volitve v Sloveniji. ia, 27. aprila.— Pri t&# president, A. 8. Burleson, Postmaster H -.t ■■ - * - r. * Milli ii i J ntM u, "GLASILO K. S. K JEDNOTE" 1004 N. Chicago Strni JOLIET, ILL. Ibtera Potim* C»r.n.M, TW largest S Weakly m tka Stala« of An United Wednesday Subscription priča; Foratmbm yearly . $120 F« mom mmmhatrn.......$2.00 F«r*i«a CewnUi—..... $3.00 Telephone 1048 OFFICIAL ORGAN OP CARNIOLIAN THE SLOVENIAN CATHOLIC mtmmmmmrnm Najrečji slovenski ▼ Združenih drŽavah. Izhaja vsake 4redo. Nmročninsc Za Clan«, aa lata Za aailaa«...... Za iaozamatve • ■ NASLOV aradaiitra ia »pr.vniitra jat 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111] »■.po $2.00 J 3.00 Telefon: 1048 UNION Entered as Second-ClaM Matter December 9. 1920, at tke Post Office at Jolliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 ACCEPTANCE TOE HAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. No. 21.—štev. 21. JOLIET, ILL., 25. MAJA (MAY), 1921. Leto VII. Volume VIL NOVA PRAVILA SO VEZA NA. ODPOŠILJA SE JIH TEKOČI TEDEN. V zadnji izdaji "Glasila" je bilo glede novih pravil omenjeno, da je stavka knjigovezov v Clevelandu razpošiljatev pravil za nekaj zavlekla. Po telefoničnem poročilu tiskovne družbe "Ameriške Domovine" je ta stavka končana. Navedena tiskarna je že dne 23. t. m. začela razpošiljati nova pravila tajnikom naših krajevnih društev. Ekspedicija novih pravil bo zanesljivo še tekoči teden dovršena. Kakor že zadnjič omenjeno) smo včeraj po pošti za silo poslali tri iztise pravil vsakemu krajevnemu društvu. Uradnike (ice) krajev, društev uljudno prosim, da naj nova pravila od začetka do konca prečitajo, in ista članom razde-le na prihodnji mesečni seji. S sobratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Petletnica obstanka našega Mladinskega oddelka. V Jolietu, kjer je tekla zibelka -Mladinskega oddelka K. S. K. J. se skoro vsa naša krajevna društva marljivo pripravljajo na tozadevno slavnost-, vršečo se dne 5. junija t. L Na minuli seji zastopnikov teh -društev se je izdelal natančen program bodisi glede nastopa pri slovesni sv. maši, in glede nameravanega piknika v Rival's parku popoldne. Razni izvoljeni odseki in pripravljalni odbori so marljivo na delu, da bo na dan slavnosti vse v redu. Glavnim nadzorovateljem na piknikom vem prostoru je bil določen sobr. Martin Težak, maršalom Mladinskega oddelka pri paradi pa urednik "Glasila.!' Pričakuje se, da se bo te parade vdeležilo cd 500—600 o-trok, članov Mladinskega oddelka pri raznih društvih. Že danes opozarjamo slehernega prijatelja naše slovenske mladine na ta piknik. To bo dan veselja za naše malčke, pa tudi za odrasle. Natančen spored te slavnosti priobčimo v prihodnji izdaji. VENDAR ENKRAT! —PAKETNA POŠTNA ZVE- . ZA Z JUGOSLAVIJO OTVORJENA. Od poslaništva kraljevine S. H. S. v Washingtonu, D, C. smo dne 25. t. m. prejeli sledeče obvestilo: Tu živečim podanikom kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencev se naznanja, da se je med poštnima oblastima kra ljcvfne in Združenih držav doseglo sporazum za pošiljanje postnih zavitkov iz Združenih držav v naso državo. Ta poštna zveza prične takoj poslovati. Zavitke se lahko pošlje v Jugoslavijo do 22 (dvaindvajset) funtov težke;, njih skupna dolžina pa ne sme preseza-ti 3 čevlje in 6 palcev. Zavitki morajo biti tako omotani, ali zabiti, da .jih carinski u-radniki lahko pregledajo in ž njimi priročno ravnajb. Poštnina znaša 12c (dvanajst) od enega funta. (Od 22 funtov težkega zavitka je torej plačati $2.64 skupne poštnine. Ta poštnina se računa o-ga parnika iz Seattle, Wa&h Cena temu mesu bo nižja kot je cena govedine. . Madame Curie zbolela. Washington, D. C. 21. maja. — Sloveča francoska znanstvenica in soizumiteljica raeli-ja, Madame Curie, ki se nahaja na svojem potovalnem obisku . v Ameriki, je zbolela. Njen zdravnik ji je prepovedal vse nadalje obiske Mme. Curie je bila včeraj pri preds. Hardingu v avdijenci, ki ji je podaril 1 gram radija v vrednost $200,000. Pomiloščen vojak. San Antonio, Texas. 19. maja — Ker je svoječasno pro-stak Wm. E. McDuffay umoril svojega tovariša Oskar C. Hattman-a, je bil od vojnega sodišče Obsojen na smrt na ve-šalah. Predsednik Harding je Pa Duffija pomislostil s tem, da ne bo obešen, in je izpreme-nil njegovo kazen v dosmrtno Jjeeo, Slovenec. Novomašniku so od nove šole do cerkve po Cass St. naredila številna katol. društva špalir, pred vhodom v cerkev so pa novomašniku v pozdrav stala ženska društva. Častno spremstvo za mašnika je tvorilo dr. sv. Frančiška št. 29, K. S. K. Jednote, kojega član je slavije-nec. Tako je pozdravila svojega novega kateheta tudi vsa mladina naše farne šole. Pri slavnostni daritvi smo videli pred oltarjem našega domačega župnika, dalje Rev. Fr. Ažbe-ta, prof. Šolarja O. S. B., Rev. Josip Škurja in Rev. J. Plaznika. Slavnostni govor je imel Father Plevnik. Njegove besede so marsikomu verniku prisilile solze na lica. "Moli, delaj in trpi," je č. govornik svojo pridigo na novomašnika zaključil. Tudi petje med sv. mašo je bilo krasno. O tem je izrazil svojo pohvalo Rev. Škur iz Col-linwooda, ko jo pohvalo glede napredka pri naši fari prinašamo na drugi strani tega lista (Moji vtisi). Popoldne se je vršil v "Slovenija" dvorani sprejemni in pozdravni sestanek v počast č. g. novomašniku. Na dnevnem redu so bili, govori, petje in pa izročitev daril g. novomašnikiL. Res, minule nove sv. maše ne bomo iz lepa pozabili! Ženske ušle iz ječe. Bedford, N. Y. 20. maja. — V" tukajšnji Bedford kaznilnici je sinoči pobegnilo deset kaznjenk. Oblasti si na vse načine prizadevajo izslediti u-begle, toda <— vse zaman. Država Illinois postane 'suha.1 Springfield, HI., 19. maja. — Danes je bila v senatni zbornici z 30 glasovi proti 12 sprejeta illinoiska prohibicijska postava. Za sprejem so glasovali samo republikanci, proti pa sami demokrati. Ta, senator Woodova predloga določa, da bo zanapirej sama država Illinois določala kazen za kršilce prohibic. postave, ne pa zvezne oblasti. Dekla zapustila svojemu gospodarju $11,000.] New York, 19. maja.+-Gdc. Marija L. Thomas iz Yonker-sa je v svoji oporoki določila $11,000 svojemu bivšemu gospodarju .Jurij Stewartn, pri katerem je leta nazaj za deklo služila. Stewart je bil Isvojc-časno trgovec in lekarnar, danes je pa poplnoma ubožfm. Ljubljana, 27. aprila.- včeraj se vršečih občinskih volitvah za mesto Ljubljano je bilo izvoljenih 48 odbornikov in sicer: 10 Slovenske ljudske stranke; 18 demokratov, 6 ko- oltar Gospodov prvi jolietski 'murtistov; 8 narodnih sociali- stov; 1 samostojnež in 5 soc, demokratov. 36 občin ljubljanske okolice je izvolilo 622 odbornikov: Slov. Ljudska stranka 295, Sa-most. kmet. stranka 203, Ju-gosl. demokr. stranka 15, narodni socialisti 8, socialisti 65 in komunisti 36. Na Štajerskem. Maribor: S L. S. oddanih glasov 496, J D. S. 499, NSS. 679, Soc. 940, Kom. 325, Občinskih odbornikov dobi LLS. 7, JDS. 7, NSS. 9, Soc. 13, Kom. 4. Celje: Oddanih glasov: SLS. 118, J. D. S. 304, NSS. 136, Soc. 265. Obč. odbornikov L. S. 4, JDS. 12, NSS. 6, Ptuj: Oddanih glasov 123, NSS. 120, Soc. 213. odb. dobi: JDS. 7, NSS. 6 Soc. 11. Volitve v Italiji. Rim, 17. maja.—Pri včerajšnjih narodnih volitvah v državno zbornico je zmagala z veliko večino narodna koalicijska stranka (Giolittijeva), ki bo i-mela zanaprej v zbornici 266 poslancev. Socialisti bodo zastopani po 134 poslancih, katoliška stranka 101, republikanci 10, Nittijanci 15, Slovenci 6, in Nemci 4. . j b ■V kabinet so bili izvoljeni sami bivši ministri, poleg teji pa še Orlando, Salandra, Nityi in Danicola. Bivši guverner aretiran. Albany, Ga. 21. maja—Danes je bil tukaj aretiran Sydney J. Catts, bivši guverner države Florida vsled obtožbe, da je izvrševal tlačanstvo. Sodnija ga je postavila pod $25,000 varščine, katere pa ni mogel dobiti. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko. I Dunaj, 22. maja.—Med Avstrijo in Ogrsko se vrše pogajanja glede rešitve obmejnega Vprašanja na zapadnem Ogrskem, kjer žive Nemci. Ogrska je pri volji umakniti se z onoga mesta, ako ji Avstrija da majhen pas zemlje na iztočni stilni, kjer se nahajajo veliki nasadi sladkorne pese in številne cu-ki&rne. Avstrija se pa temu upira,, ker Ogrska noče izpolniti mirovne pogodbe kakor je bila v Parizu sklenjena. jam, da bo nase imelo svojo redno rne-seio v nedeljo, dne 12ju-feavadni dvorani v Be- ftcttu^Prosim članice, da se t*:t sej* udeleže v kar največ obilnem številu, ker i-mamo pa dnevnem redu neko važno točko na glasovanju. Prinesite na prihodnjo sejo tudi spovedne listke (cedulje); to velja za one članice, ki teh ce-tfulj se niso oddale. Katere članice so društvu a- sement na dolgu, naj istega na prihodnji seji plačajo. Glejte torej cenj. sestre, da vas pride na prihodnjo sejo kar največ mogoče, ker ta seja bo važna, kakor že omenjeno. " Toliko v prijazno naznanilo in v blagohotno ravnanje članicam našega društva. Marija Novogradec, tajnica. Društvo sv. Genovefe št. 108 Joliet, 111. Naznanjam vsem članicam našega društva, da bo prihodnja redna seja dne 29. maja ^aadnjo nedeljo v tem mesecu) namesto 5. junija. Seja se je vsled tega preložila, ker prirede dne 5. junija jo-Hetska društva K. S. K. J. piknik v proslavo 5 letnice Mladinskega oddelka. Prosim vas cenj, sosestre, da se prihodnje seje polnoštevllno udeležite, ker imamo več važnih točk na d i K'vnem redu. Mary Kren, tajnica. Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 Barberton, Ohio. Ob določenem času, ih da ydeiezi vsakdo, kateremu je le mogoče. Zajedno Vas prosim, da se prihodnje seje, katera se vrši 19, .junija polnoštevilno vdele-iite^ker na imenovani seji i-mamp več zelo važnih vprašanj iz* rešiti; zato pridite vsi, da bode laže kaj povolje-itfga skleniti. HJ Upajoč, da bodete vpošteva-K jpappanilo in da bode vsakdo izmo^- .članov naredil svojo dolžnost ostajam . , -»S sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, taj- Dne 5. junija pa združeni i-gralci in igralke skupno nastopijo v igri "Čarovnica"; igra je sama na sebi zelo lepa, poleg tega bode pa še tudi domače, narodno in ilmetno petje na programu. To bode prva prireditev, katero bodo od vseh podpornih društev igraloi in igralke skupno vprizorili. Xo bom omenjal, koliko tisočakov jo ravno s prirejanjem iger, priromalo v društvene blagajne; .omenjam le, kakšno priznauje bomo dali igralcem ob njih skupnem nastopu! Se li bomo udeležili njih prireditve polnoštevilno! Ali se bodo društva spomnila na njihovo prireditev? Ali bodo člani agitirali in nagovarjali svoje čhuie k udeležbi! Mar jim li bedo pomagali vstopnice prodajati? — Gotovo da. In ako bi ne, bi bila to grda nehvalež nost. Igralci se bodo potrudili. kar je^.v njihovih močeh, da bo vsakdo v vseh ozirih zado-% voljen. Ravno tako pa tudi i-gralci pričakujejo, da mi storimo svojo dolžnost, to je: da vstopnice kupimo prej kot mo 'vče, da se njih prireditve u deležimo; da smo mirni med cclo prireditvijo in da jim gre mo na roke v vseh oziiih, kjer le mogoče. Le potem, če smo jim izkazali priznanje, smemo upati in pričakovati, da bodo tudi še za naprej delali za blazer in napredek naših društev, n ugled cele slovensko naselbine. Torej ne pozabite: V ne-li ljo 5. junija, vsi, prav vsi se udeležimo te veselice, a i udi po igri bode dovolj zabave za sta re in mlade, pripeljite s seboj -voje znance in prijatelje, kake r tudi vse kritike. Klicem torej: Na veselo svi denje, združenim igralcem in igralkam, pa obilo uspeha! M. IvanetiČ- do-naselbin. do prizadeti družini! Blagi pokojni mladenki, kateri jfc kruta smrt v njenih najlepših letih in v cvetočem maju utrgala nit življenja pa kličem: Počivaj v miru! Poročevalec. Waukegan, 111. •••Gospod urednik: — Gotovo »te že radovedni, .je li qe V Waukeganu—North Ghicagu, živimo, ali smo že vsi postali žvtve vesoljne suše! Naznanjam Vam, da se še vsi prav do-btfx> gibljemo, ne sicer v tovar-mnh, ker tam nam gg. i'baroni* ' ae puste, ampak na društvenem in kulturnem polju, pa sat" overtime". Tako smo imeli :sem po Veliki noči, že več lepih in zabavnih iger in prireditev na razpolago. Vsa čast in priznaje društvom, ki skr-be, 4a časa do časa poda občinstvu, res nekaj dobrega m zabavnega razvedrila. Priznanje in čast gre pa tudi igralcem, ki se toliko žrtvujejo, toliko trudijo. Da občinstvo ceni ujjhov trud* pokaže najbolje s tem, da fe ob njihovih prire- t««, ditva itvah dvorana vednor nabito I^lna. Denver, Colo. Od nedelje, 15. maja do pet k a 20. maja, je bil v Denver ju takozvane Music Week" katerega namen je bil vzgoja valen. Najbolj talentirani glas beniki in pevci v Denver ju so igrali in peli pred tisoči ljubi teljev glasbe v avditorijuuiu V pondeljek zvečer so nastopi li pevci raznih narodnosti, niec katerimi so bili tudi Slovenci od pevskega društva "Slove mja". Dekleta so bila v na rednih nošah. Zapeli, so "Na prej zastava slave" in "Lahlr< noč". Buren aplavz*je priča kako je občinstvu ugajalo pet je. Na ta nastop je lahfc' 4 4 Slovenija91 ponosna. V nedeljo, dne 29. maja bo pa označeno pevsko društvo priredilo šaljivo igro, ki bo go tovo vsem po volji. Rojaki Denverju in okolici se vabijo, da se je udeleže v obilnem šte vilu. Vsak se bo imenitno zabaval. Veselica bo v dvorani slovenskega društvenega Doma popoldne ob 3. uri in zvečer ob 8ih. srca nostnega 6Stnl ker so Framcbcu, Oal. 244 Kearney BOTBATA ™A_8"IOA -----<->- O--------------^ -------- Plevnika, ki je zaključil svoj fornija,. Colorado, North Dako-govor rekoč: "Moli, delaj in % ' " " ^ trni!" — ^M Eev. Jos. škur. Cerkveni ''fair" v Collin-woodu. V nedeljo dne 29. maja in v pondeljek, dne 30. maja se bo vršil v dvorani cerkve Matere božje v Collinwoodu, Ohio 'fair". Prične se sleherni dan popoldne ob 2. uri. Na tem "fairu" bo mnogih krasnih dobitkov na razpolago, osobito .žive perutnine (kokoši in purani) katere so dali darežljivi rojaki iz No t J tingliama in Noble. Vsi farani in prijatelji naše cerkve so uljuduo vabljeni na to prireditev. Pridite polnoštevilno, bodisi od blizu, ali daleč. le besede slav- St. ža vse tiste,ki bivajo v dr->rnika Rev. J. avah Alaska, Arizona, Kali- Tower, Minn.« Dne 18. maja popoldne se je D.aiagloma pri kupčiji v prodaji-Ini skup?j zgrudila vsled slabosti gdč. Karolina Zobec, stara 23. let; odnesli so jo takoj v stanovanje, kjer je drugo ju tro, dne 19. maja'umrla. V TfAve.ru žalujejo po ljubljeni hčerki še živeči njeni stariši in 2 sestri. Zobecovi imajo tukaj na 'foweru obširno trgovino z manufakturnim blagom. Prodajalna je danes v črnem /agrinjalu. Nad prerano umrlo gdč. Karolino Zobecovo žalu- MOJI VTISI PRI ZOPUf-NEM OBISKU V JOUETU. Danes in včeraj — pet ali šest let, je pač kratka doba; aii tam, kjer je složnost doma, sc dosti za splošni napredek kake naselbine napravi. Joliet je vedno prvi. — Krasna je bila cerkev že izza gradbe, ali danes— z novimi krasnimi orgijami; nov križev pot; okusna in nad vse umetniška dekoracija in slikarije tega veličastnega ; t eni pol na, cerkve sv. Jožefa jo nekaj, kar vzbudi in razveseli vsako, najsibo še tako otrpnjeno katoliško dušo. •— Tudi nova cerkvena dvorana '.*Slovenija' je nekaj krasnega. — Novo slovensko pokopališče, kjer botjo mimo počivala trupla? krščanskih delavcev do poslednjega dneva,— dneva veličastnega vstajenja... je zopet eno vzvišeno delo krščanskega usmiljenja. Rev. Father Plevnik dobro razume kar je lepega, koristnega in pomembnega za cerkev, na kar so farani lahko ponosni. Bog Vara ga ohrani ' še mnogo, mnogo let! Kako pa kaj petje pri minuli novi maši ? O tem sem se že izrazil napram Mr. Zupanec-u ko sva govorila na Broadway-u, ko mi je istega Mr. L. predstavil kot novega organista cerkve sv. Jožefa. Krasna je ros bila Loescheva latinska mala z vzvišenimi in do srca segajočimi melodijam. Nekaj redkega za tako slovensko naselbino v Ameriki. Nekaj ta kega krasnega, da bi človek dvomil, je li to nmetno cerkveno petje ali iz kake opere? Krona ali biser cerkvenega P('tja je pa bila velekrasna skladba 'Ave Maria V katero je* v samospevu pela gdč. Elizabeta Grah;ekova. Kaj takega se pa sploh ne sliši v drugih slovenskih cerkvah širom Amerike. Gdč. Elizabeth G. je pač u-uictnica na pevskem polju.— Pevka, ki ima tako fini sopran, je pač lahko ponosna na tak zaklad, katerega ji je Bog daroval. — Čudno, da ste prišli Vi, Rev. Skur na to novo mašo? Zakaj pa ne. Z g. Matijem Butala sva bila zelo prijatelja že od prvega trenutka, ko sva se v Jolietu 1. 1915 prvič srečala. Matija je bil moj prvi in najboljši učitelj angleščine, za tc se spodobi, da je učenec polastil svojega učitelja o priliki njegove prve sv. maše. O novomašniku, kaj naj re-& ni f Mafija je res vrli mladenič, dober duhovnik!— In OBJAVA Vsled raznoličnega tolmačenja naredbe "Ministarstva S polj ni h Poslovalo izdavanju potnih listov (posov),— Generalnemu konzulatu v Chicagu je čast dajati pozornost našim državljanom, da se b0 potne liste točno po redu izdajalo po vrsti in načinu, kakor so to zadevne prošnje strank od 1. feb. 1.1. prihajale na naš konzulat. Radi tega naj nikdo nikogar ne posluša že o tem, ali onem izdavanju potnih listov. Vsakdo. naj v mestu kjer živi čaka na potni list in naj še le potem prevozno kario kupi. Oni državljani pa, ki žčle po tovati, ali ki žele da imajo pe tni list kot dokaz da so po daniki naše (S, H. S.) države, naj se čim prej mogoče pismeno aH osebno obrnejo na naš. konzulat z dokazi, da uživajo zajamčeno pravico državljanstva v mejah našc države. Ti dokazi so: stari potni liftt, do movinski list, vojna knjižica, rojstni list ali potrdilo okrajne sodn i je. Na podlagi ter doka zov bo konzulat izdelal in izda potne liste. One osebe, ki nima jo pri sebi ni jedno gori navedenih listin (dokazov) naj si takoj iz starega kraja omislijo domovin, list ali občin, potrdi lo. Važno je, da se vsi naši podaniki (državljani) brez ozira da li hočejo venkaj potovat ali ne preskrbe s potnim li stem, ker bo naš konzulat doglednem času smatral samo ta dokument kot dokaz držav ljanstva pri vseh poslih. Tc j&tue liste se bo kmalu izdalo tako tudi onimnki so vložili prošnje žanje tekom februarja, marca in aprila t. 1. Iz pisarne Generalnega kon zulata kraljevine S. H. S. Chicagu, 111. 115 So. Dear born St. Opomba uredništva: i lz gorenje naredbe jugoslo va us kega konzulata posnema mo, naj si sleherni podanik Ju goslavije, živeč v Amcrki, že sedaj nabavi domovinski lis1 od svoje občine, kjer je rojen Pred vsem, oziroma to velja samo za one rojake, ki ne bo do živeli in ostali v Združenih državah, ali, da se sploh še ke daj mislijo v staro domovin^ vrniti. Kdor je iiaturaliziran ameriški državljan, ne potre buje te listine ker chnbi potni list od državnega departmen ta. Pač pa velja to za one, ki imajo samo prvi papir. Prv papir še ni dokaz državijanst va. V slučaju, da ima kedo še samo prvi državljanski papir in misli vzeti še drugega, temu tudi ni treba pisat v stari kraj po domovinski list; ako pa ne ta, So. Dakota, Havaji, Idaho, Kansas, Montana, Nebraska, Nevada, New Mexico, Oklahoma, Oregon, Filipini, .Porto Rico, Texas, Utah, Washing-on in Wyoming. ^Generalni konzulat v New Yorku N. Y. 443 West 22nd Street, za vse tiste, ki prebiva-v državah Alabama, Delaware, Florida, Georgia, Connecticut, Massachusetts, Maine Maryland Mississippi, New Jersey, New York, North Carolina, Ohio, Pennsylvania, 3hode Tsland, Vermont, Virginia in Washington, D. C. Stranke lahko pišejo tem u radom v svojem domačem je ziku; torej tudi v slovenščini. Končno prosimo še vse g. jugoslovanske konzulate v Amc riki, tako tudi g. poslanika,da naj nam v bodoče pošiljajo svoja naznanila za objavo v slovenskem jeziku, ker inače istih ne bomo priobčili. NAZNANILO. Vse člane društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. v Clevelandu O., se prosi, da se gotovo udele žijo prihodnje seje dne 5. junija 1.1., ker imamo več važnih točk na dnevnem redu, kako bi bilo najboljše ukreniti za pridobi vanje novih članov. Naše dru štvo bi v tem oziru lahko kre nilo boljšo pot glede ogitacijc kajti ini moramo iti vedno na prej; agitirati za K. S. K. J. je lahko; treba je pri tem samo malo več poguma. Zatorej vsi na sejo dne 5. junija, kajt: na tej seji imamo tudi volitev no vega tajnika, ker naš stari ta, nik Josip Rus se je odpoveda Jaz upam in mislim, da jih mamo zadosti, da si izvolimo novega tajnika, kajti mi znamo da vedno eden rie more biti uradu in vsak človek potrebuje malo počifka. Torej pridite vsi na sejo, ki se prične točno ob 1. uri popoldne in bo trajala kvečcin samo eno uro, tako da ni izgovora zakaj bi se ne vde ležavali društvenih sej. Čim več nas bo na seji, tem več bomo dobrega ukrenili za društvo in K. S. K. J. S sobratskim pozdravom, John Widervol, predsednik Chicago, 111. Kakor povsod, tako so tudi v Chicagu delavsko razmere precej slabe; ali kljub temu razna društva prirejajo, raz lične zabave. Društvo 41 Zvon št. 70. J. S. K. J. priredi Spo MLADANSKO VESELICO MAX'S GROVE NA 22 ST. IN 61 CT. CICERO, ILL. Ker je prvi piknik v letošnjem letu, vabi dr. ZVON" vsa slavna društva iz Chicago in okolice, kakor tudi posamezne rojake da nas posetijo omenjeni dan v prijaznem parku, igrala bodo izvrstna godba; za suha grla, lačne želodčke in za raz JHS DENARJA. Gospodinje zamorejo prište-iti marsikak dolar, ako se ravnajo po naslednjih točkah, takoršne je dala svojim odjemalcem <'Beloit Water, Gas * lectric Co." Nekaj nasvetov, aj storiti in kaj opustiti, sledi spodaj. 1. Zapomni si, da plin nepo-stane bolj vroč, ki gori 10 minut, kot je v trenutku, ko se prižge. 2. Vgasni plin takoj po porabi ter prižgi ga znovič, ka-$lar ga spet rabiš. Plin je draž- i taego so užigalice. 3. Gorilniki plinove peči naj *)do vsikdar čisti. To dosežeš, i ' ako jil* enkrat na mesec vmiješ z vrelo vodo in sodo. Posuši jih pred uporabo, in tako si prihraniš mnogo plina. 4. Kadar hočeš, kaj peči, i-raej pripravljenega toliko gradiva za peko, da boš izkoristila vso vročino. 5. Rabi skodelne ponvice ali kožice za kuhanje. Posoda te vrste ti omOgoči kuhati tri jedila nad enim ognjem istočasno, med tem ko z navadno pon-vo ali loncem ne moreš kuhati več nego samo eno jed. 6. Ne rabi velikega gorilni^ ka,ako moreš isto delo opraviti z malini. 7. Ne prižigaj plina, dokler nimaš pripravljene jedi za kuhanje ali pečenje. Ne pusti ga goreti, kadar ga ne rabiš. 8. Ne segrej polni kotel vode, ako jo bos rabila samo eden kvort. 9. Ne kuri s polnim plamenom, kadar je voda zavrela. 10. Ne rabi plina za gretje sob, ako ne veš, koliko bodo približno znašali stroški. Nadalje se naznanja, da rumen plamen pomeni potrato plina, kajti tak plamen ni pomešan dovolj z zrakom. Plavi plamen, to je oni, ki je dovolj pomešan z zrakom, je bolj .vroč nego rumen, ter porabi manj plina. iAHi namerava vzeti drugega in se j uc druge zabave, bode najbolj-bo čez čas vrnil v staro domi-vino, ta naj si pa gorinavede-no listino kmalu omisli. • V uradno področje generalnega konzulata spadajo sledeče države osrednjega zapada: Illinois, Arkansas, Indiana, Iowa, Kentucky, Louisiana, Michigan, Missouri, Tennessee in Wisconsin. Sleherna stranka, ki ima kaj opravila z generalnim konzulatom kraljestva S. II. S. v Chicagu naj se obrne na ta konzulat. Urad tega konzulata se nahaja na 115 So. Dearborn Str. Chicago, HI. Z združenih^ državah imamg še dva druga slična konzulata in sicer: Generalni konzulat v San- še preskrbljeno. Ker se člani dr. i'Zvon" vsakemu vabilu v obilnem številu odzovejo, in skušajo po najbolši moči pomagati v korist njih blagajn, tako vabi dr-Zvon, vsa cenjena društva in posamezne rojake, da se v o-bilnem številu udeleže piknika na 29. MAJA. Začetek ob 2. uri popoldne. Kegljišče odprto, kegljalo se bode za dobitke. Yrstopnice 35c v predprodaji; na parku 50c. Pridite v obilnem številu, žal ne bode nobenemu. P. S. Na pikniku bode dovolj raznih pečenih jancev. Odbor. (Advertis.) O sodniku K. M. Landis-u- Star 54- let.—Rojen v Mil-ville, O. — Srednje rasti, suh-ljaste koščene postave, bistrega pogleda, nagel v pojmovanju in odločen v razsojevanju. —Pri 14 letih je nehal hoditi v. solo, računstvo mu ni šjlo v glavo.—Pry o (delo: prodajal ^e časnike po ulicah.—Pozneje je delal v prodajalni in zaslužil 3 dolarje na teden.—Želel je postati kondukter, da vidi več sveta. — Veselje je imel do športnih iger: v dirki na kolesih in v sankali ju je bil med prvimi. Ves vnet je bil za " baseball"; enkrat si je zmaknil kosti, ko je letel v svoj 44base". —Privatno se je učil za advokata in po treh letil* šolanja za advokatsko stroko je dobil diplomo in napravil skušnjo za advokata,—V politiki je prvič naČeloval stranki za izvolitev Lowden-a za guvernerja države Illinois.—Bil je privatni tajnik sodniku Gresham, ki je bil zvezni državni tajnik pod predsednikom Clevelandom. — Postal je 1. 1905 zvezni sodnik, i-menovan od predsednika Roo-sevelta.—Sloveč je po celi A-meriki vsled svojega juridične-ga znanja, neustrašene nepri-stranosti in originalnosti.—Pri športni igri "baseball" je imel že skoro vsa uradna mesta.— Kot sodnika pri igri "baseball", za kar so ga pred kratkim izvolil, je mu dana vrhovna in absolutno moč v vseh razpornih točkah. Kot zvezni sodnik ima letne plače 7 tisoč 50 dolarjev, "kot razaojevalec pri baseJballu 42 tisoč 500 dolarjev, skupno: 50 tisoč na leto. HIRAJTE ZA K. S. K. J.! K ' « ' 08 £ __ _ odkuM na glavo zlato krono is nadelaj pripela v šopkih krasne si cvetice. Z nežno roko harfo je prijela, privabila ptice-pevke k sebi; v milih zvokih svirati začela, da razlega k zlatemu se ^ebi. Komu vroč pozdrav je namerila, komu se tako spoštljivo klanja? Komu tisoč šopkov je povila in v srebrnih zvokih—komu li pozdravlja ? Glej, Kraljico.sveto povišuje, Njej pozdrave srčno-vroče nosi, Njeno slavo s petjem oznanuje, Njej cvetice majnikove trosi... —A Tratnik. DOGODEK NA ČIKAŠKI POLICIJSKI POSTAJI. Najbolj poizvedljivi in zato jako izkušeni, ljudje so poročevalci veliko - mestnih časnikov. Njihova naloga in njihov kruh je hoditi okrog cel dan po mestu in iskati novice za list, katere napišejo v večernih ali nočnih urah. Tako je prišel pred kratkim na policijsko Cragin postajo v Chicago peki časnikarski poročevalec za "Chicago Dail Tribune*' Mr. John Kelly—tako se zove ta poročevalec—zagleda v u-radu policijskega načelnika, Mr. Maurice Bowler-jft. "Kaj pa citate, gospod načelnik V' vpraša pri vstopu radovedni poročevalec. Načelnik odloži knjigo in sname očala. "O, tu imam neko knjigo, ki mi služi za preminiljevanje v (postnem času", odgovori navdušeno načelnik. "Kaj pa želite?" — "Well, mimogrede s§m se kot VPRAŠANJE: ALI TE SVOJ DOM? Vsak človek ve, kaj se pravi, kako je neprijetno sctanovati v tuji hiši, plačevati stanarino (rent) in kako je selitev iz ene hiše v drugo neprijeten posel. Vsak človek ve, da se moč kake naselbine sodi po tem: ali je v dotični naselbini postavljena rerkev in domača šola, ali je razvita med ljudmi tiste narodnosti trgovina, ali je zelo razvitodruštveno življenje s krat ka: jeli dotična naselbina dobre vsestransko organizirana, kakor na primer kakšna župnija ali občina v starem kraju. Vsak človek ve, da največjo moč pri fari, v trgovini, v društvih, v političnem življenju tvorijo hišni posestniki s svojimi družinami. Hišni posestnik je stalna in zanesljiva •moč v naselbini, ki zmerom in največ vpliva na razvoj naselbine. Ker se rane, ki jih je svetovna vojna zarezala tudi naši ubogi Jugoslaviji, ne bodo kmalu zacelile, in ker vse kaže, da v starem kraju ni in morda še dolgo ne bo nič dobrega, zato je želeti, da naj bi bila ena prvih skrbij naših rojakov v Ameriki: postaviti si svoj dom in v njem živeti kot gospodar na svojih tleh. Poznamo mnogo rojakov, ki so že dolgo let v Ameriki, ki bodo v Ameriki tudi ostali, in ki so si z delom tudi več ali, manj prihranili, a doma ne marajo kupiti. Ali je temu vzrok to, da ne vedo ali ne preračunajo, koliko bi si že denarja, ki ga plačujejo za rent že dolgo let, prihranili, če bi si že pred leti postavili ali kupili svoj dom. Naj bo vzrok kakoršenkoli, naš list, želeč d6bro kakor posameznikom, tako tudi celim naselbi m . #•«««• 4« ».jiuv/ j nu vi gwi dušo zveličal, tak učenjak je učen—bedak. (He thpt is ignorant in science of salva-tiou and learned only in other . things, is but a clever fool.) Vidite, do te pameti pride elo-* vek na stara leta—in s temi besedami je načelnik končal svojo kratko pridigo. 4 4 Torej nič posebnega tukaj, res net" vpnaša še enkrat poročevalec.—Res prav nič se ni dogodilo, kar bi vam služilo za list.—Z Bogom, gospod načelnik Bogom, gospod poročevalec! Poročevalec res ni dobil ni-kakih važnih novic, katere občinstvo tako hlastno požira. Vseeno pa je doživel nekaj nevsakdanjega, da je namreč na čikaski policijski postaji našel starega, izkušenega moža načelnika, ki je prostodušno pri-poznal svoje versko prepriČa-nje in je povedal, da z .veseljem in s pridom prebira sveto Pismo in Tomaža Kempčana. Ta dogodek jfi prišel na dan in bil objavljen v Časniku in je goto- v svojem domu bolj zadovoljni kak^r preje na stanovanjih T AH se vam je izplačalo postavi ti si svoj dom? Koliko je bila cena vašemu domu, koliko ste na roko plačali, kako izplačujete ostali dolg, če ga še niste izplačali? Ali privoščite tudi drugim rojakOm, da bi živeli pod svojo lastno streho? Dobro! Če tako mislite, svetujte jim potom Glasila K. S. K. J. in povejte jim, kaj vas skušnjja uči. Dober svet izkušenega človeka veliko pomaga človeku, ki ga hoče sprejeti. Da bo vaš nasvet ozirolna kratka povest o vaši tozadevni skušnji zanimiva in poučna, napišite nam to v jasni, umljivi obliki, kakor da govorite tujci, ki o vaših razmerah nič ne ve. Za bolje ume-vanje bo seveda potrebno omeniti, kako velika je vaša družina, koliko vas v družini dela in koliko So vaši povprečni skupni zaslužki bili, ko ste hišo kupili? Koliko ste imeli na roki denarja, koliko je ostalo dolga, kako izplačujete in če vam je žal, da ste si s hišo nakopali to plačevanje dolga na glavo? Kje ste dobili posojilo? Ali je šlo vse gladko? Kdo vam je največ pomagal pri tem? ali svetoval k temu? Ali ste se.kje prenaglili ? Bili morda od kakega tujca prevarani? Vsak delavec v Ameriki bo rad čital, kakšne skušnje imajo naši rojaki v tem oziru. ' Zatorej rojaki! Pišite v ta list in učite eden drugega! Vse to pa v korist in napredek posameznikov in celih naselbin ši-rom Amerike. Opomba: Če dovolite, bomo pod vaš dopis priobčili tudi vaše ime in naslov, če ne dovolite tega, bo dopis priobčen brez podpisa. Vse tozadevne dopise bomo pri občeval i po vrsti, kakor bodo prihajali, pod ved- vo vsaj toliko zanimiv kot dru- no istim naslovom: "Slovenski domovi v Ameriki.'S u gi dogodki, ki jih poročevalci j _Jbovi so bili ^^^ starši — prvič iz principa, drugič iz nervoznosti — slednjič iz hitre navade: kazen olajša, napravi spremembo in tvori začasno rešitev. Marsikdo je menil, da je njih mali Albert prestar preveč izkušen za svojih šest let. Stanovali so v vrtni hiši pet minut od železnice.' Ura je pet popoldne junija, solnce sije še krasno. Gospod Mirvallon pride s kolodvora, sledi mu Grapard, deček sedmih let, rahitičen in duševno zaostal, in mu nese škatljo od ti Gospod Mirvallon, dobre volje, se prične v vrtu smejati, ko vidi shrambo za orodje zaprto, ki služi za zapor. Oprosti velikodušno Alberta z veselim obrazom: "Aha", zavpije in hlini ne-voljo; "tvoja mati se je morala še s teboj jeziti preden je Sla na svoje obiske. Že dobro, fant, dolgo ti že žugam, da te bom vrgel na cesto, danes se bo pa to zares zgodilo, odslav-ljam te kakor navadno služkinjo. Grapard. Da le glej, jaz se ne smejim, tvoj odhod "je sklenjen... " Tu zazvoni zvonec pri vhodu. Gospod Mirvallon gre odpirat, mogočno maha važni o-sebi, posluša, odgovarja in odide in pozabi svojega Alberta in mladega Graparda. Oba otroka se najprej kislo gledata. Albert premišlja nespremenljivi izrek, da ga od-slavljajo. Dvom je izključen, ker je njegov namestnik že tu. Grapard si ni čisti na jasnem glede položaja, vendar u-vidi potrebo, da ostane in četudi samo radi onih dveh sol-dov, ki jih navadno dobi z;> dar. Toda Albert je navajen na nesrečo in raje vidi, da se misli izvršijo takoj. Žalosten in vdan v svojo usodo stopi na-, prej in da Grapardu roko, da ga vede v hišo. In kakor je bila njegova mati navajene govoriti novi služkinji, je začel: "Torej, preden odd idem, te hočem uvesti... Tu je jedilna soba; nikdar ne smeš sem priti sam in predvsem nikdar odpreti vrat jedilne omare. Pri mizi čakaš, da se ti ponudi in pred vsem nikdar ne zahtevaš v drugič..« Od nekaterih jedi poje papa mnogo, mnogo; ni ti treba, da ga gledaš s stegnjenim vratom kakor. Jcak idiot, delaj se raje, kakor da bi mislil na kaj drugega, gledaj na ono ali na muhe, ki letajo varčevati z njimi... Zapomni si dobro to besedo!. V stari košari, tu pod posteljo, so navadne igrače; z nji. mi se smeš igrati, kolikor hočeš, pa ne v hiši radi pohištva, tudi v vrtu ne radi cvetlic, še manj pa na cesti radi vozov. Tu je balon, tam krogle, volk; prejšnja služkinja, Melija, mi č••<••«<•• • .v. ........... ,;tt. ..»...«« .$2X)0 ........................................$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the t ' UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. 1004 N. Chicago St lagged c/ery Wednesday. OFFICE: Phone: 1048. JOLIET, ILL. Subscription price: For Members, per year........*................ .....................*1-20 For Nonmembers .....................................>........$2.00 For Foreign Countries ...............................•«•.................$3.00 Spominski dan. Kakor vsako loto, tako 8andanes šteje ta legija širom držav že okrog 2 milijona članov. Minuli led.*n se je mudil v Oak Forest'bolnišnici Mr. J. A. Hartman, častnik legijske postaje št. 5. Hotel se je na lastne ori prepričati o neznosnih razmerah, ki vladajo med tamošnjimi 'jetičnimi vojaki. . Pritožb je prihajalo od strani teh trpečih invalidov vedno več in vec. O razmerah Oak Forest bolnišnice (ob železu, progi med Chioagom in Jolietom) navedeni častnik sledeče poroča: "Omilovanja vredno in sramotno je, da je naša vlada v ta-kratkein časti pozabila na pohabljene in bolane bivše vojake. vsled malomarne postrežbe in pažnje bolnik ponoči izkrvavel ip da je morala-strežnica sredi sobe onemoglega vojaka no tleh sama nazaj na posteljo vleči. Ali bi ne bilo umestno, da se za postrežbo vojakom določi moške, ne pa slabotne ženske! Seveda, vlada hoče na vse načina m eni hraniti državni denar, med tem ko romajo na drugi •trani milijoni v ne tako važne svrlie. ; Ko j i izmed naših slovenskih družin v Jolietu se tudi smilijo ti omilovanja vredni vojaki v Oak Forest, in kdor bi jim hotel dati kako malenk6st za priboljšek ob nedeljah, ta naj se javi pri uredništvu našega lista, ki bo rade volje sprejelo podar jeno stvar (jestvino ali sadje) in izročilo gdč. D., ki sleherno nedeljo obišče jetične vojake v Oak Forest bolnišnici. Državna meja na Koroškem, Razni Časopisi, tu in inozemski, so nedavno poročali, da hoče etenta Avstrijo razdeliti v slučaju, da bi se hotela zd- j rti žiti z Nemčijo. Italija bi dobri a Tirolske, Češkoslovaška Gornjo in Daljno Avstrijo, Jugoslavija pa Koroško in 8tajer sko. Dunaj naj bi ostal prosto trgovinsko mesto. Te vesti se mi, zde neverjetne, ker se novo nastale drža-v v sedanjih mejah šc niso dosti konaplidirale in bi s tem samo ickrepeale nemški živel, in ustvarile, nevaren nemški jiendcntizem v svoji državi. vBfičunati pa moram j vsekakor z dejstvom, da se bo prej ali slej združila Avstrija z Nemčijo. T0 je povsem naraven političen razvoj nemškega naroda; združenje rtaroda je neizogibno, tu ne pomagajo liekpe besede, ne grožnje, ne fmancielne pomožne akcije entente. Za »as Jugoslovane, posebno pa za Slovcnce ne more biti vseeno, kdo da stoji na naši severni meji — Avstrija-nec ali pa Prus. To vprašanje je jako važnega pomena ne samo iz političnih in gospodarskih, teyiyec tudi iz vojaških razlogov. Sedaj je naš sosed Avstrija, katera ima po st< žermen-i" guibi le 6 milijonov prebivalcev. in inalodaue nobene 4 imamo med Mariborom in Zagrebom. Vse drugače izgleda naša meja napram Koroški. Tu tvorijo mejo sedaj Karavanke, si so na vsak način v naravi močna strategična meja. Obramba ne .bi bila težka, ako imamo v pravem času do-v; J j vojske na razpolago. Za razvoj vojnih sil pride pri nas v poštev ljubljanska ravnina; v to pa vodi iz cele države pravzaprav samo ena železnica: Belgrad—Zagreb — Ljubljana. Proga Karlovec—Ljub- gornji Murski ali Aniški dolini. Nedvomno jm je, da bi bila posest cele celovške kotline za nas najugodnejša. * Tudi Italjja mora to želeti in podpirati, ne samo ker je nasa. zaveznica in ker ji mi zavarujemo na ta način njen desni severni bok proti njenemu najnevarnejšemu sosedu, ampak tudi radi tega, ker je celovška kotlina v naših rekah na vsak način za Italijo neprimerno manjša nevarnost, kakor pa če je v posesti Nemčije. S pogledom na našo državo leži celovška kotlina docela ekscentrič- spešni transport vojaštva ne morejo priti druge železnice v poštev. Železnice Split — Karlovec —Ljubljana, Zagreb - Krapi na — Rogatec —Celje — Dom Žale— Kranj; Brod na Kulpi — Kočevje — Ljubljana, ki bi bile eminent ne strategi čne važ nosti, pa še niso dovršene o-ziroma so le projektirane, j Zaradi tega postane obramba tega najbolj oddaljenega severno zapadnega kota države jako težka, ker bi za kon eentraeijo potrebovali zefo mnogo časa. Nemci so pa tu veliko na boljšem. Oni imajo za koncentracijo na razpolago Dravsko (h lino in celovško kotlino ter tri želi znice, ki vodijo iz notranje Avstrije oziroma Nemčije v to ozemlje. 1. Bruck a|M. —Lavamund Labud.) 2. Seltzal — Celovec. 3. Turška železnica Solno-grad — Beljak. 1 Pni d Ve železnici vezeta Avstrijo, turška pa direktno N« mčijo s Koroško. Tudi imajo« Nemci v celovški votlini dve izvrstni rokad-ni železnici in sicer: Beljak. šče kakega vojnega pokreta Jugoslavije proti Italiji, ne glede na to, da si jugoslovanski; vojskovodja v slučaju vojne z Italijo lie bo hodil glave razbi-jajti v trbiške in pontebeljske defileje, ko ima na jugu povsod bolj odprt in pripravnejŠi teren na razpolago. Slednjič je Italija velesila, ki ima v Zgornji Italiji tako razvito železniško mrežo (kanalska in bodoča predelska železnica), da bi v kratkem času v smeri Trbiža takoj oslabela vsak nas poskus napada iz dr avske doline proti njej. Stvar naše diplomacije je, da varuje ogrožene interese naše države. Saj naša varnost tudi našim prijateljem od entente ne more biti vseeno, ako stavijo tudi v prihodnjosti Jugoslavijo v svoj politični kalkiL SLUŽBO IŠČE 48 let stara Slovenka (samica), došla šele pred 2 mesecema iz stare domovine. Zna kuhati, prati, likati in opravljati vsa "lisna dela. Šla bi rada h kaki slovenski ali hrvatski družinL Naslov pove iz prijaznosti; Upravništvo " Glasila K. S. Jednote, 1004 N. Chicago St, - Pliberk in Beljak —Št.«Vid. jJoliet, 111. Telefon: 1048. 101. Plačam ases. prcvisorio vo." - SP^f^PfV^VTSTraHVVPI!1 Štev. društ. i. ...... ft ▼ Jolieta, I1L, dn« Z aprila 1894. Inlcorporiran« t Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD; JOLIET, ILL. , . Talefon 104«. od ustanovitve do L maja 1921 skupna izplačana podpora $1,933,502.97. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, I1L I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik John Mravintz, 1107 Hasiage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, IlL Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St. Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St.. Waukegan IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jo* V. Grahek, 843 E. Ohio St. N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: * Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IlL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. i John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. • • 3 John Germ, 817 East "C" St. Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St. Joliet, III . POROTNI ODBOR: • • Martin Tezak, 1201 N. Hickory St Joliet, IlL Geo, Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 21 Place Cicero, IlL • r j - PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. / , R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL 7 * ' John Decman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK ,4GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111. Telefon Chicago 1048. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL Vta pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se po&iljajo na vlaviMga tajcika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL. dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO* K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet, IlL i Iz urada glavnega tajnika. PROŠNJA NOVEGA DRUŠTVA ZA SPREJEM V K. S. K. JEDNOTO. Novo društvo sv. Jožefa*v Collinwoodu (Clcvelandu), Oliio, prosi za sprejem v K. S. K. Jednoto^ Imena prosilcev: Mary Anna Anzlin, Joseph J. Bizjak, Chas. Lavricli, Mihael Brian, Alojs Koželj, Jacob Hribar, Louis F. Zagar, Jr.; John Stark, John Skul, James A. Perat, Anthony Sternad, Frank Ci-merman, Anthony Stark, Joseph Grainer, Charles Orainer, Rudi Baraga, Anthony Skur, John Lavricli in Frank Jarem. Joliet, 111., 23. maja 1921. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. oročilo iz stare domovine.) JNaročnik našega lista, stanujoč v Ljubljani in zaposljen pri Južni železnici nam je mi-* nuli teden sledeče pisal: 4 'Sedaj vozimo osobne in br-zovlake do Postojne, ki je "italiamssima!" Od strani Južne železnice imamo tam zastopnika uradnika, osobje za blagajno, kje se prodajajo železniški listki za Jugoslavijo in kjer se odpravlja tudi prtljaga. V Postojni je tudi naše transitno osobje, ki prevzema, oziroma oddaja robo in cele tovore na upravo italijanskih državnih železnic. Za nas pripravljajo sedaj barako za prenočišče; dosedaj smo pa morali prenočevati v vozu II. razreda. Postojnčani Italijanov nič kaj ne marajo; vsak bo rajši videl, da bi če danes zgnili < (i koder so prjšli. Fašisti ima-jo tam veliko besede. Zginiti Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J. Velikonočni čas za leto 1921 je minul. Vse društvene taj nike prosim, da mi gotovo do 15. junija pošljejo izkaznice velikonočne dolžnosti. Kdor izmed članov ali članic se do omenjenega časa ne izkaže pri svojem tajniku ali tajnici, da je izvršil velikonočno dolžnost,' bode sam odgovoren za svojo netočnost. Izgovor, da ne biva v mestu, kjer je njegovo društvo, ali da je na potnem listu nikakor ne velja. Naša Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota je katoliška to se pravi: obstoji iz članov, ki so praktični katoličani. Nobeden drug, ki ni praktičen katoličan ne more spadati pod njeno okrilje. Kdor ne opravi velikonočne dolžnosti, ni praktičen katoličan in torej kot tak tudi ne more biti član naše Jednote. Društvene tajnike in tajnice torej uljudno prosim, da mi pošljejo do 15. jun. še enkrat rečeno potrjene izkaznice po č. g. župnikih ali pa spovedne listke ter imena in naslove vseh onih članov, ki se niso izkazali, da so opravili svojo velikonočno dolžnost. , Z bratskim pozdravom ostajam Vaš v Kjrlstu FRANČIŠEK J. AŽBE, Duhovni vodja K. S. K. J. -5-- POJASNILO GLEDE,"ANGELČKA." Na zadnji konvenciji je bilo sklenjeno, da prične Jednota izdajati list, ki naj bo glasilo Mladinskega oddelka. Glavni odborniki pa so meseca januarja sklenili na svojem letnem zborovanju, da naj se list imenuje "Angelček", ki naj prične izhajati oT> petletnici Mladinskega oddelka t. j. pričetkom meseca junija in od tedaj naprej vsak mesec. Da se članstvo ne obdaei preveč in da Jednota ne bo imela preveč stroškov, je bilo sklenjeno, da se "Angelček" vzdržuje kolikor mogoče sam. Naročnina mu jo bila določena jeden dolar za celo leto, 60 centov za pol leta in deset centov posamezne številke, dolar in pol pa za Evropo. Članstvu je na prosto voljo dano, da se naroči na *' Angelčka'' kdor hoče. Početkom meseca junija torej prične izhajati "Angelček." Vsi oni, ki so se na njega naročili, ga bodo dobili na svoj naslov. Vsakemu društvu pa hočemo poslati nekoliko številk na ogled in prosim društvene tajnike, da te iztise poprodajo ter skušajo pridobiti še kar največ mogoče novih naročnikom. Tudi našim slovenskim šolam hočemo poslati nekaj številk ter prosimo č. gg. župnike kakor tudi častite šolske sestre, da nam pri tem prekoristneni delu pomagajo in glodajo na to, da se "An^ gelček" kolikor najbolj mogoče razširi mod našim narodom v Ameriki. Vsem tajnikom in tajnicam hi sploh vsem našim dobrotnikom se za to naklonjenost vže naprej zahvaljujem v imenu Jednote. REV. FRANČIŠEK J. AŽBE, Duhovni vodja in urednik Angelčka. 126. 127. __ 128..... 129. .... 130. 13 J..... 13.'..... 131 135 ... _ 13 ). ... 140. 143. >... 144. _„ 145. .._. \46. .... 147. 148...... 150. _ 153. „.. 15 3..... 15 4..... 156. :... 15 7..... 15 8..... 160. __ 101..... 162. ..... 163. .... 164..... 167. 168..... ' *" 24.90 morali vzidani slovenski na- _______________ 16.40 pisi na poslopju tiskarne Mak- ---------------- 25.80 m Šeber, vse druge (lesene) slovenske napise v Postojni go pa Italijani deloma zamazali, ali na tla pometali. Slovenski napis "Postojna" na pročelju kolodvora so ta teden 25. aprila) odbili, ki je bil tudi vzidan. Nemški napis "Adels-berg" so Postojnčani že ob prevratu odstranili in so ga potem Italijani z obojim nado mesti li, ki je visel pararelno s slovenskim. No, sedaj so tudi a vrgli doli in "Postumia' je prejšnja Postojna pravo mesto na zunaj italijanski?! » Prošli teden sem šel malo na spread proti postojnski jami, kjer že nisem bil od 1. 1914. Srce se mL je krčilo togote, da ta naš vdno zavedni Kras ni v slovenskih rokah in da jama ni več pristopna Ljubljančanom. V duhu sem videl pred seboj tisočero množico, ki se je leta nazaj valila po cesti proti največjemu svetovnemu naravnemu čudeži( postonjski jami) vsak binkoštni pondel-jek in na Veliki Šmaren.— A tisti časi so minuli! Ali se še povrnejo?-- Kako vse drugače bi bilo, če bi mi imeli druge zastopnike pri lTurovni konferenci v Parizu! Lahko bi bili dosegli ta-koimenovano ' Wilsonovo*erto s Št. Petrom in reško železnico; a* sedaj je zif .enkrat vse pokopano!--ŠkT>da da je preds. Wilson v najknličnem času zbolel in Jugoslovane na cedilu pusl-il!-- Naša obmejna postaja je sedaj Rakek, kjer se vrši pregled1 potnih listoV, dalje carinska revizija prtljage in tovornih voz; provizorična demar-kacijska črta je takoj za Reka-, kom. Komaj 2 kilometra od postaje so že napisi: "Confine Italiano—Jogosla- Verou pa. vpričo nadučitelja izjavili, da ne verujejo v Boga. RPI 3.So 2.8d 20.25 1 65 tv.G :.35 1.35 5.75 2.55 7.45 3.30 6.00 10.50 8.85 3.6(1 7.95 .90 1.20 1.95 8.55 . 2.10 6.95 1.2C 7.80 1.50 1.95 2.40 11.70 JO 6.35 "105 1.95 3 45' 1.15, 1.35 14.70 6.85 13/jS 9.85 1.35 10.05 6.75 6.75 1.35 4.05 4.20 1.2C 3.00 4.05 14.10 13.90 2.85 1.05 2.55 Zedinjene države imajo 105,-710,620 prebivalcev. Washington, 18. maja. — Predsedatelj poslanske zbornico je danes prejel konečno potrdilo o ljudskem štetju .v Zje-dinjenih državah, ki uradno potrjuje, da se nahaja z Ze-dinjenih državah zdaj 105,-720,620 prebivalcev. Spiker Gillet potrebuje dotično urad-uo potrdilo,. da se sklene v kongresu za primerno razdel-jenje . kongresnih okrajev po raznih državah Unijs. Skopaj----- Preostanek 1. aprila Ficjemkr] tekom meseca aprila 1921: Prejeli od druš. ....$1,034.95 Obresti ................... 80.79 .......$1^34.95 1921__$22,S28.23 $ 1,1115.74 $23,94*3.97 45.00 161$ Izplačali: Za prestop nied člane in članice..$ Upravni stroški itd Preb«Ucnek 30. a P rila 19.21 ....$23,737^4 5 JOSIP ZALAtR, gl. tajnik. SOKOLSKI DUH PRED SODIŠČEM. "Domoljub piše: Človeku vstajajo lasje po konci, ako bere poročilo blejskega kaplana g. Stupice o Krdobijah, ki jih je ijfvršil blejski Sokol. Poročilo je od dne 28. aprila 1920, prebrano pred sodiščem in se glasi: Ker nekaj vodilnih Sokolov vendarle prihaja k maši ob nedeljah, mislim, da ne more biti oficielni sklep društva, da ('lani ne gredo k maši. Vrjetno pa ju, da je dogovor privaten. (Tak govor so imeli pred vojsko: globa je bila 20 vin. 1. Da razen 2 aali 3 izmed njih toihče ne hodi k mani. 2. Da imajo med mašo na sckolskem javnem prostoru telovadne vaje, kamor vabijo celo šolski naraščaj, ki ima ta čas šolsko mašo. 3. Da so skoro vsi člani Sokola v obrtni šoli na Bledu To je bilo pred približno dvema mesecema, zato tudi pred poukom in po pouku nočejo moliti. 4. Da tudi yt tem smislu v-zgajajo šolski naraščaj, tako da je eden izmed naraščaja pri belem dnevu, na javnem prostoru sredi vasi metal kamenje v kapelico s klicemj Ti prokleto hudičevo znamenje. Drugi razred je priznal, da jih učijo tako, da ni Bog ustvaril sveta, ampak da je sain 0d sebe. Tretji razred trdi, da ni Boga, češ tako ga uče Sokoli itd. 5. Da terorizirajo druge, (lani Sokola v obrtni šoli groze drugim z nasilstvom, če bodo še molili pred poukom in po pouku. Vsled tega nasilstva je nekaj naših iz obrtne šole zostalo. Na tozadevni opomin kateheta so izjavili v šoli: Pa se smerom jih bomo čuke (<)-pomnim, da Orla tu sploh ni ^imo izobraževal, društvo je.) To je gotovo javno nasilstvo. s fant> ki bi se rad učil, 8i no upa v šolo, namreč obrtno. Vpnco kateheta je eden Soko-ov grozil našemu fantu, da ga bo tako sunil, da bo obležal, ees: Mi je vseeno, Č£ dobim kakih par let! G. Ljudskošolski naraščaj ima ^ telovadne tamburaške vaje ob nedeljah med 10. maso. Po nauku čaka otroke, ki so bili v cerkvi in jih pretepa iu suva ter psuje s čuki. (Opomnim, da naraščaja Orla tu sploh ni.) Dokazov ne bom navajal za to zmerjanje. Rabi se tisočkrat in z njo psuje (dobesedno) vsak član naraščaja i ruge otroke, ki niso pri Orlu, ker ga sploh ni, ne kje drugje, pač pa samo zato, ker hodijo v cerkev: Dne 8. dec. 1919 je n. pr. ves naraščaj bil po nauku ibran na Bledcu, na hribu po-eg ceste) ter čakal oborožen s' kamenjem in palicami. 1 tn je lapadel otroke in odrasle ljii-li, ki so šli iz cerkve. Nato jih je podil četrt ure daleč po ce-•iti, nekaj jih s kamenjem ra-fiiV nekaj jih pretepel s palicami, nekaterim raztrgal obleko. Še odrasli ljudje so preplašeni bežali. Nekateri so imeli >dprte nože in grozil z njimi. To vse se ne more drugače raz-agati, kakor da hočejo ljudem sabraniti hoditi v cerkov. Isti Jan je Pretnar Janez iz sokoljega naraščaja (zdaj hodi v ijubljani v realko) otrokom branil v cerkev, češ farji vas samo farbajo, oni znajo samo erasti. 7. Pri tefy obravnavah v Radovljici je bilo obsojenih lekaj članov Nar. Sokola, ker so zvečer napadli naše fante, so šli iz društva. Naš ni bil lobed^n obsojen, kljub temu, la je znano, kakšen duh vlada v ^Radovljici in so _ žaiularji m Bledu ne samo pristaši, am-3ak celo zaščitniki Sokola, 8. Pri Sokolskem izletu je bil ves šolski naraščaj v ne-leljo brez maše. Dekleta v našem društvu napadajo javno z stud ni mi psovkami, s kamenjem in jih psu jejo. 9. Sokolici Pretnar in Rus rgovca, verižnika, obsojena Paradi navijanja cen) sta se na pustni torek oblekli ena v nuno, druga v meniha; nastopali sta pri sokolskem zabavnem večeru in uganjali nespodobne šale. Šolski naraščaj je gledal skozi okna noter. Dali 3ta se tudi fotografirati v teh v ost umih in na Bledu je bila fotografija javno izobešena. 10. Sokolska družba je bila zbrana pri Jlorjančiču,gostilni na Bled u (vas Rečica), med njimi Sokoli, dva sina Peterne-ova, Bolničar, realec Vovk, Sartori, Marolt; kdo vse je bil jri zasramovanju križa deležen ni še gotovo. Novi kovani dolarji ■ , I Te dni je kongresnik Vestal v Washingtonu, D. C. predložil svoj zakonski načrt, da naj vlada izda nove srebrne Dosedaj je dolarje v spomin na zmago iu dokazano samo dvema in sicer: konec svetovne vojne, ___ na zahtevo gostfln^ja^a^a zopet pobrala, križanemu dajala piti, nato pa ga obesila z obličjem v zid z bogokletstvom; Prokleta hudičeva baraba, nisi vreden, da bi gledal po liiši. XL Isto noč so bile poškodovane tri kapelice, ena v sredi vasi Grad (1 kip razbit, drugi poškodovan s kamenjem.) Druga pri gostilni Flegarja (en kip poškodovan, močna mreža zrahljana), tretja na polju (vsa notranjost zdrobljena), j tretja na polju (vsa notranjost zdrobljena). Kdo je to naredil, se ne ve. Mislimo si lahka Realec Vovk se je izrazil, da vse ve, pa da ne bo povedal. StVar bi se kmalu dala poizvedeti, če ne bi orožniki sami hoteli stvari, zakrivati. Naznanili so samo eno kapelico ter dva fanta iu menda dve priči.'» |Tf»led tega poročila, ki ga jo poslal g. kaplan Orlovski zvezi in ki je slučajno prišlo v roke blejskim Sokolom, sta trgovca Pretnar in Rus vložila proti caplanu tožbo, ker jima v j poročilu očita verižništvo. Sokolici Pretnar in Rus ter starosta pokolov pa radi razžaljeiga časti. . 14. apr. se je vršila v Ljub-jam zadnja sodnijska obravnava o tej zadevi ter je bil g. kap-an v obeh tožbah oproščen. S tem je povedano vse. Mi pa opetovano opozarjamo fitariše, naj varujejo svoje otroke pred sokolskim pohiijšan-em. Dolžni so tO svoji vesti in srečni bodočnosti ter večnostt svojih otrok. Kakor vidimo, sokolstvo ni samo brezvesrstvo in brezboštvo, temveč začetek popolne podivjanosti in nravne propalosti. Morda je to V drugih krajih boljše — Bog varuj, da bi bilo povsod tako kot na 3ledu — toda res je, da vsa smer sokolstva brezverska in da se je blejski Sokol do konca -dosledno ravnal po naukih brezverstva. Stariši, če hočete vzgojiti brezverce in divjake, dajte jih Sokolu. B Opozarjamo dalje, da jje sedanja svobodomiselna vlada u-vedla tud v šole vzgojo v sokolskem duhu, ki naj stopi na mesto verskonravnega. D? bo postala taka šola prava pohuj-ševaluica za naše otroke, to js io sedanjih sokolskili divjašt->rih sodeč popolnoma samopo« sebi umevno. Zato je dolžnost crščauskih starišev, da se z vsemi silami upro proti ioso-koljenju ljudskih šol. Smrtne obsodbe v sovjetski Rusiji. 'Moskovska Iz vesti ja' poročajo, da so revolucionarna sodišča obsodila v časn od 23. julija do 21. avgusta lansko leto 1183 ljudi na smrt. Od teh je bilo obsojenih 10 radi vo-huntsva, 100 radi radi vqleiz-daje, 2*4 radi vojaške nepokorščine, 74 radi upora, 451; de-zerterjev, 237 inaroderje\j, 65 protirevolucijonarjev, 130 kriminalnih zločincev, 3 radi pijanosti, 12 radi prepovedane rabe orožja in 77 radi službenih prestopkov. Nesrečno zapeljano ljudstvo! KJE JE? moj oče John Zakrajšek, doma iz Strmice, bloška fara. V A-meriki. živi že blizu 30 let. Pred 16 leti je živel na Scot t St. in Indiana St. v Jolietu, 111. Od tedaj pa nisem več: čul o njem. Tudi jaz sem tedaj živel v Jolietu. Rad bi mu nekaj važnega iz stare domovine sporočil. Anton Zakrajšek, 521 Sandusky Ave. Kansas City, Kans. je re gre na je boigar-sprejelo ki odreja, da se mora cela Bolgarska postiti skozi 20 dni in to od 19. do 29. aprila in od 10. do 20. maja. Ves ta čas se ne sme klati absolutno nobene žtvine. Za prestopke so odrejene stroge kasni. Za enkratno prekršitev globa do 500 levov, za drugo pa zapor do šestih mesecev. Izvzeti so le bolniki. Ta zakon je izdala vlada zato, ker mora tekom a-prila in maja izročiti naši, grški in rumunski državi večje število živine. Umrl je 18. aprila nenadne smrti g. župnik Andrej Krau-land v Polomu na Kočevskem. Služboval je kot kaplan po Kočevskem in slednjič kot župnik v Polomu. Bil je izredno mirne ga in ljubežnjivega značaja. Zadnji čas se mu je omračil um. N.'p. v m.! Smrtno nevarno poškodoval je Jernej Hribar iz Savinje Peci Tomaža Urankarja iz Ijaz. Sunil ga je z nožem v prsi pod srce. Hribarja so zaprli. Požar v Soteski. Ob velikem požaru v Soteski je znašala po-vzn čena škoda na žagi 1,500-000 K, zavarovana je bila za 100,000 K. Dolencu je Pogačniku je pa povzročil požar na lesu škode 4 milijone kron. Nesrečna smrt. Posestnik Ambrozij Škerjanec je vozil 11. aprila svate. Ko se je zvečer vozil domov, se je koleselj pre kiicniMn se je Šerjanec tako poškodoval, da je dne 22. aprila umrl. Rajni je zapustil več mladoletnih otrok. Umrla je po kratki mučni bolezni bivša učiteljica Pavla Ja kopec v Novem Vodmatu št 141 pri Ljubljani. Naj v miru počiva! "Samopomoč" v Ljubljani. "S. N." poroča: "Aretacija poslovodje Samopomoči. Zara di zlorabe zadružnega imena in , štampilje v svrho pridobivanja kreditov, uporabe zadružnega denarja za lastno kupčijo ter zaradi raznih brezvestnosti je načelstvo Samopomoči koncem minulega leta odslovilo svojega poslovodjo Karla de Grego rija ter ga pozvalo, da'svoje pregreške popravi. Ker tega še' doslej ni storil, ga je naznanilo državnemu pravdništvu, ki je včeraj dopoldne odredilo aretacijo Gregorijevega trgovske ga tovariša, Iv. Kavčiča iz Trsta. Imetje obeh aretirancev je zaseženo ter je z njim škoda Samopomoči docela krita (?) Dognano je, da je Karel 'de Gre gorio kot poslovodja zakrivi) vse težkoče, v katere je zašla zadruga." — Vse te čedne ma-hinacije so funkcionarji "Sa mopomoči" na občnem zboru previdno zamolčali. Hotelo se je pač slopomišiti na nesramen način. In to bi se bilo tudi po srečilo, da jih ni g. Klavora u-kanil s predlagano nezaupnico. Predsednik je torej zlorabljal zaupanje članov, ker se jih je predrzno varalo z neresničnimi in potvorjenimi poročili na občnem zboru. Tako postopanje zasluži temeljitega obračuna. Protič proti Pašiču. Protič je izdal .novo brošuro "Tri dokumenti ili jedan list iz istorije naših dana," v kateri donaša ekspoze o situaciji, podan dne 19. aprila 1920. 1. regentu, pismo podpredsednika parlamenta, da Prctieeva vlada ne pri de več v parlament, dokler bo trajala obstrukcija demokratske stranke, besedilo ostavke Proticevega kabineta dne 17. maja 1920.. leta in nazadnje pojasnilo k tem trem dokumentom. V pojasnilu govori tudi na dveh mestih o Pašiču in pravi: "Moram omeniti tukaj en neverjeten ali istinitin karakterističen dogodek. Med šefom stranke (Pašičem) in med menoj (Pro ti čem) nikdar ni do- resnega razgovora in diskusije o ustavi in naši državni ureditvi, četudi sem jaz to poskušal nekolikrat in četudi se v stranki ve, da sem se jaz izmed vseh tovarišev največ zanimal za usfavna vprašanja in četudi sem jaz najživahneje sodeloval pri zgradbi ustave leta 1888., ko je bil šef stranke v emigraciji, in zgradbi ustave od 1.1901. in pri ustavni reviziji od 1. 1903." In na drugem mestu piše Protič: "Cul sem, da je 14. aprila v klubu radikalnih poslancev g. Pašič rekel: da je on za edinstveno državo, a jaz za federalizem ter da smo se radi tega razšli. Ako je ta moja informacija točna, tedaj bi mogla ta Pašičeva beseda značiti samo to: ali da on sam ne ve, kaj je federalizem, ali je mislil, da je treba take besede iabiti zavoljo večjega efekta besed v klubu." To se pravi, Protič očita Pašiču, da je ali neumen ali zloben. O demokratski stranki Protič v svojem pojasnilu ponovno dokazuje, da je deraagorško-reakcionaren in razkrojevalen element v naši državi, "ki se je prav posebno favoriziral, ki pa je stalno in sistematično kazal neprijatelj-sko razpoloženje proti Hrva_-tom in Slovencem." Kljub temu ji služijo v Belgradu kot zvesti hlapci naši liberalci in samo-stojneži. Češkoslovaška narodna cerkev. "Prager Presse" poroča iz Olomuca, da se je na tamkajšnjem zborovanju v prisotnosti srbskega škofa iz Niša Dositeja sklenilo, da se zedinita češkoslovaška narodna cerkev na Monavskem in v Sleziji s srbsko pravoslavno cerkvijo. — To bi pomenilo, da se je takozvana narodna cerkev na Češkoslovaškem sama razcepila, ker se je te dni poročalo, da so na Češkem zavrgli spoj s pravoslavno cerkvijo in si izbrali svojega lastnega škofa v osebi nekega bivšega župnika. Usoda vseh takih sekt. Spominska plošča f dr. Lov-ru Pogačniku. Dne 16. avgusta se odkrije v Kamni gorici spominska plošča dr. Lovru Pogačniku na njegovi rpjstni hiši. Pri tej slavnosti bodo prisostvovali člani Jugosl. kluba in bo govoril v imenu kluba dr. A. Kerošec. Umrla je dne 22. aprila pri Fari na Blokah Marjeta Ponik-var, dolgoletna vrla hišna gospodinja in skrbna mati dvanajstero otrok, od katerih je u-mrla le ena hič, kot sestra-us-miljenka v Ljubljani, od drugih še vseli živečih otrok pa je najmlajša hči že 20 let (s. Olga) v Makedoniji; dva sinova pa sta duhovnika, mlajši v Ameriki, Cleveland, O., kot župnik pri cerkvi sv. Vida. Pokojna je bi-a vdova nad 35 let, ter je šia boljše življenje v starosti 81 et. Svetila ji večna luč! Nagloma je umrla v Žužemberku Ivanka Sicherl, ki je to-*iko časa zvesto in potrpežljivo gospodinjila svojemu bratu-or-ganistu. V četrtek dopoldne je " kuhinji pripravljala kosilo, pa ji je ,prišlo slabo, sesedla se je ni tla in ko je ropot pribite! z sosedne sobe njen brat, jo je našel mrtvo. Gospod jo je po dical hitro, a vendar priprav-jeno, ker je še tisto jutro vsak dan, prejela svojega Zveličarja. Ulnrla je v soboto dne 16. apr. Olševku Apolonija Pogačar, dobro vzorna mati in gospodinja. N. p. v m.! Italijanska duhovščina gra-diščanskega dekanata v javnem pismu v4 4 Idea del Popolo'' optro obsoja fašistovsko gonjo zoper nadškofa dr. Sedeja in zaključuje svoje pismo nadškofu z besedami: "Vselej z Vami, vselej za Vas!" Otročja lahkomiselnost povzročila požar. Pri Glavanu v Straliomeru je služil 9 letni zolec po seno, kar je ta tudi storil. Glavan je šel v hlev. Ko je prišel iz hleva, je videl, da kozolec gori in pogorel je do fctebrov jŠkode je bilo 40,000 K. Pastirja, ki je pobegnil v gozd, so ulovili-otroci in ga pripeljali nazaj h Glavanu. Povedal je, da je zažgal kozolec misleč, da bo z ognjem sneg topil. Roparski morilec prijet. O- rožnika Ivan Gorjanc in Josip Krušič sta aretirala Ivana Mb-žino, ki je osumljen, da je meseca februarja umoril in oropal svojo mačeho Ivano Možina v Daljni vasi. ■Katoliška cerkev v Belgradu. za 52,515,-dinarjev in znaša sedai 3 -500,356,240 dinarjev. .Rodbinska žal6igra. Pri Sv. Janezu na Bohinjskem jezeru je najemnik hotela, bivši kapetan ustrelil svojo ženo in nato še samega sebe. V-zrok groznemu dejanju ni znan. Justifikacija razbojnikov v Srbiji.—Dne 16. aprila je bila izvršena v Krivi Palanki smrtna obsodba nad. 4 razbojniki, ki so bili obtoženi mnogih hudodelstev, izvrženih za časa o-kupaciie. Umrl. je 17. aprila v staros- brat Louis Fab-jan, p. d. čuček, iz Vrha,,fara Žužemberk t Pred več leti se je nahajal v Indiapapolisu. Rad bi izvedel za njegov naslov, ker mu imam več važnega sporočiti o razmerah v stari domovini. , Jos. Fabjan, 418 N. Bluff St., Joliet, HI. Velika razlika« Dobra farma v Illinoisu ali Iowi stane od $300 do $600 aker, povprečen + •"11* n .pridelek za farme v Illinoisu m Iowi ti 71 let g. Fran Zaje, finančni pa je komaj $39.00 na aker. Farmarji svetnik V pok. ill predsednik r oko,ici Pinetowna, C., pa pride- -----1 • -r . lajo povprečno od $200 do $1,000 na aker. In ta dejstva so napotila illi-noiške farmarje, da kupujejo naša zemljišča, katerih cena je sedaj še tako nizka, da je pristopna vsakemu delav- CU. * » ' ; Naša zemljišča leže v lepi ravnini, zraven potov, železniških postaj in us-pevajočih mest, v kraju kjer je klima Ljudske posojilnice v Lju-"Samouprava" poroča: Za ka-|bljani. Naj v miru počiva! toliško cerkev v Belgradu se je L Umrli so v Ljubljani—Uršu-med belgrajskimi katoličani Ma Škodlar kuharica, stara 64 nabralo 40,000 dinarjev. Sveti let. Fran Urhfc rudar, 55 let. oče je podaril pol milijona di- Vinko Pokorn, bivši gostil-narjev. Gospodična Ana Hri- ničar, 68 let. Katarina Vimar stičeva, ki se mudi v Ameriki, kocarjeva hči, 14 let. Marija |rzv7tna, ^e7iii Vihtrjev ln cMo^', zbira doneske med amen kan- Rozman, užitkarica, 70 let. kjer mraz ne uniči zgodnjih pomla-skimi katoličani. Jugoslovan- Helena Aleš, mestna uboga, 76 dan«kih nasadov in kjer imate najmanj ski škofje določijo en dan v le- let. Terezija Kastelic eostia H40 dnii v letu brez mrazu' Pitna vo" t» ko * bodo po vseh cerkvah 70 let. Marija Antonij/počj ^ nabirali darovi v to svrno. Bel- žena sodnega oficijala, 44 let Prst je črna kot tinta in na njej trspe-grajska občina je obljubila Ivana Paušer, dninarica, 37 let vsi PrLdeIki zmernega pasa, kakor tavbeni prostor zastonj. Alojzija MahniS, posestnikov* tudi vsc vrste sadja in vinske trt<- Ameriški konzulat v Zagre- žena, 62 let. Za našo nase,bin<> ie doloženh 160 bu poroča: Radi preuredbe u- rioi™«^ k"",1 po 40 akrov' Vsaki famiUji ie rpHnih ™vwtornv L ustavi s 1 "P™*1111*7 Dalmacije. dovolj 40 akrov, kjer je mogoče toliko radnih prostorov se ustavi s 1. Split 18.aprila Italijani so pridelati v dolarjih in centih ali pa še majem vidi ran je potnih listov. priznali Im t da se izvrši iz_ več kot pa je mogoče na 160 akrov ve- , )an, ko se zopet pnene Vldira- praznitev Krka in Raba dne |liki farmi v Illinois« ali pa kje drugje. nje potnih listov, se bo objavil 22 in 23> t m Danes p0p0ldne ^^^ifv -^mnnnm« °dide ^legacija za raz-Defravdacije v Samopomo- mejitev lla Krk da Jge doložijo či. Zaradi nečednih manipu- ^Jj^v* * • .. ... J , .. ,1C( v.,, , modalitete izročitve z Italijan- lacij v -Samopomoči" sta bila |8ko delegaoijo< ^ Split, 18. aprila. Danes odide od tukaj naša vojska na — aretirana Ivan Kavčič in de Uregorijo. V svoje namene sta ponaredila celo štampiljo "Sa mopomoči'\ De Gregorio je po »leveril okoli 25,000 kron. V zaporu sta grozila aretovanea, da Mnogo rojakov je zt kupilo farme tukaj. Za nadaljna pojasnila pišite na A. H.Skubic&Co. Pinetown, N. 0. Vam je potreben pri učenju angleščine. Slovenska mladina ga lahko rabi pri učenju slovenščine. Cena mu je $5. Vsaka hiša bi morala imeti en izvod. DE. F. J. KEEN 6202 St. Clair Ave. Cleveland, O. Severova zdravila vz*dr/ujejo zdravje v družinah. Ozdravite svoje živce. Kadar počutite, da ste utrujeni, zlo- 1 voljni, narvozni, ako m lahko razje- 9 zite, ako vas vznemirja tam in ro- ■ pot, nemorete storiti boljega, kakor g če vzameta * SEVERAL NERV0T0N (Savsrov Narvoton) pravilno zdravilo in tonika. Namenjen j« za taka alučaje. Umiri Ur ublaži žive«, povzroči spanje, ki osvežuje in pojača val živčni sistem. Cena $1.28. Dobite ga pri vaiem lekarju. Vpra-iajte za Sevarovaga. Ne jemljite drugega. vv. f. severa co. cedar rapids, iowa 50,000 akrov Lac Court Oreilles Indian Reservation na prodaj. Hvar, Vis, Mljet in KorČulo. Sinoči se je vojska vkrcala na pa rn i ke ter jo je spremljala [ima bodo sledili še drugi. Mo-I^1^ .in Mnogolnijno obeinst-1 jetra v • , yl, ... . I Alf L» I 1A mnllilnatiHAln I za sta verizila v velikem slogu tv»Li s takim blagom, katerega je zaplenil verižniški urad in BOLGARSKI KRVNI CAJ pomaga bolnikom. Zdravniki in lekarnarji priporočajo ta izboren krrčistilen čaj, ker drži že-ledke in kri v redu (či- ga izročil po nizki ceni "Samopomoči '' v prodajo. Kavčič i n de Gregorijo sta delala za "Samopomoč" po protekciji g. mag. svetlika Govekarja. Med Francijo in Jugoslavijo. Kakor javljajo'rimski listi, se ne bo sklenila med Francijo in ov, ki je manifestiralo. Parniki so vsi okrašeni z zastavami. Akademiki za Jugoslavijo. Zagreb, 18. aprila. Na vče-rajsnii skupščini akademske omladine je bila sprejeta resolucija, naslovljena predsedniku konstituante, v kateri poziva akademska omladiua vseh |fzagrebških visokih šol narodne zastopnike, naj se zavzame- Vzemite ta gorki čaj ako hočete re-gnat irehlad in se obvarovati influen ce ter ljučnice. Bolgarski krvni čaj je na prodaj po vseh lekarnah, ali ga pošljem priporočeno po pošti eno veliko družinsko skalijo za $1.25, tri za vitke za $3.15, šest,pa za $.25. Naslov: H. H. Von Schlick, Preaident Marvel Products Company, 436 Marvel Build ing, Pittsburgh, Pa. Jugoslavijo samo gospodarska I J° lm)h trojnemu imenu naše pogodba, ampak še bodo poga- držaVe> kl 118j se imenuje Ju-janja nadaljevala tako, da se ix> r'«lavija, kar najbolj odgova-sklenila taka pogodba, kakor je |ria zna6aju države, sklenjena med Francijo in Polj- Res je! Poslovodja neke department trgovine v Emaus, 'Pa. zatrjuje: "Res je, da se inozemski sko. To se pravi z drugimi besedami, da pridemo v popolno gospodarsko in politično odvisnost Francije, ali kakor bi NA6IM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM. Varčevanje denarja je navada, katere se človek tako lahko oprime, kakor trošenja in zapravljivosti. Prihranite si vsaj nekaj sleherni mesec, naložite ta denar v našo banko in privadli se boste temu z veliko zadovoljnostjo namesto da bi težko prisluženi denat potrat no zapravljali. The Pirst National banka v rekel Vesnič "naših visokih za-4odjemalec bolj na godbo razu vezni^v^' me kot pa Amerikasnec. On či- Potniška tarifa.za luksusne sla to, kar dcmačinu morda ni vlake. Od 1. maja dalje be ljubo." Ravno tako je tudi z treba za vse luksusne vlake, to zdravili. Dosti Amerikancev Chisholmu, Minn, je posebno je za vlake, ki so.sestavljeni iz- kupuje samo taka zdravila, ki prikladna banka za Vas. Njena ključno iz spalnih, jedilnih in so Sladka in v obliki tablic; glavnica in prebitek znašata salonskih voz ali iz voz 1. raz- toda ameriškim inozemcem je ^65,000.00; njeno skupno preroda, poleg redne voznine lo že dolgo znano, da je Triner-1 možen je / znaša $1,850,000.00 kalne tarife plačati še dodatek jevo ameriško grenko vino naj da3e povsem zadostno 25% in sicer tako za prevez boljše želodčno zdravilo in da jamčevino ali sigurnost,. Vaš potnikov kakor tudi za prevoz i'grenkoba" tega zdravila iz- denar je pri nas varno naložen prtljage in ekspresnih tovor- vrstno učinkuje. Sicer so se pa istega lahko dvignete vsak čas kov. domačini Amerikanci danda- kadar hočete. Ljudsko štetje na kočevskem nes o tem tudi že prepričali. Mi plačujemo tri (3) odstot ozemlju izkazuje uradno 12,576 Med tu živečimi inozemci je ke ob'resti, kar vam je kot po ljudi z nemškim materinskim Trinerjevo grenko vino v rabi vračilo za Vaše varčevanje jezikom in sicer v okrajnem Ue nad 30 let. Mr. Andrej Luk- Najbolj zanimivo je pa sledeče glavarstvu Kočevje 9803 (v so-1 gic v Smoke Run, Pa. nam je dejstvo: — Ako zahtevate kak 5. maja t. 1. pisal sledeče: * Jaz nasvet in pojasnilo, mi vam sem se sam prepričal, da je damo isto dragevolje, ker ima-Trinerjevo grenko vino za pre- mo veliko skušnjo. Ako tore, bavo boljše, kot vsa druga zd- iščete kake pomoči, obrnite se ravila; isto izčišea črevesje in samo na nas in mi Vam bomo 1330, občina Poljane 341, obči- drži isto v redu. To vino je ze- h\\ z veseljem na roke na muk* 548), v okrajnem gla- lo prijetnega okusa ter zaeno Vaš domačin in jak Jakob varstvu Črnomelj 554 (vecma veka utrjuje".-- Joseph' J v občini Planina). Za Avstri-1 Triner Company, 1333-45 S. jo je optiralo čez 800 ljudij, sa- Ashland Ave. Chicago, 111. mo v glavarstvu Kočevje 700, ^a prodaj v vseh lekarnah in z večine za to, da se izognejo pri prodajalci^ zdravil. (Adv.) vojaški dolžnosti, n. pr. občina Ponujamo na prodaj za na-seljenje to zemljo, ki je poraščena z najlepšim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wisconsin. To je prvikrat, da se ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: COURT OREILLES LAND CO. Hayward, Wis. PRISELJEVANJE V AMERIKO UTEGNE BITI PREPOVEDANO. Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. dnem okraju Kočevje 9146, v sodnem okraju Lašče 47, v sodnem okraju Ribnica 310), v o-krajnem glavarstvu Novo.mesto 221 (občina Črmošnjice t v. uvuia«u i" rujtus. a&uu josepn jpsbolt je pri nas uslužben kot ! uradnik. Ž njim se lahko pogo-vci i te v vašem materinskem jeziku obrnite se torej na nje-ara! Kočevje 71, občina Koprivnik 211 prebivalcev), občina Polom 156, občina Nemška loka 63 (od 371 (od 397 prebivalcev!. — Občine Kočevje, Draga in Tra četrti par dvojčkov. PIRST NATIONAL BANK Chisholm, Minn. Poplar Bluff, Mo., 11. maja. _Tomaž Chiristian in soproga, ki bivata v Canlou, Mo., va imajo slovensko večino, vse cta bila danes zopet osreeena, druge kočevske občine nemško, jima je štorklja že v četrtič a povsod znatne slovenske prinesla dvojčke, ki sta pozd-manjšine. ^ ravila petero bratcev in sest-Naš papirnat denar se je od ric ki so bili rojeni vsak po-zadnjega izkaza Narodne ban- sebe. Izplačilo v kronah, dinarjih in dolarjih v gotovem denarju v Jugoslaviji. Pišite po cenik za pošiljanje denarja. ŠIFKARTE ZA VSE ČRTE. Emil Kišš bankir. 133 Second Ave. New York, N» Y. LJUDJE S KILO Vrxite prod svoj kilnj pas. Na tisoče ljudi z utrganjem (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da osijo in rabijo STUARTOVE umetne PRI-LEPLJIVE PL A P AO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč svoj stari kilni pas. Ne nosite več jeklenih ali gumijastih trakov, ki vas tišijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno PLAPAO PODLOGO 'ZASTONJ. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokažemo številno slučajev, kaj so PLAPAO PODLOGE za druge ie dobrega storile. Pišite po našo knjigo o utrgovanju (kili), tam boste mnogo zvedeli o tej neprijetni bolezni. Mi imamo zaprisežena spričevala in zahvalna pisma iz vseh delov države, kjer je dokazano, da so PLAPAO PODLOGE najboljše in da so že mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE minute več. Pošljit mam svoje ime in naslov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskušnjo in ZASTONJ eno PLAPAO PODLOGO in knjižico o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St Louis, Mow Zastave, bandere, regalije in slate snake sa društva ter člane K. & K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. * ------- iJ^&SL*"! kif °r piSmCMi ?apir\ k"v?ft ^kaznicc, pobotnice, bolniaHelifte, društvena pravila i, t. d.,dalje vee tiskovin« pri prfre- janju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavmim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite st do na«. V naii tiskarni m tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N, Chicago St., Tr»Hi~fr Tli (Dalje.) Glavna vsebina na charterja je bila sledeča: 1.) Naseljenci v novem svetu naj imajo jednake prednosti in pravice kot Angleži doma. . , 2.) Površina ozemlju za vsakega izseljenca naj znaša 100 milj. 3.) Angleški kralj ima pravico do 1 petirie cene pri prodaji vsake morebitne odkrite' dragocene rude. 4.) Vladanje in uprava kolonije naj obstoji iz posebnega upravnega sveta, katerega i-menuje angleški kralj. 5.) Vsaka izmed označenih dveh družb ima pravico kovati svoj lastni denar; kaznovati* hudodelce, nalagati avozAo In izvozno carino in delati postave. k oje lahko angleški kralj prekliče. 6.) Vse stvari in blago naj se smatra za skupno lastnino; pridelke zemlje se mora hraniti v skupnem (javnem) skladišču. 7.) Kralj je dal vsem naseljencem poleg tega svoja navodila, da naj se v novih kolonijah ustanavlja in pospešuje anglikanske cerkvene ©bčine.4 Pophamova kolonija v Maine 1. 1607. — Takoj, ko je angleška vlada izdala charterja označenim družbam, se je pričelo s pripravami za odpo-tovanje, nakup ladij in 'drugim potrebščinami. Plymouth ekspedicija se je odpravila na pot 31. maja 1607 pod poveljstvom .Jurij Popham-a, ter se je ustanovila na obrežju sedanje države Maine, ob ustju reke Kennebec, Pophamova ekspedicija pa ni dosegla na tem kraju u^pcJyi .vslyd nastjfc lega pomanjkanja med naseljenci. To je Pophama napotilo, da se je že naslednje leto s svojimi ljudmi vrnil nazaj na Angleško. Jamestown naselbina 116^7; hudi časi angleških izseljencev. —Izseljenci, katere je Londonska družba na treh ladjah od-premila v novi svet, so dospeli v Cheasapeake zaliv. V po-čast sinovoma tedanjega angleškega kralja Jakoba, so ti priseljenci krstili dva kraja ob označenem zalivu v "cape" Henry in "cape" Charles. Od tam dalje so se vozili po široki reki 30 milj naprej; reko so pa krstili na ime kralja James river (Jakobova reka) tako so tudi imenovali svojo nasel-pino Jamestown. To je bila prva stalna angleška naselbina v Ameriki. Stanovalci te naselbine niso bili- vajeni dela, ker so bili samo takezvani angleški Mgent lemani". Namesto da bi skrbeli in gledali za gradbo hiš in obdelovanje polja, so le iskali zlato ter žlahtno kamenje, ko-jcga pa slučajno tam ni bilo najti. Med temi izseljenci je bilo prav malo rokodelcev (na. 48 "jare" gospode je pripadalo komaj četvero (4) tesarjev in mizarjev. Naselili so se v neki pustinji, kjer si niso mogli pomagati. Kakor že omenje no, so bile na podlagi vladnega charterja ustanovljena poseb-, na javna skladišča in zaloge živeža. Pravico do rabe tega blaga je imel vsakdo. To je povzročilo neslogo med tedanjimi naseljenci; kajti lenuhi, ki 'niso hoteli delati, so imeli rav-nciste pravice do občnega pre-žitka, kakor oni, ki so za celokupno naselbino marljivo delali. — Brezdelje iu lenoba gotove vrste angleških našeljen-v Jainestownu je povzročilo med njimi mnogo gorja; poleg: tega pa še mrzlična bolezen, i -dediča temu je bila, da je kritičnih časil* je pa nastopil ljudomili in človekoljubni kapitan John Smith. Videl je, da preti vsem naseljencem pogubp To ga je napotilo, da je dobil od Indijancev veliko zalogo živeža, in da se je postavilo za stanovalce potrebne koče;"pQ-leg tega je vzel s sabo nekaj svojih pogumnih mož, ki so vso bližnjo okolico ler zaliv preiskali, kjer bi friorda bilo bolj udobno živeti. Vsled pripo ročila Indijancev so pričeli angleški naseljenci sejati ter pridelovati koruzo, kar jih je rešilo pretečega pogina in lako- Rešitelj te kolonije kapitan Smith je bil rojen na Angleškem 1. 1580. Kakor ja sam pripovedoval, so mu že v zgodnji mladosti umrli stariši, nakar se je čez leta podal na morje. Služil je kot vojak pod francosko in holandsko zastavo. Nekoč so ga na nekem potovanju vrgli v morje; ker je bil pa izboren plavač, se je rešil na suho. Zatem je mnogo potoval po Evropi; boril se je tudi proti Turkom, kjer. so ga ujeli kot tujega jetnika. Tudi tu se mu je posrečilo, da je u-moril svojega poveljnika in zbežal na Angleško, kjer se je pridružil že omenjeni ekspedi-ciji, namenjeni v Virginijo. Tudi ttikaj ni imel sprva sreče, kajti nekoč so ga divji Indijanci ujeli ter Obsodili na smrt. Kavno v trenotku, ko Ui imel biti ubit z velikim kolom, je priskočila hči tedanpega indijanskega poglavarja Pocahontas k Sinithu in je svojega očeta prosila, da naj Smithu prizanese, ker je blagi mož; iz ljubezni in naklonjenosti do Smitha je gdč. Pocahontas položila svojo lastno glavo na mo-rišče, da naj namesto njega nji razbijejo glavo. Nastop hčere tega indijskega poglavarja je Smithu rešil življenje. Bil je pemileščen in sprejet med Indijance kot domačin. Končno se je Smith celo s hčerko tega indijanskega poglavarja poročil. Na onem mestu, kjer se je odigral ta zgodovinski prizor so postavili kapitanu Smithu krasen spomenik, tako tudi junaški hčeri indijanskega poglavarja "Pocahontas." Prihod novih kolonistov.— Dale, guverner. — Cez 2 leti po ustanovitvi te naselbine je tjakaj dospelo 500 angleških izseljencev pod vodstvom Sir Thomas Gates-a in George Somers-a. Ti kolonisti pa ni^o bili dosti vredni; kajti nabrali so jih iz vrste jetnikov in lon-dcn^kifh (cestnih pestopačev. Ko je priplula nova izselj-niška ladja do bermudskega otočja, jo je vihar zagnal na neko skalo, da se je ladja poš-< scdovala. Iz preostalih del te razbite ladje sta kapitan Gates in Somers v naglici iztesala ne-caj zasilnih čolnov, da je bilo mogoče ponesrečence .spraviti na suho; kapitana sama sta se pa zatem v čolnu podala v Jamestown, že omenjeno prvo tedanjo angleško naselbino, vjer so vladale neznosne razmere^ Pogumni in že tudi omenjeni angleški kapitan John Smith je bil v nekem ho ju z Indijanci nevarno ranjen. Ker wled tega ni mogel dosti pomagati svojim rojakom, se je vrnil nazaj na Angleško. ()d 500 novodošlih angleških kolonistov jih je tekom 2 mesecev v Jamitftownu preostalo samo še.60; tudi ti so se ko-nečuo naveličali stradanja v Ameriki in so tudi želeli potovati nazaj na Angleško. Dne 8. junija 1. 1610 se jih je nekaj v-krcalo in peljalo 4oli po James reki. Xa njih veliko veselje in srečo jim 3s nasproti prijadral 323 Epsilon Place. Brooklyn, N. V, POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! ALPENTINKTURA ^^ je najuspesneja na «v«tt» zm ■saga rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in f*wf brado j kurja očesa in bradovice v 3 dneh popolno-rW ma obranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o- IMT zdravim Brualintinktura od katere postanejo sivi p^A. lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge in za druge bolezni imamjako uspešna zdravilo. Pi-wjfWvorila nista z njim. Meni sta 1 eni sta rekla, da je trmast in prismojen. , Ne vem, koliko sta imela v tem slučaju prav. V ostrogu, kakor povsod, kjer se ljudje kopičijo nasilno, ne po §voji prosti volji, se človek po mojem opazovanju lahko spre in- celo vzmrzi svojega bližnje- {a mnogo prej nego na svobodi, [nogo je okolnosti, ki pospešujejo to dejstvo. Sicer pa je bil jSki res jako top in morda celo ieprijeten človek. Tudi njegovi tovariši se niso razumeli z i njim. Midva se sicer nisva ftikdar sprla, a tudi zbliževala ?e nisva posebno. Svoj pred-fliet, matematiko, je znal, kakor še zdi. Spominjam se, da se je gradil venomer, da bi raztolma-čil poseben astronomičen sis-tem, ki ga je bih sam izumil. Poljaki so mi pravili, da ga je enkrat že objavil, pa se mu je učeni svet le smejal. Zdi se mi, da je bil njegov um nekoliko v neredu. Po cele dni je klečal in molil; s tem si je zaslužil obče spoštovanje arestantov, ki ga je užival do svoje smrti. U-mrl je v naši bolnici po mučni bolezni pred mpjilii očmi. Sicer pa si je pridobil spoštovanje arestantov že s prvim svojim korakom v ostrog, zaradi svoje i stori je z majorjem-načelnikom. Na poti od U-gorska do naše trdnjave jih ni nihče bril in brade so jim porastle brez lastne Rišite po m^jo knjigo • po-jasnih o patentih in iiznajdbah* katero k vam pošlje ZASTONJ-; na vašo željo. IZNAJDITELJI ia drugI, naročite ti to knjigo. Ime A. M. Wilson je poznano 2e harf 30 let in; vsaka stvar, Id Jo nameravate patentirati, se sprejme pri nas z z vso pažnjo. Pošljite nam model ali obris vale iznajdbe v pregled. Pilite se danes po to slovensko knjigo na sledeči naslov: stered Patent Attorney«, ictor Bldg., Waashington D. C. g 607 N. Hictory St. Joliet, 111. 1 POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Zanesljivo in hitro Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vase poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari m zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gotiže, . Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost" in "Postrežba" je nase geslo. poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bani posle j > » tMiŠi 82 Cortland St., New York, N. Y ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh slučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili. E. Greenwald, odvetnik. William B. Laurich, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, ID. Telefon: Carnal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) Rojaki, poslužujte 6e v vseh zadevah te slovenske banke, ki je poti stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000. imamo večje število obdelanih in neobdelanih farm v državi Wisconsin, posebno v stari znani slovenski farmarski naselbini v Willardu, kjer je naseljenih že okrog 200 slovenskih farmarjev. Kogar veseli kmetijstvo in želi postati neodvisen, je Wisconsin, najbolj primerna država za kmetijstvo, posebno pa še Willard med domačimi rojaki. Pišite za potrebne informacije. MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W, 18th St. y / Chicago, I1L SLAVONIC IMMIGRANT BANK m WEST 23 STREET. NEW YORK, N Rez. fond $30.000.00 Glavnica $100$00.0fc