S T E V. 17.
MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V L J U B L J A N 1, DNE 24. A P R I L A 1929
LETO 42
Cena 38 Din celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba: v Ljubljani.
A. Sušnik:
Vsi kmetje v zadruge!
Koncem leta 1927. (za leto 1928 še nimamo statističnega pregleda), je bilo pri Zadružni zvezi v Ljubljani včlanjenih 524 aadrug. Med temi je 300 hranilnic in posojilnic, ki so imele 3 milijarde 261 milijonov 246 tisoč 89 dinarjev celokupnega prometa; 689 milijonov 444 tisoč 144 dinarjev hranilnih vlog; 451 milijonov 7 tisoč 494 dinarjev posojil in 3 milijone 821 tisoč 774 dinarjev čistega dobička. Te številke nam jasno kažejo, da je pri nas Slovencih najbolj razvito kreditno zadružništvo in da .so hranilnice in posojilnice postale velevažen gospodarski cinitelj za našega kmeta, ki sc ga osvobodile iz rok oderuštva.
Slabše stoji ostalo zadružništvo. Na drugem mestu so nabavno in prodajne zadruge (67 po številu), nato sledijo mlekarske (33), živinorejske (26) in druge zadruge.
To nam je dokaz, da je še vedno premalo razvita zavest, kako nujno potrebna in koristna je za našega kireta skupnost in edinost v vseh gospodarskih vprašanjih. Kaše ljudstvo še vedno noče videti, koliko }<• še raznih mešetarjev, agentov, prekup-ffv in drugih, ki živijo na njegov račun, fd njegovega trdega dela. Zlasti se to'dogaja pri prodaji poljedelskih produktov in Pri nabavi raznih poljedelskih potrebščin, orodja, strojev itd.
Nakup.
Nekje na Dolenjskem leži lepa in ve-»ka občina, kjer so kmetje precej zavedni m napredni, se stanovsko izobražujejo, či-!ai° strokovne knjige in časopise, poslu-sa.i° predavanja, obiskujejo razne gospodarske in zadružne tečaje itd. Tam sklene par pametnih gospodarjev, da se hočejo peslužiti modernih pripomočkov za izboljšanje svojega gospodarstva in si v ta na-mcn nabaviti semena, umetna gnojila in razne slroje, ki so za tamošnje razmere pri-n,cnij. Ker tam še ni nabavne zadruge, naroČijo vsak zase stroje pri agentu, ki je zastopnik velike firme, ki kupuje naravnost od fabrikanta. Recimo, da vsi skupaj »»mcijo strojev za 10.000 Din. Kaj mi-8,|le. koliko zaslužita pri tem agent in nje-
gova firma? Najmanj 10%. Tako dobi tovarnar od plačanih 10.000 Din za stroje 6000 Din, ostalih 1000 Din pa izgine v žepih posrednikov. Če bi v tem kraju obstojala nabavna zadruga, bi kmetje vplačali v tem slučaju za stroje, ki bi jih zadruga naročila naravnost v tovarni, samo 9000 Din, 1000 Min pa bi ostalo v njihovih žepih, in bi jih lahko porabili za druge gospodarske namene. Podobno se dogaja tudi pri nakupu drugih gospodarskih potrebščin. Če gre blago skozi več rok, se izgubi več procentov. Koliko denarja vrže naš kmet proč ravno vsled tega, ker se še premalo zaveda, kako koristna mu je zadružna organizacija!
Prodaja.
Da naš kmet danes svoje pridelke tako pečeni prodaja, povprečno samo 11 krat dražje, kakor pred vojno, dočim mora za industrijske proizvode plačevati 18 krat več, kakor pred vojno, je med drugimi vzroki gotovo tudi ta, da prodaja kmdtij-sfdh pridelkov ni organizirana. Kmetje še vedno po večini prodajajo vsak zase in vsakemu, ki hoče kupiti. Razni agenti in prekupci pa to neslogo kmetov izrabljajo in na ceno pritiskajo, posebno še, če vedo, da je kmet v denarnih zadregah. Pri tem se dogajajo večkrat stvari, ki pomenijo že pravcato oderuštvo.
Zelenaši.
Že zgodaj spomladi se pojavijo ponekod na kmetih tako zvani zelenašito je .kupci, ki kupujejo poljedelske pridelke kar na zeleno, še predno so dozoreli. Odtod ime
zelenaši. Posebno.....'i kupujejo žito, sadje
(zlasti češplje) i- 'j. Ti zelenaši so postali prava nes; .>. kmeta, to so pravi oderuhi, ki marsikaterega kmeta pripravijo ob vse. Da je srbski kmet danes tako zadolžen, in da mora plačevati tako visoke obresti, 20 do 30%, so krivi ravno ti zelenaši. Ti ljudje izkoriščajo kmetovo denarno stisko in" pokupijo, n. pr. žito, že par mesecev pred žetvijo. Tako je po nekaterih krajih že maja mescca prodana polovica žita. Seveda nudijo zelenaši sramotno
nizke cene, ki večkrat ne dosežejo niti polovice običajne cene po žetvi. Kot aro pa dajejo po navadi posojila na visoke obresti, zraven pa si zaračunajo še potne in druge stroške.
In kaj se zgodi, če pride toča, in kmetu, ki je napravil kupčijo z zelenašem, uniči skoro vse žito? Ker je vezan izpolniti pogodbo, mora ubogi kmet sam žito kupiti po tržni ceni, ki je seveda mnogo višja, kakor je bila ona, za katero je sam žito prodal. Na ta način pride nesrečnež ob ves pridelek, zraven pa se mora še dvakrat zadolžiti.
Pa še eno je pri tem, česar ne smemo prezretil Tak kmet ne škoduje samo sebi samemu, ampak tudi svojim stanovskim tovarišem. Kajti take kupčije na zeleno silno slabo vplivajo na tržne cene. Cene kmetijskim pridelkom vsled tega padajo, kmetje imajo veliko škodo in celokupno narodno gospodarstvo mora utrpeti večkrat težke milijone.
Kmet, pomagaj si sam!
Pri nas so se zelenaši vrgli najbolj na hmelj. Kupčije pa se ne udeležujejo samo domačini, ampak tudi tujci. Stvar je prišla že tako daleč, da po nekodi interesenti že kličejo državno oblast na pomoč in prosijo, naj jih z zakonom zaščiti pred zelenaštvom.
To je že vse v redu. Država je tudi dolžna ščititi svoje državljane in preganjati vsako oderuštvo. Toda v prvi vrsti je le eno potrebno, da si kmetje sami pomagajo. Vsako zelenaštvo bi bilo izključeno, če bi kmetje držali trdno skupaj in bi organizirali prodajo svojih pridelkov.
To nam dokazujejo druge države, n. pr. Danska. Tam je vsa prodaja poljedelskih produktov zadružno organizirana. Prodajne zadruge so odločujoč faktor pri prodaj i in tako obvladajo trg, da tisti kmet, ki ni crganizran v zadrugi, svojega pridelka niti prodati ne more. Na ta način so kmetje naravnost prisiljeni, da pristopijo k zadrugam.
Tudi pri nas moramo stremeti za tem. Kjer razmere to le količkaj dopuščajo, se morajo osnovati nabavne in prodajne zadruge. Zlasti za liste kraje, ki pridelujejo kc%orlolik.o enoten pridelek* n. pr. hmelj, sadje, vino itd. zadružništvo lahko postane pravi blagoslov in rešitelj iz rok zelena-štva in drugega ederuštva.
ji
Novice iz Besprada.
Spremembe vodilnega nradništva v Srbiji.
Po kraljevem ukazu in na predlog ministra za notranje zadeve bo izmenjanih cela vrsta okrajnih glavarjev in drugih upravnih uradnikov v Srbiji. Na predmetna mesta bodo postavljeni samo_ v svoji stroki izobraženi državni uradniki.
Samo eno policijsko ravnateljstvo.
Novi zakon o državni upravi predvideva samo eno policijsko ravnateljstvo za vso državo. Bo v Belgradu in bo imelo nalogo skrbeti za mir in red po vsej kraljevini.
Vrhovni zakonodajni svet.
je zopet pričel s sejami. Obravnava zakon o državnih in nedržavnih cestah, nato pa se je pečal s stanovanjskim zakonom, ki je že uzakonjen. Je veliko milejši kot dosedanji ter bo veljal samo do 1. nov.
Zakcn o agrarni banki
je Nj. Vel. kralj 16. aprila podpisal. Agrarna banka prevzame posle ravnateljstva za kmetijski kredit. Njej se dajo na razpolago fondi Hipotekarne banke, fondi za pospeševanje ribarstva, razen veterinarskega forda. Za vse ?e fonde jamči država. Ko debi zakon veljavo, postanejo vsi kmetje v naši državi menično sposobni.
Blagajniške knjige za kmetovalce.
Profesor na zagrebški gospodarski fakulteti dr. Poštič je prevzel za sedanjim 1 ministrom dr. Frangešom vodstvo zavoda za proučevanje umnega gospodarstva naših kmetov. Po švicarskem zgledu bo ta zaved uvedel blagajniške knjige za naše kmete. Tozadevne knjige so že gotove, i Naš kmet naj bi se natančno naučil voditi blagajniške knjige. Na ta način bi tudi | čržava dobila jasno sliko o gospodarskem ! stanju, o potrebah naših kmetov ter obči pregled čez gospodarsko stanje prebivalstva.
Za verski pouk.
Ker se širijo vesti, da je v osnutku novega šolskega zakona veronauk odstranjen ozir. zelo otežkočen, je bil belgrajski nadškof pri kralju, kateremu je obrazložil sVališče katoliške cerkve. Prav tako se je izvolilo skupno zastopstvo katoliške in pravoslavno Cerkve, ki bo razložilo stališče obeh Cerkva glede verskega pouka v šoli prosvetnemu ministru.
Trošarinske kazni,
ki so bile že izrečene, a še ne plačane, so odpuščene. Prav tako se ustavijo vsa kazenska postopanja, ki so se že uvedla glede prekršitve trošarinskega zakona. Plačati se mora samo trošarina. Kdor se pa bo zclotil znova, da krši trošarino, bo seveda običajno kaznovan.
Koliko oblasti bo?
V tem oziru še ni padla odločitev, — Zadnji čas govore celo samo o petih oblasteh, ki naj bi bile: slovenska, hrvatska, belgrajska, saraievska in skonlianska.
2l
M A i 11 Nuea
d Posvečenje g. dr. Gregorja Rozmana
v škofa bo 14. julija t. 1. v ljubljanski stolnici. Posvečenje bo izvršil g. knezoškof ljubljanski dr, A. Jeglič, soposvečevalca pa bosla gg. škof lavantinski dr. A. Karlin in dr. Adam Hefter, škof krški.
d Duhovniške sprememba. Za dekana trebaniske dekanije in za škofijskega duhovnega svetnika je bil imenovan Ivan To-mažič, novoimenovani župnik v Trebnjem. Premeščeni so: Ivan Drešar, župni upravitelj na Sv. Planini, za ekspozita na Konj-šico; Ciril Jerina, prefekt v zavodi svetega Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, za drugega kaplana v Moravče in Franc Markež* kaplan v Št. Juriju pod Kumom, za kaplana v Zagorje ob Savi. — Ume':čen je bil*za župnika v B^nii loki Rud. Kanš, dosedanji eksnozit na Zdibovem. — Podeljena je župnija Sela pri Kamniku Francu Sušniku, kaplanu v Moravčah.
d Jugoslovanski svobodni pristaniški prostor v Solunu no', *ebuie še mnogih naprav Obsega 60 000 kvadratnih rretrov, a ima samo dve skladišči, en konjski in en goveji hlev. Naša vlada pripravlja sedaj načrt za medern i ureditev našega deia pristanišča, ker bi se sicer naš promet preko Soluna ne mogel razvijati usnešno.
d 7 a debro seme. V svrho zboli.anja zemljišč in oovzdi^e dobičkanosnosti naše zeml-e je vlada sklenila, da po naših domačih zadružnih zvezah ponudi kmetovalcem boljša seir.ena,
d število raših izsel!enc?v za Avstralijo so avstralske oblasti določile na 428. Avstralske oblasti zahtevajo, da ima vs~k priseljenec v Avstralijo 40 liver šterlingov (okoli 11.000 Din). Ker je ta vsota previsoka za naše i7se':ence, se bo naše izseljevanje v Avstralijo omeiilo.
. d Deset tr-oč plr^ov bo razdelilo ministrstvo socialne politike letos med invalide. Treba napraviti prošnjo.
d Uredbo za zidanje s*anovanj za železniško o^obje je podpisal minister prometa dv. Korošec.
d Sesl8ne's zunanjih ministrov Male antante (Jugoslavija, Romunija in Čeho-
slovaška) se bo vršil od 20. do 22. maja v Belgradu. Obranavala se bodo zlasti med. državniška gospodarska vprašanja.
d Iz Zedinjenih držav Amerike sta se
vrnila frančiškana o. Teofil Harapin, pro. vincial hrvatske provincije sv. Cirila in Metoda in o. Avgust Šlibar. Med amen-škimi izseljenci sta se mudila šest mere. cev. Obiskala sta veliko število naselbin, Povsod sta bila lepo sprejeta.
d Visoke de'avske dnine. Ker se je vsled letošnje pozne pomladi delo v viro-gradih kasneje pričelo, so se delavs!<e dnine po nekaterih krajih zelo dvignile — Tako n. pr. morajo plačevati posestniki vinogradov v Vršacu v Vojvodini delovno moško mrč cd 60—75 Din na dan.
d Med našo državo in deln. družba »Suiit« v Dalmaciji je nastal gospodarski spor. Kot poroča časooise, zavzema naša vlada v tem o/iru stališče, da moramo mi ugodnosti, ki jih daje rapalska pogod-ba omenjeni italijanski dri-žhi snoštovaM, nasprotno pa mora tudi >Sufit« vršiti svo:e dcTžnosti. »Sufit« je dolžan po pogijih 'z 1. 1925. izvoliti v vnravni svet te dmž^e večino jJgcslovenskih državljanov, rih imenovanje mora potrditi na"a vlada, Poleg tega je zavezana družba »Sufit«, ''a nas(avi v svo^h pod:etiih z'1 ravnale11;, uradnike in delavce izključno le državlj1-ne naše kre'ievine in da mora sedež d- ž-be prestaviti iz Italije v Jugoslavijo. Do-čim je Jugoslavija vse obveznosti irp?l-nila, se dri«žba »S-fit« bran' livrš'ti vre to, kar se jc zavezala. Finančni nvnMe*, ki je o vsej zadevi točno poučen, se sedaj bavi z rešitvijo predmetnega v-ra*an;a
d Vis^-e kazni za renrravljene raH!a. aparate. G'avno telegrafsko in ooštro ravnateljstvo je vsem svojim ned^ejenim organom strogo naročile nadzirati vse v uporabi se na.h-j^ioče radia-apara1'?. 15, a^ril je bil zadnii dan za prijavo Korfar bndo po tem dnevu dobili, da ima neprijavljen radio-aoarnt, bo ola^-d Di" kazni i" še ai^rat mu bodo zaplenili. Radio-anara! se lahko prijavi pri domačem poštnem uradr. Poštni erar bo plačal vsakemu, ki nepri-
Pravoslavna cerkev zahteva verski pouk.
Pri prosvetnem ministrstvu sta bila odposlanca sv. sinoda in sta mu izročila dve spomenici z onirom na zakonska načrta o ljudski in srednji šoli, ki točno označujeta stališče pravoslav. cerkve, ki z zakonskim načrtom o ljudskih šolah ni zadovoljna, češ da verskega pouka iz šole sicer ne izključuje, vendar pa ga omejuje ter daje v roke nepoklicanim in tako loči verski pouk od Cerkve, kar pomenja poizkus začetka kulturnega boja. Tak zakon da ni izraz narodne volje, ker je narod veren. Zato je zaponski načrt v onem delu, v katerem loči verski pouk o-d Cerkve ne samo neumesten, temveč tudi protinaroden. Ne morejo se uničiti naravne pravice staršev da se njih otroci vzgajajo v verskem duhu
one prave vere, ki jo oni izpoveduje;o. Verouk morajo poučevati samo duhovniki
Uredba o organizacij ministrstev.
V »Službenih novinah« je bila 20. apr, objavljena uredba o organizaciji predsed-ništva, vlade in posamenih ministrstev in, je takoj stopila v veljavo. Vsako ministrstvo je v svrho uspešnega delovanja razdeljeno na gotovo potrebno število oddelkov. Ured' a natančno določa, kai spada v ta ali oni oddelek. Vsa glavna ravnateljstva, glavni inšpektorati itd,, ki so se izkazali kot drage — ovire hitrega in točnetfa delovanja, so ukinjeni Zmanjšalo se ]e število oddelkov in njih predstojnikov pa tudi uradnikov višjega položaja bo skor-) polovico manj, kot doslej.
DOMOLJUB
■ _—__tž._
javljenca naznani, 300 Din nagrade in ime naznanitelja ostane tajno.
d Rentgenološki oddelek splošne bolnice v Ljubljani je radi prezidav in nameščanja nove aparature počenši s teko-rim tednom svoj obrat omejil in ga takole uredil: diagnostika samo od 8 do 10, slikanje pa od 10 do 11 dopoldne. V popoldanskih urah samo obsevanje. Ker so obratuje le z enim strojem in v enem samem prostoru, izjeme ne bedo možne. — Ravnatelj bolnice: dr. Ješe s. r.
d Za izrednega prolesorja na tehnični lakulteli v Ljubljani je imenovan g. dr. Andrej Gosar.
d Nemški avtomobilisti na 132 avtomobilih so prišli pretekli teden preko Maribora v našo državo. Bili so v Mariboru slovesno sprejeti, tako tudi v Zagrebu, !<jer je bil« nemškim gostom v čast prirejena pojedina, ki sta se je udeležila tudi ministra dr. Korošec in dr. Mažuranič. Sodelovala je vojaška godba. Brzojavni pozdravni oziroma uganostni izjavi sta bili idpcslani Nj. Vel. kralju Aleksandru in nemškemu državnemu predsedniku Hin-denburgu.
d Milijon 200 tisoč dinarjev posojila bodo najele Brežice, da zgradijo uradno poslopje za glavarstvo in za orožništvo.
d Kakšno vojno odškodnino nam je •lala doslej Bolgarija. Skupaj okrog ene milijarde dinarjev. In sicer: 250 tisoč ton premoga v vrednosti 179 milijonov dinarjev, nato 2500 železniških vagonov, 115 lokomotiv, 450 drugih strojev in raznega železniškega materiala v vrednosti 470 milijonov dinarjev, 150 milijonov dinarjev v gotovini, za 150 milijonov raznega blaga in 100 milijonov žive goveje živine, d Ljubljanska univerza se bo imenovala odslej naprej Univerza kralja Aleksandra I.
d Izlet v Prago. Kdor se je prijavil za praški orlovski izlet, naj pošlje takoj predsedstvu Jugoslovanske orlovske zveze v l jubljani, Ljudski dom sledeče podatke: natančen naslov (ime in priimek), redno bivališče, pristojnost, poklic, dan, mesec in leto rojstva ter naslov postaje, na kateri se namerava priključiti skupnemu transportu. V bodoče naj vsebujejo vse event. nove nriiave navedene podatke.
d Občni zber »Podpornega društva organistov v Ljubljani, se vrši dne 30. t. m. t. j; prihodnji torek ob 11 dopoldne v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12. Polovična vožnja za vse udeležence je dovoljena. Vsak, ki vzame na domači postaji vozni listek, naj da istega žigosati z moki im žigom in naj listka potem v Ljubljani na postaji ne odda. S potrdilom, da se je občnega zbora res udeležil, se potem z istim listkom odpelje nazaj domov. Organi-sti tovariši! Pokažite svojo zavednost s tem, da se občnega zbora v prav obilnem številu udeležite. V zavednosti in slogi je moč vsakega društva in vsake organizacije.
d V vejnem ministrstvu izdelujejo kot poroča časopisje predlog, s katerim bo vojaško službovanje za dijake znižano od 9 na 6 mesecev.
d Prevoz inozemskega blaga preko jugoslovanskih železnic. L. 1926. je znašal prevoz- blaga iz tujih držav preko Jugoslavije 1,997.173 ton, naslednje leto pa dva milijona 279.880 ton. V letu 1928. se je prevoz predvsem radi ostre zime nekoliko znižal; znaša namreč 2,184.413 ton.
d Glasilo bivše srbske zemljoradniške stranke »Novosti« je vsled denarnih tež-koč prenehalo izhajati.
d Mesto brez dolga je hrvatska Pože-ga. Nedavno je mestna uprava prodala gozd za pet milijonov dinarjev in tako ne samo poplačala vse dolgove, temveč ima na razpolago še dva in pol milijona dinarjev za razna nujna dela. Res zavidanja vredno mesto.
d Mednarodno letalsko pristanišče v Dalmaciji. V bližani Tiogira pri Divuljah izdelujejo veliko pristanišče za letala, ki bo stavljeno na razpolago mednarodnemu zračnemu prometu. Tri velike shrambe za letala so že dograjene. Tudi šolo za pilote (voditelje zrakoplova) so ustanovili in šteje 50 učencev.
d Zakon proti korupciji je stopil v veljavo 18. aprila.
d Odkritje spominske plošče afriškemu misijonarji in raziskovalcu dr. Ignaciju Knobleharju se bo vršilo v nedeljo dne 26. maja 1929 na njegovi rojstni hiši v S kočijami pri Mokronogu. Odkritje se bo izvršilo kar mogoče slovesno in bo ta dan v Škocijanu nekak misijonski dan: slovesna
maša na prostem, cerkveni govor, govor pri odkritju, petje; popoldne skioptične predavanje o Knobleharju in njegovi misijonski pokrajini (osrednji Afriki). — Odbor za postavitev plošče prosi misijonske prijatelje in častilce velikega slovenskega raziskovalca za darove, s katerimi bi se krili stroški. (Naslov: šikocijan pri Mokronogu.)
d Tovarna za izdelovanje lekarniških potrebščin bo zgrajena v Zagrebu. Stala bo več milijonov dinarjev. — To bo prva takšna tovarna v Jugoslaviji, Doslej smo lekarniške preparate dobivali iz Švice. Ustanovitelji upajo, da bo mogla nova to« varna s svojimi izdelki zalagati ves Balkan.
d V Topolščci je zaspala v Gospodu
učiteljica č. sestra Lavrencija Pirnat,
d Srčni kapi je podlegel Matevž Martinjak, progovni čuvaj v Gorenji vasi pri Ratečah.
d Vas Gatina pri Grosupljem pogorela. Preteklo soboto popoldne je v Gatini začela goreti hiša Janeza Kmeta št. 12, ki je krita s slamo in stoji blizu železnice. Sedijo, da jo je vnela iskra iz lokomotive. Kmetje so se vedno bali, da se bo to zgodilo, kar se je končno res. Prva hiša je takoj do tal pogorela, veter pa je zanesel ogenj tudi na ostalo vas. Pogorelo je 19 poslopij, od teh 3 stanovanjske hiše, potem dva prašiča in vsa krma in živila. Kmetom je ostal samo krompir, ki ga imajo že v zemlji. Na pogorišče je v najkrajšem času prihitelo 10 gasilnih društev, ki so pridno gasila, dokler ni zmanjkalo vode po vodnjakih, uporabljala so celo gnojnico, nato pa so skušala ogenj omejiti, da se ni razširil še na ostalo vas. To se jim je posrečilo. Škoda se še ne da preceniti, zavarovalnina pa je nizka.
d Približno 25 ha gozda je uničil požar na oblastnem posestvu v Ponovičah pri Litiji. Škode 300 do 400 tisoč Din.
d Z nožem si je prerezal polovico dlani učenec Pepček Žemljic od Sv. Miklavža pri Ormožu. Je umrl vsled zastrupljenja krvi, ker je bil nož rjav,
d »Sedaj pa r<imam več ročice.« — V Hatkanovcih pri Osijeku se je igral štiriletni. Jurček Podgorača s sekiro in si odsekal desno roko. Otrok se ie onesvestil
3'
In njegov ded tudi, ko je videl, kaj se je zgodilo. Ko sta prišla zopet k zavesti, je Jurček naivno rekel: »Glej, dedek, sedaj pa nimam več ročice!« Dečka so z vlakom prepeljali v zagrebško bolnico.
d Težak hlod ga jc potegnil v vodo. Pretekli teden je viničar Jakob Duh čakal ob Dravinji v Št. Vidu pri Ptuju in z dolgim drogom lovil les, ki jc plaval po Dravinji. Ko je najmanj slutil, ga je težak hI cd potegnil za seboj v vodo. Dolgo časa, je Duh plaval po sredi, Ijvdje, ki so gledali, mu niso mogli pomagati, kmalu je izginil p»d vodo, Id ga je odnesla daleč od domačije. Trupla še niso našli.
d Dve starki sta se zadušili v Trenko-vi ul'ci v Zagrebu. Ker je bila hiša nova, sta starki zelo kurili, da bi pospešili sušenje zidu. V skvarjenem zraku pa sta preminuli.
d Ostra kazen za nespametno norčijo.
Neki privatni uradnik v Subotici je nedavno pritrdil na javno klop šivanko, kamor je krralu nato sedel Pavel Čorba, ki so ga morali nato vsled dobljene poškodbe v bolnici operirati. Povzročitelja neumestne šale so izsledili, bil je obsojen na crem dni zooora in je moral plačati poleg dr.tgega 3000 Din za bolečine. Prizivno sodišče v Novem Sad:i, ki je te dni o vsem te~n razpravljalo, je pa obtožencu še zvišalo zaporno kazen na šest mesecev.
d Slana ga je cokonča'a. — Mizarski mojster Jožef Kosič iz Dolnjega Miholjaca na Hrvatskem se je pedal pretekli tcd-;n v sosednjo vas, da kupi konja. Ko je svoj namen izvršil, se je peljal na nekem krnet-skem vezu proti domu. Ker na »ga« je nekoliko preveč iTiel, je stopil z voza in jo ubral oeš. Utrujen od hoje, ie padel po'eg ceste in drugi d?.n so našli zmrznjenega. Pokončala ga je aprilska rlana.
d Tatovi na delu. V Sv. Rupertu n-^d Laškim je tat udri v hišo vdove Marre Pusar in odnesel 6500 Din. — Družba 1'zmovičav je pokradla pri trgovcu-Anton Bre^arja v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah različnega blaga za okrog 25.000 Din.
d Ni vsak za ?oferja. Te dni se je na g^vni ulici v Velikem Bečkereku priie-tila težka avtomobilčka nerreča. — Neki Martin Loebl, ki nima šoferskega izpita, se je peljal s tujim avtomobilom v mesto. Na glavni cesti ob pločniku se je igralo čstvero rtrok, ki ni&o opažali avtomobila, ki se je bližal z veliko brzino. Loebl ie otroke scer videl, toda ni z-al avtomobila zavreti in je povozil vse štiri otroke, ki so bili težko ranjeni odpeljani v bolnišnico, »šoferja« pa so za orli.
d »Bato« so okradli. V Vršacu v Vojvodini ima znana češka tovarna za čevlje »Bata« svojo podružnico. Neznani tatovi so te dri vlomili v prodajalno in odnesli ročno blagajno z 20 000 dinarji.
_ d Na 20 let t».S!«s jeoe radi poneverbe |e bil obsojen v Belrfradu upravni poročnik v p. Uroš Matejič.
d Prijatelji prirode, kupujte srečke »Zupanove jame«.
d Dostop v »Županovo jamo« pri Gro-lupljem je dovoljen vsako prvo nedeljo v mesecu. Šole prirede izlet poljubni dan, samo javijo nai prej svoj poset Društvu za
PO D 0 fl 0 V I N I
ŠMARTNO OB SAVI.
(Elektriko dobimo.)
Končno borna vendar dobili tudi v našo pod-obeino elektriko. V pogodbi med našo občino in ljubljansko, ki jo je n ša občinska uprava odobrila v zadnji občinski seji, je zagotovljena tudi napeljava elektrovoda v naše Posavje. V treh mesecih po odobritvi pogodbe — veliki župan in oblastni komisar morati se pogodbo odobiili — je ljubljanska občina dolžna na lastne streške posia-viti daljnovod. Cena električnemu toku bo ista, kakor je v sosedni občini Jezica, ozir. v Ljubljani in tudi vaška razsvetljava v isti izmeri kakor ji a Je-žici bo zastonj. Skušali) se je doseči ugodnejšo ceno za tok, a ker bo n-peljava precej stala, zastopniki mosta niso megli pristati na nižjo ceno, kakor je v sosednji občini, kjer so enake razmere. Vsekakor pomeni elektrika v vaseh velik gospodarski napredek.
D03RNIC.
Naša dekleta so priredila pod vodstvom go-spodičen učiteljic razstavo ročnih de!, ki je nas kar presenetila po svoji obsežnosti in dovršenosti. Razstava nas je prepričala, da so dekleta dobro izr •-bile zimski čas. Kaj pa drugo jesen in z!ma? Ali ne bi bil potreben gospodinjski tečaj tudi v Do-brniču? Če so se dekleta tako zanimala za tečaj ročnih del, rIi so ne bi za gospodinjskega še veliko bo j? R^zmišljajmo!
RSTEČE
Bela žena smri se pri nas lete« precej pogosto pojavlja. Pok žila ie že štiri žene. e:w;.i otroka in tri ineže v hladni grob. Mej temi sla dva m ža umrla nagle smrti. Enega je drevo ubilo v 1.1'ž-n-em Ilomu, drugega 'e pa zadel mrlvoud pri delu. Oba ta nesrečna slučaja ms cponi;nja'a, tla bodimo velno pripravljeni. Na!staiv;sa pa je bi'a med temi M. Kuralt. ki je dečakala ?e č<-z «1 let. Bila je članica našega društva, in mati tukajšnj-ga organista.
Dne 5. aprila so našli v Sori neznano žens'-o truplo. Njena identiteta se ni mogla n'č dognati, in je bila po sodniškem dovoljenju pokopana ra tukajšnfem pokopališču.
_T.etcšn;a zima je tudi nam prizadela marsikaj škode. Bila je tako s'rašno mraz, da smo že mislili odriniti v Afriko. Toda ker smo tako s'Ino radi doma, smo vseeno vztrajali in tako dečakali teplo nomlad.
Kmetje re;ejo, orjejo in sadijo. Po polju in po vrtov'b je vs? živo. Vriskamo in pojemo, da se kar oblaki ra-.prše in sije toplo solnce, ki nas p>-č-si o-reva cd s»r»Siie-»a mraza. K našemu oet!u so pridružijo še ptički in iz tega nastane ccl pevsi.i koncert v prosti naravi.
ČATEŽ POD ZAPLAZOM.
(t Ignecij Kutnar.)
Blagega -jslarega gespoda« ni več med n-mi Catezani; onega moža n-mreč, ki je bil nam vsom najlepši zgled pobožnosti, vztrajnosti in še drugih lepih čednosti. Ni več med nami vrdno veselega obraza ist-rega gospoda«, častitljive pojave £8 letnega starčka, ki je 03 let vneto služil Begu in se vsega žrtvoval za blagor duš, ki so mu bile izročene. Neštetim ljudem od povsod je bil rajni znan kot vzorni spovednik. Spovrdnica je postala njegov drugi dom; tudi cele dneve je prebil v njej
ureditev podzemskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem.
d »Ljudska samopomoč« v Mariboru, obvešča s tem cenj. članstvo in vse občinstvo Slovenije, da nimajo pover eniki po sklepu I. občnega zbora nobene pravice do kakšnega inkasa, in da se priznavajo samo plačila izvršena po naših poštnih položnicah oziroma direktna plačila v društveni pisarni v Mariboru. Vsi poverjeniki sprejmejo prihodnje dni nova pooblastila.
in tolažil grešnike z iskreno in toležljivo besedo To je postal radi svoje velike pobožnosti, svetosti. Umrli gespod je bil rojen leta 1841. v Šentviški fari na Dolenjskem. Duhovnik je postal lela 1833., bil je torej že biseromsšnik Za g. T. Zu-panom je bil tudi najstarejši duhovnik naše Škofije. Duše je passl kot kaplan v £>t. Jurju pod Kii-mom, v Boštanju, v Dobrniču in v £t. Rupertu kot župnik pa celih 29 let na Bučki. Zadnjih 20 let je v pokoju polnem delu preživel na Čatežu pod Zap'azom. Od tu ga peznajo mnogi Dolenjci, Štajerci, ki so kot remarji prihiteli k Mariji na Za-plaz, nekateri pr.-.v rodi njega Po plačilo k bogu je odšel 12. t. m. zvečer. Umrl ni radi kake posebne bolezni, oslabel je, poueil se je, kot se sveča na oltarju použije v božjo čast. Spomin na starčka, ki si je še 80 leten kratil čas z delom, ki je imel za vsakogar prijazno besedo, ki je do zadnjega zvesto in potrpežljivo služil Bogu, bo ostal nam in marsikomu vedno.
MEDIJA IZLAKE
Približuje se nam le na sezona, katere se je vedno veselimo, ker nas.vsak dan ob:s';u-ej-) tu!ei, ki nrihaiajo v Toplice, kjer imamo termalno ko-p.aMčče. Trdi v društvenih ozirih se živl;enje ni'Č?o giblje. Dne 28. aprila na Jurjevo nedeljo prirr.-ii tukiršnji orlovski odsek znano ooere'o >K'vačev študente in »Perice«, katere bodo izvajali litši pevci in pevke.
SKOPJA LOKA.
V	nedeljo 28. aprila 1C29 se bodo vršile v našem nrstu letne te'-me Krekovega orlovskega okraja. Vsem odsekom v okrožju sporočamo, da si' začno tekme tečno ob pol 10 dopoldne. Na večer istega dne pa priredi naš domači orlovski odsek z.iano narodno igro »Upor Bohinjcev«. Vsa okoličane opozeriamo na to igro, ker je predzadnja v letošnji sezoni. Začetek bo ob 8 zvečer. Vsi vabljeni.
IO.
V	četrtek 18 aprila smo Imeli v naši fari pogreb, kakršnega naša farq že dolgo ni videla. Ta dan smo pokopali f begslovca g. Ivana Šl:r-janea iz Matene 49. V cvetju mladosti 23 let je moral umreti. Vedno je bil bolj slabega zdravji, eno leto pa je s svoja boleznijo veliko trpel, zadnji mcsec ni več zapustil postelje. Pred par leti mu je umrla m-ti. In njegov oče in obe sestri so veliko žrtvovali in veliko trrda pretrpeli, da bi mu rešili življenje, in bi tako prišel do zaželjene^.a cilja ter postil duhovnik. A ves trud je bil zestonj za ta svet. — Ko je pa tako lepo vdan v voljo božjo sklenil svojo zaledno življenje, je imel pogreb, kakršen se malokdaj in malokje vidi. Iz Ljublj ne sa prišli na pegreb gg. bogoslovci menda prr.v vsi tako, da jih je bilo v sprevedu okrog 75 in še 9 duhovnov. Zestcpslvo vodstva semenišča in škofovih z-vodov je bilo tudi pri pogrebu. Pred l ičo, v corkvi in ob grebu sa mu v s'ovo zapeli gg. b"1-gos'ovci. Sošolec f Ivana — g. Mart. Stare se je pri grobu v imenu vseh z g~n'jivimi b-sedami poslovil od pol-o;nega Tako velikanska udeležba pri pogrebu, zlasti še gg. bogoslovccv, je bila za očeta, sestri in sorodnike "v veliko tolažbo ob tej bridki izgubi
SV. GREGOR NA DOLENJSKEM
Kot navadno vsako leto tako nas je obiskalo tudi letes na belo nedeljo ldiub s!"bi poti mnogo okoličanov; seve'a jih napoti to, l er imamo nrl nas ta' rat »taveliko žlica« in še nekaj: Ka'n'!S'-o prosvetno društvo je uprizorilo lepo i"ro »Žrtev spovodne molčečnosti«. I?ra je uspela v spi'''jo zndavoUnesI. Predstavlja nam, kaj trpi duh vnk. ki je rea zv v svoji službi. Kai vse raje pretrni kot da bi prelomil spavedno tam"st. Na željo teh, ki so in onih. ki niso videli," se igra ponovi * nedeljo 28. aprila.
TREBNJE.
V	kroniko trebanjske fare smo minuli teden vpisali dva pomembna dneva. Prvi dan smo se poslovili od g. kanonika Jožefa Plantarifa iu ga spremili na kolodvor. Gospod je 15 let delal med nami. Bog mu bodi plačnik in božji blagoslov g" spremljaj v novi službi. — Druai dan smo oo-
zdravili novega duinega pastirja g. dekana Ivana Tomnžiča. Mladina obeh šol s celokupnim učl-teljstvom, cerkvene in prcsvetne organizacije in kljub poljskemu delu mnogo ljudstva je pričakovalo na postaji novega g. dekana. Tu gi je pozdravil trebanjski župan g. Jožct Zupančič s crlot-nim občinskim odborom. Po kratki molitvi in blageslovoni v cerkvi so v dvorani Prosvetnega doma veliki in mali izročili g. dekanu pozdrave in po-klone. Nato je stopil na oder g d^kan sam in v prisrčnem nagovoru si je v hipu pridobil srca vseh. 2t!inio gospodu dekanu, da se med 11-mi najbolje počuti in da čimpreje spozna, kako ga ljubimo.
GOBICA PRI KA.THENBURGU.
Spoštovani šuneovi obitelji je smrt dne 12. aprila t. 1. ugrabila dobro nrmico. Pokojna Ana Ašič je dočak-la lepo dobo 80 let. Bila je vzorna krščanska mati, izpolnjevala z-povedi božjo, bila usmiljena do bližnjegi. Svojim domaČim je bila vesolje in ljubezen. Pogreb je bil prav slovesen. Po končanem opravilu v podružni cerkvi sv. Du-ln jp sprevod stopil na pokopališče, kjer smo telo vrnili zemlji Na sedmini zbrani so postavili pokojni materi živ spomenik s tem, da st zbrali 174 Din za odkup in sv. krst zamorske deklice, ki naj nosi ime Ana ter noj bo mesto pokojne mame Ane pobožen ud katoliško cerkve.
ŠENČUR PRI KRANJU.
Prosvetno društvo Naklo priredi v nedeljo £8. april i 1920 ob 3 v Ljudskem domu v Šenčurju veseloigro v 4 dej.: ^Vcssli vojaki«. Med odmorom igra tamburnški odsok Prosvetnega društva Šen-šur. Vabimo!
BRUSNICE.
V noči od 18. na 19. aprila .je imel trgovec Mihael Turlt v Velikih Brusnicah neprijeten obisk. Vlomilci so pcskuš-.li priti skozi okno v njegovo t:govino; toda niso imeli sreče, ker sta so gospodar in gospodinja pravočrsno zbudila ter s kričanjem t tove prepodila. — Najbrž isti vlomilci so v isli noči razkopali zid pri neki vinski shrambi, kjer so tudi slabo naleteli, ker je bila zidanica prazna in si torej niso mogli privoščiti vinske fc pljico po Irudapolnem nočnem vlomskem delu.
8HI.A PRI KAMNIKU.
Pretekla nedelja, dne 14. 1. m., je bila eden najtežjih dni v življenju naše župnije. Poslavljal so je o<l nas preskrbni naš gospod župnik preč. g. Ivan Tcmnžič. Ki in vsi, ki ga poznajo, vedo, le j je bil nam človek, ki ni mislil nase, ampak in nas, svoja župljane. Za njegovega bivanja med nami je čisto in močno z "žarela zvezda prosveto tudi v naših hribovskih vcsicah. On je svetoval, bodril, pomagal! Zalo pa je tako težko, pretežko slovo. Iskrene so našo želje, velike so, ki zauje ve Nebo! — Predobremu gospodu kličemo: Bog naj plačuje! Bog naj blagoslavlja nova pota! Velika setev naj rodi bogfito žetev I
IG PRI UUBMANI.
Ižanski Orli in Orlice so priredili na belo nedeljo zelo lepo uspelo akademijo, pri kateri je sodelovila godba iz Ljubljane. Ljubek je bil nastop obojnega naraščaja, posebno pa je ugajMo petje o Dobordobu spremljano s telovadbo. Vsi navzoči pa so imeli eno samo željo, da se snidemo čimpreje pri podobni prireditvi na Igu.
DOBOVA.
Fantje odhajajo k vojakom. Malo manj jih je "do kot druga leta in tudi manj hrušča. Vendar praveg i reda, dostojnosti in treznosti, kot bi moralo bili, pa še dolgo ne bo. Kljub strogi naredbi voj škili in političnih oblasti so nekateri fantje nnvžijejo alkohola, da ne vedo, kaj delajo. Ali bi ne bilo lepše, da bi fantje-rekruti stopili skupaj in zjpeli lepo narodno pesem iu se na ta način dostojno poslovili od domače grude. — Neka posebnost v naši f-^ri je, da ima vsaka občina v fari svojo kapelico. Ena kot druga so bogato okrašene ? rožami, ki so naravnost umetniško izdelane in jo to delo naših deklet. Tako bodo sedaj preuredi in skoro na novo postavili kapelico v Rigoncah ") Velikem Obrežu, da ne bosta zaostajali za drugimi. _ Na marsikateri šoli prirejajo koncem Solnega leta razstave, v katerih so pokaže občinstvu razno delo v risanju, ženskih ročnih delih itd. Ker v Dobovi, kjer imamo šestrazrednico, tega Se nismo videli, upamo, da nam učiteljski zbor dobov-s«> napravi to lzuenadenje in priredi koncem šol-
D O M O LJUB — J
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Cerkvena poroka. Konkordat med
italijansko vlado in sv. stolico določa, da imej poroka pred duhovnikom polno veljavo tudi za državo. Duhovnik prečita pri tom iz državne postave par členov, ki se tičejo zakona in družine, kakor je delal doslej občinski načelnik ali župan. Nekateri so se vprašali, ali bo duhovnik moral pri tem opasati državno trobojnico. Italijanski časniki so poizvedel! v Rimu in sedaj odgovarjajo, da trobojfcica ni potrebna za veljavnost zakona. Zadostuje, da duhovnik opravi predpisane cerkvene obrede. Ako hote, si v znak spoštovanja do države trobojnico lahko opaše.
s Katoliška cerkev bo dobila prvenstvene pravice v Jeruzalemu. Za prvega papeževega nuncija v Jeruzalemu bo imenovan monsignor Valley. Vatikan bo zgradil na najbo'j vidnem najvišjem mestu Jeruzalema palačo za svoje poslaništvo. Tako bo nad Jeruzalemom plapolala papeževa zastava. Vatikan se že pogaja z Vel. Britanijo kot prolektorico Svete dežele o pravicah katoliške cerkve. Po vsej verjetnosti bo dobila katoliška cerkev prvenstveno pravico nad vsemi svetimi mesti v Jeruzalemu, Betlehomu in Nazaretu.
Italija.
s Težave v Tripolitaniji. V prekmor-ski afriški deželi rl ripolitaniji, katero je Italija pridobila leta 1911. v vojni proti Turkom, je izbruhnil nov oborožen upor tamkajšnjih plemen. Arabce je težko ugnati ker se skrivajo v puščavah, ki so radi neznosne vročine in peščenih viharjsv težko dostopne. Večji del prebiva'.siva se je Italiji že podvrgel, nekatera bojevita plemena pa še vedno kljubujejo. Te dni so se spet dvignila in hotela naskočiti iz zasede italijanske posadke. Toda vojaški zrakoplovi so jih pravočasno opazili in prišlo je do krvavega spopada, kjer je obleci Arabcev.
s 1'aliianski kralj o razorožitvi. Italijanski kralj Viktor Emanuel je 20. aprila otvoril parlament s prestolnim govorom, v katerem je izjavil med drugim: Konference za razorožitev so se vrstile v zadnjih letih druga za drugo. Toda razorožitev je ostala do sedaj samo lepo upanje, katero pa je ovi'ženo z neprestanimi oboroževanji na suhem, na morju in v zraku. Dolžnost države je torej, da se pravočasno pripravi za obrambo domovine. Dvig in vzgoja naroda mora biti najplemenitejša naloga vlade.
skega lota šolsko razstavo v veselje faranov in v spodbudo mladini in tudi v ponos učiteljskemu zboru.
ŠOŠTANJ-ŠMIHEU Umrl je 10 t. m. Toter Franc, gostilničar in posestnik v Šoštanju, član gasilnega društva. Pogreb je bil 13. t. m. — V Šmllielu pa je bil
13.	aprila zaključek prvega gospodinjskega tečaja,
14.	aprila dopoldne pa razstava kuhtniskln In rodnih del v Društvenem domu.
liarl nm iuuh ll. izšel
tiskarna sv C rilo v Mar,boru.
s Razno. Za župnika v Kojskem je imenovan France Kodrič, doslej kaplan v Solkanu. — Po Brdih, po Krasu, v Istri in tudi drugod po deželi pritiska občutno pomanjkanje vode. — Lansko leto so Trža-čani popili 184 tisoč hektolitrov vina in 32.000 hI p i . a. Na vsakega več kot deset let starega iržačana pride skoro en hektoliter vina na leto. — Mussolini je razposlal vsem prefektom okrožnice, kjer ukazuje, da morajo občinski načelniki imeti stalno bivališče v občini, kateri načelujejo in da se morajo najprej izbirati iz oseb, ki so v občino pristojne. — Cerkev v Tomaju so preslikali in 14. aprila so prvič zadonele nove orgle. — V Prečniku pri Nabrežini je umrl 80 letni Jožef Pavlin, v Temnici pa Henrik Colja. — V Skriljah je preminul Jožef Cigoj,. oče desetih otrok. — Med vstajanjem na veliko noč zjutraj se je obesil posestnik Andrej Šuligoj iz Zabrda. — V 71. letu starosti je umrl posestnik v Grapi pri Idriji Franc Podobnik. — Kot pomočnik idrijskemu dekanu g. Arkotu je imenovan g. župnik Peter Likar na Gori. — V Gori nad Idrijo je preminul v 86. letu starosti rud. strojevodja v p. Andrej Podobnik.
Avsfrifa.
s Za združitev z Nemčijo. Avstrijsko-nemška zveza je razpisala nedavno med avstrijskim učiteljstvom nagrado za knjigo z naslovom: »Kaj je za nas avstrijske Nemce Nemčija?« Knjiga mora biti spisana do 1. junija in je namenjena šolski mladini. Avstrijci in Nemci so izenačili že celo vrsto zakonov, odpravili potne liste, priznavajo enako veljavo raznim izpitom v obeh državah, uvedli so enako ureditev vojske in celo isle vojaške suknje in ista povelja Zdaj hočejo vcepiti duha združitve tudi mladini po šolah. Če pojdejo po tej poti naprej, bo združitev Nemčije in Avstrije kmalu resnično izvršena. Manjkalo bi le zunanje priznanje diplomatov.
Madžarska.
s Madjarska podpira izvoz vin. Madjar-ska vlada zelo skrbi za vinogradništvo, predvsem pa podpira izvoz vina. V ta namen je dovolila po železnicah do meje brezplačen prevoz vsega za izvoz namenjenega vina. Zelo podpira tudi ustanavljanje ogrskih vHotočev sirom Evrope. Takih vinotočev deluje precej v Švici, v Avstriji in v Nemčiji, nameravajo pa jih odpreti tudi na Poljskem in kjer bo mogoče.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg h štela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d.
Frauci u.
s Velike vaje iratie»-.-.e mornarice. Pri Toulonu se bodo prihodnje dni vršili veliki manevri celega armadnega kora z dvema eskadrama sredozemskega brodovja in številnimi letali pod osebnim vodstvom generala Weyganda, šefa velikega generalnega štaba'in mornarskega štaba. Manevri posebno zanimajo Italijo. Tajno pa je se, v katerih krajih se bodo manevri pravzaprav vršili.
Nemči»a.
s šestdesetleinico življenja posvetil svoji materi. Kardinal Faulhaber, ki ga radi njegovega dela za katoliško Cerkev spoštujejo in slavijo v vsej Nemčiji, je pred kratkim obhajal 60 letnico svojega zivlje-nia. Vse slovesnosti, pri katerih so kardinalu čestitali, so se po njegovi želji vršile pa že prejšnji dan, ker je hotel, kakor se je izrazil, svoj rosini dan posvetiti le svc i materi. Ne živi več njegova mati, a v mislih je hotel biti z njo, ki mu je šla naprej v večnost. Kako razodeva to njegovo hvaležno sinovsko srce, a kako je tudi morala ta mati vzgojiti svojega sina, da ji je ohranil tako globoko hvaležnost.
Švlc .
s Bazcrožitvena konferenca. V Ženevi so se zbrali zastopniki raznih držav k raz-orožitveni konferenci. Odločno se je za zmanjšanje oboroževanja zavzela Rusija. Zastopnik Kitajske je zahteval kot ključ razorožitve odpravo splošne vojaške dolžnosti. Turčija predlaga, da se izvede načelo enakosti cborcžitve na vse države brez razlike na podlagi današnjega števila čet. Vsaka država naj ima le toliko čet, da se ubrani nenadnega napada. One države, ki bi ime!e več bojnih sil, bi jih morale znižati do te meje. — Zastopniki drugih držav se g'ede razorožitve še niso točno izjavili. Konferenca je sklenila, da se Svet Društva narodov šele vpraša za pojasnilo, če je sedanja konferenca v Ženevi pooblaščena, da veljavno sklepa o definitivnih predlogih razorožitve kakor so zlasti ruski. Kot izgleda bo misel resnične svetovne razorožitve še dolgo za mednarodne državnike najtrši oreh.
Drobne novfcc.
Velika premogovna nahajališča so odkrili v ruskem Uralu.
Na Švedskem bodo napravili topilno peč, ki bo naravnost pretvarjala železno rudo v jeklo.
Eno milijardo lir posvojila bo dala Italija — Albaniji.
Velike množine pšenice je nakupila v inozemstvu poljska vlada.
150 km na uro v motornem čolnu je prevozil Amerikanec Garwoad.
Redna značna pošta bo pričela voziti med Anglijo in Indijo.
Za 85.000 let je še preskrbljena naša zemlja s premogom, rudninskimi olji in drugimi izvori moči. Tako pravijo učenjaki.
Več kot četrlina nekdanjega kitajskega glavnega mesta Pekinga strada.
6l
Z našo umetno
moSfovo esenco .Jlosfln'
n icia 15 litrov l)li. M--, no |.o« i U... SO -. Vobl .e saiiit. v (Irogcriji A. Kane sinova U^-liana in <lroBcrll> \Voir.nm nasl. M. Kiilc, bup, (Jo«pos..n 33.
144 samostanskih knjižnic z 1.165.593 knjigami je na Češkoslovaškem.
Tisečletnico obstoja bo praznoval bo-bodoče leto parlament v Islandiji.
Francoska vlada bo nagradila v vsakem okraju Francije po enega kmeta, ki bo pridelal primeroma največ žita.
2C0 hiš je odnesla voda v Pavlogradu v Ukrajini.
Nemška vladaš- Trockemu nt dovolila bivanja v Nemčiji.
Tudi Norveška neče sprejeli nekdanjega boljševiškega voditelja Trockija.
Tri ministre ima »centrum« v prenovljeni vladi v Nemčiji.
Vlada »močne reke« se je sestavila na Poljskem.
BivSi romunski prestolonaslednik Karel pride v juliju za tri mesece na Bled.
Sedem nevih francoskih hejnih ladij so spustili v morje ta mesec.
600 milijonarjev je na Angleškem.
Bolgarski kialj Bc-rls je bil dva dni gost belgijskega kralja.
Novo avstrijsko vlado bo najbrže sestavil dr. Ender, sedaj deželni glavar v Vorarl bergu.
NAZNANILA.
n Pevski odsek katol. Pro3vctiiejf i društva v Hiuiici ponovi v nedeljo 28. aprila ob 5 zvečer spevoigro »Mlada Rieda«. Vljudno vabljeni.
11 Št. Jurij pod Kumora. Tukajšnjo Prosvetno društvo ponovi dne 28. aprila po 10. maši v dvorani igro i Babilon«, zanimivo in smeha polno burko v 5 dejanjih.
n Pomilsko. šentpavelska orlovska mladina vprizori oziroma ponovi v nedcl;o '28. I. in. cb 3 popoldne v Gasilnem domu na Gomilskfm Ksaver Mečkovo igro: »Mati-. Drama v 3 dej. Vsi sie vabljeni! Na svidenje! Bog živil
n Škofja Luka. V nedeljo, dne 28. nprila cb 8 zvečer priredi tukajšnji Orel v Društvenem domu lepo narodno igro »Upor Bohinjcev-: v 5 dejanjih. Meščani, okoličani najvljudneje vabljeni.
Voiaki tovariši iz svetovne vojne! Na prazni!; Vnebohoda dne 9. maja se bo vršil v Petrovčali pri Celju v Savinjski dolini sestanek Zvtze s!ov. vojakov iz svetovne vojne in žalna slavnost v spomin padlim cele mariborske oblasti in lavanthiske škotije. Zičetek kakor običajno cb 10 dopoldne. Za polovično vožnjo je zaprošeno, legitimacije dobijo udoleženci v -Petrovčah.
n Prostovoljno gasilno društvo »Smlednik« priredi v nedeljo 28. aprila 1929 ob 3 popoldne v dvorani društvenega doma v Smledniku igro »Moč uniforme«, burka s petjem v treh dejanjih. Prijatelji vesele zabave in smeha vabljeni,
Kurn v nedeljo dne 5. maja?
V Lesce, kjer bodo imeli dopoldne Krekove! tabor, jjopoidne pa veliko tombolo v korist bodočega prosvetnega doma. Morda boš prav ti tisli srečnež, ki boš zadel samo za 3 Din krasno opravo za spalnico, ali lepo kravo, ali prvovrstno kolo znamke »Mars«, vrečo moke, sladkor, čevlje, lepo veliko sliko in še mnogo drugih dobitkov. Pa tudi ugodnost polovične vožnja jc že dovoljena od
d	o?'pot'° lahko Poroniamo r.a
Brez-e aH Bled. Do Lesc zahtevaj celo vozovnico z mokrim žigom, ki pa jo pri izstopu ne smeš oddati. Na prireditvenem prosto.u dobiš izkaznico za prosto vožnjo domov. Pri celi prireditvi bo igrala godba.
Kaf bo v Praq! ?
V enih zadnjih številk smo objavili načrt potovanja slovenskih Orlov v Prago, danes navajamo nekatere druge podrobnosti o sami prireditvi v Pragi.
Predvsem povemo, da so celokupne slavnesti, ki so letos po vsej Čehoslova ški in zlasti v Pragi vrže, posvečene
1000 letnici sv. Vaclava,
ki jc bil za vse Čehe in sploh za slovensko zgodovino zelo slavna in pomembni! osebnost. Že zato je potrebno, da se teb slavnesti tudi mi Slovenci v častnem š',e: vilu udeležimo.
Slavnc.i(na otvoritev
Svetovaclavskych dny Orelstva v Prazc be 23. junija. Ta dan se bo ob 11 dopoldne brala v cerkvi sv. Vida sv. maša, "ato pa bo slavnostno zborovanje delegatov.
Ncraščaj&ki dnevi
sc začno 28. junija s tekem naraščaja v Stadionu na Stahovem. Drugi dan 2i). jim, zjutraj služba božja, popoldne cb 3 javne telovadba naraščaja vseh vrst.
30. junija: dopoldne sla vnosni sprevod naraščaja, popoldne ob 3 druga javna telovadba naraščaja (plesi, posebne vaje igro).
Glavni dnevi:
st prične 3. julija. Ta dan bo Siavno.-tna seja ter sprejem prvih gostov iz inozemstva.
4.	julija: mednaio:lna tekma v telo vadbi in lahkoatletiki. Posebna tekma slovanskega cjlovstva in katoliškega sckol-siva na Stadionu. Ob 8.mednarodna akademija.
5.	julija: dopoldne slavnc&lni sprevod in dctilacija. Popoldne ob 3 javna telo vadba jugoslovanskega in čehe slovaškega orlovstva. Mednarodna tekma v teku na 3 km. Telovadba društev in posameznikov vseh navzofih naiodnosii. Ob 8 zvečer
Aktulcinija Jugoslovanov.
fi. julija: služba božja v katedrali Svetega Vida na Hradčanih. Slavnostna seja narodnih in kat. organizacij (dijaštva, akademikov, učiteljstva, žen in deklet, delavcev, poljedelcev itd.). Tekma v peteroboju in končno mednarodne tekme. Tekma društev različnih narodnosti v prostih vajah. Ob 3 popoldne javna telovadba vsega orlovstva na Stadionu, nastop inozemskih telovadnih zvez in mednarodna štafeta. Ob 8 zvečer
akademija Čehoslovakov.
7.	julija: služba božja, nato sprevod v naiodnih nošah skozi Prago. Ob 3 popoldne mimohod tekmovalcev in praporov. Narodni običaji in plesi, nastop orlovskih jezdecev v narodnih nošah. Slavnostna razdelitev nagrad tekmovalcev, zmagovalcem.
8.	julija: romanje k SI ar i Bolcslavi ia drugi izleti.
v vsako hišo ..Domoljuba"!
Za sv. Očeta.
Božja Previdnost je letos prav posebno blagoslovila katoliški svet. Na praznik lurške Matere božje (ti. februarja) so zastopniki sv. očeta in italijanskega kralja podpisali pogodbo, ki vrača sv. očetu popolno, njemu dolžno samostojnost in slovesno priznava neodvisnost papeževe »Vatikanske države«. Ta zgodovinski dogodek je neprecenljive važnosti za sv. Cerkev. Sv. oče praznuje letos 50letnico, odkar je bi' posvečen v duhov-, nika, torej svoj zlatomašniški jubilej. Zato je na praznik sv. Treh kraljev razglasil sv. leto, ki se bo praznovalo po vsem katoliškem svetu, in nam je tako znova odprl bogate zaklade milosti.
Katoličani vseh narodov se iskreno vesele s svojim skupnim očetom in tekmujejo med seboj, kako bi mu izkazali kar največjo vdanost, ljubezen in hvaležnost. Tudi nam so naročili jugoslovanski škofje v skupnem pastirskem listu, naj pomnožimo molitve za sv. očeta. Ves svet že moli in zbira duhovne darove zanj. Tudi Apostolstvo molitve za slovenske kraje želi zbrati z odobrenjem in dovoljenjem prevzv, ljubljanskega in lavantinskega nad-pastirja jubilejni dar sv. očeta: šopek molitev in dobrih del. Lani mu je vrhovno vodstvo Apostolstva molitve poklonilo duhovni dar, obsegajoč 93 milijonov raznih molitev, dobrih del, sv, obhajil, svetih maš itd. Da ste videli sv. očeta, kako ga je bil vesel! Kako se je vzradostilo njegovo srce, ki v svoji vzvišeni in odgovornosti polni službi vesoljne Cerkve tolikokrat prosi naših molitev. »Če fs že ena molitev 'i rekel sv. oče, »če je že ena dobra češt. narija, en pobožen vzdihljaj, ena sv, masia, eno sv. obhajilo izredno lepo in neprecenljive vrednostia koliko večjim veseljem sprejemamo to neizmerno množino dobrih del,« S takim srcem je sprejel sv. oče ta duhovna darila ljubljenih otrok.
Koncem leta bodo vodili naši škofje zastopstvo slovenskega naroda v Rim, da se pokloni papežu-zlatomašniku. Kako lepo bi bilo, če bi morda slovenski narod ob tej priliki izročil v roke sv. očeta bogat in za Slovenijo časten duhovni dar. Zato prosi slovensko vodstvo Apostolstva molitve vse, ki ljubijo sv. očeta, da sode-'uiejo p0 najboljših močeh pri zbiranju duhovnega šopka. To delo ne bo težko, "rav mnogo zatajevanj moremo opraviti vsak dan, zmoliti lepo število kratkih molitev in vzdihljejev, tudi prilik, da storimo marsikako dobro delo, nam ne bo manjkalo. Odločimo ai že vnaprej, da hočemo nekaj dni in tednov ali mesecev v letošnjem letu darovati sv. maše, sv. obhajila, obiske presv. Rešnjega Telesa itd. za sv. očeta. Veseli bomo sami, ko bomo videli, kako število naših dobrih del raste, vesel jih bo Bog, ker jih bomo darovali za njegovega namestnika, in razveselili bomo {• njimi sv. očeta. Napišite na listek, ki je bl1 priložen aprilovi številki Glasnika Presv. Srca Jezusovega (ali sami sestavite istke p0 tem vzorcu), točno število, koli1™ sv. maš, sv. obhajil, obiskov presv. Kešnjega Telesa, raznih molitev, dobrih
del in žrtev želite opraviti letos za svetega očeta in pošljite izpolnjen listek na spodnji naslov Apostolstva molitve. Duhovne darove bomo zbrali, uredili in natisnili v posebnem albumu (zlati knjigi), katerega bi radi s primernimi slikami in okraski lično opremili. Zato se Vam priporočamo, da po mogočnosti pošljete z listki kak prispevek, da ga porabimo za to knjigo. Čim več bo prispevkov, tem lepši bo album.
Na delo torej, da zberemo lep duhoven dar slovenskega naroda sv. očetu! Izpolnjene listke pošljite kolikor mogoče kmalu, najkasneje do konca junija na naslov:
Vodstvo »Apostolstva molitve«,
, Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
Radio.
Sporedi od 25. aprila do 1. maja.
Vsak delavnik) 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna porečila. — 17 Koncert Radio-orke-s ra (v četrtek: Jonny Jazzband). — 22 Poročila in časovna napoved.
Četrtek, 25, aprila: 18 Janko In Metka, pripoveduje g. Rogoz, član narodnega gledališča. — 18.30 Iz rastlinsiva. — 19 Ceščina. — 19.30 Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. — 23 Joh. Straussov večer, izvaja Radio-orkester.
Petek, 26. aprila: 18.30 Gospodinjska ura.
-	19 Francoščina. — 19.30 Iz glasbenega sveta. — •20 Pevski solistični večer. 21 Koncert Radio-orke-stra.
Sobota, 27. aprila; 18 Nemščina. — 18.30 Zgornji Jadran. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. — 19.30 0 primerjajočem veroslovju. — 20 Koncert pevs".ega kvar.eta Glasbene Malice. — 21 Koncert Radio-orkeslra. — 22.15 Sprehod po Evropi.
Nedelja, 28. aprila: 9.30 Prenos cerkvene flasbe. — 10.30 O sadjarstvu. — 11 Koncert. — 15 Jalen >Domc, izvajajo člani narodnega gledališča. — 16 Humcristično č.ivo. — 16.30 Kvariet dravske divizije na pihala. — 20 Koncert godbe dravske divizije. Vmes poslovilni večer g. Rogoza, člana narodnega gledališča. — 22 Poročila in časovna napoved.
Pcnedeljek, 29. aprila: 18.30 Cežčina. — 19 FrancaSčina. — 19.30 O raku maternice. — 23 Dvo-rakov večer, izvaja Radio-kvartet.
Torek, 30. aprila: 18 Zgodovina Slovencev.
—	18.30 Zur Gegensiandstheorie der Persoulich-keit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19 Nemščina. — 19.80 Naše sosedne države. — 20 Pregelj: Azazel. izvajajo člani narodnega gledališča. — Radio-orkester.
Sreda, 1. maja: 11 Koncert. — 12.30 Reproducirana glasba. - 13 Časovna nanoved, reproducirana glasba. — i3.30 Borzna porrčila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Pravljična ura. — 18 30 Iz raslllnstva. — 19 Srbohrvaščina. — 19.30 Po-menki o železu in jeklu. - 20 Delavski veder. -22 Poročila in časovna napoved.
Potapljačevi spom ni.
Kakor se lovec z lahkoto približa divjim živalim, ki prebivajo v krajih, kjer jim je človek o3tal popolnoma tuj, ravnotako tudi ribe ne kažejo v brezdanjih morjih prav nikakega strahu pred potapljačem.
»Večkrat, kadar sem imel opravka pod vodo,« tako pripoveduje Henry Prill, ki že deset let služi kot potapljač v vojni mornarici Združenih držav, »sem se, ko sem se nahajal pod vodo, vsedel na kako skalo in opazoval vtis, ki ga je delala moja čudna pojava na ribe. Vedno sem imel priliko ugotoviti, da so se mi približevale ribe z onira svečanim in dostojanstvenim mirom,
ki je lasten samo ribjemu zarodu; ustavile so se za nekaj hipov pred menoj, gotovo z namenom, da me spoznajo. Večkrat pa so priplule prav tesno k meni in nato, kakor da ne bi imel za nje ničesar več zanimivega na sebi, malomarno zopet odplavale. Nekoč, ko sem se nahajal v globini tridesetih metrov, sem zadel na neko veliko ribo, ki je ležala v pesku na trebuhu. Ker se ni prav nič premaknila, sem postal drzen in sedel nanjo kakor je®lee na konja. Toda tudi to je v prvem hipu ni vzdramilo; končno pa se je vendarle premaknila. Začela je pregibati svoje velike plavuti, nesla me nato nekoliko korakov dalje in izginila v brezdanji globini. Nikoli še nisem slišal pripovedovati o slučaju, da bi ribe kdaj popadle potapljača. Še celo »tiger med ribami«, morski volk, se ne loti potapljača, dasi bi mu z majhnim trudom prav lahko pregiznil obleko in ga na ta način napravil za plen, ki je popolnoma brez vsakega orožra in obrambe.
Potapljačevo delo je silno naporno in festo združeno z usodepolno nevarnostjo, posebno še, kadar se mora spuščati v velike globine ali če zadene na blatno ali glinasto dno." Že v gtobočini devetdesetih metrov je vodni pritisl^ tako močan, da se more potanljačle z velikim naporom premikati dalje. Ena izmed največjih težav pa, ki jih mora potapljač premagati, je okol-nos't, da more njegovo oko opazovati le na zelo kratke razdalje. Na blatnem aH glinastem dnu n. pr. je voda tako temna kot noč. Na peščenih tleh se vidi samo do polovice metra v daljavo: pri najmanjšem premikanju pa dvigajoči se pesek slcaJi • vodo in ustvari takoj v hipu popolno temo. Največja nevarnost za potapljača pa je gotovo premikanje njegove lastne glave navzdol na primer v slučaju, da hoče na dnu pritrditi na kako stvar vrv. V ta namen r:ora najprej poklekniti na tla in nato vsako posamezno vratno mišico prisiliti do pravilnega in potrebnega pregibanja glave, Če se pa z glavo nagne preveč naprej, se lahko dogodi, da se cel mož obrne z glavo navzdol v pesek in z nogami navzgor prispe na vodilo površje. Dober potapljač mora biti jx>polnoma zdrav, ne sme biti preveč vročekrven in tudi ne sine imeti ' niti najmanjših znakov slabotnih pljuč ali ušes. To so namreč oni organi, ki najprej občutijo delovanje vode. Posebno dobro pa je, če je potapljač flegmatik, kajti že prav neznatno razburjenje ga lahko napravi za neprostovoljnega samorilca. Toda nihče izmed nas ne bi bil tako flegmatičen in neobčutljiv, da ne bi občutil čudovite čarobnosti, ki bi ga prevzela tekom njegovega bivanja pod vodo, to je v onem svetu, ki je poln neslišanih čudežev ter izvanrednih lepot in čarov.
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17
ki je edini te vrstel — Podružnice: v CELJU, Brej št. 33 - ZAGREB, . Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Koroič.va ulica 15 in v SPLITU, Ulica XL puka.
Tutina - mačeha.
(Nadaljevanje.)
Kar v dve gube se drži pogosio delavec, ko omahuje iz tovarne zvečer domov, tako je izžet vseh življenskih sil. V tujini znajo izrabiti delavca.
Kako srečo navadno najdejo nasi ljudje v tujini, kaže dejstvo, da sem na lastne ušesa čul ne enkrat, ko je kak rojak celo Krištofa Kolumba preklinjal, »zakaj je iznašel to prokleto deželo«.
Nekoč mi je rekla ženska: »V solzah bi se lahko z ladjo peljali domov, toliko smo jih izseljenci tukaj prelili.«
O vsem tem se doma nič ne ve in se o tem tudi nikoli ljudstvu ne govori. In tako je potem naš preprost človek potrjen v svojih sanjah in sili iz domovine.
. Branimo jim, ker naš človek v veliki večini ni za tujino. Nima ne zmožnosti in ne lastnosti, ki bi ga sposobile za težak boj za obstanek v tujini, da bi res našel svojo »srečo«. V tujini je velika tekma za »srečo". Če je že doma vsak svoje sreče kovač, je to tolikanj bolj v tujini.
Že samo veliko nagnjenje-našega naroda do pijače ogroža njegovo »srečo« v tujini.
Ko sem pred leti obiskoval slovenske naselbine po West Virginijskih gozdovih, sem jih našel tam silno veliko. Našel sem tam rojake, ki so bili tam po pet ali še več let, vsak dan delali in zaslužili, razen kadar so bili pijani. Pa niso imeli toliko, da bi si bili dostojno obleko kupili, da bi bili za med ljudi.
Tam sem bil prvič leta 1908. Bil sem v mestu Thomas. Bilo je na velikonočno nedeljo. Popoldne pride iz bližnjega mesta Davisa avto po me, naj hitim v bolnico, kjer je baje veliko slovenskih ranjencev. Našel sem jih res samo v eni sobi 16, nekatere prav težko ranjene. Kaj je bilo? V neki gozdni kampi so slavili velikonoč prav »po kranjsko:', kakor so rekli sami. Nakupili so si pijače, da bi se lahko v njej kopali. Že veliko soboto so začeli praznovati in pili so, dokler so mogli. Proti jutru ee je pa zgodila strašna razstrelba. Eksplodirala je baraka z dinamitom, s katerim so drevesa podirali. Kako? Nihče ni vedel. Posledica Je bila, da so 16 ranjencev pripeljali v bolnico v Daviš.
Kaj pomaga takim ljudem, če se jim še bolj sreča ponuja, ko jo pa pehajo proč od sebe in se čutijo srečne samo, kadar so »okajeni«.
Židovski izseljenci n. pr. zvečine tam svojo srečo najdejo. Pravijo, da je Amerika tista obljubljena dežela, katero jim je obljubil Mozes. Pa zakaj? Zato, ker so skrajno trezni. Dvanajst let sem živel sredi med njimi, pa sem samo enkrat enega Žida videl pijanega.
Ko bi naš narod ne imel te velike slabosti, le naj bi šel v tujino. Našel bi srečo v veliki večini. Posebno pri toliki pridnosti, ki mu je tako lastna. Tako pd mu branimo v tujino, vsaj dokler ne bo drugačen.
Zvesta spremljevalka Bakhova je Venera. Bog sam pravi v sv. pismu, da je v vinu nečistost. Tujina je grda, strašno grda. Domovina niti pojma nima, kako se 8*
v tujini po ceni in usiljiv način prodaja
človeško meso.	.
V to razmere pridejo slovenski možje, posebno pa slovenski fantje. Bodo močni dov-.lj, da se ne bodo dali potegniti tem umazanim vrtincem v brezdno nemoralnega življenja, ko jih bodo zagrabili? Da, ko bi bili značajni dovolj in pa trezni! I ako pa že doma .po vaseh niso razmere take, da bi mogle naše mladeniče utrditi v boju proti tej strasti in jih vzgojiti v močne značaje. Tako pride potem pa še pijača, m grdo življenje se začne.
Ker se pa ta pokvarjenost godi javno in splošno, potem ni več sramotna, temveč je javna in se ž njo še hvalijo in bahajo. Potem si pa vsakdo lahko naredi sam sodbo, kaj se godi pri takih razmerah. (
Kako žalostna so poročila slovenskih misijonarjev iz Francije! Kako žalostne reči je pripovedoval gospod, ki je obiskal južno Ameriko! Kako žalostne so skušnje iz Združenih držav!
O, ko bi se doma vedelo, ko bi o tem vedeli gg. župniki, posebno pa matere in žene, kako je v resnici glede tega v tujini, kako bi branili vsakemu, naj se nikar ne izseli v toliko nevarnost moralnega propada.
Rešetarfev r»dlo.
Še ni dolgo, kar sem tole doživel. Povedal bom, dasi ne vem, če se boste smejali. Nu, jaz sem se, pa še prav od srca. Ha—ha—ha!
Rešetarjev Tone se je ienil. Pozno v jeseni, kake tri tedne pred Božičem, se je bil vrnil iz Avstrije s praznim ogrodjem svoje rešetarske krošnje domov, vrgel debelo listnico na mizo in povedal:
»Oče, ni bila slaba kupčija. Res je bilo treba laziti po koroških hribih, krota jih pozobaj, ali prodalo se je. Šilingov kot listja, dovolj bo za balo. Pred pustom mora biti mlada pri hiši, materinih žgancev sem sit.«
»Tone, ni ti sile. Odložil bi ženitev Se za eno leto. Ne bi šla rada še v kot s starim. In Pepca je tudi še doma. Počakaj, da se dekle kam spesne1« je prigovarjala mati.
»Ne bojte se, mati! Noben vas ne bo ločil pri hiši in očeta tudi ne. Radio vama bom kupil, vsak dan bosta imela muziko in se vama ne bo treba pritoževati.«
»Kako si rekel, kaj da boš kupil?« je zanimalo starega.
»Radio, oče, radio.«
»I, kaj pa je to? Še nikoli nisem slišal te besede.«
»Vam ne morem povedati. Zato je najboljše, da kar počakate, dokler ga ne vidite,« se je na-muzal Tone.
Teden pozneje so ga že imeli, radio. Ja, ta Tone! Nu, po svetu je bil in veliko videl, veliko čul. Ni čuda, da je iztaknil tudi radio.
Sedaj pa prvi koncert pri Rešetarjevih. Tone je jedva pregovoril starega, da si je nataknil slušalki na ušesa. Vprav z ribniško trmo in nezaupljivostjo s« je branil in upiral Tonetovemu prigovarjanju.
»Ej, fant, ne verjamem, da bi se iz tega črnega zabojčka kaj prida slišalo, če bi navil, da bi zahreščalo in se zavrtelo, ne bi rekel, zakaj
gramofon sem že videl in čul tudi, to pa__
Oha, lej ga šmenta, bo, bo nekaj! Kako nalahko ti poje, spak čudni! Lej, lej, dobro jo žagajo. Pa veliko jih mora biti. Da jih gre toliko v to škatlo? Ton^, tič si, kar oženi se. Stara, nuj, pojdi les, na| Tone še tebi natakne te ponvice na ušesa!«
»Bog ti grehe odpusti, stari, nekam koraj-zen postaiaš I, kaj pa mencaš z nogami, pokora neugnana? Menda vendar ne boš začel plesati?«
»Hentaj te vendar, stara, les pojdi! Take muzike ni bilo na najini ohceti,«
»Fant, kaj si prinesel k hiši? Bog ve, če ni
V VSAKO HIŠO »SLOVENCA«!
kaka coprnija, da ne bo greha. Svet je dandanes ves vražji «
»Mati, to je radio, ki ga poznajo po vsem svetu. Najnovejša, velika iznajdba, ki je velikanskega pomena za človeštvo, Prenašanje glasov pu zračnih valovih potom električne struje. Sle vi-dali, kako »cm napeljal dve žici s strehe na vrh jablane? Vidite, ti dve žici prestrežeta glascve, ki jih čujete iz te črne škatle. Tole, kar sedajle oče poslušajo, igrajo v Berlinu, pa se sliši k nam v Zeleno Loko, kakor bi bili godci za vogalom,
»Stara sem, moja glava ni za take stvari. Čudno se mi pa vendarle zdi. Čaj, oče, pokaži! Če le ni nevarno, Tone? Se ne bo razletelo?«
»Brez skrbi, mati, nobene nevarnosti,;
Hip nato so Rešetarjeva mama sedeli na očetovem mestu in z odprtimi usti poslušali. Sprva nekam plaho, pozneje pa jim je začel žareti obraz od sladkega užitka. Smehljali so se, da že dolgo ne tako zadovoljno.
»Pepca, daj, stopi, stopi k Bradavičniltu in povej, kaj je Tone prinesel. Tvoja krstna botra je Bradavičnikova mati, naj pridejo, da bodo videli in poslušali. Pa očetu tudi reci in Nežika naj pride, če utegne. Pa Francelj tudi. Spotoma se oglasi še pri Sitarjevih in reci, naj pridejo v vas. Mimo Čobanovih boš šla. Fanta in stari sta doma, obode delajo. Naj puste za nocoj, saj je jutri Je en dan, in naj pridejo. Ježeš, kako je to lepo!«
Pepca je šla in se vrnila s številno družbo. Še mene, tujca, ki sem se tisti dan vračal s Sv. Gregorja in prenočeval v vaški krčmi, so spravili s seboj.
Rešetarjeva hiša je velika, lepa in prostorna. To pot pa je bila pretesna, toliko koncertne *pu-blike« je sklicala Pepca. Tone je sedel ob peči, tiščal roki v hlačnih žepih, a obraz se mu je svetil od zadovoljstva in ponosa.
»Ali kaj strese ušesa, če si tistole stvar natakneš nanje?« je skrbelo postavnega lan'a s krivcem za klobukom.
»Mene že ni. Tebe morda bo, ker si pobe-ben!« se je šalil stari Rešetar in hudomušno pre-motril navzoče.
»Nu ja, sem mislil, da gre elektrika po tistih vrvicah, ki so pritrjene na,.. Kako že, Tone?«
»Slušalke.«
».,. na slušalke.«
»Koncert z Dunaja!« je javil Tone in premaknil neko kolesce na aparatu.
»Z Dunaja? Tone, pa ne, da bi nas vlekel?«
»Prepričaj se, Micka!«
Čobanova Micka, Tonetova nevesta, je sramežljivo zardela in rekla: »Se bojim.«
Naposled ji je Tone nataknil slušalki in jo prijel za rdko, da bi bila »varna«.
»Jej, jej, Tonček, kje si pa staknil to čudo? Res, nemško pojo, vsaj mislim, da je nemško, ko nič ne razumem; Ali »i v krošnji prinesel to reč domov? Oh, daj, daj še naši Polonci, naj posluša! In materi tudi, boš videl, kako se bodo čudili!«
Viste, kaj je naredil stari Rešetar? V klet je šel. in privalil v hišo sodček domačega jabolč-nika, mati pa so prinesli iz shrambe osem parov mesenih klobas ter velik hlebec sorščinega kruha. Nato smo proslavili krst Rešetarjevega radia in, in — zaroko Čobanove Micke in Rešetarjevega Toneta. Sredi minulega predpusta sta se pa vzela.
Pri vsakem, tudi najmanjšem ne razpoloženju Vaših otrok jim dajte takoj, brez vsakega pomišljanja, malo žlico praska Magna v nuilovode, mleka ali kave. ile-šeni boste skrbi, kajti prašek ne samo čisti želodec in črevo, temveč ji" tudi desinficira in tako preprečuje nevarnejša obolenja.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, 1 zavojček s točnim navodilom Din 4'—
Varstvo pfle.
Zdi se mi, da se ljudje vse premalo zavedajo — če se sploh zavedajo, kako veliko korist imajo od nežnih krilatih stvarc, ki nam oživljajo naravo in nas razveseljujejo od pomladi do jeseni z mičnim petjem. Če bi se res zavedali, kako vse drugače bi vzgajali svoje otroke in jih učili ljubiti in varovati te drobne in ljubke ptice, ne pa, da jim uničujejo gnezda ali da z lovljenjem uničujejo ptičji rod. — Zlasti nedopustno lovljenje ptic-pevk se je razpaslo zadnja leta tako, da je bilo treba z oblastnimi odredbami poseči vmes. —
Menda ni bilo znano niti našim občinam, da imamo za varstvo ptic še veljavne deželne zakone. Vsa tostvarna določila s kazenskimi sankcijami vsebujejo za naše občine: za bivšo Kranjsko deželni zakon z dne 20. julija 1910. 1., dež. zak. št. 27.; za bivšo Štajersko zakon z dne 26. julija 1909. I., dež. zak. št. 58.; a za bivšo Koroško deželni zakon z dne 12. aprila 1908.1., dež. zak. št. 10. Vsi ti zakoni pa so prikrojeni po pariškem dogovoru iz leta 1902., kar izpričuje, da je skrb za varstvo koristnih ptic in njihova postavna zpščita uvedena po vsem kulturnem svetu.
Premalo poznavanja zakonitih določil je napotilo ljubljanski oblastni odbor (komisarja oblastne samouprave), da je poslal županstvom svojega območja okrožnico, s katero jih poživlja, da zasledujejo vse morda v občini živeče osebe, ki se pečajo z lovljenjem in prodajanjem koristnih ptic, in pa take, ki po-končujejo njihova gnezda, jajca ali mladiče. Županstva imajo nalog, naznajati vse pre-
stopke zakonitih določil bodisi neposredno sreskim poglavarjem ali pa jih sporočati bliž-n^ crozniški stanici radi enotnega postopajoči komandant 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani je namreč izdal vsem podrejenim žandarmerijskim edinicam njegovega območja stroga naročila radi neprestane iu intenzivne pažiije na vse one osebe, ki love koristne ptice, zlasti ptice pevke, kojih lovljenje je sploh vsak čas prepovedano.
Županstva so bila pozvana z navedeno okrožnico, naj pozovejo z javnim razglasom tudi občinstvo, da sodeluje.
Zakaj zaslužijo zlasti ptice-pevke, da jih jemljejo v zaščito ne le vsi javni organi, marveč da jih varuje vsa javnost?
Zato, ker je varstvo ptic-pevk in drugih koristnih ptic velikega pomena za deželno kulturo in narodno gospodarstvo — zlasti za poljedejstvo in sadjerejo, ker so ptice najboljše uničevalke raznih mrčesov, ki škodujejo sadežem vseh vrst. — Zato je deželna zakonodaja vseh bivših kronovin po pariškem dogovoru posvečala vprašanju o varstvu koristnih ptic posebno pažnjo.
Splošno znano je, da se love ptice-pevke na vseh koncih in krajih, da jih lovi mladina in love odrasli ljudje ob jesenskem času, ko se selijo ptice, in spomladi, ko se zopet vračajo; da se love ptice-pevke celo ob času, ko gnezdijo in ko odgajajo mladiče, in da se love zlasti tudi mladiči.
Po letošnji hudi zimi so silno trpele tiste vrste ptic, ki se ne selijo. Zato je tembolj treba, da se skrbno očuvajo pred lovljenjem in pokončavanjem zlasti gnezd ob času, ko vale.
Na stotisoče dinarjev lahko znaša vsako leto škoda, ki jo napravi na raznih sadežih škodljivi mrčes, a na stotisoče znaša tudi korist, ki jo prinašajo ptice, ko ta mrčes pokon-"čujejo. Zato je dolžnost županstev, da v prvi vrsti sodelujejo v izvrševanju zakona v varstvo ptic. —- Nič manjša — v gotovem pogledu še prav posebna je dolžnost šole, da sodeluje pri izvrševanju zakona o varstvu ptic (po § 11. zakona za Kranjsko je ta naloga šolskim vodstvom izrecno naložena), saj je šolska mladina — mislim na izkvarjeno, ki nima srčnega čuta, — le prepogosto tista, ki uničuje mladi tičji zarod. — Zato je naprosil komisar oblastne samouprave ljubljanske velikega župana, da opozori na zakonska določila tudi vsa šolska vodstva.
Varstvo ptic je važna stvar! Piscu tega članka — posebno pa ornitološkem observatoriju v Ljubljani bi bilo zelo ljubo, če bi ponatisnili ta članek tudi drugi listi, da pride med vse sloje našega naroda. F. K-n.
Marij Skalan:
Po zgledu PoUnezov.
V svoji rani mladosti sem imel prijatelja, ki mu je bilo ime Tine. Skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva se igrala in ko sva se naučila brati, sva pretaknila vse omare Jn prelistala vse knjige, da bi se naučila velike tuje učenosti. Ko sva nekega dne zopet brskala po očetovi polici, sva nepričakovano iztaknila prezanimivo knjigo, ki je že po svoji zunanjosti vzbujala najino pozornost. Na njeni naslovni strani so bili naslikani polnagi ljudje z dolgimi sulicami, ogromnimi loki in svojevrstnimi gorjačami, o katerih sva šele pozneje
45
RAZNO
Električna pušk*. Na vojaškem strelišču v okolici Dunaja so preizkušali tc oni tisto novo iznajdbo: elektrifno puško. Iznajdi-telj je komaj 24 let stari gozdar Edvard Pieler, ki je izjavil o svojem izumu slMleče: »Pri dosedaj obi-cajmh puškah je vsak izstrelek precej počasen, Je-klena igla udarja po kap-seimi. v katerem se radi uaarca vname eksplozivna snov. Nastane plamen, ta "ge smodnik v patroni m nato šele nastane eks-strel in izstrel. ^■ai'11 puška rabi pri t,0«vkah precej zamotan mehanizem, ki '"ora biti natančen ter Prožen kakor ura. Vse to oapadc pri novi električni puški. V novo iznajdbo je K? Polniti žepno elek-■« >o svetilko, patrona se mora opremiti z žico iz kome. p0t0m Cls(0 ..
Proste naprave se S|>ravi
cm tok z žia) I(i je v Patino, slik ehS Pla'»™ček, ta Novi -1'0 " ,a izstrel.«
6,0 »rednosti. Električna
Zagorski zvonovi.
Še dolgo sta sedela skupaj v zaupnem pogovoru. Nato pa sta šla k Slivnikovim. V sobi sta sedela Tončka in Peter s Skobčevim Jožetom, ki je prišel v vas. Ko je vstopil Marko z Marto, je spoznala Tončka takoj z njunih žarečih oči, da se je dogodilo nekaj posebnega. Marko in Marta nista mogla dolgo skrivati svoje sreče in sta razkrila vsem, da sta si danes obljubila zvestobo za vse življenje. Vsi so se razveselili te vesti in so jima iskreno čestitali. Najbolj vesel pa je bil Skobčev Jože. Večkrat je stisnil roko Marku, si brisal solze iz oči in dolgo ni mogel izpre-govoriti besedice. Končno je rekel mehko:
»Hvala Bogu! Težka skrb mi je sedaj odpadla in mirno bom lahko umrl, ker vem, da si v dobrih rokah, Marta. Vidva bosta srečna, saj zaslužita srečo; vedno sta bila pridna in zvesta in sta marsikaj pretrpela. 0, naš Gospod je dober, tako dober!«
;>Stric, ti boš z nama užival srečo,« je ginjeno odgovorila Marta; »Osojnikov dom bova nanovo sezidala, lepega in velikega. Ko se bova vselila vanj, boš prišel k nama in vedno ostal v naši hiši.«
»Hvala, Marta,« je zaihtel starček. »Ti si dobra in ljubeznjiva. Sedaj bom molil in prosil Gospoda, da bi še nekaj časa živel in videl vajino srečo.«
Odšel je ven, ker se je sramoval svojih solz.
Dva tedna pozneje je zavladalo, na Osojnikovem pogorišču živahno življenje. Mnogo zidarjev in tesarjev je pridno sukalo svoje roke, žage in kladiva so se razlegala daleč naokoli. Ljudje v Zagorju pa so
ugibali, zakaj je začel Osojnik tako naglo zidati svojo hišo. —
XVIII.
Bilo je dan pred sv. Mihaelom. V Zagorju je vladalo svečano razpoloženje, radostno vriskanje je odmevalo po vasi. Nova cerkev je bila vsa okrašena z venci, z zvonika so plapolale dolge, pestre zastave," pred glavnimi vrati je stal velik slavolok, kakbr tudi ob vhodu v vas. Vsipovsod je odmevalo veselo petje, na hribčkih pa so pokali možnarji in pištole. Od same radosti ljudje niso vedeli, kaj naj store. In ura je bila šele osem zjutraj; šele čez nekaj ur se bodo pričele svečanosti. Popoldne pa bodo pripeljali zvonove in bo prišel škof z novim župnikom.
Veselje je postajalo vedno večje, vedno večje množice ljudi so prihajale od vseh strani. Ob eni uri so zadoneli gori od Rudne jame možnarjj, znamenje, da so odpeljali zvonove. V Podgorju in Vrbovcu so si izposodili možnarje ter kupili dva centa smodnika, da bo prazni); čimbolj slovesen.
Zadaj v vasi, pri tako zvanem vojnem znamenju, je bil določen sprejem zvonov. Tam so se gnetle praznično oblečene množice, na levi strani je stala godba iz Podgorja, na desni pa belooblečene deklice. Okoli poldveh se je pokazal pod črno steno temen sprevod, ki je prihajal vedno bliže in bliže. Spredaj je šla skupin^ fantov, ki so neprestano streljali s pištolami; nato so sledili trije težki, z zelenjem, venci in trakovi okrašeni vozovj, katere so peljali krasni vranci. Konji so bili bogato okrašeni s pentljami in trakovi, vozniki so imeli snežnobele srajce, pisane telovnike s srebrnimi gumbi in visoke, svetle škornje. Na vozovih so bili krasni, novi izvonovi.. Za njimi so stopali zvonarji. — Stoglasni klakjje-	ob
pogledu na dolgo zaželjene zvonove, ljudje eo mahali
8»
»vedela, da so »bumerangi«. Tista čudovita knjiga je bila »Avstralija in nje otoki«.
Avstralija? To ime se nama je zdelo kakor pravljica o nečem nepopisno daljnem, o nečem tam izven naše .zemlje in njene resničnosti. Žejno sva obračala list za listom in pred nama so vstajale daljne dežele, prerastle s silnimi pragozdovi. Iz neizmernih s m jih morij so rastli čarobni otoki s skritimi zaseljki, po njihovih temnih goščavah so se pa sprehajali nagi divjaki in si iskali plena.
Brez sape sva občudovala fantastične slike, in kakor prava otročaja sva požirala razburljive opise divjaškega življenja. Ko sva knjigo prelistala in prečitala, sva bila tako globoko prevzeta, da sva postala še sama divja Polineza. 2elja, da bi jim postala enaka, jo bila ideal vseh najinih idealov in noč in dan sva razmišljala, kako bi se čimbolj približala polineski popolnosti. Mnogo načrtov sva zamislila, mnogo podjetij zasnovala, a iznajd-Ijivejši in prevdarnejši od mene je bil Tine. Ko me je nekega dne zopet obiskal, sem bil ves jjresenečen od začudenja in spoštovanja, kajti pred menoj ni stal več on, otrok kulturne Evrope, ampak pravi pravcati temnopolti Po-linez. Po obrazu, rokah in vseh golih delih telesa je bil namazan z črnimi sajami, preko ramena mu je visel velik lok s puščicami, v rokah je pa držal ostro, iz meilišča napravljeno sulico in zakrivljeni bumerang. Divje je z-a-jut, zavrtel se v kroju in zagnal svojo bridko sulico v kopo stare slame, ki je stala na dvorišču. Tako mi je stvarno in nazorno pokazal svojo polineško moč in dostojanstvo — in v meni je zrastlo spoštovanje, silno in neizmerno...
Tega se je moj prijatelj tudi zavedal: ko je sulico zopet izdrl iz slame, mi jo je izročit s ta!;6 ukazujočim in samopoveličevalnim glasom, kakor pravi pravcati divjaški poglavar.
»Pripravi se, Butaranga; na lov pojdeva!« je dejala njegova milost.
»Butaranga?«	, ,
»Da, ti si Butaranga in si moj sluga,« je dejal poglavar, »jaz pa sem Rovaranga in sem najvišji. Ti boš nosil sulico in bumerang n ubito divjačino, jaz bom pa streljal m ubijal. Hajdil«	.
Zadel sem sulico na ramo in stisnil v roko bumerang, da bi cdšel kakor mi je bi o ukazauo, toda njegova milost se je premislita in je dejala resno in prevdarno:
»Počakaj, Butaranga! Namazi se s sajami, da te bodo Polinezi spoznali in da te ne bodo ubili in pojedli!«
Do samih belih kosti mi je segla groza teh besed. Zasukal sem se, skočil v kuhinjo, vtaknil roke v dimnik in storil kakor mi je bila velela njegova milost. Ko sem se vrnil, sem bil pravi Polinez.
»Dobro si opravil!« je dejal Rovaranga.
In šla sva. Dvajset korakov pod domačo hišo naju je objel hlad pragozda. Namesto vitkih evkaliptov so rastli iz močvirnih tal sivi hrasti in namesto lijan so se spenjali po niih dolgi poganjki bršljana in srabota. Tudi pisanih papig, brzonogih emujev in skokih kengurujev ni bilo: le sinice so ščebetale v vejevju in veverice so se igrale s starimi lešniki. V travi so žarele pisane cvetlice in polnile ozračje s prijetnim vonjem.
Poglavar Rovaranga je korakal spredaj, jaz pa sluga, sem ubiral stopinje po njegovih korakih, nosil na rami bridko sulico in v desnici prožni bumerang. Tako sva dospela do malega brežuljka, in njegova milost je nenadoma obstala.
»Pst...« je dejal Rovaranga in pokazal na nekaj rjavega, ki, je ležalo zleknjeno med svežim zelenjem.
»Kenguru...«
Potem je vzel z ramena lok In puščico, napel in sprožil.
»Sššt...« je napravilo v grmovju — in dolgouhi in dolgonogi »kenguru« je izginil v močvirnem pragozdu ...
»Pripravi sulico in bumerang!« je velel Rovaranga. »Za njim pojdeva; ranjen je.«
Vzela sva pot pod noge in pričela se je prava pravcata divjaška dirka. Z vikom in krikom je šlo med grmovjem, po travnikih, njivah in vse dalje in dalje v zeleno polje.
»Kenguruja« pa nikjer... Le vrabci in ščinkovci so preplašeni bežali in se ščebetaje zatekali v vrhove vitkih topolov.
Tako sva trudna, upehana in zamazana pridrvela do reke. Na obeh njenih bregovih je rastlo mlado vrbje in trstičje. Pošumevalo jc- v vetru in se veselo gibalo in majalo. Toda — kaj je to? Oba, Rovaranga in jaz, sva se spogledala. Gori za malo višjim vrhovnim grmom, ki je rastel na nasprotnem bregu, je tičalo nekaj živega. Razločno sva videla sivo oblino, ki se je pregibala, skrivala in se zopet pojavljala.
»To je k je dejala njegova milost resno in važno.
»Kaj?« sem vprašal; in bilo me je skoraj strah.
»Kenguru,« je rekel Rovaranga.
»Kenguru?«
»Pravi in resnični kenguru,« je pritrdila njegova milost. »Pazi, Butaranga; naskočiti ga morava skupno. Ti boš zagnal bumerang, jaz bom izstrelil puščico. Da ne boš zgrešil!«
Pripravila sva se, in Rovaranga je za-povedal:
»Ena — dve — tri!«
Lepo in prožno sta zletela preko reke njegova sulica in moj bumerang. Toda tedaj, tedaj... Moj bumerang je zadel jako dobra, ubil tisto sivo oblino na tla in med frstifjem in vrbjem se je pojavila plešasta bela glava,
z rutami in klobuki v pozdrav zvonovom, mnoga ženske so glasno zajokale, bradati možje so si brisali solze iz oči. — Ob zvokih godbe in ob mogočnih salva i možnarjev se je pomikal sprevod proti cerkvi. 'Lam so izpregli konje in množica je dobesedno planila r.a zvonove; vsek jih je hotel natančno videti, poljubiti in prebrati napise.
Vsi prevzeti vesslja in radosti, se ljudje niso znali preiragaM. Nekateri so se objemali, drugi so se jokali in hkrati smejali. Csojnika so skoraj udušili s častitkami in pohvalo. Ker tsga ni mogel več prena-ča'i, zato se je umaknil iz množice ter šel mimo mežnariie na pokopališče. Tam je nenadoira srečal Križnara, ki ie bil ves upadel in bled. Ko je zagledal Marka, ie bolestno zastokal:
»Osojnik, sosed!«
»Za božjo volio, Križnar, kaj pa je? Ali se je zgodila kaka nesreča?« ie prestrašeno zaldical Marko.
: Da, nesreča, velika nesreča,« je zavzdihnil stari
mož.
»Ali se je zetu kaj zgodilo, ali celo Geli?« je naglo vpraial Osojnik.
»Hahaha, zetu se vedno kaj zgodi,« je temno odgovoril Križnar. »Sedaj že tri tedne ni nobenega glaiu od njega in najboljše bi bilo, sko se ne bi nikdar več prikazal, sicer nas bo vse uničil... A ne govorimo več o tem, danes me teži nekaj drugega,«
»Kaj pa, sosed.«
»Saj si lahko misliš. Ti si danes slavljen, jaz pa se moram sramovati. Kjerkoli se prikazen, me gledajo ljudje zaničljivo in škodoželjno. Vsi se veselijo, le iaz sem, izobčen.«
»Nikar,, njkiajyx ga je tolažil Osojnik, »nova cer-if	tp.jjh, vsak se je lahko veseli.«
' Veseli, baba: zadovoljen bi bil, ko bi vsaj našel
kev
mir... Poslušaj, Osojnik. Moj oče mi je pred smrtjo naročil, naj dam dva tisoč goldinarjev za zvonove, ako bo v Zagorju zopet sezidana cerkev. Toda pristavil je, da bi bilo zelo nespametno, sko bi tu gori sezidali cerkev, ker je vas tako ubožna. — Na to besedo sem se vedno opiral, da ne bi b'lo treba dati denarja. Saj me razumeš. Nisem hotel biti krivičen; mislil sem le to, ako bi cerkve ne dozidali, mi ne bi bilo treba dati za zvonove. Sedaj, ko je cerkev gotova, hočem poravnali svoj dolg. Tu pri sebi iirarn dva tisoč goldinarjev z obrestmi od treh let in ti jih lahko takoj izročim.«
»Sosed, ako ti je težko, lahko obdržiš denar. Cerkev in zvonovi so že plačani; še nekaj nam je ostalo.«
»O, kako si ponosen! Torej nočeš?« je vzkipel Križnar; . ako ne potrebujete nič drugega, pa lahko daste k us'.anovi. Ali misliš, da maram krivičen denar? Tako nepošten Križnar ni. Vedno sem imel namen, da bom denar izplačal, ko ne bom imel več pravice, da bi ga obdržal. Rad bi šel v cerkev z isto pravico kakor drugi ter molil v cerkvi, ne da bi me ljudje pisano gledali.«
»Veš kaj, sosed?« je rekel Osojnik; »jutri po bla-goslovljenju cerkve bova šla k našemu župniku ter te bom predstavil kot dobrotnika nove cerkve; gospodu boš potem lahko dal denar; on ga bo že znal porabiti.«
Križnarjev obraz se je zjasnil; rekel je mnogo bolj mehko:
»S tem sem zadovoljen in bom pridal še tri sto goldinarjev iz svojega. Tudi naša hiša mora biti soudeležena pri tem delu.«
V tem trenutku so zopet zagrmeli možnarji in za-donel je klic: »Škof prihaja!« Ljudje so se razvrstili ob obeh straneh, čez deset minut je počasi privozil ob zvokih godbe in streljanju možnarjev voz, za katerim ie stopalo mnogo duhovnikov. Iz voza je stopil
puška bo pred vsem za lovce velikanskega poine-lia. Pri sedaj navadnih puškah je trajalo vnetje m izstrel eno desetin]<o se; kunde, pri novi električni iznajdbi le eno tiroiinko sekunde in še manj. P" streljanju na bežečo divjačino je zamuda časa nepreglednega pomena, z, izprtjem električnega toka je puška popolnoma varna pred morebitno nesrečo. Patrona eksplodira samo pri uži«ai potom električnega toka in radi tega je čisto neobčutljiva glede sunka ali udarca. V vsako puško se da unesti žepna električna svetiljka in se bo dala vsaka dosedanja lovska puška pretvoriti v električno. Pieler je razkazoval svojo iznajdN* strokovntakom. S i>omoc-io posebnega stroja so meta'i v zrak karton ra-pir, katereea je prestrelie-val iznajditelj s čudovito naglico.
Iz gostilne. V neki gostilni v predmestju so sedeli trije možje, mi je bil slep, drugi fl"»> tretji plešast. Začeli so se živahno razgovarjati; »Čital sem, da se Latn pripravljajo na vojno,« se je slepec nenadoma spomnil. »Tudi jaz sem o tem že slišal,« je dostavil gluSee. Plešec P« ie zerabil zn glavo
DOMOLJUB
2Wne>l>rfmi"■ ■ I umnim............________
irnstJa v velike višine in grdo zaklela in za-rebantila. Z divjini iu pretečim pogledom se je ozrl po nama /.».deti »kenguru« — in miriva sva z grozo spoznala v njeni starega ribica Miško, ki ie še tisti trenutek pograbil moj bumerang, s-kočil v plitvo reko in jo ubral za nama...
Beži, Butarangak je velela tedaj njegova milost. Belokožec je, Anglež...*
ln tekla sva kar sva le mogla. Za nama je pa po valovečem zraku letel moj bumerang in žvižgal kakor strašna, smrt noseča pošast..'.
Stari belokožec naju seveda ni mogel dohiteti. Znano je namreč, da Evropci niso vztrajni tekači, posebno če so v letih in imajo sive lase, zato sva so kmalu ustavila, in poglavar je ukazal:
Leživa v travo in odpočijva se, Butare liga! •
Naglo sem storil kakor mi je bilo ukazano, saj sem pa bil počitka tudi že zares potreben. Najprej dolgonogi in dolgouhi kenguru in potem še belokožec... Sam pravi pravcati Polinez bi zgubil sapo.
Ko so se najina pljuča umirila, je dejal Rovaranga resno in prepričevalno:
• Naporno in nevarno je življenje divjakov, ampak kdo bi se plašil. Kdor je junak ne sme omagati. Naprej!«
Vstala sva, vrnila se po svojem sledu do reke in poiskala v travi moj bumerang. Potem sva se napotila dalje.
Veš,« je dejala njegova milost, »v džunglo pojdeva. Tam so emuji in lllorepci.«
I11 sva šla. Koncem velikega travnika sva zavila v prostrano močvirje, porastlo z visokim trstifjem in izginila v nepredirni goščavi. Tla so bila blatna in mehka, da sva tu in tam rio kolen globoko bredla po umazani brozgi. Omagala jia kljub temu nisva, kajti želja po pisanem ptičjem plenu je premagala vse napore. Najin trud pa tudi zares ni bil zaman ...
Sredi prostrane džungle je nenadoma zaprli uta I o dvoje velikih ptičjih perutnic, udarilo ob trstičje in se zopet zrušilo na tla.
Emu, je vzkliknil tiho in oprezno Rovaranga. »Pravi pravcati emu.:
Počenila sva v blato iu pogledala skozi gola t rs Jičju stebla. V najini neposredni bližini je čepela na tleh velika in lepo pisana ptica s ploščatim kljunom. Tiho, brez besed, vsa pograbila vsak svoje orožje, in kakor bi trenil je bila ptica v najinih rokah.
Rovaranga je zmagoslavno zarjul, kakor se ob takih prilikah spodobi, pograbil ubiti plen in mi ga izročil v varstvo. Potem se je razkoračil in dejal ponosno in ukazujoče:
»Domov pojdeva!«
Bila sva zamazana, blatna in mokra od pel do glave — dve žalostni in usmiljenja vredni prikazni; v svojem neizmernem ponosu pa bi ne bila menjala z nikomur, še s samim cesarjem ne. Z dvignjenima glavama in z zbočenimi prsi sva stopala preko cvetočih travnikov in logov: na rami lok in puščice, v rokah bumerang in sulico in na sulici ptico »emu«, najin plen ...
> Visoko jo drži,« je ukazala njegova milost, »da bodo videli Polinezi, kdo je njihov poglavar!«
Ko sva prišla domov, se naju je mati prestrašila — taka sva bila v svoji polineški opremi, oče pa je vzel palico in morala sva bežati, da je nisva okusila.
» Kod sta se že zopet potepala, divjaka malomarna?« je zakričal. »In kje sta dobila listo raco?«
»Ustrelila sva jo!« je dejal Rovaranga.
»Ustrelila? S čim?«
»Z lokom,« je pojasnil poglavar.
»Ne,« sem ugovarjal. »Jaz sem jo ubil; z bumerangom sem jo!«
»Ni res!« se je postavila njegova milost. »Moja puščica ji je prebodla srce.«
Oče je vzel najin plen iu ga izročil materi, ko pa ga je lepo oskubila in pripravila za ponev, je našla v njegovem mesu Irda svinčena zrna.
Lahko sta jo streljala in ubijala,« je dejal oče, »ko je bila že obstreljena iu bi bila tudi brez vaju poginila. Vidva, Polinezak Hudomušno in posmehljivo se je zasmejal pri teh besedah in zasmejala sva se tudi midva — Rovaranga iu Butaranga. Da je pa bila tista ptica pravi pravcati »emu« jn ne navadi." divja raca, o tem sva bila verno prepričana; in njegova milost je dejala, ko sva obirala slastno pečenko:
»Tudi kenguru nama drugič ne uide, dragi Butarangak
Nove kn Ige.
Savinžek: Izpod Golice. Povest z gorenjskih planin. Ponatis iz »Domoljuba«, (Ljudska knjižnica, 29 zvezek.) Ljubljana, 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 349, cena 30 Din, v platno vezani knjigi 42 Din. Izvirne ljudske povesti postajajo zadnja leta pri nas vedno bolj redke. Ta je pa pristno slovenska in še dobra povrhu. V čudovitem planinskem svetu okrog Golice se godi vse dejanje in vsaka beseda izraža iskrene in toplo pisateljevo ljubezen do teh naših prelepih planin. Burno, nevarnosti in romantike polno tihotapljenje čez Karavanke iz Avstrije v Jugoslavijo in obratno je popisano s tako nazorno reali-stiko, da pač ne bo povesti odložil nihče, preden ne dospe do zadnje strani. Ker je delo pisano izredno živahno, gladko in v pristni ljudski govorici, smo prepričani, da postane Savinškova povest prav kmalu naša prava ljudska knjiga
46
in vzkliknil: vNelmjta, nehaj In! Lasje mi vstajajo po koncil.<
Prištdši domov je imel ravno toliko de-iiarja kol poprej! Kdo je plačal pivo in kdo bo poravnal še poznejše podobne račune, ki jih mož lahki) napravi ko-Ukorkrat se mu zljubi? . Nedaleč onstran meje v Venezueli stopi mito mož zopet v gostil-"0 ter plača naročeni kozarec piva z venezu-'.'lsk"ii dolarjem, zu ka-®rcFa. P« odbitku raSu-
s?i t:,w,,ct koiumb,i-
'jlizn državne meje v Kolumbiji živi mož, ki J . f0K«toiiia privošči nnf c ,,ivQ; v leni 3 J,° denar obeh
meri ' ;'IŽaV V e"aki v obtoku. _ Naš
, 'u,k ""de v domačo »ostilno tostran meje, •"»'oči pivo ter Ka
ffft. » kolumbijskim oltarjem. pivo Js(ane
tentov, gostilničar '' ,;;■"<'. enostavno vc-"ozuel.ski dolar.
Kdo je kriv? . Avto ie ^Vozil kmeta in mu zli! '' nogo. šofer. >,Jaz ni-k"v, jaz vozim že
81 - Kmet: »Jaz ia2 hodimže
sivolasi škof, katerega so vaščani spoštljivo pozdravili. Očetovsko je nagovoril može in jim predstavil novega dušnega pastirja, srednjeveškega, prijaznega gospoda z zaupljivimi potezami. Vse oči so se uprle vanj in mu zakiicale dobrodošlico. Nato se je pomaknil sprevod proti cerkvi, kjer naj bi škof blagoslovil zvonove.
Ljudje so glasno molili. Ko so bili zvonovi blagoslovljeni, so naglo pristopili zvonarski pomočniki in tesarji; počasi, počasi so se pomikali zvonovi v višino. Tisoč pogledov jim je sledilo. Čez dve uri so bili zvonovi že v zvoniku. Množica je bila vedno bolj razburjena.
Nenadoma je zadonel globok, mehek glas, nato še drugi in nato so zadoneli v sozvočju vsi štirje zvonovi. Bili so to mehki, čudovito zveneči glasovi, visoko in jasno so brneli v zraku in očarali sleherno uho. Množica je glasno zaplakala, radostno zakričala ...Zagorski zvonovi — končno so zopet našli svoj dom in sedaj pozdravljajo s svojim ljubim klicem vsa srca tam spodaj---
Čez nekaj časa so manjši trije zvonovi utihnili, in le »veliki« je slovesno zazvonil prvič »Angelo češče-nje«; med vsakim odstavkom so zagrmeli možnarji in nato'je zopet zazvonil zvon. škof je molil s tresočim glasom »Angelovo češčenje«, množica je odgovarjala v svečani ginjenosti. Mrak je padal na dolino, le na Črni je ležala bleščeča zarja; kot odsev z drugega sveta.
Ko so odšli duhovni gospodje v župnišče, so dali ljudje duška svojemu veselju. Po vasi je odmevalo vriskanje in petje. Zvonovi v zvoniku ves večer niso imeli n»lru Vsake četrt ure so zvonili z njimi, enkrat samo z enim, drugič z vsemi. V krčmi so sedeli za mizo vsi najuglednejši kmeti. Kolikorkrat je zadonel »veliki« zvon! tolikokrat so se prijeli za roke in zaplesali po
sobi. Zdelo se je, kakor da bi postali ti resni možjo otročji od veselja.
Za vasjo, ob robu gozda je sedel Skobčev Jože. Ves zamaknjen je poslušal zvonenje, po licu so mu kapljale velike solze. Ko je prišel čez nekaj časa k njemu Osojnik, je rekel starček z mehkim glasom:
»Sedaj je dokončano veliko delo. Veliko breme mi je opadlo, miren in vesel sem kakor otrok..
Še ob devetih zvečer so bili ljudje pri cerkvi, in neprestano zvonili. Skoraj s silo so morali izgnati fante iz zvonika. Morali so jim pojasniti, da potrebuje škof počitka. Sicer so to težko razumeli, ker sami niso prav nič mislili na spanje, a končno so vendarle dali mir.
Zgodaj zjutraj se je pričel globokoresen, pomemben obred blagoslovi jen ja cerkve; trajal je do desetih. Nato je imel. škof kratko pridigo o »cerkvi, kot očetovski hiši vse vasi,« in nato se je vršila sv. maša. Ko so zabučale orgle in je zadonelo jasno petje, so vsi ljudje glasno zaihteli. V sveti grozi so pokleknili, ko je prvič prišel v novo cerkev Bog in se jim pokazal pod podobo kruha. Po službi božji so zopet zagrmeli možnarji, zvonovi so zazvonili, vmes pa so doneli zvoki godbe.
V veliki sobi v župnišču jc bila slavnostna pojedina, na katero so bili povabljeni poleg duhovnih gospodov le odborniki gradbenega odbora in Škobčev Jože. Med obedom je župnik iz Podgorja navdušeno govoril o Osojniku, o njegovi delavni sili, požrtvovalnosti in vztrajnosti. Sam škof je dvignil kozarec ter napil slavijencu, želeč mu srečo, ki naj bo krona njegovega, truda in njegovih žrtev. Marko je bil ves omamljen in je izpregovoril le par preprostih bes.ed v zahvalo, toda njegove oči so žarele v%^lja:.
Pred mežnarievo hiio je postavil krčhiar^ihf&e ta
6»
ŽREBANJE LOMPROSVETNE ZVEZE
L Radio srečka št. 18847, 2. blago za moško obleko St. 5742, 8. blago za žensko obleko St. 15.932, 4. vožnja v Prago in prebrana št. 15.011, 5. 20 m finega pla na št. 648.
Po dobitka pridite v pisarno Prosvetne zveze v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 6. Kdor pa želi dobitek po pošli, naj pošlje poštnino v znamkah, in sicer:
I.	15 Din za izžrebane številke 15.932, 15.011, 648.
II.	5 Dia aa Izžrebane številke 19.269, 16 298, 17.786, 18.192, 1455, 3S62, 8983. 6436, 6109, 11.299, 19.004, 19.310, 12.855. 7202, 13.628, 10.797, 4759, 18.206, 6546, 550, 15.722, 3387, 12.634, 8075, 2516, 19.012, 17 620, 12.982, 13.729, 16.573, 18.030, 4780. 15.266, 4086, 7345, 10.262, 6183, 73-17, 16.213, 7786, 2842, 15 511, 19.321, 15.923, 2078, 19.246, 5474, 8547, 1080, 13.238. 16.024. 7308. 13.021, 8993. 15.581, 13.550, 12.397, 18.365, 2782. 7559, 6257, 14.525, 16.516, S851, 8824. 5126, 8216, 15.578, 17 651, 10.208, 4108, 2508. 8019, 11.275, 12.104. 10.737, 12.271, 17.448, 12.292, 7922, 14246. 5558, 8725, 1793, 18.240, 10 957, 11.803, 1678, 13.145, 16.937.
III. 2 Ein za izžrebane številke
18.231, 8348, 7329, 756, 10.051, 17.054, 14.337, 875«, 7359. 9235, 8723, 10.191, 10.953, 15.141. 8048, 81, 10.303, 4310, 12.043, 7988, 10.942, 33S5 13.4.11, 9533, 642, 7061, 19.879, 4216, 2034, 6486, 2421, 15.235, 17.622, 7023, 19.057, 380. 17.004, 16.293. 140 \ 4935, 16.106, 15 800, 16.698, 13.017, 17:7. 18 445, 13.502, 1382. 2984, 18.818, 6423, 18.002, 16.323. 8626, 18.321, 17 821, 14.755, 4947, 19.567, 15.697. 14.14«, 17.067, 14.079. 4502, 10013, 8007, 8f9, 5948, f8"l, 12.924. 2783, 15.849, 19 786, 6917, 18.796, 9030, 1836, 4743, 10.826, 13 943, 4183. 2120, 9367, 14.222, 10.886, 13.227, 11.956, 16.809. 19.661, 15.9C9. 17.022, 19.74?, 6998, 1246. 4897, 14 223. 3468, 15.077, 18.0 7, 19.762, 3282, 9C6, 16.076 17.287, 835, 19 691, 12.012. 15.(01, 18.874. 11.772, 4572, 14 267. 11.583, 13.031, 3746, 9115, 5941, 18X60. 15 676, 5276, 18C7. 17.319, 7084, 247, 18.686, 18.441, 4209, 19.558, 11.032, 19.436, 3303, E389. 5827, 2570, 14.451. 3158. 2142. 10934. 10.641, 17.917, 18015, 5668, 7516, 8033, 11.873, 16.870. 1629, 27-12, 18.239, 3609, 15.719, 18.128. 18.589, 16.871, 62-18, 11.145, 1S71, 1384, 7355, 9834, 2012, 13 331,
fio.K 9991, 1452, 16.231, 15.078, 7090. 18.140, Ž?37 9W , S «« 16.882. 15.635, 5277 6900, 11Ml 4750 13 873, 15.269, 18.371, 595, 1861, 18.015, nf 6311,17 054. 9462,10JJ8B. 404, 13.352, 19.380, 8663, 19.797, 17.917, 18.907, 4981, 649.
1 Din za izžrebane številke
»m, 12o03 4442, 12.050, 7601, 6397, 13.879. 297, MR7 9 812 19 728 10 672, 10.352, 18.183, 19464, 19 872 16193, 13.072 17.249. 13.645, 16 681, 8039, fiM 18168 8920 2431, 11.642, 7830, 11.303, 13.9'6, lSUS2of 11093,14377, 4609, 'l7.905, 13.436, 2414,
14.279, 8878, 7174, 17.918, 18 228, 7383, 10 562 10.578, 14.069, 16.958, 19.965, 15.020, 63(14 4556 962, 15 074, 915, 17.765, 17.202, 11.882, 10.489, 56 n' 4C9, 17 033, 18.167, 2441, 5392 12.231, 6792, 14 757' 407, 15.987, 9967, 4179, 17.854, 12.663, 5531, 4527' 11.287, 1762, 13.731, 1806, 9679, 16.216, 11.123 14.186, 3223, 12.417, 19.593, 628, 16.017, 11831* 15.010, 17.594, 14.565, 8604, 17 605, 19.991, 8558,' 12.774, 33. 17.441, 5586, 14 130. 14.220, 15.443, 6821 16.571, 13.032, 2671, 8920, 1402, 6491.
I Dobitki se dobijo vsak delavnik do 12. maja.
»SLOVENEC« POVfOD
V vse krale v naši držav! In Sirom sveta raz-pel'ejo vsako jutro vlaki In avtomobili v dva set tisoč Izvodih ni5 dnevnik. Atl si tudi ti med tistimi, ki -»a dobe? Cs Se nisi, sooroči nam tako) po dopisnici svoje ime in točau naslov.
»SLOVENEC« LJUBLJANA
JU£OflLCV/!K$KA TISIC&RNA
klopi, za!ai njegovi prostori v hiši so bili d^nes premočni za vse ljudi. Tu so se torej zbrali ljudje ob c^lgih mizah. Vsi prostori so bili zasedeni, ne samo c'i nrza'i, temveč tudi na stoonicah ob hiši, ob skednju, in celo na drevesa so splezali ljudie. Povsod so g"deli liud'e. iedli in pili ter ss veselili — vsem je srala z obraza jasna radost. Skoraj neprestano je igrala godba in razveseljevala ljudi.
Pozno popoldne so prišli iz župnišča odborniki gradbenega odbora in se pomešali med ljudstvo. 0(1 vs di sirani so jim doneli nasproti klici in ravnice. Odborniki pa so šli od mize do nrrzo in trkali z veselimi Pudmi. Blizu cerkvenega zidu so sedeli pri mizi Slivnikovi. Ti so iskreno sprejeli Osojnika in ga dolgo zadnali.
> Marko, vedno se bojim, da boš poslal tako ponosen, c!a z nami sploh ne boš hotel več govoriti <?. je poredno rekla Tončka, toda takoj je dodala s toplim, isl »renim pogledom: »Danes si dobil plačilo za ves svoj trud, skrbi in težave; saj si ga zaslužil.«
»Tončka, sestra,« je odgovoril nežno, »ako ne bi bila ti tako pametna in z menoj tako dobra, bi omagal pod težo skrbi, in današnjega dne ne bi bilo. Zahvalim se ti za vse.«
Stopil je k Marti, svoji nevesti ter se dotaknil s svojim kozarcem njenega. Nekaj časa ga je gledala z velikimi, žarečimi očmi, nato pa je zašepetala mehko in vdano:
»Ljubljeni Marko, ali veš, zakaj sem danes tako srečna? Vse, vse to, kar danes slavimo, si napravil ti, to je tvoje delo.«
»Marta, srce moje,« je vroče odgovoril, »ne smeš pozabiti nase! Brez tvoje in tvojega očeta pomoči ne bi cerkve dozidali. Ti imaš največ zasluge pri tem delu in to me najbolje veseli.«
V
»Tvoje veselje je mojo veselje,« je zašepetala deklica.
S tihim smehljajem je šel od mize še k drugim gostom.
Dočim je razpoloženje na veselici pred mcž"ari;o postajalo vedno bolj živa'1110 in veselo, je s'o; al počasi po hribu neki mož, globoko sklonjen, kot bi nasil težko breme — Križnar. Popoldne ie bil popolnoma sam v cerkvi in je skušal moliti. Toda vesslo rajanje tam zunaj mu je kakor z nožem rezalo v srce in nni pokvarilo vso molitev. 7a'o je stopil ktralu iz cerkve in šol v velikem loku okoli vasi. Zakaj veselice se ni upal udeležiti. Sai tudi ni s;adal med vessle ljudi, ker bi se ne mogel veseliti. S težkimi mislimi js šel proti domu. Kolikor bolj se je bližal svoji hiši, toliko bolj globoko je povesil glavo. — Tam pred hišo je s'ala z objokanimi očmi Gela, njegova hči in glodala proti cerkvi. Ko je zagledala svojega očeta, je začela krčevito jokati in nalo je obupno zavpila:
»Ali slišiš to ra'anie, to veselje? Le m i ga nismo deležni. Kakšno gor.ie. kakšna sramo'a! Izobčeni smo, prekleti! O, vse bi bilo lahko drugače!«
Križnar ni odgovoril nobene besede, temveč ie sedel na klop pred hišo ter si podorl glavo z roko. In trdemu, ponosnemu možu so tekle debele solze po licu.
v Tam na slavnostnem prostoru je stopil čez nekaj časa župnik iz Pogorja k Slivnikovi mizi ter povabil Marto s seboj v župnišče. V župnišču jo je škof očetovsko sprejel ter ji izrekel posebno zahvalo ž& naklonjenost, s katero je omogočila dovrsitev cerkve _ Marta v svoji zmedenosti ni mogla izpregovoriti besedice. Le solze so ji stopile v oči.--Tudi t Jože-
tom je govoril škof. In na Jožetovem obrazu ie ležal nato nebeški mir in blaženost.
DaSek, star 3 leta — morilec. Sodnijske oblasti na Litvanskem so imele nedavno opraviti s tri leta starim morilcem, ki jc umoril svojo sestrico, Marijo, staro !ri mesece. Ko je mati. l'mi-lija Samullionis odšla v neko bližnjo trgovino kupit nekaj potrebščin, je pustila doma tri otroke: Janeza, starega t" leta, Petra, 2 leti, in v zibeli Marijo, staro t" mesece. Pred odhodom je mati dala mlajšemu otroku v usta v cunjo zavit kruh, namočen z mlekSm. Ko so otroci bili sami, je Janez potegnil Mariji iz ust namočen kruh v cunji. Ka pa je ta pričela jokali, jc vzel poleno in io udaril 00 glavi, nakar je takoj utihnila. Preden |e bila mati nazaj, je bil otrok že mrtev.
Iz stare Rusije. - Ruski vojak je bil obsojen, da dobi pet in dvajset udarcev s palico. Podčastnik je vzel moža in ga položil na klop ter pričel udrihati. Vojak pa se je smejal. Tedaj ga vpraša podčastnik, zakaj se smeje. - Vojak pa je odgovoril: »Jaz se smeiem, k r nisem ta pravi. Jaz nisem bil obsojen, tem-ve« mol tovariš.''
P1EI8 ZA SPIli
Ona: Poglej, poglej, danes je pa o meni pisano v časopisu. Tu stoji, da se je prejšnji mesec z ljubljanskim tiamvajem 185.224 oseb vozilo.
On: No, in? Kje pa je tu kaj omenjenega o tebi?
Ona: I, no, saj sem se jaz tudi enkrat peljala v prejšnjem mesecu.
Vr
V neki šoli je katehet razlagal o paradižu ter naročil učencem, da naj to, kar so slišali, do prihodnjič napišejo na lisi papirja. Toda, napraviti morajo kolikor mogoče kratko.
Maticelnov Mihec je napisal tako-le' Paradiž. — Velik vrt. — Veliko dreves. — Od enega ne jesti. — Vendar jedla. — Marš, ven.
d Lfudski dom v Šmartnem pri Litiji
vprizori v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne pretresljivo dramo: »Živa pokopana«.
Dva turista sta vprašala kmeta, ki sta ga dobila na cesti, kako daleč je do Črnega vrha. »Eno uro,« je odvrnil kmet. »Ali greva lahko z vami?« je dejal eden izmed potnikov.
»Zakaj pa ne?« je odvrnil kmetič. Ko so tako šli že celo uro, sta vprašala še enkrat, kako daleč je Črni vrh. 'Dve uri že, če ne več. Ali hočeta
tja?«
»Seveda.«
»Ja, čemu pa potem z menoj hodita? Jaz grem vendar v Žapuže.«
Nekdo si je prvič v življenju kupil sodček vina, katerega je zapečatenega postavil v klet. Njegov brat je vino ovohal ter ob strani zvrtal luknjo v sod. Oni pa se je zelo za udil, ko je vino hotel poku-siti, da ga je bilo tako malo v soc!u. »Naj-brže da ga je kdo že spodaj načel«, mu je rekel eden izmed sosedov.
»Nemogoče,« je dejal ta, »saj vina ne manjka spodaj, pač pa zgoraj.«
Akn so h r e n veseli I s::onl a t, (J) SPI e n ojo trjr. vino, k er bo te ,'o-tov, !iš 1 mnrstii j v Va-žc raz c ' II , — Velika zal gn v rit v (o stroko spada.VPi ilolov ro aj-11 jI -t conah
Prodaja sa t dl ne obroki I
Prlpoioa ae
ŠIVAtNI
STROJI
GR * MOfONI
Uflrlco ■•» »n rtri-niii na.bolj lil »ve ovi.th znani t.
Bii.koni Minerv-.. mjliollAl v m t i Ijalu In nuj-leiš. o remi
Tehnik Josio Batafal
t ubJfana, LJUBUMISHI DVOR, Praiahaoa iil. 19
Coliirtb.a, eidean In drugI i na n . ol elsih tr it k
Pljučne bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuborkuoz' - Sušita - K.iJel' - SuhllaSelj -Z,služenja
-	Ho.no nnienje- Bronhialni katar - Katar v grlu - iluznl ašel|
-	izmeček umi - Vzdlgafen.o k. vi - Tesnoba - Ajtma.ltno liiop.rje -Zbadanja Ud., — so o<drdvl.iw.i —
T.sote ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knllgo o moji
novi umeSnosti hranjenja
ki Je že mnoge reSlla. Ona noma a pri vsakem načinu žvllenja. d i se bolazan hitro premaga. Talesna tež na so povefiater polahno poapnenja Končno zaustav bolečine.
Da*,.Imnjl n zdravniško znanosti potrdijo pred-' *	nost mole metode tor |o radi prlporo-
ea,o. Clmprei zaci.ete z mojim načinom prehranjenja. tembolja bo za vas.
Dnnnlnma z?S'nnl d"olt« mojo knjigo. t* katere bo-, POP01 Onla Zt> un' ste 4ppil, mn0K0 knrlstneoa zna-
I nla. Kofrar torel mučijo mlečne, kdor so ho6o naglo osvoboditi svoUh bo.oi n na teme it In varen način, naj piSe So danes. - OpetovanoopozarJam.ua pielmete ooolnoma b ««p ačtio, brez »sake zaveze s svoje strani mola poiasnila In bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu
Pu verna načinu Vaša predane
kilo oznaiuiojo kot Izborno prvi profesorji. V VaSem lastnem Interesu J».tMJ}. '1« PlSete, In Vas bo nato vsak das lahko postreglo moje ondotno zastopstvo Crpa te nou Un moč votjo m d'»v le lz kntlge Izltui-ncO" *<t«v.ill<». Vsebule o <re'>ltev ln zlv |e"-•ko uteho ter jemlje ozlr na vse bolne. Ki so zan maio za sedanj. stanla z .ansivenata
silravl|rn a i>l|uc.
Mol naslov le:
Georg Fulgner, Berlin-Neuk611n
R ngbabnstrasse 21, »bt. 617 (Deutschland)
Majhen kmet je poleg konja vprege) še kravo, ker je bil voz samo za konja pretežek. Konj se je ozrl na svojo počasno spremljevalko ter dejal: »Lahko si ponosna, da smeš s konjem skupaj hoditi.«
»O, le nikar tako visoko,« je odvrnila krava, »morda se nekega dne oba znaj-deva v eni in isti klobasi.«
Ko je slavni pevec Caruso v zadnjem letu svojega življenja pel v milanski Scali, je neki čmernak po prireditvi dejal svojemu tovarišu: »Saj ta človek ima cmok v
grlu.«
Komponist Mascagni, ki je stal poleg, se je obrnil ter nergaču dejal:
»Za tak cmok, moj dragi, vam prav rad plačam vsak večer 2000 lir.«
ogrlosrtil*
za kovaško obrt sprejmem. Hrana in siano-v.inje v hiš'. - M tevž Kr "pij sekirn' kovač, Log p. Škof,ju Loka.
Ifnisnun navsooskibo
———— sprejmem. — Franc Rrgelj, mizarstvo, Tupjliče 47. p. Preddvor nad Kri njem
fflia Bnič3z'liate,!ain
—- po-len'ga,
ki je vajen domičega kmetskega dnla iu bi miel veselje opravljati lud i crkovnišlio službo se sprejme takoj, p.a-ča po dngi.voru. Naslov v upravi Don olj. pod Sle v. 4306.
Sedlgrslii pnjenec
so sprejme. — Jenko, Medvode.
Jajca zo uglienje
>4—16 Ielno za hišni de a sprejmem. — Jakob Novak Zoilje 38. Medvode.
| krasen šle - dilnilt /■« suhe trume in deske Fr. Kosmač, ključ moj ster Jeranovaf*. L ub j
dobi sta lovanje in prostornoilfr lavaico v kraju, ki zelo pogreša rinbrega kolar-la. Biti mora marljiv, veren in trezen. Cen j ponudbe na upravo Domoljuba pod Šifro „Kolar" št 3614.
od domuih giah st h ' okoii, di brib jajčaric. Loize Ambrožič, I)p-br va pri L ubljani.
dobra proda od ugodnimi pogoji Jožef Zibert, Sulia 12, p Kmui.
HiflŽB hrastove od 20
--cm naprej kupi
vsako množino puina ža^a V.Scagneti Ljubljana. zagoreni.koio Iv.
Krasne Moss,
ograje, stopnica, cevi nudi Cementarna Go stinčar, St. Jakob ob Savi.
Farizap in taisell
prodam, oba vo?a v dobrem stanju „Taj-selj" ie popoln« nia o-premljen zlasti pripraven za vinskega tr ovca. »Pariznr" močan, 7 cm Sina. Loiz« Kermavner, Mala vas štev 13, Ježica.
f podam po sanic
iz pro-ite roke na prani. tnern kraju v ravnini pri de.elni cesti. Hiša iu gospodar«ta poslopja vse zidano pred Štirimi leti, pripravno za gostilno ali trgoviuo redi sel hlto 4-;>glav Sivine dobro laraščeu gozd. Prod t 8e radi selitve. Cena po<l>govoru V. Prašnikar, Videm 7, p. Lukovica pri Domžalah.
HBSnlemhožEP^'
jev in vider. Drogu Scluvab. Ljubi ana.
Gospodinja dobra la
Dober oolar86 sPr„ei-
—- - me. Nastop takoj. — Naslov: Trgovina Koč, Kresn ca
skrbna se išče za župnišče v Slavoniji. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe na upravo pod St. 4050.
nibnn 'šče velika šved-lliSHJI ska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25
Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji
'ie ilvilie, KroiSte in fev-llerie ter ta vsak dom. Preden li nabav, itroi, ogle-te si to Izredno!) ori tvrdkl
L. BARAGA
Selenburgove ulice št. 6/1. BreipiaEen pouk. 151, lami.
Telatoo 980
mE
zlatnino in srebrnino — kupite najcenejše pri IVANU PAKIŽ, Ljubljana, Pred Skotijo 15.
Priporočamo Usm Puch I-ioissa
ki so vedno najboljša! Dobe so po solidni ceni, tudi na obroke le pri tvMki
Ign.Vok, Ljubljana-Novomesta
Najuspeincjše sredstvo za rejo domače živali ie brezdvomno
ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenlnve vrednosti Mastina so brezštevilna ?alivalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4.
V vsako hišo Domoljuba!
\HJTE!
LJUBLJANA - KESTNI ISO 22 Vam nuii DOBRO DLACO po sledettii cenah:
Mamgarn
po Din 89
športni ševiof
po Din
109
ISO 150 ISO ISO
52 60 ?2 »5 0» (20 155
Couvercoaf
po Din 85 „ 110 „ 135 „ 150
r> HO „ 220
Angleški mi naiflnci^c hvalltcte od Din 200 do 330
»amsko volno Svile
Poplin po Din 45 Umetne po Din Kasha „ „ 15 Rožaste „ „ Modno „ „ 80 Tkane „ B Ia plašče po Din 120 Foulard „ „ Rips „ „ 150 Couvercoat „ 160 „ , .
Creppe de Chine enobarvni in ro
Svilene rule od
Din 48 do Din 105 Zosiorl
žepni robci
Pralno blago
24 Molinos po Din 180 27 Belo blago 38	po Din 7 90
15 Tiskovine po Din 9' — Cefiri po Din HO1 — Oxfordi „ „ 12" -Klot „ . 17--
žasti od Din 110 naprej
Preproge
Pre<i
posfeiinlht
miun lega po popolnoma immh
pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev SV , » D . » » - 1000 Din - ostanek za otroško obleko. Pri večjem nakupu pa po dogovoru do 10«/° vrednosti.
Oglejte Si!
Prepritafte ser
O š T
V E
P
R
D H J
Odločite sami
pri prihodnjem
popravilu čevljev! Ne usnjeno peto
temveč samo .FALiVIA' peto!
Razlogi: Prihranek In zdr.vie. To le razum In napredek.
PrikroievaEni tečaj
moških, damskih oblek in perila.
Pričetek tO. maja. - Revnejšim znižano. - Ugodni plačilni pogoji. - Izdelava krojev. — ZASEBNO KROJNO UCILISCE, LJubljana, Stari trg it, 19,
Moderen!
Trpežen!
Krasen!
Ljubljana
CradiSCe SI. 10. - Telelon ot. 2268.
FrospeJiti zastonj!
Preizkušene
Irtne brizgalnc
vsake vrste se dobe pi<
F. Kmetu, kleparju v Trebnicm.
Domač in soliden izdelek.
Cena od Din 480 - do Din 58«
ŽE 32 LET V SLUŽBI
bolnih in zdravih
stoji Fellerjev pravi prijetnodišečt „Elsat.u d".
Za bolnega
Za zdravega
jo Fellerjev Elsaflu d za-nrfil >ivo domnf-u sredstvo in ko/.m"tikum za umirjeni!! bolečin, katerega delovanju so hvali r ue5ie lini zahvalnica ni tudi iz vitoUiil krog v ter Iz dalekih kraiev pri hudih bolečinah na obrazu ter na celem teii'S'1, liri trgan'u v sklepih. R"b->liolu. glavobolu, natiranju pri roumančnih bolečinah, kot o klade« na ra io ter pri mnogih drugih slučajih, ker Jo nujna po .no? potreb a-
zanesljivo obrambno Bred-stvo pri čezmorni občutij -vosi i za h'adeu zrak, za iaCenio miSio i« živcev, v.a osvež u.,o upadi" moti, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zobe, ušla iti dihala, kot obramba prod prehlidu, kihania in grloi.za razpuščanje sluzo pri grgranju, pro! ka-ulja, hr.pavosti i. t. d. Za nego glavo kot dodatek di evm vodi za pra je 1. t, d.
Neko iko kapliio lir- slad'orju uteši nolronjo bole-i ne in vpliva'« pnvoljnol Do. iva 8' v lekarn h in sorodnih trgovinah, po.skupna ste! 'eničira za fl din, dvoj a steklenica 9 din, ali pa velika £pi>c.ialna hte-kleni -a 2fi din. Po poŠti vsaj en zavoj, kaleri vsa-bujo 9 poiskusnih ali « dvo n h ali 2š[>eejalni steklenici fi2 din. §pst lakih 7aboj. v samo Din 250'— Vbo že s poštnino in zavojnino pri:
Eugen V Filler, lekanar. Stu'lea Eonla Eliutrg St. IS, Hrvats a.
Ako pa potreboJele kaj dobr.-ga zh Vafio prebavo, naročite obenem Fellerjeve blago delujoče Elsa krog-lj.ee, 6 Skatelj 12 din.

Novo tmina
z macufaklurtiim blagom v LJubljani, Sv. Petra cesta 38 (nasproti gostilne pri Bončarju). Za birmance, botre in botrice imam najboljše in trpežno blago za Dtleke v zalogi. Vsakovrstne rute za ženske od najfinejših svilenih, pa do navadnih kambrikastih po čudovito nizkih cennh. Nogavice, žepne robce, kravate, vsakovrstno bla^o za moške srajce, potrebščine za krojače in šivilje itd. Cenj, občinstvu se naitopleje priporofam za obilen obisk. Ad-.lbevt Ivanuš, trg. z manufak. blagom, Sv. Petra c., Ljublj.
S^KROMPIR
oddaja, dokler traja zaloga
»Gospodarska zveza« v Ljubljani.
Edino najboljši šmarni stroU in pietilni švit.
„Dubied" stroji ter Notesa
7.a rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Pernica
Grllzner, Adler
Najnižje cene' Tudi na obroke'
Linhliona
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. neVlečla naranr.iia
Na^ot^a in WPŽ»rs». V*trsa
d o b i t e najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu.
/T
z^avem Clovchn
delavnost. Slabi evlli, ako i katere ere m »krota povzr.■»■'a.io lehlaienje in b lezen. Pred o si na-»•av 16 < «'vl o, nifiiie nom^n co <a ndustrilo čevljev ist rmt' bt i 'i z htuva;to novi ilustiovan ce k v l-a erein na det« fevlje pr ie-i rof-m i d.-l k po slede ili cenah: /. k vino 149 D n, fe ctfne 172, bok t 9, r r k 16, lovski 241, go zerj 259, urorc 468 Din. Razen t g h o nahaja.o v ceniku, kaleri se pošij«' na zahtevo V8a kemu 7a<? oij, n o nI trpežni in luksuzn* damski in o ro ki čevlji no nižji c»nl kakor drugje. K r ne ngn >ii a« zamen a ali vin«' denar, 'ndnsttja čev Jev In veletrgovina B. STE3-MECKI, CELJE st.
N
pa-^ na
Čez 30 let staro pošteno podjetje _	pri

t«
Ljubljana, Lingarjeva nlica
Najboljši nakup dobrega in trpežnega blaga za ženske in moške obleke.
Sukno, štofi, kamgarni samo češko in angleško.
Prepričajte sel	Oglejte si zalogo!
Čas je, da §e opremite za ribolov, kar Vam nudi
bogata izbira F. K. KA1SER, puškar . Ljubljane, Kongre«. trg 9.

Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestu e hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter orez vsakega odbitka.
Svo e nrostore imn tik ?a frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred Vo no iz astmh sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo ifTdrugo' lastno premoženje, iamčijo pri Ludski posojilnici kot zadrugi z ne-orne en«m jamstvom, za vloge vsi člani s svOiim premožen em, ki presega več-.........~~~	kratno vrednost vseh vlog.
Hranile vloge znašajo nad 160 milijonov Din.
Isjojj^
M
m h n n
m M H
H
m
K N
m
M
R
2*
STRAN 220-
D O M O L .? U B_
ŠTEV. 17
Birmanstce ure za dečke od Din 49-60 naprej
Din 98 — naprej
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
H.S1ITTNER
I
Srebrne vi ume verižice (Colliers) od Din 20'— naprej
Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85'— naprej
Zahtevajte cenik zastonj in poštnino prosto
dobite najceneje - ker se tudi sprejemajo v popravilo - pri prvi Ljublj. izdeloval, žičnih pletenin Andlovic & Strgulec, Komenskega 34, Ljubljana.
Vei.Ui	O V KI 1 ff
tlustrovanl	*
dobite zas!onj.*^PS Zahtevajte ga od skladišči
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov In harmonik R.Lorger	MARIBOR	Slev. I07-B
Violine od Din 95-, Boine harmoniko od Din 85"-. Tamburlir od Din 98'—. Gramofoni od Din 345'— daljo.
Portiand-cememna tovarna* d. Dovie-Moistrana
nsiunovljn 1. 1892. priporoča svoj prvovrstni izdelek
Porflonti - ccmenfa.
Dobavlja sc promptno iz tovarne kakor tudi od zaloge v Javnih skladiščili, — Ljubljana. Dunajska cesta štev. 33.
zastopnik: Josip Oagel, Liumiana
Šolski drevored. Telefon ši. 2547.
psenično moto
Vedno svežo in lepo
staro in novo KORUZO, debele otrobe, lanene tropine, prvovrstna semena, vse vrste umetna gnojila, cement itd. itd. 2% popust — dobite vedno najceneje pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Dolenjem Logatcu in pri podružnici v Hotedriici.
Chitioferrin
železnato kina-vino je izborilo, zdravniško priporočeno zdravilo proti slabokrvnosti, bledici, želodčnim boleznim in mrzlici. Krepi telo in se toplo priporoča vsem, ki so potrebni okrepčila po težkih in dolgotrajnih boleznih. Varujte se ponarejenih izdelkov in zahtevajte v vseh lekarnah edino le CII1NOFERRIN-KLEŠČIČ. - Proizvaja ga: Mr. Mirko Kleičič, lekarnar, Samobor pri Zagrebu.
Pljučne bolezni Bronhitis Maieii, astmo Tuberkulozo
kot v obče vsa obolenja dihalnih organov zdravi po vojnih in državnih bolnicah itd. kot izborno in zanesljivo priporočano sredstvo
„Hiidouscyn"
Dobiva se v vseh lekarnah škatlja za 32 Din, kjer ga pa ni dobiti, posije 3 škntlje za 75 Din po povzetju prosto poštnine, edini proizvajalec
Lekarna LHndaDskl, Snbolica 80
Zahtevajte brezplačno poufuo razpravo o gornjih boleznih!
I2(la-'fltetj"^l»r fmrrr Ki lovee. ts
Urednik: Franr Zobrel,
AJDOVA MOKt-
po 5 Din; Hnl zdrob iz argentinske koruze po Din 4.30; iina moka št. O iz banaške pšenice po Din 4.30. - Razpošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem,
Priznana največja in najcenejša izbera
mošhfili In o;ro$h(H hlobuhov, ctp.c. peni«, hraviii. nogavic
lastnega izdelka i. t. d. pri
ANION ADAMIČU
HRANI
Istotam velika izbera vseh vrst predmetov za birmo.
Nafbopi in isagehonomiCneiM
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Shodov! zavodi v Piinia
se nahajajo v velikosti od 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Zastopstvo Shodovlii zavodov. Liubltena, Selenbur- ova ulica SI. 7. Telefon 296«
Prometni zasuti za premog
d. d. Ljablfana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
PrMHBlI domači in inozemski za domačo Lir,"**"8' kurjavo in industrijske svrhe
KpaaShi aremaa vseh vrsi
Koks, livarniški, plavžarski i" plinski
Brlkefe.
Prometni zanod za prsmsg ti. A d Mubifani
Miklošičeva centa St. 15, I. nadslr.
Za Jugoslovanska tiskarno: Karel ict-