niso lo na kvar vinogradnikom, ampak tudi zdravja dotičnih pivcev. Ta prodlog od- stopil so jo kmelijskomu odseku. Predlog jo podpiral tudi poslanec dr. Dinko Tri- najst:e. Ker jo govoril v hrvatskem jo- ziku, je začela italijanska gospoaka fa- kinaŽH, podprta od italijanskih poslancev tako razaajati na galeriji, da je bil dežel. glavar prisiljen zaukazati, da ho galerija izprazni. V ti seji je tudi vladni zaslopnik zopet izročil deželnema glavarju prodlog glede premeatitve okrožnega aodiača iz Rovinja v Palj, kakor tudi gledo uata- novitvo dvoh novih sodnih okrajev. Deželnl zbor kranjskl. V torek jo bilo otvorjeno zasedanje kranjskega deželnega zbora. Po alovesni sv. maäi v stolnici so se poslanci zbrali v 2bornici. Deželni glavar je otvoril zborovanje ter pojaanil slabe finančne razmere in omenil, da ne bo možno po- visa'i deželne naklade. Dalje je naglašal, da bo morala država prepuatiti deželam gotovo dohodke O2iroma jim povračati razne stroške. Doželni predaednik baron Hein jo pozdravil poslance ter apeloval na previdnoat vseh strank, čea, ako ni možno skleniti miru, naj bi priälo vsaj do premirja. Pri mirnem in stvarnem delu ao bodo nasprotstva vblažila. Po- sJanec dr. Su^toräiö in tovariäi ao atavili nujni predlog, da naj deželni zbor dovoli, da ae vsaj deloma opomoro po raznih elementarnih nezgodah pouzročeni bedi znatnega dela prebivalatva dežele, za leto 1904 izreden kredit v zneaku 160.000 K, ki naj se razdeli med siro- "mašno prebivalatvo. Obenem naj so po- zovo vlada, da dovoli prizadetemu prebi- valstvu izdatno denarno podporo. Najnost tega predloga jo bila odklonjena, ker so proti nji glasovali slovenski Jiberalci zdru*.eni z Nomci. Pri volitvah v odseke jc izjavil posl. dr. ŠtistorSič v imenu oslalih poslancov katol. narodne stranko, da ista ne sprejme izvolitve v odseke ter da so no udeleži delovanja v odsekib in da so omeji lo na delovanje v javnib sejah. Moravskl deželnl zbor. V moravskein deželnem zboru ao se združile obatojeco tri čeSko stranke v toliko, da ao hi izbralo skupno parla- menlarno komiaijo. Tudi v tem dežeinein zboru je priälo v tem zasedanju nied Neiiici in Čchi do jako burnh prizorov. Povod tem prizorom so dale za Čeho skrajno neugodno šolsko rtizmere na Mo- nivakrrn ter vnebovpijoče krivice, kalere jim Nomci z viadno pomočjo v tem po- gledu Ae vedno prizadevajo. Italijanska juridiöna fakulteta v Inomostu. Uradni list „Wiener Zeitung" jo priobčil v torek odredbo minialra za uk in bogočastje od 22. sept. t. I. gledo uslanovitve provizoriene pravne in dr- žavnoalovne fakultetez ilalijanskim učnim jezikom. Glavne locke te odredbe so sle- deče : Zaeotkom äolskega Iota 1904/6 ae ufllanovi v Inomosta posebna aamostojna juridična fakulteta z italijanskim nauenim jezikom. Ta fakulteta bo popolnoma lo- čena od vseuciliäca tudi glede prostora ter bo imela naslov : „Provizorična pravo in državnoslovna fakulteta z italijanakim nauenim jezikom v Inomostu". Profesorji te l'ukultete toliko redni kolikor izredni so glede naalova, čina, službe in place popolnoma enaki rednim in izrednim profesorjem na vseučiliaču. Imalrikulja in inakripeija sluäateljev ae vrši na fa- kulteti. Na tej fakulleti bo poale rektorja opravljal dekan, akademičnega senata pa kolegij profeaorjev. Početkom äol- skega leta 1904/5 se konstitaira pro- fesoraki kolegij, ki izvoli dekana in to pot tudi poddekana. Na tej fakulteti so vrSe predavanja v italijanskem joziku, ki je tudi nolranji uradni jezik fakultete. Promocija kandidatov to italijanska fa- kultete se bo vräila pod avktoritoto vae- učilišča v Inomostu. Iütodobnoje dunajaki uradni list priobčil imonovanja več prosesorjrtv te fakultete. Zopet obstrukclja na Ogerskem. Posl. Hodosay je izjavil na nekem sbodu, da bo hberalna slranka čvrsto podpirala Tiszovo vlado, ki si je za- atavila program, da izvede polagoma vae narodne zahtovo na podlagi nagodbe iz leta 1867. Kdor se prizna za pristaSa 67-letne nagodbe, ne ^orö zahtevati lo- čitve carine. Govornik se boji, da bo neodvisna stranka pod pretvezo o ločeni carini zopet začela naailno nastopanje proti nslavni vladi in da prepreči par- lamentarno dolovanje. Za ogeraki narod in za narodne aspiraeije pa v aedanjem času ni večje nevarnosti kakor ob- atrukeija. Kralj Peter v Jugoslovanskl utnetnlškl razstavl. V ponedeljek dne 26. t. m. po- poludno si je kralj Peter s avojim adju- tantom vnovič ogledal umetniäko razatavo. Rralj ae jo dlje čaaa mudil v slovenakem oddelku. Nevolja v Italljl radi nove trgovinske pogodbe. Iz Hima in Barija javljajo, da vlada med vinskimi producenli veliko ogor- čenjo radi določeb, ki jih ima nova tr- govinaka pogodba med Avstrijo in Halijo glede vina. 0 kongresu prostomlsleoev piäe dunajska „Information": Medna- rodni kongres prostomialecev, ki ae jo vräil te dni v Rimu, je avoje dolo dovršil. Ta kongrea, na katerem bi se morala razpravljati pravzaprav le silozotiČna vpraäanja, bil je v reanici pa le nekak tabor republikancov in anarhistov. Pri- reditfilji tega kongresa povabili ao nanj veliko ötevilo anarhiatov iz Italije, Belgijo in Francije, tako da ao anarbiati pri raznih gUsovanjib imoli večino. Najne- zadovoljnejäi bili ao na torn kongresu nemäki odpoalanci, ki so pričakovali, da bode ta kongrea kongrea ülozofov. Vsi sklepi, ki ao bili vaprejeti na lein kon- gresu, ao republikanakega in anar- hi.sticnega značaja ter naperjeni v prvi vYati proti corkvi. Glasovalo ae je namreö za lo, da ae odpravijo vsa veraka izpo- vedanja in vae rnonarhije, da ae Človeška ; družba radikalno preoanuje ter da ae j odpravijo vse poatave. Neki francoaki ' odposlanec je celo zahteval, da se ita- lijanski kralj koj odstavi. Najhujäi napadi pa so bili naperjeni proti papežu in proti kaloliäki cerkvi, in govori se, da bode sveta stolica ulužila pri italijanski vladi protest, ker je la tak kongrea dovolila. : Sestanek Italljanskega mlnlsterskega predsednlka ) Glollttija z nemšklm mlnlstrom za zunanje zadeve grofom Bülowom. . To dni sta "se sešla v Homburgu ilalijanaki ministerhki predaednik Giolitli in nemäki kancelar grof Bttlow. 0 tem aeatanku krožijo pa li.stih razna mnonja. Nckateri pravijo, da bi Italija rada po- srodovala med Japonako in Ruaijo in da ae je o tem prašanju nukal pogovor med omenjonima državnikoma. Ürugi pravijo, da bi si Italija na Nemäkem rada izpo- i 8odila donar, katerega bi rabila za po- ' drŽHvljenje žoloznic. So zopet drugi, ki tnlijo, da Haliji ne ugaja zabteva Avalrije in Uuaijo, da so v Macedoniji množi älovilo avstrijakib in ruskib orožniskih častnikov in da hoče Italija v ti zadevi i aporazumeli so z Nemčijo. KoneČno trdijo j nekaleri, da ho je hotela a lern Hestankom nekako slaviti trozveva, ki obbaja letos avojo 26-l!og ilrugih ran tudi par reber polomljenih. Helornic v poučevaujii klasl*4- nlh je/ikov na gimnazijl. - Naučno minislrstvo jo odredilo vsled mnogih pritožb o načinu poučevanja klasičnih jezikov- na gimnaziji, naj ae ne polaga tolike važnosti na skvuico, pač pa na branje klasičnih del. Drnžba hv. Mohorja. — Dne 3. oktobra bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bo- demo, da častiti udje dobijo knjige naj- prej ko mogoče. OJpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: Školije: l.tr- ža^ka, 2, kräka, 3. goriška, 4. razni kraji, 5. Amerika in Afrika, 6. ljubljanska, 7. lavantinska. Cenjeno gospode poverjenike, katerim se knjigo pošiljajo, nujno pro- simo, naj takoj, ko dobijo „aviso", poä- Ijojo po njo na pošlo ali železniško po- stajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zarnudo in nopotrebno stroško. Poštne stroSke morajo cast. p;i- verjenikom povrniti poaamezni udje. One gospodo poverjeniko, ki dobivajo svoje knjige neponredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čirn prejo pošljojo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrob- nega prostora. Odbor. Cxi'ozna iH'srefa. — Pred dnevi prišel je od vojakc>v domov 24-letni Al. Bratulič iz Öt. P«Hra v Šumi v pazinskern a dnem okraju. V srodo pogovarjal so je z nekimi prijatelji o vojaški službi. in med njimi sta bila tudi njegov brat Ma- tej in noki Franco Bratulič. Tarn blizu bila je puška in ž njo je začel Alojzij manovrirati, ne da bi vedel, da je puška nabasana. Pokazati je hotel, kako se pri vojakih strelja. In vstrelil je proti bratu in proti znancu ter pri ti priliki tako ne8rečno zadel brata, da je ostal isti skoro precej mrtev; znanca pa je tako močno ranil, da so ga morali propoljati v bolniänico v Pulj. Ilrvatftka državna gimnazija v Pazinn. — V prvi razred hrvatske držav. gimnazije v Pazinu so je letos vpisalo 62 uöencev. Tragična sinrt ljubcčo^a Hoproga. — Z Reke poročajo o naslednjem vele- tragiönem dogodku: Žena trgovca Srečka Ferlana je že dvakrat porodila mrtvo dete. Minoli polek je bila zopet na po- rodu in je zopet porodila mrtvo dete ob groznih mukah. To je tako pretreslo ubo- zega sopro^a, da se je zgrudil na tla v nezavesti. K soprogi pozvana dva zdrav- nika sta se trudila pri njCrm, da bi ga zopet spravila k zaveati. Toda zaatonj je bil niju trud, Forlan je bil že mrtov. Za- dela ga je kap na srce. PoiiArcjcnl dvajsetkronskl ban- kovci, ki sedaj krožijo po Dolenjakem, so po8ebno rdeče barve, obrazi angeljev so slabo izdelani, pod ät. 20 pride pri ponarejanih ogerski napis pod rob, v tem, ko je na pravorn bankovcu vsporedno s spodnjim robom Stevilko. Pri napisu „SZAM" jo nad A akcent od lovo proti do.sni strani obrnjen, ko je na pravom bankovcu od dosno proti lovi. Številka pri napisu „Serie" je pri ponarejenom bankovcu nižja kot beseda. Stolclnica v zaporn. — V pono- doljek jo orožni^tvo iz Colja eskortiralo 6 žonsk v Begunjo, med katorirni je bila ona stara 99 let 6 mesecev ter je bila obsojena na 3 letno jočo, ker jo zastru- pila svojoga moža. Ženica, ki bo obhajala v zaporu sloletnico, jo Se precej brhka za svojo starost, äo šiva in vdene su- kanec v iglo brez očal. Sad na razHtava v Radovljict po- staja od dno do dno lopäa in zanimi- vejäa. Vaaki dan namroč dohaja iz cel<5 Kranjske in celo iz sosednih kronovin veliko krasnega sadja. Obiskovalci raz- stave so kar načuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napre- duje v sadjeroji. Sodba je splošno ta, da je vsak n^umen, kdor si te razstave not'in ogledati. Slovenci ! Pohitite torej v Ra- dovljico in oglejte si razstavo, dokler je še čas! Ncmäka ncstrpnost napram slo- venskhn dtjakom. — Malo je sloven- skih dijakov na koroških srodnjih šolah, pa äe ti so izpostavljeni nečuvenemu tororizmu in ovaduStvu v šoli in med nestrpnim nernSkim prebivalstvom. „Vil- lacher Zeitung" je prinesla te dni stru peno notico, v kateri poziva meäcano, naj nikjer ne kažejo usmiljenoga srca za slovensko dijaätvo, ker so se dijaki baje v treh točkah pregreäili z neverjetno predrznostjo, in sicer je noki dijak v Rožeku baje agitiral o počitnicah za slovenske občinake odbornike, naduljo so slovenski dijaki kot tamburaši na- stopili pri neki slovenski veselici v Brnci (tamburaäki klub pa je slovenskim dijakom gimnazijsko ravnateljstvo dovo- lilo), a najhujäe so ae slovenski dijaki pregreäili s tem, da „med seboj nače- loma slovenski govore". Zaradi tega pozivlje imenovani list meäcane, naj vaa- kega dijaka vprašajo za narodno pre- pričanje (?), preden ma izkažejo kako dobroto. Pravi junaki mučeniki so tisti aloven8ki dijaki v koroäkih srednjih šolah, ki si ohranijo narodno zavest vkljub tolikemu terorizmu v Soli in med nacionalnim meščanstvom. Poneverjenjt». — Kancelijski ofi- cijal ministerstva za bogočastjo, Fran Draschtik, katorernu je bilo poverjono vodstvo upravnih pisarskih in kanceljiskih poslov umetno obrtne äole avstrijskega muzeja, je poneveril 26.000 kron ter bežal. Tolažljiva vest. — Badimpeštanski listi javljajo, da so to dni znatno palo cene živeža v Budimpeäti, v prvi vrsti v trgovini na veliko. Tako se je moglo dobiti 100 glav zolja za 10—12 kron, kilogram jabolk na drobno je veljal 5 do 6 stotink, kilogram grozdja pa 20 stolink. Dojilja italijunnkfl^a prostolo- nasledmka. — Zdravnik italijanske* kraljice dr. Quirico jo izbral mod *Pijo- montezinjami dojiljo za novorojenoga italijanskega preslolonajlednika princa Humberta. Dojilja jo žena nekega gozdarja v Hacconigu, 24 lot stara, ter mati lo- pega in čvrstega sinčka. Mlada dojilja jo že prispela a svojirn sinom v kraljevi grad v Racconigu tor se zavezuje, da bo za 2 leti prekinila vsako zvezo s svojo rodbino. Določena ji je plača 600 kron mosečno, a po dveh letih se ji določi dosmrtna renta 100 K mesečno. Seveda se bo za časa njene „dvorne" službe z njo postopalo najobzirneje. Podrejena je dojilja le kraljični dvorjanici, lepi An- gležkinji Dickens, do katore ima kraljica neomejeno zaupanje. Nemško cesarstvo ae aedaj že tudi lahko ponaäa z veliki dolgovi. Nitna jih nič manj kot tritisoč rr.ilijonov mark. V dvoh dneh preko oceana. — Neki Knapp v Tronto Ont. je izjavil, da bode preplul äirino Atiantike tekom dveh dni s svojim novim turbinskim parnikom. Ako se mu to posreči, dobi 250.000 do- larjov nagrade za najhitrejäo vožnjo proko oceana. Ivan Bednarik priporofta svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. ^O mlzar in rsko in dalmatinsko. l'etrolcj v zab iju. Sladkor ra/.nc vrste. Moko St. 0, 1, 2,3,-i, 6. Vi*8 vrst riža. MiljsvcSo prve in druge vrste, natnroiü od '/i kila in ob onega funta. Testeini»*' iz tvornic« ŽnidoršiO & Valenöiö vll. l^isLrici. Žvo- pluiikL' druibo hv. Cirila in Motoda. Moka \i Majdičevega nilina V Kranju in l Joehinaim-ovega v Ajdof Acini. Vse blago prve vrste. Naznanilo. Slav, občinstvu naznanjam, da sem si nabavil novi voz(žardinero), s kojirn bodem vozil v St. Peter k vljiku na Ajdovščino ob 222 in dovnžal k »Zvezdi« v Gorico vsaki ponedeljek in četrtek zjutraj ob 7.29, ko pride vlak iz Ajdovščine. — Cena voznji 25 vin. V'ozili začne 8. oktobra 1901. Za obilno udeležbo se priporoča Vinko Spazzapan pri „Zlati zvezdi", trg sv. Antona. Ijvratan oHui kave do«eieln t ¦rlmstiinittm Uydrowe žitne kawe POSKUSlTEl or. Vior.k drafovolfno. r^ Potriu 5 ki *o«H(V< 4 K 6O h Innco. ^„DOMACI PRIJATELJ'- Anten Krušii krojošhi mojster in frgouec Corso Gius. Verdi štcv. 33 ooooo izdeluje o o o o o vsahoupstne oblehe za irsaki stan .oooo kakor tudi o o o o za civilne. vojaske in stržavne nradnike.; Za vseoblekeje vedno v zalogi raz- \ novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jesensko inzimsko sezono. Ima zalogo gotovih oblck in sukenj za vsaki stan. o o o Cene xiiienie o o o Anton Ivanov Pecenko, Gorica Velika zaloga prisfnih belih in črnih vin is lastnih in drugih priana- nih vinogradov. Dostaylja »a «loin iu razpo Silja ik> /elcznii'i na vwe kraje avHtro-o^ei'Nke monarnije vso- dili ml 56 1 nanrej, Mazuhtt'vo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „Delnilke druhbe tsdrnhenih pivozwren Žalec-Laški Trg in plaenjskega piva ,.pra- zilroj" iz slovcče češkowA/e- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katcrcga so od- (Juja I« uadebelu od 100 kg napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna. Nagrobni spomeniki FraiiihPodberšič, avtor* kainnoHrSki inojstor, (Jorlca Tržaška cesta 17, priporoča slavnemu občinstvu zti bližajoči so praznik „Vseli vernili «Ins" svojo bogato zalogo različnih nagrobnili spo- inenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kainenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. Sprejema in izdeluje vsako- vrstna v kaninosoško in strugarsko stroko spa- dajoča dela po prav zniernih cenah. Učenke ! dol>e pri odlični družini stanovanje ' in hnino za primcrno cono. Več sc poizvo pri našein upravništvu. Hojaki! hupujte nopodni holeh! Olje polenovke " (štokfiževo olje) ----- je sedaj splošno priporočano kot jedino sredstvo, ki ojačuje slabntno stanje or- ganizmov, toliko pri mladih kot pri starih ljudeh. Vporabiti se pa inora vsekakor to olje pri Skrofulnznih boleznih. Svoj upliv pa mora izkazati edino olje, katerega kakovost je zaiamčfno čista. *~ Drugovrstna olja, ki se prodajajo kot „Stokfiževo olje", ne samo da ž njimi ni mogoče dobiti potrebnih rezultatov, ampak škodujejo naravnost želodcu, ker slabijo prebavilne organe istega. pravo štokfižcvo olje, zajamčcno čisto olje zadnjega lova se prodaja v mirodilnici mZOH-3 m^ZZOLI-ja Gorica, Gosposka ulica, in podružnica tek. Josip Verdija Male množine se razpošiljajo po poštl, v ___ registrovana zadruga v omejeno zavezo Za jesensko-zimski čas so ravno dosle krasne novosti raznega blaga. Posolmo oinonjamo mod tomi: Modne volne, flanele, for- štajne, sukno za možke obleke, boržun za blouse. Preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecke), žime, volne inperje zapostelje. Posobnc novosti so: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci. Perilo za opreme nevesti, za hötele in restavracije, za zasebnike in vse druge. Po tovarniökih cenah. Cene stalne Postrežba strogo poštena. Uzorci najnovBjše izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.