Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 ‘
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vdcolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
Mi
Leto XXXI. - Štev. 30 (1563)
Gorica - četrtek, 26. julija 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Starši in njih odraščajoči otroci Do kdaj politična kriza v Rimu?
Doba dozorevanja povzroča odtujevanje od družinskega okolja, ker pride mladina v družbo prijateljev, učiteljev, odraslih. Upoštevati je treba tudi vzrok duševnega razvoja in možnosti zadostiti njih težnjam glede čtiva, časopisov, revij, knjig, obiskovanja kina, poslušanja radia, gledanja televizije, vpliva mesta in okolice, katerih vzroki so večji in močnejši kakor vpliv domačega kroga.
Starši razumemo, da sta sin, hči potrebna sovrstne družbe. Je pa vprašanje, če je pravilno, da starši izbirajo prijatelje svojim otrokom. In čeprav bi bili starši v vsem intimni s svojimi otroki, zakaj se ti vseeno odtujujejo domu? Je li v tej dobi res nekaj nerednega v mladini?
VPLIV SOVRSTNIKA NA MLADEGA ČLOVEKA
Ko se mlad človek ogreje za neko stvar, recimo za šport, študij, delo, poskusite se z njim o tem razgovarjati. Mi bi mu lahko znali vse bolje pojasniti kakor sovrstnik, toda večina mladine se bo o vsem tem, kar jo zanima, razgovarjala rajši s sovrstnikom kakor z nami. Zakaj?
Otrok ima jasno zavest, da mu mi bolje Znamo razložiti, toda noče biti po svoji naravi manjvreden, ampak enak. V razgovoru med sovrstniki, čeprav se zaveda, da le malo vedo o vsem, kar on želi vedeti, se čuti njim enakega, če ne celo nadrejenega.
Zakaj hoče mladina svoje organizacije in društva? Da pravilno odgovorimo, moramo še enkrat povedati, da je doba zorenja polna dvomov, negotovosti in nestalnosti. Podzavestno se porajajo v mladini razne misli, želje, stremljenja. Mladina se dela, da že vse ve in da pozna življenje; a vse to navidezno obnašanje je le krinka, ki skriva njene še nejasne pojme o življenju.
Mladina išče čast, pohvalo, odobravanje, ^a bi s tem pozabila svoj notranji občutek, da je še vedno nekaj manj kakor odrasel človek. Če išče pojasnil pri odraslih, se razkrinka in prizna svojo manjvrednost, svojo manjšo zmožnost, nezrelost. In prav tega noče; zato proč od odraslih v družbo sovrstnikov.
Mladina hoče imeti svoj prestiž in pri tem rastejo nadutost, zavist In razne dobre in slabe pobude, s katerimi se hoče ponašati in biti v ospredju.
In ni samo to, da mladina sili v ospredje In v svojo družbo. Bolj značilno je, da hoče ustvariti organizacije drugačnega ti-Pa kot so one odraslih. Mladina noče, da bi odrasli vedeli za vse podrobnosti njenega mišljenja in razgovorov.
Če mladina dobi slabo družbo, ne moremo še z gotovostjo trditi, da se bo pokvarila in zašla na slaba pota. Kjer pride do takih primerov, je gotovo tudi krivda na starših, ker ne znajo biti vzgojitelji, ali pa so premehki in ne znajo zastaviti svojega vpliva in pojasnitve. Po drugi strani je pa tudi res, da skoraj vsak mladenič zaleze za krajšo ali daljšo dobo v tako kritično družbo, ker med takimi najde oporo za uresničevanje svojih sanj. V taki družbi ni ovir do izvršitve zaželenega dejanja in tudi nihče ne kaže zaskrbljenosti, kakšne bodo posledice.
NAPAČNO RAVNANJE STARŠEV
Če bi v naši naravi ne bilo stremljenj Za dosego vsakega cilja, ki ga naš razum, srce, čustva iščejo, bi bila dozorevajoča doba nekaj res lepega in brez zaskrbljenosti, kaj bo, kako se bo razvijal naš otrok.
če postanejo otroci pohlepni po denarju, Zavistni do mlajših bratcev in sester, češ kaj te je bilo treba, so starši sami temu krivi s svojo napačno vzgojo in ravnanjem. Starši, ki teh hib ne morejo izkoreniniti Pri svojih otrocih, so postali žrtve njihove
slepe ljubezni.
Na splošno otroka že z malim zadovolji-i«o. če vprašamo otroke, ali so njihovi starši popolni, bodo odgovori različni in •Mnogovrstni. Ta si želi, da bi bili do nje-8a radodarnejšl, drugi da bi bili varčnej-
ši, da bi se ne prepirali, ne popivali, da bi ga rajši imeli, da bi ne bili sprti s sosedi, da bi bili vernejši, da bi ne preklinjali in grdo govorili. Drugi pa zopet trdijo, da so njihovi starši dobri, usmiljeni, brez napak.
Da se izognemo vsem neljubim kritikam naših lastnih otrok, moramo pomniti:
Ne prepirajmo se v navzočnosti otrok, pa tudi ne naskrivaj, ker otrok tudi to odkrije in čuti. Ravnajmo enako z vsemi svojimi otroki. Otroku nikoli ne lažimo! Bodimo med seboj znosljivi. Med nami samimi, družbo in otroki mora vladati pravo soglasje!
Ko pridejo prijatelji vaših otrok v hišo, bodite z njimi vedno dobri in strpni, čeprav so včasih razposajeni! Hudobnih in zlonamernih ne bo v hišo; ti bodo vaše otroke iskali le okrog oglov in na samoti.
Ne kaznujmo in ne žalimo svojih otrok nikoli v navzočnosti drugih ljudi! Otrok ima svoj ponos, svoj zanos in sila trpi ob takih priložnostih; postane trmast, maščevalen; odreka nam spoštovanje, ker nismo spoštovali njegove osebnosti. Hvalimo njih vrline in ne raznašajmo njihovih hib in nesposobnosti. Na njih radovedna vprašanja o življenjskih vprašanjih dajajmo vedno prave odgovore in če sami nismo tega zmožni, poiščimo priložnost, da jim ustrežemo!
Danes z jezo, pretepom, zmerjanjem, jutri pa z laskanjem in božanjem ne bomo pridobili otrok. Starši morajo biti stanovitni in odločni.
K sreči je nesrečno čutečih otrok med nami bolj malo. Najlepše bi bilo, ko bi vsak otrok mogel reči: »Moji starši so zelo dobri in sicer tako dobri, da si jih ne želim zamenjati z nobenimi drugimi starši na svetu.«
VELIKO POSLANSTVO ODRASLIH
Da bo temu tako, skrbimo mi sami! Velike so naše dolžnosti do otrok. V srcu vsakega otroka tiči bojazen, da bi mu prepir med starši utegnil ukrasti življenjska nebesa. Iz enakega, nekam sebičnega vzroka se boji, da bi mu smrt ugrabila očeta ali mater.
In tudi mi profesorji ali učitelji je prav, da se zamislimo in vživimo v našo šolsko družino, jo vzgajamo, učimo in imamo vse enako in nepristransko radi, da se v tej mladini nikoli ne bo oglasil kes, da so obiskovali našo šolo in da bodo vse svoje dni nosili v sebi zavest, da bi svoje šole in njenih učnih moči ne hoteli zamenjati za nič na svetu.
Vsak po svoje se zamislimo v svoje poslanstvo, v svoje dolžnosti in nabirajmo si tako zadoščenja, da bomo nekoč lahko in neustrašeno polagali račune Bogu, narodu in novemu rodu, ki bo naš sodnik in naših sadov in zablod zvest naslednik.
Dovolite mi samo en nasvet! Zgrešeno je, če samo s premožnimi hodimo na izlete, na športne zabave in da siromašni ostajajo doma. Da nobenega ne izločimo, po-krbimo za potrebne nabirke! V mestu Pegli sem imel svoj čas v razredu pet učencev iz sirotišča. Starši ostalih so za te rade volje skrbeli kot za svoje in ni bilo razlik in zapostavljanja.
Druga stvar, kar otroke bega in vznemirja, je spoznanje, da starši niso do njih pravični, da ne ljubijo in skrbe za vse v enaki meri. Navadno delajo te razlike bolj očetje kakor matere; a če otrok opazi tako hibo pri materi, trpi še toliko bolj. Na istem vzroku trpe navadno otroci staršev, ki so dvakrat poročeni.
Otroku je nedoumljivo, da bi se smelo benjaminčka bolj ljubiti kakor bolj odrasle. Starši morajo ljubiti v enaki meri vse svoje otroke, če pa kateri prejema več, morajo ostali vedeti, zakaj in doumeti upravičene vzroke.
Imetje staršev in njih denarne zmogljivosti otrok ne osrečujejo. Otrok išče le toploto in čustva in če teh ne občuti, ga ne osreči razkošje doma.
Otrok v glavnem išče ljubezen, gotovost svojega položaja, življenje v družinskem
Poletni meseci so že dolgo vrsto let v Italiji vroči ne samo zaradi večje ali manjše vročine, ampak tudi zaradi vročih zapletov in razpletov v političnem življenju države. Po volitvah, ki so navadno meseca junija, se začenjajo pogajanja in polemike med strankami. Ko gre za krajevne uprave, se potijo predvsem po raznih pokrajinskih ali deželnih tajništvih strank. Letos pa se je vse zanimanje osredotočilo na rimsko politiko, v kolikor gre za poizkus sestave nove vlade po zadnjih parlamentarnih volitvah.
Dosedanji predsednik vlade Giu-lio Andreotti, ki še vedno vodi vlado zaradi redne uprave, vsaj za daljšo dobo ne bo verjetno več sedel v palači Chigi. In to ne oziraje se na uspeh ali neuspeh novega mandatarja za sestavo vlade, socialističnega voditelja Bettina Craxija, ki že več kot deset dni skuša splesti niti za sestavo nove italijanske vlade. Predsednik republike, socialist Sandro Pertini, je namreč Craxiju podaljšal možnost sondiranja med političnimi strankami, da bi slednji lahko ugotovil, kakšne realne možnosti ima za sestavo nove vlade.
Prejšnji teden je kot glavna novost vzbudila veliko pozornost odločitev DC, da ne podpre Craxi-jevih prizadevanj za sestavo nove vlade. To je sporočil strankin tajnik Zaccagnini, ki je tako posredoval javnosti soglasno odločitev demokrščanskega vodstva. Zakaj pa DC noče podpreti vlade, ki jo sedaj sestavlja tajnik PSI ?
OHRANITI JE TREBA RAVNOVESJE POLITIČNIH SIL
Odgovorov na to je lahko več, in vsak ima neko svojo določeno težo. Krščanska demokracija je namreč tista stranka, ki ima po zadnjih volitvah še vedno relativno večino v državi. DC je vsa povojna leta — dobro ali manj dobro — vodila vlade, ki so jim od De Gasperija do Andreottija načelovali sami njeni ljudje. Ne bomo se tu spuščali v tako ali drugačno oceno teh vlad in njih po-  milili "nuni   m iiiiiiiiiiiiihiihihiiihiiii hud
litike, niti kar zadeva reševanje manjšinskih vprašanj. To je vsem nam predobro znano. Dejstvo pa je, da so tako ali drugače te vlade ohranile splošno demokratično ureditev države. Res je, da se zlasti zadnja leta javlja vedno bolj postopno propadanje tega načina političnega sožitja. Terorizem, nezaupanje v tradicionalne politične sile, levi in desni ekstremizmi, gospodarske in družbene krize — vse to je seveda močno okrnilo demokratično in medsebojno državljansko sožitje. Vseeno pa lahko zatrdimo, da še vedno živimo v demokratični in pluralistično urejeni družbi, ki si jo tudi sami vedno želimo.
Kako bi bilo z vstopom na predsedstvo vlade voditelja socialistične stranke, ki je v svojih političnih programih zadnja leta močno vihtela geslo »leve alternative«? Ne vemo. Samo na sebi bi sicer ne bila nikaka drama, če bi stopil na predsedniško mesto ministrskega sveta kak nedemo-krščanski voditelj. Pred časom je to, a z neuspehom, poskusil pokojni republikanski voditelj La Malfa. Tudi socialistična stranka, PSI, spada sama po sebi med demokratične stranke. Vendar pa tu nastajajo lahko vseeno razni pomisleki, še posebej v zvezi s prej omenjeno »levo alternativo«. Kai pa je to?
Socialisti so v tej politični izbiri programirali oblikovanje večine in vlade, ki bi obsegala vse levičarske stranke v državi, vključno komuniste. Sam del socialistične stranke je še danes usmerjen v to politiko (Lombardijeva skupina in De Martinovi pristaši). Danes pa gledajo na tako alternativo zlasti skrajno levičarske stranke (PDUP, DP) in radikalci. Komunisti se sicer v besedah tudi zavzemajo za tako politično pot, v resnici pa so danes precej previdni. Zlasti po junijskem vo-livnem porazu nočejo odločno prestreči vseh vezi, ki so jih nekoč imeli s prejšnjo vladno večino. Zato se tudi danes Berlinguer jev PCI noče preveč izpostaviti
in raje še strateško molči oziroma taktično čaka, kakšen bo razvoj dogodkov.
ZA JASNO DEMOKRATIČNO IZBIRO
Vse te in še druge podobne razloge je gotovo imela pred seboj Krščanska demokracija, ko je rekla »ne« Craxijevemu poskusu za sestavo nove vlade. Stvar seveda ni še dokončno pokopana. Cra-xi medtem želi predlagati vsem strankam poseben dokument s programskimi točkami svoje vladne politike, nakar se bo odločil, ali mandat obdrži ali ga vrne predsedniku republike.
Tako DC kot tudi druge stranke prejšnje večine, kot PSDI in PRI, želijo v tem smislu nekaj splošnih političnih jamstev. Krščanski demokrati si seveda ne morejo privoščiti tega, da bi kar na slepo podprli neko vlado, ki bi počasi pripravljala pot prej omenjeni socialistični alternativi. V tem oziru je morda glavni vzrok demokrščanskega negativnega odgovora Craxiju. Če bodo naslednji predlogi socialističnega prvaka kaj bolj jasni in politično ustreznejši, je pa druga stvar in bomo to videli kasneje.
Na vsak način pa bodo vse res demokratične stranke morale narediti vse, da pride enkrat le do trdne vladne večine, ki ne bo omahovala iz dneva v dan. Treba bo zato še marsikaj razčistiti, da se pozicije posameznih političnih sil izkristalizirajo. Mi si lahko samo želimo, da bi nova vlada bila res odraz prave demokratične izbire in usmeritve, ki bi ohranila demokracijo in utrdila zrahljane družbene in gospodarske odnose. Obenem pa še, da bi nova vlada znala najti res pravično in dokončno rešitev za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki na to čaka že dobrih trideset let.
Po zadnjih vesteh je Craxi vrnil mandat za sestavo nove vlade predsednik« republike. Ni še znano ime novega mandatarja.
Spectator
krogu in zaščito. To mu daje zavest, da pripada k majhni skupini oseb, katere ga razumejo, svare, vodijo in znajo popravljati njegove pomanjkljivosti in ga usmerjati na pravo pot. Otrok, ki se počuti srečnega v svoji družini, se tudi rad uči, je bolj miren, manj razdvojen, živčen in kaže dosti več veselja do življenja, do dela in do ustvarjanja kakor oni, ki jih družinski spori, negotovosti in neopravičenost begajo in žaloste ter pogrezajo v mračne in temne misli.
Neka deklica, moja gojenka, je svoj čas zapisala v svoj spominski album: »O dobri Bog, ti sam veš, koliko trpim, zato stori, da se oče in mati ne bosta več prepirala in iskala vsak svoja pota.«
Kadar med starši ni več pravega sporazumevanja, ljubezni, edinosti in neha celo zakonska zvestoba, je otrok tisti, ki najtežje prenaša tako stanje.
Pri vzgoji skrbimo, da ne bo vse le šport, moda in materialno bogastvo, ki gradi našo osebnost. Samo obleka nas še ne slavi! Modra glava, vztrajna volja, čuteče srce, ljubezen do lepot v naravi, do cvetja in petja, do rodovitnih poljan, bistrih rek, zelenih gozdov in skalnatih vrhov, ki jih tako čudovito obseva jutranje in večerno sonce, to so tiste vzgojne strune, katerih glasovi prihajajo skozi uho in oko do spomina in srca ter vzbujajo spoznanje, da ne smemo graditi samo sebe, temveč tudi družbo v vsem, kar nam mora biti sveto in pošteno. Le taka osebnost bo nam in narodu v čast in dajala veljavo v svetu!
HUBERT MOČNIK
O CENI BENCINA
Iran je bil med deželami OPEC drugi največji dobavitelj petroleja. Pod sedanjo vlado islamskega fanatika Khomeinija še zdaleč ne načrpa in dobavlja svetu toliko nafte, kot jo je poprej pod šahom. Nafte zmanjkuje in zato se cena dviga. K njenemu porastu je pripomogla tudi večja poraba med zadnjo zimo, ki je bila dolga in huda. Predvideva se, da bo ponudba bencina za letošnje leto za 100 milijonov ton manjša od potreb.
Vendar pa pomanjkanje nafte oz. bencina ni glavni vzrok visokih cen. Niti niso temu vzrok mednarodne družbe, proti katerim se zaganja propagandni aparat levičarskih strank in tiska. Vzrok visokim cenam so v prvi vrsti državni davki, iz katerih si vlade priskrbijo največ denarja za vzdrževanje potrebne javne uprave kot manj potrebne birokracije.
Prfmer Zahodne Nemčije, kjer znaša cena bencina 0,97 mark. Torej nekaj manj kot v Italiji. Sestavljena je takole (v pfenigih):
Dobiček: 2,6 za petrolejske družbe; 5 zaslužek črpalke.
Stroški: 6 redni stroški črpalke; 2 notranji prevozni stroški; 6 stroški predelave in vskladiščenja; 21 stroški pridobivanja in dovoza do državne meje.
Davki: 10,4 davek na dodatno vrednost oz. IVA; 44 davek na tekoča goriva.
Iz prikazanega je razvidno, da danes
najbolj pritiska na cene pravzaprav država s svojimi davki. (V Nemčiji dobi država 54,4 pf. od 97 pf.) Bolj ko sindikati izsiljujejo povišanje plač, večji so davki, iz katerih potem država krije primanjkljaje, zlasti še državnih podjetij. Visoke cene učinkujejo tudi na zmanjšanje porabe in na iskanje nadomestnih goriv. Toda najbolj zadenejo malega človeka in njegovo življenjsko raven, torej prav delavski sloj, ki ga sindikati ženejo v nenehno stavkanje. Najhuje so udarjeni tisti, ki so zaradi zapore velikega števila industrijskih obratov ostali brez dela. Ti ne morejo niti stavkati več, da bi si s tem priborili, kar jim je najbolj potrebno, zaposlitev.
Somoza zapustil Nicaraguo
Položaj v Nicaragui se počasi normalizira. Dosedanji diktator Somoza je moral dokončno prepustiti oblast, ki jo je dolga leta držal v rokah. Začasna vlada, ki jo sestavljajo predstavniki raznih struj skupno s sandinisti (revolucijskim gibanjem) je prevzela oblast v svoje roke. Somoza se je zatekel v ZDA na Florido, kjer namerava preživljati svoje izgnanstvo. To pa ne bo prehudo, saj ima v tujini naložene težke milijarde. Seveda bo vse to možno, če mu bodo Združene države pripravljene dovoliti trajno bivanje na ameriških tleh.
Spomini in pogledi na misijone Iz ozadja koroškega »Mladja«
Pripoveduje Andrej Majcen, misijonar na Kitajskem in v Vietnamu
Po 44 letih misijonskega dela, 22 let na Kitajskem in 22 let v Vietnamu, sem se vrnil v domovino. O misijonskem delu v teh dveh deželah sem za salezijanski center v Rimu napisal daljše poročilo. Tu bom povedal samo nekaj malega.
MOJ MISIJONSKI POKLIC
Rodil sem se leta 1904 v Mariboru, stopam torej v 75. leto svojega življenja. Mladost sem preživel v Krškem, kamor se je preselil oče z družino zaradi službe. Mikal me je učiteljski poklic, ki sem ga dosegel z maturo na mariborskem učiteljišču. Moje prvo učiteljsko mesto je bilo na Radni pri Sevnici, kjer so imeli salezijanci ljudsko šolo za socialno ogrožene otroke. Bratsko vzdušje, ki sem ga čutil med njimi, me je tako prevzelo, da sem se navdušil za salezijanski duhovniški poklic. Leta 1924 sem stopil v noviciat, leta 1933 pa sem bil posvečen v duhovnika. Obenem z duhovniškim in salezijanskim poklicem je v meni rasel tudi misijonski poklic. Vse tri poklice sem uresničeval v salezijanskih obrtnih šolah na Rakovniku. Ko jih je tedanja oblast ukinila, se mi je izpolnila skrito gojena želja, da bi šel v misijone.
NA KITAJSKEM PRI MSGR. KERECU
Salezijanski inšpektor dr. Franc Walland me je obljubil misijonarju Kerecu v pomoč. Zato sem odpotoval v Macao, kjer je salezijanski misijonski center, in je tedanji inšpektor Braga zbiral osebje za novo obrtno šolo, ki jo je organiziral naš misijonar Kerec v Kunmingu v provinci Junan na Kitajskem. Začeli smo s čevljarsko delavnico, ki jo je vodil Slovenec, tiskarno Kitajec, krojaško in mizarsko pa neki Ceh; pomagali so nam še neki Španec, Litvanec in Slovak. V veliko pomoč nam je bil pri ustanavljanju obrtne šole škof pariške misijonske družbe. Kerec mi je takoj dal nekega Kitajca za učitelja jezika, obenem mi je poveril poučevanje risanja. Zelo hitro sem se vživel med kitajsko mladino. Imeli smo se radi. Naše delo se je iz leta v leto širilo in poglabljalo. Obrtne šole so bile vedno bolj urejene, Kerec jim je dodal še ljudsko in nižjo srednjo šolo, zgradil novo veliko stavbo zanje na zemljišču, ki ga je kupil precej let prej neki znameniti francoski misijonar, ki je don Boscu osebno obljubil, da bo nekaj storil za salezijanske ustanove v tej provinci blizu Burme pod zadnjimi obronki Tibeta. Ta velika stavba, ki so jo zgradili slovenski misijonarji, je sedaj še vedno posvečena vzgoji mladine in je 15. srednja šola v Kunmingu.
Kerečev nemirni duh se ni zadovoljil s tem, kar je naredil. Ko je postal škof (tj. administrator prefekture) v Chaotungu, je postavil še bolnišnico, v katero je poklical šolske sestre iz Slovenske Bistrice in redovnike kamilijance, ki so se še posebej posvečali gobavcem. Oboji so čudovito pričali za evangelij s svojim nesebičnim žrtvovanjem za bolne. Ko so bili pregnani iz Kitajske, so kamilijanci ustanovili krasne bolnišnice v raznih deželah Azije in v Južni Ameriki: še danes se radi spominjajo svojega ustanovitelja, bradatega slovenskega misijonarja Kereca. V svojo bolnišnico je pritegnil po zadnji vojni znamenitega kirurga dr. Janeža, ki je delal prave čudeže s svojim zdravniškim nožem in in jih še dela v kamilijanski bolnišnici na Formozi, kjer živi in deluje sedaj po izgonu iz Kitajske. Mirno lahko rečem, da je on slovenski dr. Schwedtzer v lotun-ški bolnišnici.
Kerec se ni ustavil: zgradil je še škofijski dvorec in semenišče, in načrtov še ni bilo konec; preprečil mu jih je Mao-cetung, kakor tudi meni.
MOJE DELO DRUGOD PO KITAJSKEM
Študij na raznih tečajih na ljubljanski tehnični šoli in pa skoraj desetletna praksa v rakovniških delavnicah sta mi zelo koristila pri organiziranju in razvijanju obrtne šole v Kunmingu. Kmalu je zaslovela kot prva in najboljša obrtna šola v provinci Junan.
Vzporedno s tem delom pa sem že začel misliti na zbiranje kandidatov za duhovniški poklic. Lepo so se odzivali mojemu delu in božjemu klicu. Med njimi je npr. Gregor, mladinski pisatelj, Boško čeu, ki je sezidal več šol, potem razni profesorji, ki sedaj poučujejo na raznih univerzah ali na srednjih in tehničnih šolah v Hongkongu.
Vse to je bilo mogoče napraviti s pomočjo Marije Pomočnice, kljub težkim časom. Bili smo vedno v vojni vihri: zdaj Japonci, zdaj roparski napadi, potem Mao-cetungova vojska, ki je leta 1950 slovesno vkorakala v Kunming.
Ostal sem v komunistični Kitajski še celo leto, sprva kar na naši šoli, potem pa kot učitelj ruščine, bivajoč v škofijskem dvorcu. Pot v izgnanstvo je bila dolga in težka: v mesto Cunčing, po reki Jancčjan skozi gorsko sotesko do Hankova, z železnico do Hongkonga in končno v Macao, v naš center.
Macao je staro kitajsko mesto, ki je sedaj pod portugalsko zastavo. Sem so prihajali katoliški misijonarji, sem je bil namenjen tudi največji misijonar Frančišek Ksaverij. Od tu so odhajali misijonarji na Japonsko in v Vietnam. Prvi misijonarji v Vietnamu so bili frančiškani, ki so krstili hčerko vietnamskega cesarja in ji dali ime Roža Marija.
Med misijonarji v Vietnamu pred 300 leti je bil najznamenitejši Aleksander de Rod, ki je sestavil vietnamsko latinsko abecedo, slovar in katekizem v tem jeziku. Ta vietnamski Trubar je začetnik vietnamskega novega slovstva, ki je prekinilo s kitajsko kulturo in njenimi »hieroglifi«. Ustanovil je katehiste in sestre Sv. Križa, ki so širili krščansko misel in življenje z novo abecedo. Imenovali so ga kratko »Daklo«; sedaj nosijo to ime mnoge ulice in stavbe po vsem Vietnamu. Krščanstvo se je močno zasidralo med vietnamskim ljudstvom in vzdržalo strahovita preganjanja v raznih obdobjih zgodovine.
Leta 1952 sem z letalom odpotoval v Hanoj, glavno mesto Severnega Vietnama. Skupaj z nekim Argentincem sva prevzela deško mesto »Kristusa Kralja«, namenjeno najbolj ubožni mladini. S ceste sem pobiral sirote, katerih očetje so padli na fronti, uboge matere pa niso mogle skrbeti za svoje številne otroke. Najprej smo poskrbeli za njihovo zdravje, potem za šolsko izobrazbo in jih pripravljali za življenje z raznimi obrtmi. Sposobnejše smo pošiljali na višje šole in univerze. Nekateri moji bivši gojenci so danes zdravniki, profesorji, tehniki, inženirji...
Po porazu Francozov pri Diem Bienfuju je bil Severni Vietnam osvobojen, Hošimin je postal prvi predsednik vietnamske vlade. Južni Vietnam pa je ostal pod okriljem Amerike.
Apostolski delegat Dolley me je leta 1954 poslal v Južni Vietnam, kjer naj bi pripravil novo domovanje za sirote. Preden so se Francozi umaknili iz Vietnama, so nam dali na voljo za prevoz fantov in vsega, kar smo imeli, 25 letal in eno ladjo. Kar smo zgradili v Hanoju, je osalo tudi pod Hošiminom namenjeno vzgoji mladine. Najprej smo se ustavili v Banmethuo-tu, potem pa iz nič zgradili vse potrebno v Saigonu, Dalatu in Danangu. Kakor poprej v Hanoju, sem tudi na novem mestu reševal predvsem najbolj zapuščeno mladino in jo pripravljal za življenje z obrtjo in tehniko. Pri tem so me gmotno podprli tudi mnogi velikodušni Slovenci. Vietnamska Cerkev in ljudstvo sta bila zelo zadovoljna z našim delom.
20 LET DELA V JUŽNEM VIETNAMU
Toda treba je bilo misliti tudi na prihodnost. Naše delo naj čimprej prevzamejo Vietnamci sami. Najsposobnejše smo usmerili v razne kvalificirane poklice: profesorje za gimnazijo, tehnične in druge šole, za duhovnike in kandidate za salezijansko življenje in delo. Zadnja leta smo organizirali tudi medredovniško gimnazijo, na kateri so poučevali frančiškani, jezuiti, benediktinci in drugi redovniki. To je bila najboljša gimnazija v Saigonu.
Moje glavno delo v drugi polovici življenja v Vietnamu pa je bilo oblikovanje kandidatov za salezijansko poslanstvo. Lahko rečem, da je sedanjih več kot sto salezijanskih duhovnikov in pomočnikov šlo skozi »moje roke«, med njimi je tudi sedanji njihov provinoial John Ti.
Po 30 .aprilu 1975, ko so prišli v Saigon na ameriških tankih Hošiminovi Vietnamci in mesto preimenovali v Hošimin Ville (Hošiminovo mesto), smo takoj predali vodstvena mesta v družbi mladim sobratom Vietnamcem, ki so imeli tedaj komaj 35 let. Ti so svoje sobrate takoj porazdelili po raznih župnijah ali delovnih brigadah, da so si zagotovili življenje, delo in bodočnost.
Nova oblast je bila do tujih misijonarjev korektna, toda prav vse je v kratftem roku odslovila iz dežele. Mene, ki sem bil prvi in zadnji salezijanski evropski misijonar, pa so »povabili« na odhod 23. julija 1976.
iNa Formozo sem odšel zato, da bi mi dr. Janež pomagal pri mojem zrahljanem zdravju. Tam sem bil v pomoč tudi na veliki salezijanski tehnični šoli, v župniji v Tainanu in v Deškem mestecu za sirote kot spovednik in vzgojitelj. Obenem sem vzdrževal stike s salezijanci v Vietnamu in jim skušal tudi gmotno pomagati
Listi in revije so v naših zamejskih razmerah nekaj dragocenega, znak, da ž'-vimo in kulturno ustvarjamo. Poleg idejnih, ideoloških m kritičnih spisov najdemo v njih tudi številne prispevke, ki pomenijo kulturno obogatitev za celoten slovenski prostor, pa naj gre v tem primei • za krščansko ali za napredno usmerite/, za »Mladiko« ali za »Dan«, za »Most« a i »Zaliv« na Primorskem ali pa za »Družino in dom« na Koroškem.
KOROŠKA REVIJA »MLADJE«
Nekaj drugačnega pa predstavlja na zamejskem kulturnem polju koroška revija »Mladje« — literatura in kritika. Njen nastanek v začetku šestdesetih let je res znak novega, bolj kritičnega gledanja koroško-slovenskih izobražencev mlajšega rodu narodnostne in socialne razmere. Tistega duha, ki bo v naslednjih letih precej prevetril zatohlo in omrtvičeno koroško vzdušje in razrahljal totalitarno nadvlad nemštva in nemškutarstva v vsakdanjem življenju na eni strani, na drugi pa zanesel med mlajši koroškoslo venski rod upor proti utesnjenim razmeram, v katerih . koroškoslovenski človek živel. Duha, ki prinese spoznanje, da ima upor proč nemškutarskemu in nemško nacionaln. mu psihoterorju svoj pomen, določen uspeh. Da se je treba rešiti zaverovanost v strankarsko bodisi krščansko kot so cialistično ideologijo in graditi na lastno moč.
S tega vidika je gledala koroškosloven-ska kot širša slovenska javnost s pričakovanjem na »Mladje«, ki ni varčevalo s kritiko in gorjačo ne proti nacionalno nemškim organizacijam, ne proti zatiralskem i koroškemu vzdušju, niti proti celovški Mo horjevi družbi ter njenim vse preveč do mačijskim in večerniškim gledanjem na narod in kulturo ali proti študentskemu domu »Korotan« na Dunaju. Iz tega no vega uporniškega vala se kasneje pojavijo po Koroškem napisne akcije, ki pritegne jo pozornost Evrope in mednarodne javnosti na nerešeni koroški problem. In ta je od tedaj v ospredju avstrijske notranje in zunanje politike. Ce bi do te razgibanosti ne prišlo, bi koroško slovenstvo po letu sedemdeset že zajela narodnostna smrt.
V takšnih razmerah je zasnova reva je »Mladje« sprva pluralistična. Kritične razprave, ki jih napiše Feliks Bister, ne skrivajo krščanskega nazora pisca. Sarkastični zapisi in črtice, s katerimi obdeluje Florjan Lipuš koroške razmere, krško škofijo in njenega nacionalističnega vikarja Kadrasa ter ordinariat in druge pojave, razodevajo revolucionarno levičarsko u-smerjenost. Pisatelj Janko Messner izraža v svojih leposlovnih kritičnih sestavkih veliko prizadetost nad ponižanji, ki jih morajo prenašati preprosti slovenski ljudje na Koroškem prav na vsakem koraku. Sodelujejo tudi številni drugi pisci, ne samo s Koroške, in »Mladje« je v nekaterih primerih prava idejno kulturna tribuna.
REVIJA GRE NA LEVO
Toda postopno se vedno bolj uveljavlja zgolj ena sama idejna in politična smer. V reviji začne prevladovati levičarska revolucionarna ideologija. Vedno pogostejši so članki s protikatoliško in protiversko vsebino. Literarno pero Florjana Lipuša je usmerjeno izrazito v podiranje in izvotlitev kakršnih koli moralnih, verskih in kulturnih vrednot, zlasti pa še proti vsemu, kar je katoliško. V književno pripoved uvaja poseben žargon, besede in izraze, ki v vsakdanjem življenju veljajo kof nedostojne. Njegovo pisanje nikakor ni spontano, temveč prisiljeno. Za vsako ceno hoče porušiti dozdevne »tabuje«, kot jih je človeku vcepila meščanska in zlasti še
Evropski parlament je zasedal
V Strasburgu je zasedal prvi evropski parlament, izvoljen na letošnjih volitvah. Novi predsednik je bivši francoski minister za zdravstvo je gospa Simone Veil. Z-a njo so glasovali konservativci, liberalci in demokristjani. Glasove sta dobila tudi dva italijanska kandidata, socialist Zagari in komunist Amendola.
Parlament je že sprejel vrsto pomembnih resolucij, med njimi v podporo vietnamskim beguncem ter za obsodbo češkoslovaške represije do disidentov Listine 77. Parlament si mora nadalje urediti svoj pravilnik. Kaže, da bo imel evropski parlament od zdaj naprej pomembno politično težo. Tudi če po rimski pogodbi nima še prave zakonodajne oblasti, ima pa gotovo kot neposredno izvoljeno telo veliko moralno vlogo. Upajmo, da bo to znal tudi vedno bolj razvijati in uveljavljati.
krščanska morala. iNjegovo pisanje je na nekaterih mestih odurno, od nadrobnih opisov opravljanja potrebe po vse do surovo podanih prispodob normalnih ali nenormalnih spolnih izživljanj in fantazij Razkrivanje na svojstven način vsega tistega, kar pri človeku velja za intimno.
Njegova kritika je zagrizena, odklanja vse tisto, kar ni levičarsko, revolucionarno, tako srednjeveški lov na čarovnice kot domačijski svet starejše koroške pesnice Milke Hartmanove. Toda, medtem ko se Florjan Lipuš in nekateri drugi v »Mladju« trudijo podirati dozdevne tabuje, si jih istočasno postavljajo tudi sami. Nika-ke kritike nasproti komunističnim režimom v vzhodni Evropi, proti sovjetskim koncentracijskim taboriščem, v katerih uničujejo milijone življenj ali proti morilskim gverilam v Tretjem svetu.
Revolucionarno levičarsko naziranje postane očitno tudi merilo za vsebinsko ter literarno kakovost in za objavo v »Mladju«. Pisatelj Janko Messner, ki si je svoj čas s »Koroškimi razglednicami« in drugimi spisi ustvaril med slovensko javnostjo pisateljsko ime, daje sedaj prav s svojim imenom »Mladju« na zunaj določeno prepričljivost. Marsikateri mladostnik prav zaradi tega ne podvomi v idejno in kulturno vrednost »Mladja«, misleč, da bi pisatelj takih zmožnosti kot Messner že ne sodeloval v reviji s svojimi prispevki, če ta revija ne bi bila na zahtevnejši kulturni ravni. Messnerju se pridruži še slavist prof. Pavel Zdovc, ki s svojimi resnimi strokovnimi sestavki ustvarja prepričanje o resnični kulturni ravni »Mladja«.
In tako ubira revija že nekaj let svojo posebno pot, ki postaja vedno bolj izrazita. Človek se skorajda zaman vprašuje, s kakšnim namenom? Komu vendar služi to razdiralno pisanje, ki je lahko sprememba, toda nikakor ne obogatitev za ko-roškoslovensko skupnost?
IDEOLOŠKI VZORI »MLADJA«
Da bi našli vsaj približen odgovor, se moramo ozreti v širši evropski prostor in poseči v čase konec šestdesetih let, ko so se po zahodni Evropi vršili neredi študentovskih in mladinskih revolucionarnih marksističnih gibanj, znanih kot izvenparla-mentarna opozicija ali nova levica. Revolucionarni duh in žargonski stil »Mladja« kažeta še danes na medsebojno idejno povezanost, posebno z zahodnonemško revolucionarno taktiko. Poleg pouličnih spopadov so bile akcije zahodnonemških revolucionarnih levičarjev usmerjene tudi v rušenje javne morale, smešenje državnega aparata in justice, na revolucionarno uzurpiranje jezika, na nerviranje uradništva, prodajalcev po trgovinah, skratka sejanje idejne zmede in rušenje reda na vse mogoče načine. V eni takih» akcij« se je npr. šest mladih revolucionark, potem ko so si naročile reporterje, na razpravi zaradi različnih prekrškov v sodni dvorani v Hamburgu do golega sleklo in vpilo: »Me pa kažemo svoja prsa za vsakogar!« Mladi komunard Karl Heinz Pavvla si je pred porotnim sodiščem v Berlinu slekel hlače in opravljal potrebo. Ob takih primerih nastane škandal in senzacija, razpiše se tisk, poročajo radijska in televizijska poročila, ki zbudijo pozornost vse javnosti. In ker je pri mnogih mladostnikih precej izrazita želja po pustolovščinah in junaštvu, prihaja do posnemanja takih dejanj, obenem pa do širjenja revolucionarnih akcij, ki spočetka pri večini mladostnikov niti niso revolucionarno mišljene.
Avstrijske razmere so bistveno drugačne od zahodnonemških. Avstrijska nemška mladina je v tem pogledu vse preveč »konservativna«. Avstrijcem gre dobro, a
Svete Višarje
S skupino romarjev iz Rojana sem bil v ponedeljek na Sv. Višarjah in se seveda pozanimal, kako je z romarji in romanji. Vreme je bilo ves čas naklonjeno, za duhovno hrano je kar dobro poskrbljeno, a romarjev ni toliko, kolikor bi jih duhovnik na Višarjah rad videl.
Brskal sem po knjigi v zakristiji, odkril znana imena duhovnikov in romarskih skupin, predvsem iz Slovenije, manjkajo pa imena in skupine iz Primorske. Kako to? Ali bomo pustili, da bodo naši ljudje pozabili Sv. Višarje in jih obiskovali samo kot turisti? To se ne sme zgoditi!
V ponedeljek je bil na Sv. Višarjah in maševal dr. Alojzij Ambrožič, pomožni škof v Torontu v Kanadi. .Na Višarje je prišel s Koroškega, kjer je imel duhovne vaje in srečanje s slovenskimi duhovniki na Koroškem. - Lojze Škerl
ne predobro, da bi postali revolucionarni romantiki. Edini sloj v Avstriji, ki je nezadovoljen, diskriminiran in zatiran, so koroški Slovenci. Edino oni so v vsej Avstriji lahko dovzetni za revolucionarna osvoboditvena gesla, če ne starejši in srednji rod, potem gotovo mladi med njimi. Zato so koroški Slovenci predmet posebne pozornosti avstrijske komunistične stranke. Z njihovimi glasovi, ki naj bi jih ji dali iz protesta, je že nekajkrat poskušala doseči osnovni mandat v koroškem deželnem zboru, kar se ji doslej ni posrečilo. Vendar se ni vdala in nadaljuje z novačenjem zlasti med koroškoslovensko dijaško in študentovsko mladino.
KLADIVARJI IN AVSTRIJSKA KOMUNISTIČNA PARTIJA
Posrečilo se ji je že pred časom organizirati med mladimi slovenskimi Korošci udarno revolucionarno skupino, ki je po naslovu svojega glasila dobila ime kladi-varji. Odkar se je v komunistično avstrijsko stranko včlanil pred nekaj leti tudi pisatelj Janko Messner, je ta skupina bistveno izboljšala svoj vtis, ki ga napravlja na mladino. Kot da bi dobila nadih demokratičnosti in kulturnosti, celo najbolj zavzete skupine za narodno in socialno osvoboditev koroškega slovenstva. Vse to pa je le zunanja podoba, zakaj ta skupina si prizadeva poistovetiti narodnostna in no-vomarksistična revolucionarna gesla, s čimer naj bi preobrazba mladega koroško-slovenskega rodu v narodno zavedno mladino bila istočasno tudi njena preobrazba v komunistično revolucionarno mladino. Narodnostna osvoboditev in izbojevana enakopravnost pa naj bi bila le prva stopnja v duhu končnega cilja. Sledila bi potem »internacionalizacija« tj. ponemčenje. Že sedaj nakazujejo to pot gesla kot »akcijska enotnost« z nemškimi naprednimi listami, označevanje samostojnega političnega nastopa koroških Slovencev kot pot v »izolacijo«, kot »meščansko« itd. Samostojni politični nastop je tej sicer maloštevilni, vendar izredno dejavni koroškoslovenski komunistični skupini veliko bolj napoti kot pa nemškonacionalni pritisk.
Revija »Mladje« velja sicer za kulturno in ne za politično. Toda s svojo kulturno revolucijo po svoje prispeva k prizadevanju za revolucionarno preobrazbo koroške mladine. Z rušenjem tabujev, preobračanjem pojmov o dostojnosti, z razbijanjem intimnosti seksualnega življenja in podobnim vnaša med mladino posebno miselnost, ki nujno vodi v konflikt s starši, družino in domačo hišo.
Po zahodnonemškem zgledu poskuša razkrajati družino kot »buržoazno življenjsko obliko«. Namen je jasen, obenem z družinskim življenjem bo sicer uničeno slovenstvo na Koroškem, toda prav iz razkrojenih družinskih razmer se rekrutirajo novi revolucionarji. Ni izključeno, da ima avstrijska komunistična stranka v načrtu, da bi revolucionarna skupina, ki se oblikuje iz nekaterih posameznikov med koroškimi Slovenci, postala revolucionarna celica za vso avstrijsko družbo.
VERJETNO V SLUŽBI SOVJETSKE STRATEGIJE
Ta dolgoročni cilj se skladno vključuje tudi v daljnosežne načrte Moskve. Revolucionarna Koroška na severu in negotova pot Makedonije na jugu bi pomenila dobrodošlo obkolitev »revizionistične« Jugoslavije. V Ljubljani sta bila prav letos obsojena na nekaj let zapora avstrijska državljana iz Celovca, Gerhard Lackner in Paula Wogataj, ker sta vohunila za neko »tujo silo«. Da gre za Sovjetsko zvezo, je vsakomur jasno.
Da je tudi nastopanje koroškega Hei-matdiensta proti Slovencem in Jugoslaviji v skladu s sovjetsko strategijo pritiska na Jugoslovane, je povsem logično. V Zahodni Nemčiji so bili mnogi vodje desničarskih organizacij razkrinkani kot vzhodni agentje z nalogo privesti te organizacije v take akcije, da bi potem Sovjeti imeli dober argument za napadanje Zahodne Nemčije.
Tudi na Koroškem se skrajno desničarski nemškonacionalni Heimatdienst in ko-roškoslovenska revolucionarna skupina znajdeta na isti ravni. Heimatdienst preko strankarskega in državnega aparata pritiska na koroške Slovence in ustvarja obenem vzdušje odpora, kateremu se postavlja na čelo omenjena revolucionarna skupina. Revolucionarno gibanje prinaša isto časno na prikrit način ponemčenje, s čemer se zadovolji Heimatdienst. Koroško slovenski revolucionarji pa z revolucionarno vsebino.
V to strategijo se vede ali nevede uvršča tudi pisanje »Mladja« in njegovo rušenje dozdevnih tabujev. Prihodnost bo odkril3' koliko bo taka zakulisna igra uspela.
Tržaški romarji na Poljskem
KRAKOV
V četrtek 19. julija je bil na programu obisk Krakova. V mesto smo dospeli okoli desete ure. Skozi mesto teče reka Visla. 'Nad mestom kraljuje grad Wawel s cerkvijo sv. Stanislava, mučenca. Obiskali smo najprej grad in si ogledali nekaj dvoran z zgodovinskimi spomeniki. Najdalje pa smo se pomudili v cerkvi sv. Stanislava, ki je krakovska stolnica. Od tu je prišel sedanji papež Wojtyla. Stolnica je mogočna in v njej je hranjen velik del poljske zgodovine. Na glavnem oltarju počiva sv. Stanislav, ki ga je umoril kralj Boleslav Hrabri. Po kapelah so grobovi poljskih kraljev in kraljic. V kripti je pokopan največji poljski pesnik Mickiewicz.
V zvoniku visi desettontski zvon, ulit iz zaplenjenih topov. Grad Wawel in cerkev imata mnogo obiskovalcev. Videli smo številne skupine otrok, ki so jih pripeljali iz počitniških kolonij. Pred cerkvijo smo napravili spominsko fotografijo.
Nato smo si ogledali na glavnem trgu Marijino cerkev, ki ima na oltarju največji ohranjeni triptih (trodelna podoba) na svetu. Pred to cerkvijo — oder še ni bil podrt — je papež ob svojem obisku daroval sv. mašo.
Po kosilu smo imeli prosto. Zapeljali smo se v središče mesta in se tam ustavili, da bi lahko kaj kupili za spomin na Krakov. Mesto ima okoli 600.000 prebivalcev. Dolga stoletja je bilo prestolica države. Med zadnjo vojno je bil tu sedež
nemškega guvernerja. Vojna mesta ni prizadejala. Ostalo je nepoškodovano. Krakov je še vedno najlepše mesto na Poljskem in kulturno središče. Kar so Firence Za Italijo, to je Krakov za Poljsko. Ima tudi naj starejšo univerzo (iz leta 1364).
Pred odhodom iz Krakova smo imeli sv. mašo v samostanski cerkvi redovnic do-minikank. Prijazno smo bili sprejeti, nakar smo se vrnili nazaj v Katovice za prenočevanj e.
VARŠAVA
V petek 13. julija nas je ob res lepem vremenu čakala dolga vožnja po avtocesti *z Katovic mimo čestohove v Varšavo. Kje bomo imeli mašo? Doživeli smo presenečenje in smo se lahko ponovno zbrali Pri sveti daritvi v svetišču čestohovske Matere božje. Morda sta pri tej daritvi v Marijinem svetišču molitev in pesem še bolj razveselila naša srca kot dva dni prej, pa tudi srca tistih številnih romarjev, ki so Prisluhnili našim besedam. Kako smo bili veseli, ko smo ugotovili, da nas vsaj pr: sveti daritvi nihče ne prekosi, čeprav nas je malo.
V prvih popoldanskih urah smo bili v Poljski prestolnici in se nastanili za dva dni v novejšem hotelu MDM v mestnem središču. Hotel ima kar 165 sob z eno posteljo in je iz leta 1952.
Obisk mesta z vodičem je bi! predviden Za soboto, a že takoj po kosilu smo se razpršili po mestu, da si kar sami ogledamo zanimivosti in trgovine ali la se Povzpnemo z dvigalom na razgledno točko v tridesetem nadstropju palače kultuie in znanosti, ki so jo zgradili Sovjeli. Jasno nebo in sonce sta nam bila zvesta .preni-Ijevalca do odhoda na letališče v nedeljo '5. julija.
Varšava, ki šteje sedaj milijon in pol Prebivalcev, leži na ravnini ob reki Visli. Znano je, da je bila Varšava v teku zadaje vojne popolnoma porušena, staro mesto pa kar izbrisano z zemeljskega obličja. Znano je tudi, koliko so Poljaki žrtvovali v bojih za obrambo svoje neodvisnosti in svobode, koliko časa je ta boj trajal in koliko človeških žrtev je zahteval. Človek se kar zgrozi, ko gleda spomenike, ki na to opozarjajo, in ko sliši govoriti o stoti-
sočih ,o milijonih padlih za svobodo, za domovino, za vero! Po vojni so zgradili novo Varšavo po modernih sistemih in potrebah. Tako krasijo sedaj obširno mesto velikanske palače, sistematično porazdeljene, dolge in široke ulice, po katerih, kroži nešteto avtobusov in tramvajev, da ne omenjamo podzemeljske železnice. Vse pa jasno razodeva, da Poljaki ne poznajo tistega blagostanja, kakor ga poznamo mi ki ga večkrat ne znamo pravilno ceniti. Vztrajnost, pogum, delo, a tudi skromnost, o tem govori Varšava.
V soboto smo imeli mašo že zjutraj v cerkvi božjega Odrešenika zraven hotela in se po zajtrku vsi skupaj spravili v en avtobus (po načrtu bi morala biti dva — pa kaj hočete!) in se peljali na ogled starega mesta, ki smo ga peš prehodili. Turist, ki ne pozna zgodovine, ne bo imel občutka, da je to »novo« staro mesto. Poljaki so ga namreč znova postavili z vsemi podrobnostmi in posebnostmi, da obiskovalca razveseli in duhovno dvigne. Hiše so namreč velike, arhitektonsko dograjene in se zato obisk gotovo splača. Videli smo grad — vsaj od zunaj —, stolnico sv. Janeza, stari trg, ostanke utrdbe Barbakan, judovski geto (danes samo še prostor), itd.
(Popoldne smo imeli prosto. Tako je šel vsak po svojem. Vsi bi radi kaj kupili. A kaj? Kupovanje je olajšano a tudi otež-kočeno zaradi zamenjave denarja: za poljski zlot moraš namreč dati v uradni me-
njalnici 27 lir, na črni borzi ga pa iahko dobiš za 7 lir. Tako te lahko steklenica vina, ki ga sama Poljska nima, stane 12 ali celo 18 tisoč lir ali pa samo štiri tisoč Razumljivo je zato, da so na meji glede denarja zelo strogi. Večeri v Varšavi niso nudili možnosti za kakšno posebno razvedrilo. V soboto smo večerjali v večjem lokalu, kjer so nam trije poljski pevci zapeli nekaj veselih pesmi. Razvedrili smo se bolj ob prepevanju naših pesmi.
POVRATEK
V nedeljo ob pol devetih smo bili že na letališču, kjer je deževalo. Na odhod letala smo čakali skoraj dve uri. Rekli so, da so bile krive tehnične ovire. Za naše potnike je bilo to čakanje velika skušnja-
ju julija 1976, ko je Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) priredila prvi jamboree v kraju Pinedo v dolini Celli-na. Letos so se organizacije iz Goriške, Tržaške in Koroške ponovno zavzele za tako skupno taborjenje in priredile v Logu pod Mangartom II. zamejski jamboree. Z njim proslavljajo vse tri organizacije pomembne jubileje v svojem delovanju: goriški skavti slavijo 15-letnico svojega obstoja, tržaške skavtinje 20-letnico, pred dvajsetimi leti pa so s svojim delovanjem začeli koroški skavti.
Prav gotovo je organizacija jamboreeja vse bolj zahtevna in terja mnogo več dela kot navadni tabor, vendar je to edinstvena priložnost, da se srečamo z vsemi tistimi skavti, ki bi jih drugače ne poznali, da se seznanimo s problemi, ki so nekoliko drugačni od naših ali so nam celo tuji, da se končno medsebojno bogatimo in globlje spoznavamo, že pri prvem jam-boreeju smo lahko ugotovili, da nas kl jub lazlikam družijo tudi skupni interesi; tu so se ustvarila nova prijateljstva, ki se bodo na letošnjem jamboreeju gotovo še poglobila in nam tako nudila trdno podlago za nadaljnje širše in plodnejše delovanje.
va ob bogato založenih trgovinah. In marsikdo se je skušnjavi kar vdal. Skrbelo nas je, kako bo v Beogradu: ali bomo nam reč lahko pravočasno odleteli iz Beograda na Brnik. Letalo iz Beograda je sicer že odletelo, a so ga poklicali, naj se vrne v Beograd in naj nas naloži. Kar se je tudi zgodilo.
Med vožnjo nismo skoraj nič videli. Vedno sami oblaki. Le Budapest se je pod nami za trenutek pokazal. Na Brniku nas je sprejela zelena, s soncem obsijana Gorenjska. Kje najdeš kaj lepšega?
V župnijski cerkvi na Vrhniki smo s sv. mašo in zahvalno pesmijo zaključili romanje. Bilo je lepo. Hvaležni smo vsem, ki so pripomogli, da je vladalo medsebojno razumevanje in da je veselje krepilo naše moči. Ponovna zahvala velja g. Krau-su agencije Aurora, ki je romanje pripravil in nas na potovanju tudi spremljal.
Stanko Zorko in dr. Lojze Škerl
SLOKAD - končana je prva izmena
Vodstvo SLOKADA se je kljub težkim notranjim razmeram odločilo, da tudi letos organizira počitniško kolonijo v Dragi. Izpeljava je bila možna le z nesebično ljubeznijo nekaterih oseb, ki se jim je zdelo škoda, da se zanemarijo vse izkušnje in veliko dobrega v korist naših malčkov.
Končala se je tako prva izmena. Nad 64 deklic je v prijetnem kraju med zelenjem brezskrbno preživelo tri lepe tedne, ob dobri hrani ter odlični in skrbni negi vsega dodeljenega osebja. Mesto ravnatelja je za to izmeno sprejel Marjan Kravos, ki je z odgovornostjo, sposobnostjo in posluhom skrbel za nemoten potek počitnic. Tako so deklice trikrat na teden ad-šle na kopanje v različne kraje; trikrat na teden so predvajali filme; večkrat so šle na sprehod v naravo; niso zamudile priložnosti in se prijetno zabavale v cirkusu.
Najbolj pa je bil zanimiv izlet v Come-glians, kjer so se srečale z dečki kolonije, ki jo je organizirala Vincencijeva konferenca iz Trsta. Prireditev, ki so jo oskrbeli eni in druge, je bila nadvse posrečena in prisrčna. Dobro je uspel ex tempore ter nekakšne »igre brez meja« so zaključile obisk.
Pri vsem tem pisanem življenju pa so deklice našle čas za skupinsko delo. Pripravile so se za radijski nastop, ki so ga ponovile preteklo nedeljo ob veliki udeležbi staršev, sorodnikov, vzgojiteljev in prijateljev mladine. In prav tu je prišlo do izraza delo po skupinah, od petja do glasbe pa do res nadvse posrečene enodejanke, ki so jo podala »ta večja« dekleta: tekst so si same spisale, same so režirale in si omislile sploh vse, kar spada k igri.
Da ne pozabim! Na zaključni prireditvi pa je bil pravi srečolov, ko so deklice dale na trg svoje sicer skromne izdelke in katerega izkupiček bo šel v tem mednarodnem Letu otroka za lačne otroke. Hvalevredna pobuda! Vsem, ki so na kateri koli način prispevali za prijetno letovanje naših otrok, prisrčna pohvala in zahvala.
Po nekaj dneh počitnic pa bodo prišli v Drago dečki. Odhod je predviden 30. ju-lijo. Kdor se želi udeležiti kolonije, se še vedno lahko prijavi in pokliče telefonsko številko 226117.
Slovesna otvoritev jamboreeja je bila v sredo 25. julija, jamboree pa bo trajal do 5. avgusta. Organizacija goriških, tržaških in koroških skavtov vabi vse tiste, ki se za skavtsko življenje zavzemajo, vse prijatelje in »stare« skavte, vse starše in znance pa tudi predstavnike kulturnega in političnega življenja v našem zamejstvu, da nas obiščejo v nedeljo 5. avgusta popoldne, ko bomo ob slovesnem, zaključnem tabornem ognju priredili za goste poseben program.
Ali že veste ...
... da je z delovanjem demokratičnega sistema v njihovi državi zadovoljnih 78 odst. Nemcev, 62 odst. Britancev, 49 odst. Francozov in le 19 odst. Italijanov?
... da so kaznjenci v zaporih mesta Sche-veningen na Nizozemskem protestirali proti »preobilni hrani iz kaznilniške kuhinje«?
... da izdajo nemški sindikati na leto 70 milijonov mark samo za »javno delo«, tj. da bi svoja gesla razširili med ljudi?
... da bodo v Sovjetski zvezi že za olimpijske igre 1980 prodajali cigarete z »zahodnim« okusom?
Novi zvonovi na Prebenegu
Prebeneg je prijetna vasica tik ob meji, nad Mačkoljami. Spada v dolinsko župnijo ter ima cerkvico posvečeno sv. Antonu puščavniku ter »poletnemu« patronu sv. Jakobu, ki ga praznujemo ta teden.
Vendarle moramo reči, da Prebeneg z zvonovi ni imel dosti sreče do sedaj. V zadnjih letih sta kar dva počila in treba je bilo poskrbeti za nove. Pretekli teden je podjetje Clocchiatti iz Vidma pripeljalo tri na novo ulite zvonove in dokončalo električni pogon.
Uradno se bodo prebeneški zvonovi oglasili prihodnjo nedeljo na opasilo s-v. Jakoba. Popoldne istega dne pa bomo imeli na Prebenegu koncert pritrkovalcev. Zato Prebenežani vabijo vse pritrkovalce, ki so se udeležili pritrkovanj v preteklih letih, naj se spet znajdejo na Prebenegu prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoldne, kjer bo vsaka skupina mogla na novih zvonovih mogla pokazati, kaj zna. Upamo, da bo za to priložnost poskrbeljano tudi za kozarec dobrega »Prebenežana«.
Nekaj izidov matur v Trstu
Trgovski zavod. Izdelali so: Cvetka Adamič i(37), Marko Arduini (38), Viviana Brecelj (36), Giorgio Calzi (36), Serena Cosina (54), Igor Cossutta (36), Erika Emili (42), Marina Foschini (40), Tanja Franco (39), Drago Gherlani (40), Maddalena Goiza (50), Verena Gulič (42), Adriana Jercog (37), Sonja Komar (45), David Lenisa (58), Sonja Lozej (56), Zvonko Milič (37), Katja Oio (40), Giuliana Pecchiar (56), Štefan Pegan
(37), Rodolfo Pobega (49), Radivoj Racman
(38), Jordan Rebula (44), David Stepančič
Papeževo potovanje v ZDA in na Irsko
Po uradnih poročilih iz Vatikana bo papež Janez Pavel II. odpotoval jeseni v Združene države in na Irsko. V New Yor-ku bo govoril v glavni skupščini OZN, obiskal pa bo tudi nekatera ameriška mesta. Uradno povabilo za obisk na ameriških tleh je dal tudi predsednik Carter.
Nameravani obisk na Irskem pa je zbudil precejšnje reakcije v skrajnih protestantskih krogih v Severni Irski (Ulster), ki je del Velike Britanije in kjer že dolga leta trajajo ostri spori in oborožene teroristične akcije skrajnežev. Ni sicer znano, če bo papež obiskal tudi Ulster. Eden izmed voditeljev skrajne protestantske skupnosti, pastor lan Paisley je na račun papeža izrekel vrsto žolčnih napadov. Vse to kaže, da v teh krogih še vlada sicer zastarela, a nevarna nestrpnost.
Posebno zanimivo je še dejstvo, da je sedež irskega katoliškega primasa v Ar-maghu na ozemlju Ulstra in prav zato vlada sedaj veliko zanimanje za možnost papeževega obiska v tej deželi. Veliko bolj zmerne pa so uradne pozicije protestantskih Cerkva, ki verjetno ne sprejemajo anahronističnih stališč prej omenjenega pastorja.
★
Janez Pavel, pridi k nam!
V Texasu v ZDA je urednik uglednega dnevnika »Washington Post« po televiziji izjavil :»Janez Pavel, vidim, da si razgibal Poljake. Nisem katoličan, a ko končaš svoje delo na Poljskem, pridi še k nam; zelo te potrebujemo!« Tako je ameriški protestant presodil potovanje Janeza Pavla II. na Poljsko.
O koncelebrirani maši v Krakovu na trgu pred cerkvijo je neki časnikar napisal: »Kar obstaja krščanstvo, ni bilo na svetu še take maše na nobenem kraju zemlje, kakor jo je daroval slovanski papež s svojim narodom na slovanski zemlji.«
Zvečer po tem težkem dnevu se je množica zbrala pod oknom papeževe spalnice in vzklikala: »Živi sto let!« Ker se petje in klici niso nehali, je papež Wojtyla stopil k oknu in vprašal: »Zares želite, da bi živel sto let?« - »Da,« je zvalovila množica. »Potem pojdite domov in mi dovolite, da nekoliko počivam in zaspim.«
★
... da znaša zadoližtev Poljske nasproti Zahodu 14 milijard dolarjev, v glavnem zaradi nakupov industrijskih naprav?
... da se je že leta 1139 vršila velika ra-zorožitvena konferenca, na kateri so se evropske države slovesno zavezale, da ne bodo več izdelovale samostrelov, ki so tedaj veljali za morilsko orožje?
(58), Franko Suman (45), Alessandro Žagar (48), Katerina Živec (43). Osem kandidatov je padlo.
Šola za vrtnarice. Izdelale so: Daniela Cej, Rosetta Cossutta, Elena De Lorenzi, Adriana Dovgan, Melina-Malalan, Gabriella Paoli, Silva Percic, Ingrid Semec, Nataša Škrk, Andrejka Terčon, Barbara Žerjal, Marija Kete (privatistka). Dve dijakinji sta bil odklonjeni.
Ob opasilu v Bazovici Prvi uradni škofov obisk
Letošnji praznik naše zavetnice je sovpadal z nedeljo. Običajno je bilo na sam praznik somaševanje več duhovnikov, letos pa je prišel slovesno počastit sv. Marijo Magdaleno sam tržaški škof Lovrenc Bellomi.
V spremstvu strežnikov, bodočih birmancev in letošnjih prvoobhajancev je prišel škof v okrašeno cerkev. Sprejeli so ga s slovesnim petjem pevci, deklice, ki so bile na letovanju v Dragi ter posebno razveseljivo veliko število župljanov.
Gospod škof nas je nagovoril v lepi slovenščini in povedal nekaj misli v zvezi s praznikom sv. Marije Magdalene. Po sveti daritvi se je ustavil s farani v župnišču v prijetnem in neprisiljenem pogovoru. Pohvalil je sodelovanje vseh pri maši, imel vzpodbudne besede za pevce; dejal je, da se ne smemo odtujevati našim običajem in navadam ter naj skrbno ohranjamo to, kar smo lepega podedovali od svojih prednikov. Tudi pred grozečo asimilacijo nas je svaril. Z zaskrbljenostjo je omenil sušo duhovnih poklicev in kako se na Tržaškem Gospodov vinograd vedno bolj krči. Pri rasti Kristusovega kraljestva pri nas pa bi morala imeti odločujočo besedo tudi osrednja Cerkev na Slovenskem, ki naj stoji ob strani hirajočemu slovenskemu duhovništvu v zamejstvu sploh. Naj poseže v to oživljanje s tem, da pošlje mlade duhovniške sile k nam kot jih pošilja v misijone in med izseljence.
Po kosilu se je g. nadškof podal na pokopališče, kjer je z domačini pomolil za umrle župljane ter za padle. Za prisotne je bil v nekem smislu škofov obisk pokopališča neprijeten. Še posebno ko je videl in omenil veliko travo, neoskrbovane grobove, povešene križe in (nedopustno zlo!) skoraj zapuščeno grobišče padlih.
Upati je, da nam bo škofov obisk prinesel žarek ljubezni in medsebojnega razumevanja. Želja vseh je, da bo prihodnje leto, ko bo prišel na pastirski obisk in birmovat v našo faro, boljše in lepše.
Poziv zavodnega sveta šole industrijske smeri v Trstu
Zavodni svet te šole je na izredni seji
9.	julija razpravljal o perečem in nujnem problemu šolskih prostorov in ugotovil, da do danes ni bilo mogoče najti nobene konkretne rešitve. To pomeni, da bo ob začetku šolskega leta 1979-80 ta šola ostala brez sedeža, in to kljub prizadevanjem in zagotovilom, da pristojne ustanove rešijo ta problem. Zaradi tega še enkrat pozivamo vse ustanove in sile družbenega in političnega življenja, da se zavzamejo za čimprejšnjo in nujno rešitev našega problema.
V posebnem pismu na triaško občino je zavodni svet obrazložil, kakšno je stanje šolskih prostorov in kakšne so potrebe. Takole izgleda:
Današnje število dijakov: 105. Predvidevamo, da bo prihodnje šolsko leto naraslo; število učnega osebja 24; število neuč-nega osebja 7; zavod ima tri oddelke s triletnim šolanjem (orodni mehaniki, kemijski operaterji, monterji in popravljalci radijskih in televizijskih sprejemnikov), skupno 9 razredov.
Zavod ima sedež v ul. Matteotti 12. Pogodba za prostore je zapadla v februarju 1979 in lastnik dovoljuje šoli, da ostane v prostorih do konca šolskega leta 1978-79.
število prostorov, potrebnih za zavod: 9 učilnic; 5 upravnih prostorov; več velikih prostorov za mehanične delavnice itd.
Izidi matur na učiteljišču v Trstu
Izdelali so: Tania Canciani (36), Xenia Cante (38), Nadia Cesar (40), Elena Ciuch
(38), Adriana Cok (39), Fabio Gergolet (40), Tania Grgič (36), Leonida Gruden (48), Mi-riam Kandut (43), Tatiana Levstik (52), Susanna Lovrecich (36), Zoran Lupine (54), Eda Pregare (40), (Nives Racman (40), Alenka Rapotec (42), Marinka Semolič (37), Morana Sossi (36), Elena Vidali (36), Igor Poletti, privatist (40). Odklonjenih je bilo sedem dijakov, od katerih trije privatisti.
Tržaški romarji pred cerkvijo v Krakovu (nekdanjo stolnico papeža Wojtyla)
II. slovenski jamboree
Prvič se je pri nas govorilo o jamboree-
Alojzijevišče
Dijaki, ki bi bodoče šolsko leto želeli biti gojenci tega zavoda v Gorici, naj se v avgustu prijavijo vodstvu. Tudi gojenci, ki so že bili v zavodu prejšnje šolsko leto se morajo znova prijaviti.
Koncert poljskega zbora na goriškem gradu
Prejšnji četrtek je v Gorici nastopil poljski akademski zbor iz Ščečina, ki je v dvorani deželnih stanov predvajal vrsto skladb iz poljske srednjeveške in renesančne polifonije ter dela iz sodobne poljske zborovske glasbe in folklore. Zbor je vodil dirigent Eugeniusz Kus. Poljski pevci so v svojem repertoarju pokazali, da so zelo izvežbani in tudi verni poustvarjalci določenih dob zborovske glasbe. To velja še posebej za dela iz pravoslavne liturgije, iz sodobne in folklorne glasbe; manj posrečene so bile izrazito polifonske izvedbe. Ne vemo, zakaj so v programu našega Gallusa predstavili z imenom Jakob Handl (nemški naziv za Petelina), kar je pa dobro »popravil« napovedovalec, dirigent zbora iz Gradiške (ki je v glavnem gostitelj poljskih pevcev na daljšem postanku v naši pokrajini) in podčrtal, da izhaja Gallus iz slovenskega območja.
Izidi matur na učiteljišču v Gorici
Učiteljsko maturo so letos izdelali vsi dijaki IV. razreda učiteljišča »Simon Gregorčič«. To so: Devetak Venceslav (36), Devetti Silvan (42), Ferletič Jordan (40), Korošec Marina (45), Košič Mirjam (36), Mikluz Valter (42), Peric Boris (48), Uršič Lucija (40), Vižintin Bruna (42).
Češki simfonični koncert v Ogleju
V četrtek 19. julija je bila oglejska bazilika spremenjena v koncertno dvorano. Po mozaiku so razgrnili preproge in v cerkvene ladje namestili 2.000 sedežev, ki so bili vsi zasedeni in niso zadostovali za vse prisotne.
Med veselim pozdravom se je razvrstil pred nami Filharmonični orkester Morava in mešani zbor Češki Radio Praga, skupno 180 nastopajočih. Bil je edinstven pogled od glavnih vrat na polno baziliko in do kraja zaseden prezbiterij.
Češki pevci in člani velikega orkestra so predvajali dve klasični deli: Smetanovo »Češko kantato« in simfonijo »Vstajenje« Gustava Mahlerja. Fridrich Smetana je komponist znane opere »Prodana nevesta«; njegova Češka kantata za zbor in orkester je iz časa, ko je bil Smetana popolnoma gluh in zanj toni odmevi niso imeli nobenega smisla, a je bil ob svojih koncertih izredno zadovoljen, ker je videl in doživljal, da je s svojo glasbo osrečeval toliko ljudi. Češka kantata je krajše klasično delo, polno domoljubja in narodnega glasbenega bogastva.
Mahler j evo Vstajenje je dobro uro trajajoča simfonija, ki vzdrži vsako primerjavo z Beethovnom. Tudi Gustav Mahler je imel kratko življenje (1860-1911). Kot komponist in dirigent je poznal vse koncertne dvorane svojega časa. Zanimivo je, da je kot komaj diplomirani 20-letni dirigent vodil operni orkester v Ljubljani. Višek svojega dela je dosegel že v tridesetih letih, ko je dirigiral v kraljevi operi v Budimpešti, kjer je dvignil tako orkester kot zbor do izredne višine. Rihard Strauss pravi, da je imel na svojem klavirju vedno Mahlerjevo simfonijo Vstajenje, ki je ni mogel nikoli dovolj preceniti. V tej večdelni simfoniji je uporabljena vsa izrazna moč orkestralnih instrumentov in so se nad njo z največjo pohvalo razpisali največji kritiki glasbenega dogajanja v svetu. Vstajenje ima namreč vso silo v osnovnih resnicah človeštva: »Vstal boš, moj prah, po kratkem počitku. Nesmrtnost ti bo dal On, ki te je poklical. Veruj, moje srce, nisi zastonj živelo in trpelo. Vstalo boš, pripravi se za življenje, ki ne mine,« to je del besedila za solista.
Te evangeljske misli in besedila iz Klop-stockovega Messia je skladatelj položil v glasbeno dogajanje in to s takim prepričanjem, da prevzame vsakega človeka. Veličastni finale z zvonovi ostane za poročevalce z besedo neizrazen stavek in človek je samo vesel, koliko ljudi posluša resnico o nesmrtnosti. Zadnji stavek solistke se glasi: »Vstalo boš, moje srce. Kar si pretrpelo, to te rešuje in vodi k Bogu.«
V isti baziliki je bilo letos že več manjših koncertov. Toda zadnji je bil v vsakem oziru največji, najlepši in kakor pravijo
časopisni poročevalci sega po svojem uspehu daleč čez meje naše dežele. - F. Š.
Počitniške kolonije za slovenske otroke
Gorska kolonija v Comegliansu. Dečki, ki letujejo v Comegliansu, se bodo vrnili v Gorico v ponedeljek 30. julija dopoldne (predvidoma od 10.30 dalje) na trg pred železniško postajo v Gorici.
Deklice bodo odšle v Comeglians v ponedeljek 30. julija popoldne. Zberejo naj se na prostoru pred železniško postajo v Gorici ob 16.30, odkoder jih bo odpeljal avtobus.
Obmorska kolonija v Nabrežini (Šempo-laj). Otroci, dečki in deklice, bodo odpotovali k morju v sredo 1. avgusta popoldne. Odhod je določen ob 17.30 izpred železniške postaje v Gorici.
»Ribniški oktet« na Prazniku vina in petja v Pevmi
V okviru Praznika petja in vina, ki bo konec tedna v Pevmi, bo v nedeljo 29. julija ob 18. uri nastopil s samostojnim koncertom Ribniški oktet, ki ga sestavljajo nekateri bivši člani Slovenskega okteta in ki bo na prazniku v Pevmi podal vrsto narodnih in ljudskih pesmi; to je skupina, ki si je v zadnjem času pridobila velik ugled v slovenski zborovski tradiciji.
Organizatorji so poskrbeli tudi za ta kulturni del sporeda na prazniku, ki je sicer poznan že daleč po Goriškem in tudi izven naše dežele. Poleg Ribniškega okteta bo v soboto in nedeljo zvečer nastopil ansambel Dobri prijatelji iz Brežic, ki je bil lanski in tudi letošnji zmagovalec na števerjanskem festivalu.
Praznik petja in vina se bo začel že v petek s tradicionalno briškolo in se bo zaključil v ponedeljek zvečer s plesom ob zvokih ansambla Supergroup s Tržaškega; vse dni bo poskrbljeno za specialitete na žaru in za dobro briško kapljico.
Taborjenje goriških volčičev in veveric
že med letom smo pri sestankih volčičev in veveric radi govorili o bodočem taborjenju in se z veseljem spominjali na pretekla. Zadnji dve leti smo namreč taborili v »Pineta Belvedere« pri Gradežu. Letos pa smo si izbrali hribe in šli v kočo sv. Jožefa v Žabnicah.
Taborjenje, če ga smemo tako imenovati, je trajalo šest dni od 2. do 7. julija. Odpotovali smo z vlakom. V Žabnicah nas je čakal dež, tako da smo do koče prišli precej premočeni. Toda nič hudega: preoblekli smo se in se ogreli pri ognjišču, pa je bilo znova veselje med nami.
Tudi naslednje dni nam vreme ni bilo naklonjeno, deževalo je neprenehoma. Nam pa vseeno ni bil dolgčas; s quizi, igrami, pesmimi, tombolami in sličnimi zabavami je čas hitro potekel. Posebno smo radi poslušali zgodbe, ki nam jih je pripovedoval g. St. Jericijo. Tudi mašo smo imeli v koči. Šele v sredo se je vreme izboljšalo, da smo mogli v lepo naravo.
Najlepše je bilo v četrtek, ko smo ob lepem vremenu poromali na Sv. Višarje.
Dve poročili v ljubljanskem Delu z dne
10.	julija letos, stran 12:
Ljubljana, 9. julija - Po hudem obračunu sredi sobotne noči v samskem domu komunalnega podjetja Ljubljana je 23-letni Muhamed H. ostal živ, vendar hudo ranjen. Kar pet ran z nožem mu je v predel srca zadal 22-letni Zuhdija H., ki je v priporu...
Maribor, 9. junija - V petek je petčlanski senat temeljnega sodišča v Mariboru obsodil na 14 let zapora zaradi kaznivega dejanja umora Ivana Planinca, 48 let, ostrilca orodja, iz Maribora, Goriška 7. Tako visoko kazen je sodišče izreklo Planincu zato, ker je 23. februarja letos okrog 20. ure v gozdu ob Lackovi cesti v Mariboru umoril 37-letno Štefko Kovačič iz Maribora, Tržaška 24...
* * *
Ni prvič, da osrednji ljubljanski dnevnik, ko gre za pretepe in zabode južnih priseljencev v Sloveniji, navaja samo začetnice priimkov, medtem ko za prestopke in kazniva dejanja domačih slovenskih ljudi poroča s polnimi navedbami imen in priimkov ter naslovov. Pri bralcih se poraja neprijetni občutek, da ima list ustrezna navodila »od zgoraj«, kako naj poro-
Šli smo peš, kot se spodobi za volčiče in veverice. Malo pred vrhom so se nekateri ločili in jo ubrali na Lovce, mi drugi pa smo nadaljevali pot na Višarje. Tu smo bili poplačani za ves trud naporne hoje, saj smo videli okrog sebe vse številne gorske velikane še vedno pokrite s snegom. V cerkvi je bilo že polno romarjev raznih jezikov in noš.
Po povratku v dolino smo pripravili zelo lep taborni ogenj in se okrog njega zbrali po večerji ter prepevali in pokazali razne smešne prizore. Petek je bil že predzadnji dan. Zato je bil večer posvečen slovesu, ki je res bil naslednji dan v soboto popoldne.
Čeprav nam vreme ni bilo vedno naklonjeno, je vseeno bilo lepo, samo prekratko. Zato se bomo še vrnili v kočo sv. Jožefa, kjer je vedno tako prijetno.
Eden v imenu vseh 23
Osebne spremembe v koprski škofiji
Albreht Ivan, župnijski upravitelj, se razreši uprave župnije Lokavec in je imenovan za vikarja namestnika v Ajdovščini.
Bizjak Franc, župnik v Batujah, se razreši souprave župnije Brje.
Bric Jožko, župnijski upravitelj v Braniku, prevzame v soupravo župnijo Brje.
Filipič Janez, župnik in dekan, je razrešen župnije Idrija in prevzame župnijo Lokavec.
Gregorc Ivan, novomašnik, je imenovan za kaplana v Kopru.
Kragelj Jožko, župnijski upravitelj, je razrešen uprave župnije Vrtojba in prevzame župnijo Podkraj.
Lapajne Vinko, kaplan v Novi Gorici, je prestavljen za prefekta v malo semenišče v Vipavi.
Leskovec Rafael, novomašnik, je imenovan za kaplana v Novi Gorici.
Likar Ivan, župnijski upravitelj, se razreši župnije Prem in prevzame župnijo šturje.
Medvešček Stanko, župnijski upravitelj in dekan, je razrešen župnije Cerkno in prevzame župnijo Idrija.
Melinc Anton, župnijski upravitelj, je razrešen župnije Šturje in prevzame župnijo Cerkno.
Podbersič Renato, voditelj Škofijskega pastoralnega urada v Kopru, je razrešen te službe in je imenovan za ravnatelja in ekonoma malega semenišča v Vipavi.
Rumpler p. Božidar OFM, je razrešen uprave župnije Strunjan in odhaja na Prosek v tržaško škofijo.
Seničar p. Franc OFM, prevzame upravo župnije Strunjan.
Stepan Milan, novomašnik, je imenovan za kaplana v Sežani.
Svoljšak p. Franc DJ, je razrešen uprave župnije Lucija in odhaja v ljubljansko nadškofijo.
Štrancar Niko, župnijski upravitelj, je razrešen župnije Podkraj in prevzame župnijo Prem.
Štrukelj Anton je razrešen službe prefekta v malem semenišču v Vipavi in odhaja v ljubljansko nadškofijo.
Valič Cvetko, kaplan v Izoli, je prestavljen za kaplana v Dornberk.
Vetrih dr. Alojzij, rektor malega semenišča v Vipavi, je te službe razrešen in prevzame župnijo Vrtojba.
Žakelj Milivoj, novomašnik, je imenovan za kaplana v Izoli.
ča, da ne bi v slovenski javnosti vzbujal nejevolje nad vedno večjim številom južnih priseljencev v Slovenijo, ki se očitno zavedajo, da imajo za sabo državni aparat. Vsaj tako bi sklepali iz njihovega nastopanja.
★
Ženevska konferenca o vietnamskih beguncih
V Ženevi se je na pobudo Združenih narodov končala kratka konferenca o problemu vietnamskih beguncev. Glavni tajnik OZN Waldheim je udeležencem priporočal zmernost v želji, da bi se izognili politični polemiki in osredotočili svoje napore na človeško plat celotnega vprašanja.
Seveda polemike niso izostale, zlasti ne med Vietnamom in Kitajsko. Slednja je hanojsko vlado obtožila genocida in izjavila, da je pripravljena sprejeti del vietnamskih beguncev na svoja obmorska področja.
Vse kaže, da se položaj vietnamskih beguncev še ne bo tako hitro rešil, tudi če razne države skušajo vsaj delno odpomo-či tej hudi človeški drami. Tudi Italija je že poslala nekaj ladij, ki bodo sprejele na krov razne begunce in jih tako rešile smrti.
Prenovljeni kip Matere božje s Prevala iz XV. stoletja bo našel prostor v novi kapeli farne cerkve v Moši dne 11. avgusta letos
Premalo televizijskih oddaj za otroke
Škof Štefan Laszlo, referent avstrijske škofovske konference za sredstva obveščanja, je v televizijskem nagovoru obžaloval, da je premalo verskih otroških oddaj, posebno verskih otroških filmov. Razlog temu pomanjkanju je morda v težavi proizvajanja takšnih filmov. Starše in vzgojitelje je povabil, naj bi si vzeli čas, da otrokom ustrezno izbirajo program. Neredko se namreč žal dogaja, da si ga otroci izbirajo sami in televizija igra nekako vlogo varuha otrok.
OBVESTILA
Dušnopastirski tečaj zamejskih in zdomskih duhovnikov bo prihodnji teden v domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« v Trstu. Prihod tečajnikov bo v torek 31. julija zvečer, sklep pa s kosilom v četrtek 2. avgusta.
Na Sveti gori so ob nedeljah in praznikih (po jugoslovanskem času) sv. maše ob 8. uri, ob 10. uri (slovesna), ob 11.30 ter popoldne ob 16. uri.
DAROVI
Za cerkev na Opčinah: Štok-Carli Romana v spomin na pok. moža Angela 4.000; družina Peter Vidau 20.000; Mihela Furlan-Škerlavaj 10.000; Angela Škerlavaj 3.000; Angela Šuligoj 3.000; Milko Vremec (za potrebne) 4.000; razni 4.500; Bole Car-men 2.000; N. N. 10.000; Zgonc Vlasta v spomin na pok. moža Stankota 30.000; Vremec Leopolda v spomin na pok. brata Antona 10.000; Milič Zora v spomin pok. Stankota Zgonc 10.000; duhovnik Franc Malalan v spomin na Stankota Zgonc 3.000; razni 14.000 lir.
Za cerkev pri Ferlugih: družina Unus-sich v spomin na očeta Josipa 10.000; Lina v spomin na očeta Josipa Unussicha 30.000; Branko Brišček namesto cvetja na grob Josipa Unussich 5.000; Justina Stojkovič-Bott, Anglija 2.000 lir.
Za lačne: N. N. Nabrežina 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: Tereza Knez, Števerjan 50.000 lir.
Za potresence v Črni gori: Adrijan Tavčar 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ana Zini v spomin svojih pokojnih 10.000 lir.
V spomin Antonije ščuka: Marija Ober-ti za misijone 2.000, Pina Giraldi za misijone 2.000, Gabrijela Zavadlav za lačne
5.000 lir.
Za Skupnost Družina - Opčine: skupina skavtinj in skavtov namesto cvetja na grob skavta Petra Štoka 38.500; Angela Košuta 20.000; Danila Ferluga namesto cvetja na grob Josipa Unussicha 10.000; v isti namen Ferluga Majda 5.000, Ferluga Marija 5.000, Ferluga Anica 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine
10.000 lir.
Za cerkev na Banah: Malalan Avgusta v spomin pok. Edvarda Ban 5.000; Bani Karolina v spomin moža Edvarda in brata Vidali Ernesta ter sestre Viktorije Budaj
15.000 lir.
Dušan Hmeljak, Trst: v sklad za počastitev in odlikovanje naših kulturnih delavk 10.000 lir in za svetišče na Sveti gori
10.000 lir.
Za misijone: Amelija in Leopold Pangos 10.000; Marija Oberti ob smrti svaka De-cilia 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Naključje ali kaj več?
Mo Trst/I
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob 11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 29. julija do 4. avgusta 1979
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Mali koncert. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.05 Mladinski oder: »Ostrostrelec«. 12.15 Nabožna glasba. 14.10 Poslušajmo spet. 15.30 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Pravljica. 10.05 Koncert. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Ribe in morje. 13.15 Zborovska glasba. 13.45 Naši ansambli. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Antologija ljubezenske lirike. 16.30 Rezervirano. 17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.05 Kulturni prostor.
Torek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Rdeče, rumeno zeleno. 10.05 Koncert. 11.00 Roman »Ekvinokcij«. 11.35 Počitniški vrtljak. 14.10 Za prijetno popoldne. 16.30 Rezervirano.
17.05 G. Donizetti: »Don Pasquale«, opera.
Sreda: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Glasba
za najmlajše. 10.05 Koncert. 11.35 Jazz.
12.00 Bodimo resni! 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Poletna vročica. 16.30 Rezervirano. 17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.05 »Sem z vražjim denarjem«. Izvaja Radijski oder.
Četrtek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Otroci se igrajo. 10.05 Koncert. 11.35 Počitniški vrtiljak. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Antologija ljubezenske lirike. 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti. 16.30 Rezervirano.
17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.05 Kulturni prostor.
Petek: 8.05 Z novim dnem. 9.30 Na počitnicah. 10.05 Koncert. 11.35 Lahka glasba. 12.00 Studio Z. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Za prijetno popoldne. 16.30 Rezervirano. 17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.05 Kulturni prostor.
Sobota: 8.05 Z novim dnem. 9.30 V davnih časih. 10.05 Koncert. 11.00 Roman »Ekvinokcij«. 11.35 Počitniški vrtiljak. 14.10 Za prijetno popoldne. 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji. 16.30 Rezervirano.
17.05 Skladatelji in izvajalci. 18.05 »Tonče-tove dogodivščine«. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
★
Pomoč Črni gori
Tržaški škofijski urad je poslal v Rim
4.259.000 lir kot pomoč potresencem v črni gori. Od teh so prispevali slovenski verniki v Rojanu en milijon, župnija sv. Jerneja na Opčinah 500.000; župniji Mačkolje in Štramar pa 260.000 tisoč.
Caritas je zagotovila, da bo denar služil potrebam skupnosti Herceg .Novi, rojstnem kraju p. Leopolda, in to po želji darovalcev.
★
Ljubljanska TV
Spored od 22. do 28. julija 1979 Nedelja: 12.00 Priljubljene zgodbe. 13.55 Tam, kjer se potika amurski tiger. 15.15 Oddaja o gojenju rož. 15.30 Smederevo.
17.00 Deček iz Zagorja. 18.50 Sam, film.
21.00 Med nebom in zemljo, nadalj. 21.45 Severni Slovenci. 23.00 Šport.
Ponedeljek: 19.00 Plašček za Barbaro, glasbena pravljica. 19.20 Narava pripoveduje. 19.45 Mladi za mlade. 21.00 Lažna pisma, drama.
Torek: 19.10 Slovenski ljudski plesi. 19.45 Po sledeh napredka. 21 00 Mednarodna obzorja. 21.55 Korenine, nadalj. in konec. 22.35 Violinist Yehudi Menuhin.
Sreda: 19.05 Mala čebelica. 19.45 Srečanje pihalnih godb v Artičah. 21.05 Igre brez meja. 22.35 V neznano.
Četrtek: 18.50 Iskanje dragocenosti pod Antarktiko. 19.45 Nadobudneži. 21.00 Cigan Jurij. 21.45 Jazz.
Petek: 18.55 Doživljaji mačka Toše. 19.10 Priljubljene 'zgodbe. 19.45 Rock koncert.
21.00 Jadranska srečanja. 22.25 Kojak, film-23.30 Nočni kino.
Sobota: 17.00 Princ Bajaja. 18.15 NaŠ kraj. 18.25 Nogomet Crvena zvezda : Velež-
21.00 Hišica v najem. 21.55 Smešno dekle, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca’ trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, ^ temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo