Leto LXVIII PoStninu plačana t gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne & junija 1940 štev. 142 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 SEOVENEC telefoni nredniStva ta apravei 404)1. 4(M)a. 404)8, 40-04, 40415 — izhaja vaak dan cjntraj razen ponedeljka In dneva po praznika Čekovni računi Ljubljana Številka 10.650 in 10.349 u inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica Številka 6. Preizkušnje Človekova vrednost se ne ceni po njegovem zadržanju v ugodnih dneh življenja, ampak po notranji odporni sili, ki jo pokaže v slabih časih, v preizkušnjah in udarcih. Ako v težkih življenjskih trenutkih ne postane malodušen, zbegan, obupan, potem je dokazal, da je gospodar nad spremenljivostmi življenja in njegove nestalne usode. Velja pa to za preizkušnje, ki morejo človeka osebno zadeti ali njegovo rodno družino, ali pa da mora ves narod sprejeti na svoje rame to ali ono bridko breme. Trenutno je sedaj velika vojska tista nesreča, ki je prišla nad narode in ki z večjo ali manjšo ostrino teži nad nami vsemi. Največ se v teh dneh govori in piše o nesreči, ki je zadela francoski narod. Kako se ob pretresljivi tragediji zadrži francoski narod kot celota in kako se obvladujejo po-edinci in stanovi, o tem zaenkrat še nimamo zanesljivih poročil. Toda občudovanje vzbuja tudi pri sovražniku sedanji ministrski predsednik maršal Petain, ki je ob težki in usodni uri našel pri svojih 85 letih ne le moči, da pogumno nosi breme svoje lastne življenjske usode, ampak si je ob tej veliki uri, ko ni bilo nikjer več nobenega širokoustnega političnega voditelja, naložil kot nekak simboličen predstavnik velikega, a ponižanega naroda še najvišjo odgovornost za usodo celotnega naroda in države. Ne mislimo tu razsojati, ali je ravnal maršal Petain pravilno, da je ponudil premirje ali pa bi storil pametnejše, da bi nadaljeval boj. Pravilno bi mogel soditi le tisti, ki bi poznal razmere, v katerih se je zmagovalec izpred Verduna, kateremu gotovo ne manjka poguma, odločil za pogajanja. Verjetno je bilo treba več poguma, da je mogel storiti, kar je storil, kakor pa za nadaljevanje vojske. Toda maršal Petain je imel tudi dovolj korajže, da je francoskemu narodu odkrito povedal, kje so vzroki, ki so dovedli do tako strašne narodne nesreče. »Trop peu d'enfants« — imeli smo premalo otrok, je navedel kot prvi vzrok. So še drugi vzroki: premalo orožja, premalo zaveznikov, a prvi vzrok je: premalo otrok! Morda je hotel maršal opomniti svoje rojake, naj v tej usodni uri ne iščejo krivde le izven sebe, le izven Francije, ampak v prvi vrsti pri sebi. Francozi so še pred 100 leti izven Rusije bili najštevilnejši evropski narod. Ko bi se vsi ravnali po naravnih in božjih postavah, bi jih bilo danes več kot 100 milijonov in se jim ne bi bilo treba bati Nemcev. Maršal Petain je morda hotel opozoriti na globlje vzroke nesreč, ki prihajajo nad narode, morda je mislil na skrivnostno misel sv. pisma, da se grehi očetov maščujejo še v poznih rodovih nad otroci. Zaslužni vojskovodja je imel pogum, da je ob bridki uri najtežje preizkušnje Francoze opozoril še na drug narodni greh: »Po zmagi je duh uživanjaželjnosti prevladal nad duhom odpovedi. Hoteli smo si prihraniti žrtve.« So to morda stvari, ki jih ni mogoče tehtati, ki pa v odločilnih trenutkih narodove usode več odločajo kot pa število topov in bojnih voz. Zato jih je maršal Petain, ki je globoko veren mož, postavil med naštevanji vzrokov narodnega poraza na prvo mesto. To, kar je Petain v pravem spoznanju in resnični ponižnosti povedal Francozom ob usodni uri njihove zgodovine in jih opomnil k samospoznanju, podobno bi bržčas vsak pošten in uvideven narodni voditelj mogel in moral govoriti vsakemu narodu v Evropi in po svetu sploh. Vsi smo grešili kakor Francozi, in morda še bolj. Ako niso bili tudi drugi tako hudo tepeni in preizkušani, je to le dokaz božjega potrpljenja ali pa da je drugim namenjena še hujša usoda, če se pravočasno ne izmodre in ne obrnejo od svoje slabe poti. Kaj naj Slovenci sodimo o nas samih? Mar ne zapravljamo tudi Slovenci lahkomiselno svojega narodnega zdravja in slabimo svojo rodnost kakor bi ne smel niti narod, ki ga je stokrat več kakor nas?! Ali ne zapravljamo lahkomiselno svojega narodnega premoženja? Še nikdar ni bilo tolikšnega zapravljanja in pijančevanja kot je v zadnjem času! Ali nam je večnim zabavljačem in ne-zadovoljnežem ob katastrofah, o katerih slišimo v svetu, že prišlo v zavest, kaj je domovina in njena vrednost za slehernega izmed nas? Ali jo ob teh spoznanjih kaj bolj ljubimo, ali smo pripravljeni kaj več za njo storiti in žrtvovati, da bo nam vsem trdna in močna bramba? Ko pomislimo na bedo milijonov beguncev, ki brez doma in strehe blodijo po tujini, ali nas mar kaj peče v duši misel, da smo, čeprav za hip poslušali zločeste prišepetalce in s tujim denarjem plačane agitatorje, ki so nas hoteli odtujiti rodni grudi in vneti za tuje ideale? Ko pomislimo na vse to, moramo priznati, da so naši narodni grehi še posebno veliki in da smo vse do danes mnogo več in boljše želi kakor pa smo sejali. Grehi narodov se nad narodi maščujejo navadno na tem svetu. Če bi se nam torej odmerjalo po merilu, kakor se je mnogim drugim okrog nas, potem bi nam bilo trikrat gorje! Vendar nam je, hvala Bogu, bilo do sedaj še z najhujšim prizanešeno. Zato pa vsaj te razmeroma majhne preizkušnje in težave voljno in pogumno prenašajmo in z večnim nerga- Pogajanja za premirje se trajajo Razgovori med Nemčijo in Francijo še niso zaključeni, takoj nato pa bodo še pogajanja z Italijo - Nato šele bi naj bilo razglašeno premirje Berlin, 22. junija, t. DNB je ob 16. uri popoldne objavil, da razgovori med francoskimi in nemškimi zastopniki v gozdu Compiegne še trajajo. Compiegne, 22. junija. A A. DNB: Francoski pooblaščenci za pogajanja o premirju, ki so prebili noč v Parizu, so se vrnili danes popoldne v Compiegne, ter nadaljevali razgovore z nemškimi zastopniki. Rim, 22. junija. AA. Štefani. Iz dobro obveščenega vira zanikajo, da bi bila francoska vlada sprejela pogoje za premirje. Conipicgnski gozd. 22. junija. AA. DNB. Točno ob 10 dopoldne je prispela spet vrsta avtomobilov s francoskim zastopstvom na jaso v compiegnskem gozdu. Francoska delegacija je imela tu včeraj pogajanja približno do polnoči. Potem ko je ge-nral Keitel francoskim zastopnikom v vagonu prebral nemške pogoje, so ti imeli priliko stopiti v stik s svojo vlado v Bordeauxu. Po zaslugi velikih naporov nemških telegrafskih vojaških oddelkov, je bilo možno včeraj vzjx>staviti radiotelegrafsko morzejsko zvezo z Bordeauxom, danes pa tudi telefonsko zvezo. Na ta način se je v veliki meri pospešil |>olek pogajanj. Francoski zastopniki so včeraj sporočili svoji vladi besedilo nemških pogojev za premirje, tako da je francoska vlada imela priliko te jKigoje razmotriti. Danes ob 10.20 dopoldne je stopilo francosko zastopstvo spet v vagon, v katerem potekajo pogajanja. Doitoldne so francoski zastopniki imeli priliko spet stopiti v telefonsko zvezo s svojo vlado. Premirje podpisano? New York, 22. junija, t. Reuter: Radijske postaje družbe »National Broadcasting Company« so objavile novico, da je Francija podpisala premirje z Nemčijo ob 17.50 uri. Napovedovalec radijske družbe pa je dodal, da premirje ne more stopiti v veljavo, dokler ne bo sličen sporazum dosežen in podpisan z Italijo. Po poročilu te radijske postaje tudi še ne bodo objavili pogojev za premirje, prav tako nobenih podrobnosti o sporazumu med Nemčijo in Francijo. Francoski pooblaščenci so zdaj na poti z Italijo. Francoska vlada stalno zaseda Bordeaux, 22. junija. AA. Havas: Notranji minister je sporočil zastopnikom tiska naslednja, uradno poročilo: Ministrski svet se je zbral na sejo pod pred-sedništvom predsednika republike Lebruna zaradi prerešetavanja nemškega besedila o pogojih za premirje. Prva seja vlade j« trajala do treh zjutraj. Druga seja je bila ob 8.30. Seja nepretrgoma traja, prekine se le toliko, da se morejo opraviti telefonski razgovori s francoskimi pooblaščenci. Pogajanja z Italijo bodo tudi v Compiegneu Bordeaux, 22. junija, t. Reuter: Uradno je bilo objavljeno, da je francoska vlada na dopoldanski seji proučevala nemške pogoje za premirje. Proučevanje se je nadaljevalo še na popoldanski seji in bodo pogoje obravnavali še na prihodnjih sejah. Ko bodo zaključeni razgovori z nemškim zastopstvom v Compiegneu, se bodo francoski pooblaščenci sešli z italijanskimi zastopniki in šele po razgovorih z Italijo bo francoska vlada mogla zavzeti stališče in skleniti tisto, kar bo odgovarjalo koristim države. Na Korziki je mirno London, 22. junija. Reuter: Francoski radio je sporočil novico iz Ajaccia, v kateri se naglaša, da vlada na Korziki red. Po trditvah tujega radia naj bi bila Ajaccio in Bastia bombardirana in italijanske čete naj bi se izkrcale v Ajacciu na Korziki, kjer naj bi bil nastal upor. Radijski poročevalec je dodal, da so vse te vesti neresnične. Kar se tiče uporov, obstojajo samo v fantaziji onih. ki so fe vesti širili. Korzika je mirna. Anglija kupuje francoske parnike Carigrad, 22. junija.-AA. Reuter: Šest francoskih ladij-cistern, ki so zaposlene v tukajšnjem pristanišču, je bilo prodanih angleškim tvrdkam. Na teh ladjah so že zavihrale britanske zastave. Begunci v Angliji London, 22. junija. Reuter Tisoči francoskih beguncev prihajajo čez Rokavski preliv v najrazličnejših ladjah v neko luko ob zapadni angleški obali. Mnogi begunci so še zelo mladi tako, da za njih ne velja vojaška obveznost. Večina je izrazila željo, da se nadaljuje borba za Francijo. Madrid, 22. junija. AA. Reuter: Z otokov Mal-lorce in Minorce je bilo opaziti mnogo letal, ki so letela v smeri proti jugu. Prevladuje mnenje, da njem in nezadovoljstvom ne kličimo na sebe zle usode! Ni dvoma, da bomo morali prav vsi plačevati strahotno uničevanje, ki divja po Evropi. Toda ta delež v splošni preizkušnji, ki je prišla nad narode, bo za nas prava malenkost, ako bomo le obvarovani krvnega davka in nam bo ohranjena neokrnjena domovina. Toda naj bi se zgodilo že karkoli, v vsakem primeru moramo tudi napram najhujšim preizkušnjam biti tudi duhovno oboroženi in ne gledati nanje kakor na kakšno absolutno zlo. Vedno moramo imeti dovolj poguma, da se pokažemo človeško močni in da kot krščanski ljudje tudi najbolj katastrofalne prelome vzamemo na sebe in jih prenaSamo z veličino vernega človeka. Drin ta letala prevažajo v Severno Afriko francoske begunce iz Francije. Francosko volno poročilo London, 22. junija. AA. Reuler. Na pristojnem mestu zanikajo vesti, ki so se razširile po tujem časopisju, da so Nemci zajeli v pristanišču Brest francoski liojni ladji »Richelieu« in »Clenienceau«. Prve omenjene ladje ta čas sploh ni bilo v pristanišču v Brestu, drugo pa še grade in ne Ik> mogla bili dograjena pred letom 1944. Bordeaux, 22. junija. AA. Havas. Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva od 22. junija zjutraj pravi: Prišlo je do novih spopadov južno od Loire, predvsem pri Monceauju in St. Etienneu. Ob reki Rodan je oddelek kolonialnih čet po srditem boju odbil sovražni bataljon, ki je tudi razr>olagal s tanki. V Alpah so Italijani brez uspeha poskušali izvesti nekaj krajevnih napadov. Bordeaux, 22. junija. AA. V pokrajini Bor-deauxa je bil okoli polnoči dan znak za alarm. Istotako je bil dan znak za alarm v pokrajini ob ustju Rhone. Oba alarma sla trajala okoli 20 minut. liko med Compiegneom lela 1018 in Compiegneom leta 1940. Compiegne 1918, pravi list, je pripeljal do Versaillesa. To je bila začetna točka dobe, v kateri je ozračje jiostajalo vedno slabše. Takrat so je začela destruktivna doba, včerajšnji Compiegne pa pomeni začetek konstruktivne dobe. Nemčija je zmagala, toda zadržanje Nemčije napram Franciji ni negativno in destruktivno, kot je bilo nekdaj zadržanje Francije napram Nemčiji na istem kraju. Med prvim in drugim Conipiegneoni so se odigrali dbgodki, ki so nazadnje Francijo spravili do tega, da mora sama priznati svoje napake ter priznati, da je premagana. Vodja Nemčije je premagal negativne in destruktivne sile. Nemški pogoji so formulirani jasno in nedvoumno. Njihovo bistvo je v tem, da bo v bodoče negativni element prenehal igrati kakršnokoli vlogo. »Deutsche Allgeineine Zoilungc istotako naglaša j>onien razlike med obema Compiegnenia teT pravi, da mora biti vsem jasno, da se ho borba proti Angliji nadaljevala. Nemški pogoji so taki. da bodo v vsakem primeru onemogočili napad čez Francijo, ker bo Nemčija v svoji borbi proti Angliji zasedla one točko, ki so ji potrebne zaradi nadaljevanja vojne proti Angliji. »Volkischer Beobachter« pravi: Francija je premagana. Doživela jc največji poraz v svoji zgodovini. Francoski imperializem je uničen. Vferaj je bil v Compieirneju napravljen konec neznosni dobi, ki se je lela 1!IIH začela na istem kraju. Rim. 22. junija. AA. Štefani. Italijanski listi naglašajo pomen včerajšnje predaje nemških pogojev za premirje. »Stampa« objavlja članek, v katerem pravi, da se je včerajšnji dan obroč sklenil. Francija je morala včeraj upogniti koleno na istem kraju, kjer je pred 22 leti s tolikim jx>nosom in pijana zmage diktirala mirovne pogoje narodu, ki je bil na bojnem polju nepremagan in ki je bil izdan. V nadaljnem članku navaja list zgodovino Evrope v zadnjih 20 letih ter pravi, da je vsa Evropa bila v tem času v službi plutokracije. Na kraju naglaša pomen nacionalno socialistične in fašistične revolucije ter pravi, da je Francija prenehala bili sila prve vrste. Nemški pogoji za premine so jasni Berlin, 22. junija. DNB. Današnji nemški listi objavljajo jx>d debelimi naslovi podrobnosti o predaji pogojev za premirje francoskim delegatom v Compiegneu. Listi posebno naglašajo, da je sam vodja Nemčije Hitler sprejel francosko delegacijo. »Berliner Borsen Zeitung« naglaša veliko raz- Predsednik estonske republike Paets, ki se je pogajal z Zdanovim Izjava predsednika vlade g. Cvetkoviča DNB-ju: Sodelovanje in prijateljstvo Jugoslavije z Nemčijo je zmerom globlje in širše Jugoslavija nadaljuje s politiko najstrožje nevtralnosti Berlin, 22. junija. A A. DNB: Predsednik ministrskega sveta kr. Jugoslavije Dragiša Cvetkovič je sprejel našega beograjskega dopisnika dr. Wal-terja Gruberja ter mu dal naslednjo izjavo: Politika kr. Jugoslavije ima jasne in določne cilje. Ti cilji so izraz stalne težnje, da ohrani dobre in prijateljske odnošaje z vsemi svojimi sosedi, da bi se na ta način v balkanski in podonavski Evropi čim bolj okrepilo konstruktivno sodelovanje med narodi jugovzhoda, sodelovanje, brez katerega ne more biti blagostanja. To politiko, ki je v skladu s pravim razpoloženjem slojev našega naroda, Jugoslavija že več let dosledno izvaja. Ta politika je že rodila dobre sadove v vseh smereh. Ko je izbruhnil vojni požar, je vlada, ki ji imam čast predsedovati, takoj v duhu te svoje že tradicionalne politike proglasila najstrožjo nevtralnost ter se odločno trudila, da to politiko nevtralnosti izvede na vseh poljih naše države in narodne delavnosti. Takšno jasno in odkrito stališče Jugoslavije je mnogo pomagalo, da se v tem delu naše celine ohrani inir in da narodi lega kraja Evrope ostanejo izven vojnega požars. Odnošaji sodelovanja in prijateljstva Jugoslavije z nemškim rajliom, so bili vzpostavljeni že mnogo prej, predno je ta močna država postala naša neposredna soseda. Ti prijateljski odnošaji so v teku časa postali čedalje globlji in so prišli do posebno globokega izraza na polju gospodarskih vezi. Na tem poslednjem polju nam obojestranske koristi še dalje narekujejo, da razvijamo čim tesnejše sodelovanje, ki se je tudi v tem času vojnih motenj v polnem obsegu ohranilo ter že s tem pokazalo, kako je zdravo in da temelji na naravnih pogojih. Kajti ne samo, da se gospodarstvi naših držav tako skladno izpopolnjujeta, pač pa Jugoslavija poleg tega predstavlja dragoceno vez med veliko industrijsko proizvodnjo nemškega rajha in poljedelskimi državami bližnjega Vzhoda. Predsednik vlade Cvetkovič je v razgovor« z našim dopisnikom posebno poudaril, da je njegova vlada, ki uživa zaupanje Nj. kr. Vis. kneza namestnika, brezpogojno odločena v vseh razmerah nadaljevati sedanjo pot zunanje politike, ter da predvsem želi odnošaje dobrega sosedstva in prijateljstva z nemškim raj-hom razviti na vseh poljih. Sovieti so uvedli komunistični režim v Estoniji S pomočjo rdeče vojske so komunisti postavili svojo vlado Tallin, 22. jun. m. Snoči oh 18.30 fe oborožena skupina delavcev zasedla tallinski dvorec, sedež estonske vlade. Takoj nato so na stolpu tega dvora, ki so ga pred 700. leti postavili člani nemškega viteškega reda, rnzobesili rdečo zastavo. Politični dogodki v Estoniji so zavzeli mnogo usodnejši obseg, kakor so pričakovali. Demonstracije estonskega delavstva so se začele takoj zjutraj ter sa nadaljevale ves dan. Okoli treh popoldne je prikorakal dolg sprevod demonstrantov, med katerimi je bilo mnogo Rusov. Delavstvo je ves čas prepevalo revolucionarne pesmi. Člani sovjetskega poslaništva, med njimi tudi general Zdanov, so pozdravili množico. Estonska policija je tedaj še vedno opravllala službo po ulicah. Toda malo pozneje so delavci začeli estonske stražnike že razoroževati. Na več krajih ie bilo moči videti, kako so stražniki dvigali roke in se niso upirali, ko so jim demonstranti jemali orožje. Nato so demonstranti zaplenili posamezne policijske avtomobile in zasedli policijsko postajo. Ruske čete so pa že prej zasedle estonske vojaške naprave. Končno so delavci zavzeli tudi vladno palačo. Na več krajih se je slišalo streljanje. Po zavzetju vladnega dvorca izvršuje zdaj politično oblast v Estoniji začasno osrednji odbor komunistične stranke. Dosedanja estonska vlada je imela svojo zadnjo sejo včeraj popoldne ob 6, ob pol 7 pa je odstopila. Istočasno »e je na dvorcu pokazala rdeča zastava. V osrednjem izvršilnem odboru so znani voditelj socialistične stranke Semurs, tajnik delavske organizacije Oton Povon, tajnik Pirson in odvetnik Kaprag. Predsednik estonske republike Paetz je včeraj popoldne zbranim množicam hotel govoriti, toda množice so ga ustavile že pri prvih besedah. Zvečer je bila imenovana revolucionarna vlada, v kateri so: predsednik 3r. Johanes Vares, podpredsednik Kruz, zun. minister Migol Andresen, ostali člani vlade pa so: Maksim Unt, Johanes Semper, Boris Sep, Aleksander Jear, Johanes Nipti, Oret, Kem in Rodberg. Vsi člani nove vlade so skrajni levičarji in pripadajo delavstvu. Nobeden od njih dozdaj še ni bil estonski minister. ECominterna vodi vsa dela za spremembo v Baltiku Talllin, 22. junija, t. »Associated Press« poroča, da sedanje izpremembe v Estoniji niso prišle nepričakovano. Samo tega nikdo ni pričakoval, da bo sovjetska vlada postopala tako hitro, da bi dosegla svoj cilj, to je, da se ves Baltik čimprej vključi v Sovjetijo. V Tallinu je sedaj Ždanov, glavni Stalinov sodelavec, ki je prišel v Estonijo kot odposlanec sovjetske vlade, da uredi z estonsko vlado vse potrebno, da se sovjetski vpliv v Baltiku okrepi. Pri tem pa Zdanov ni postopal samo kot član sovjetske vlade, ampak tudi kot agent kominterne. Več dni se je pogajal s predsednikom republike Paetson in člani estonske vlade ter jim svetoval, kako naj store, da bo Sovjetska lahko še naprej zaupala estonski vladi. Med drugim je zahteval, da mora vlada takoj pomilostiti in izpustiti iz zaporov okoli 000 političnih obsojencev, ki so bili večinoma vsi komunisti in anarhisti ter tudi zločinci po občem kazenskem zakoniku. Odkar je morala v oktobru Estonska kloniti pred sovjetskimi zahtevami, je sovraštvo proti komunistom in agentom kominterne stalno naraščalo. Ker je v Estoniji civilizacija na zelo visoki stopnji, ljudstvo nikdar ni moglo prenašati propagande, ki se je širila iz Sovjetije, kjer mora ljudstvo toliko trpeti in je splošno pomanjkanje tako veliko. Kot sosedi Sovjetije je estonsko ljudstvo lahko stalno opazovalo, kako strašen je položaj delavstva in kmetov v državi, ki ji vlada komunizem. Ko je prišel Zdanov v Estonijo, je lahko opazil pač samo to, da je ljudstvo silno nerazpoloženo proti Sovjetiji in da le s skrajno težavo prenaša navzočnost sovjetske vojske v Tallinu in v drugih mestih. Ker med narodom ni bilo nikjer razpoloženja za prekucuštvo proti sedanji vladi, je sovjetski zastopnik pritisnil na vlado, da je morala izpustiti iz ječ kaznjence, ki so sedaj s pomočjo sovjetske vojske organizirali »pohod delavstva« na vladno palačo, kjer so komunisti takoj izobesili rdečo zastavo in proglasili svojo vlado. Ko je sprevod korakal mimo sovjetskega poslaništva, se je na balkonu prikazal tudi sam Zdanov in s svojimi pozdravi podžigal komuniste, da naj gredo kar naprej nad vladno palačo. Kar se je zgodilo sedaj v Tallinu, se bo po željah kominterne in s sodelovanjem rdeče vojske zgodilo v nekaj dneh v vseh ostalih baltskih državah. Komunisti nastopajo v teh dneh povsod predvsem kot veleizdajalci lastnih narodov. Tako so nastopili sedaj tudi v Estoniji in prav gotovo bodo v nekaj dneh izglasovali v vladi resolucijo, ki bo proglasila vstop »Estonske sovjetske republike v zvezo sovjetskih republik«. Tako bo Sovjetija izvedla okupacijo in aneksijo vsega Baltika, pri tem pa bodo glavno delo opravili komunisti, ki jim narekuje kominterna, da naj predvsem povsod podpirajo vse, kar razkraja nacionalne države. Pri tem pa jih naj pahne v tisto zmešnjavo in bedo, ki bo enaka sedanjemu stanju v Sovjetiji- Nameni nove letonske vlade Riga, 22. junija. AA. Tass: Vsa podjetja v mestu so ustavila delo. Nad 770.000 delavcev je prišlo na ulice ter sodelovalo pri manifestacijah. Vzklikali so bratstvu letonskega naroda z narodi sovjetske zveze. Berlin, 22. junija. AA. DNB: V tujini so se razširili glasovi, ki zahtevajo od Nemčije, naj izroči bivšega predsednika litvanske republike Sme-tono, ki je pobegnil v- vzhodno Prusijo. Nemčija bo ugodila tej zahtevi — pravijo te vesti. V nasprotju s tem ugotavljajo na dobro obveščenih mestih, da je Nemčija sporočila v Moskvo in Kovno, da je Smetona pobegnil v Nemčijo in da je interniran. Od tedaj se položaj ni spremenil. Posebno pa ni prispel niti z ruske niti z litvanske strani kak predlog za izročitev Smetone. Riga, 22. junija. A A. Štefani: Predsednik nove letonske vlade je imel po radiu govor, v katerem je najpreje obtožil bivšo vlado, da ni izvedla ob- veznosti, ki jih je prevzela z letonsko-sovjetsko pogodbo, potem pa še zaradi tega, ker je sklenila tajno vojaško zvero z Litvo in Estonsko, tretjič pa ker ni bila pravična do sovjetskega prebivalstva. Predsednik nove letonske vlade je izjavil dalje, da bo nova vlada zavarovala narodne pravice in svobode vsem razredom prebivalstva, dalje da se bo prizadevala, da bo ohranila miroljubne odno-šaje z vsemi ter da bo okrepila zveze s Sovjetsko Rusijo. Nato je predsednik letonske vlade sprejel zastopstvo delavcev, ki mu je razložilo nekatere za-hteve«politične in gospodarske narave. Obljubil je zastopstvu, da bo tem zahtevam ustregel. Odločno je poudaril, da bo nova vlada omejila svoje delo predvsem na izdelavo nove ustave, v smislu katere bo mogel letonski narod svobodno izvoliti moža, ki ga bo vodiL Uradna sovjetska izjava Moskva, 22. junija, t. Reuter: Sovjetski radio je nocoj objavil uradno izjavo agencije Tass o tem, koliko je sedaj sovjetske armade v baltskih državah. Izjava pravi, da imajo sovjeti v Baltiku zbranih 18 do 20 divizij in ne 100 kakor se je razširilo v tujini. Te divizije niso zbrane ob nemški meji, ampak so razdeljene na vse baltske države. Te divizije pa so tam samo zato, da bi zagotovile izvajanje pogodb, ki so jih baltske države sklenile s Sovjetijo. Izjava se zaključuje nato s poveličevalnimi besedami o dobrih zvezah med Nemčijo in Sovjetijo in o dobrem sosedstvu med obema državama. Te vezi ne morejo motiti novice, ki se širijo v tujini, kajti prijateljstvo med obema državama koristijo Nemčiji in Sovjetski Rusiji. Nemška vojna Zmerom več ujetnikov, vojni plen postaja ogromen Glani stan vodje rajha, 22. junija. AA. Vrhovno poveljstvo poroča: V Bretagni sta zavzeti važni pristaniški mesti St. Malo in Lorient. Ob spodnji Loiri so razširjena mostišča. Tonable je zavzet. Ob Loiri, v Loraini in na Vogezih razpadajo zaradi našega napada še dalje posamezni obkoljeni sovražni oddelki. Gerard je zavzet. Število sovražnih vojakov, ki so bili v zadnjih dneh ujeti na tem področju, presega 200.000 mož. Tudi na ostalih bojiščih število ujetnikov neprestano raste. Med njimi so tudi poveljniki pomorskih sil, več admiralov, poveljnik severne francoske eskadre, en armijski general in več divi-zijskih generalov. Razen orožja in drugega vojnega materiala smo na posameznih letališčih zajeli 260 letal. Nemška bojna letala so napadla na odseku zahodno od Strasbourga in jugovzhodno od Vichanbourga kakor ludi južno od Loire sovražne ulrdbe, zbirališče čet in vojaške transporte. Na izlivu Gironde in Loire smo potopili eno trgovsko 8000 tonsko ladjo, ter poškodovali eno 4000 tonsko ladjo, uničili pa dve vodni letali. O priliki uspešnih poletov na važne vojaške cilje ob vzhodni angleški obali so naše letalske sile ponovile napad na britansko središče oboroževalne industrije Bilingham, kjer smo dosegli veliko število zadetkov. Včeraj popoldne so nemške eskadrile sestrelile po kratkem boju v zraku v bližini holandskega otoka Texel tri sovražna letala. Ostala tri so se rešila z begom. O priliki brezuspešnega napada britanskih bombnikov in letal, ki služijo za metanje torpedov, na neko nemško bojno ladjo, je protiletalska artiijerija te nemške bojne ladje sestrelila šest britanskih aparatov, dočim so nemške letalske sile, ki so se teh bojev tudi udeležile, zbile na tla še sedem nadaljnjih sovražnih letal. Sovražnik je 21. junija izgubil 25 letal, od katerih jih je bilo 11 zbitih na tla pri spopadih v zraku, šest jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tleh. Eno nemško letalo je izginilo. Poznejša poročila pravijo, da je bilo v času od 1. do 20 junija razen že sporočenih izgub sovražnega letalstva uničenih 63 letal, tako da znašajo skupne sovražnikove izgube v omenjenem razdobju 765 aparatov. Skupno število sovražnih letal, ki jih je uničil ogenj protiletalske artiljerije, znaša od začetka ofenzive na zahodu do 15. junija 854 letal. Podmornica, ki ji poveljuje kapitan korvete Resing, poroča, da je potopila večje število sovražnih ladij s skupno tonažo 42.686 ton. Drugi BBMMMMBMBMBMBBMMHMMMHHMianintiiiiaBi Bitka s „Schamhorstom ffi a London, 22. junija, t. Reuter: Britanska admiraliteta poroča, da so angleške pomorske in letalske sile napadle ponovno nemško veliko križarko »Scharnhorst«, ki ima 25.000 ton ter ji prizadejali hude poškodbe. Nemška križarka je bila zadeta z dvemi torpedi. Borba s to znamenito nemško ladjo je potekala takole: Ena izmed angleških podmornic je odkrila »Scharnhorsta« kmalu potem, ko je zapustil trondhjemski fjord in hotel odpluti v domačo luko, kjer bi popravili poškodbe, ki jih je dobila v borbah, ki so 6e odigrale med britansko in nemško mornarico in letalstvom 13. junija. Tedaj je bil »Scharndhorst« zadet od težke bombe in tako poškodovan, da ni bil sposoben za nove borbe, zaradi česar so ga morali poslati v domačo luko na popravilo. Britanska podmornica je napadla »Scharnhorsta« in ga torpedirala. O odkritju »Scharnhorsta« so bile takoj obveščene britanske letalske sile, ki so napadle nemško oklopnico Pri prvem napadu se britanskim letalcem ni posrečilo zadeti »Scharnhorsta«, pač pa je bil torpediran rušilec, ki je spremljaj nemško oklopnico. Kri tem je britansko letalstvo izguoilo dve letali. Uro pozneje so britanske letalske sile ponovno izvedle napad na »Scharnhorsta« Navzlic hudi obrambi in navzlic temu, da so Angleži zgubili še tri bombnike, pa se je napad posrečil in «o na »Scharnhorsta« padle tri težke bombe. V borbi »o an- gleški piloti sestrelili tudi dve sovražni letali, ki sta v plamenih padli v morje. Britanska mornarica je takoj pohitela z V60 brzino na kraj borbe, da izzove pomorsko bitko z nemškimi vojnimi ladjami, vendar pa se ji zaradi megle ni posrečilo te borbe izzvati, ker so se nemške ladje naglo umaknile. Nemško oklopnico »Scharnhorst« je spremljalo nekaj ruiilcev in 50 lovskih aparatov znamke Messerschmitt«. Italijanska podmornica se je vdala London, 22. junija, t. Reuter poroča: Poročilo britanske admiralitete javlja, da je velika italijanska podmornica srečala angleški vlačilec, ki je bil oborožen in je vršil kontrolo ob Adenskem zalivu. Angleški vlačilec je zagledal pred seboj fieriskop podmornice ter takoj pričel na njo stre-jati s topovi in jo prisilil, da se je dvignila na površino. Ko se je podmornica pojavila na morski glac';ni, se je takoj spustila v borbo z angleškim vlačilcem in oddala nekaj torpedov ter pričela streljati tudi s topovi. Vlačilec je odgovoril s svojimi topovi ter je poškodoval italijansko podmornico. Italijanska podmornica se je nato udala ter so jo Angleži kot srečen dobitek spravili v adensko luko. nemški podmornici se je posrečilo torpedirati angleško ladjo za prevažanje čet >Etrik« (11.000 ton). Tretja podmornica je z uspehom napadla velik britanski konvoj. V noči od 21. na 22. junij so sovražna letala letela nad severno in zahodno Nemčijo ter so pri tej priliki prvič bombardirala tudi okolico Berlina. Kakor še vselej do sedaj tudi lokrat sovražne bombe niso povzročile velike tvarne škode, spet pa je bilo ubitih nekaj civilistov. Nekaj je bilo tudi ranjenih. V bojih, ki so potekali v zadnjih dneh, sta se posebno odlikovala polkovnik in poveljnik neke brigade strelcev Neuman Silkov, ter poročnik in poveljnik nekega nemškega konjeniškega oddelka baron v. Bedelager. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 22. junija. DNB je dobil tole poročilo o učinku nemškega zračnega napada na velika angleška sidandišča goriv in olja ob ustju Temze. Neki letalec poroča o tem dogodku: Naše letalo je letelo v enakomernem letu proti svojemu cilju, ustju Temze, kjer «e nahajajo ogromna skladišča tekočih ki drugih goriv. Pod nami je Rokavski preliv in v daljavi izginja obal kontmenta. Vedno bolj jasno vidimo obalo jugovzhodne Anglije. Vedno bolj 6e vidi angleško primorje in zagledali smo že ustje Temze. Iz teme mečejo reflektorji svojo luč, toda zastonj nas iščejo na horicontu. Naš pilot se spretno giblje med žarki reflektorjev ter se letalo vedno bolj približuje cilju. Prispeli smo že nad skladišča. Z letala, v katerem se nahaja poveljnik, dobimo po radiu povelje: Začni ognje. Bomba za bombo je začela padati. Na kraju, kjer se mora po naših skicah nahajati skladišče, je nastal naenkrat ogromen požar. Toda samo trenutek, kajti zakril ga je ogromen oblak črnega dima. Toda tudi dim je kmalu izginil ter se je prostor pod nami spremenil v pravo ognjišče. To pomeni, da so naše bombe zadele svoj cilj. Bili smo v pravem peklu. Angleško protiletalsko topni.štvo strelja iz stotin topov. Ozračje odmeva od topovskega streljanja in eksplozij granat. Pojavila jo se tudi angleška lovska letala, ki naj bi nas pregnala. Zastonj, spodaj se pojavljajo vedno novi in novi požari. V tem je prispelo povelje, naj 6e vrnemo. Trajalo je dosti časa, da smo se izmuznili iz nevarnosti. Sovražnik nas preganja in stalno se moramo boriti z njim. Toda naš napad je bil izvršen preveč nenadoma. Angleški lovci so izgubili kmalu sled. Brez težav smo prispeli do matičnega letališča ter poročali, da smo nalogo izvršili brez vseh izgub. Berlin, 22. junija. A A. DNB: Pri včerajšnjih nemških letalskih napadih na vzhodno angleško obal so nemške bombe povzročile požare v številnih skladiščih bencina v Kanshavenu in ob ustju Humbera. Nadaljni uspešni letalski napadi so bili izvedeni na celo vrsto pristanišč in letališč, na britanska artilerijska gnezda in na reflektorje na bojnem področju vzhodne Anglije. V primorski pokrajini je bila ena trgovska ladja zadeta pred Hum-berom. Angleška letala bombardirala Berlin Berlin, 22. junija. AA. DNB: V noči od 21. na 22. junija so letela nad Berlinom sovražna letala ter bombardirala nevojaške objekte. Ranjenih je bilo sedem ljudi. Berlin, 22. junija. AA. DNB: V noči od petka na soboto so angleška letala izvedla napad na Bremen. V noči od 18. na 19. junij pa so angleška letal letela nad Kolnocn ter pri tej priliki vrgla nekaj bomb. Sest ljudi je bilo ubitih, 14 pa ranjenih. Nekaj bomb je padlo na razna predmestja. Angleški letalci so vrgli tudi nekaj zažigalnih bomb, ki so povzročile požare Essen, 22. junija. A A. DNB: Kakor pišejo časopisi je bilo o priliki napada iz zraka v noči med 20. in 21. junijem poškodovanih v okolici mesta Eseena nekaj stanovanjskih hiš. Pri letalskem napadu na vojaške cilje je bilo ubitih 10 ljudi, nekaj oseb pa je bilo težje, oziroma lažje ranjenih. Zaplenjene šliri irancoshe podmornice Berlin, 22. junija. A A. DNB: Naknadno se je zvedelo, da so nemški mornarji v ladjedelnici »Then Norman« zaplenili štiri francoske podmornice. Berlin, 22. junija. A A. DNB: Iz zanesljivega vira se izve, da so letalski napadi na prevozne ladje v pristanišču Bordeauxu imele popoln uspeh. Razen drugih ladij, ki so bile potopljene ali težko poškodovane, je uaičena tudi velika 32,000 tonska prevozna ladja. Letalsko vojskovanje med Italijo in Anglijo postaja zmerom ostrejše Italifansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 22. junija. AA. (Štefani.) Uradno poročilo št. 11 štaba vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi: Na Sredozemskem morju je mornarica povečala svojo delavnost. Naše podmornice so potopile tri sovražne ladje, med njimi dve oboroženi. Vzhodno od Balearskih otokov s onaši bombniki zadeli neko križarko. Pri zaporednih nočnih napadih je bilo bombardirano pomorsko oporišče Bizerta. Zadeta je bila ena križarka, skladišče municije ter zaloge goriva. Znatno škodo je pretrpelo tudi oporišče v Marseilleu. V severni Afriki je bil z močnimi letalskimi napadi do temelja razrušen sedež britanskega vrhovnega poveljstva v Metruhu. Zadete so bile sovražne naprave in oddelki vojaštva. O priliki sovražnega napada na Tobruk je bila zadeta italijanska mornariška bolnišnica. Med zdravniki, bolničarji in bolniki jih je nekaj ubitih in ranjenih. Pomorska protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo, V Vzhodni Afriki so bili izvedeni številni napadi na sovražna oporišča v Sudanu, v Arebu in na utrdbe ter taborišča v Keniji. O priliki sovražnega napada na Diredau je bilo sestreljeno eno angleško letalo. Pri drugih poletih sovražnih letal nad domovinskim ozemljem, predvsem nad Severno Italijo in Sicilijo, sovražnik ni metal bomb, razen v Tu-rinu in Livornu, kjer je bilo zadetih mnogo hiš sredi mesti;, žrtev pa ni bilo. Curih. 22. junija. (Reuter.) Po vesteh, ki prihajajo iz Italije, je včeraj okoii 70 angleških letal bombardiralo razna industrijska središča v zgornji Italiji. Tako sta bila bombardirana Lecco in Baleda v bližini Milana ter rezervoarji bencina v bližini Benetk. La Valctte, 22. junija. AA. (Reuter.) Italijanski bombniki so leteli včeraj šestkrat nad Malto. Ni bilo ne človeških žrtev ne velike materialne škode. Največ so metali bombe prvič tudi na Marfo in otok Gozo, ki se nahaja v bližini Marfe. Prvi letalski napad na Kairo Kairo, 22. junija. AA. Reuter. Danes ob 1.50 je Kairo doživel prvi napad sovražnih letal. Protiletalska obramba se je udejstvovala zelo aktivno. Sovražna letala pa niso metala bomb. Znamenje, da je nevarnost minula, je bilo dano ob petih zjutraj. Ranjeno so bile štiri osebe Kairo, 22. junija, t. Reuter. Glavni štab angleškega letalstva objavlja, da so angleška letala včeraj največ bombardirala Tobruk v Libiji. Napad so izvršila letala Blenheiin in bombe so povzročile številne požare. Visoki oblaki dima so se kadili iz pristanišča in z raznih vojnih ladij pred pristaniščem. Naša letala so srečala dvoje italijanskih lovskih letal in ju obsipala z ognjem iz strojnic. Letali sta bili pri tem tako poškodovani, da se najbrž nista mogli več vrniti na svoje letališče. Po prvem poletu so naši bombniki še enkrat napadli Tobruk. Neko naše izvidniško letalo je nad Tobrukom bilo napadeno od petih italijanskih lovskih letal. To izvidniško letalo pa je sestrelilo eno lovsko letalo in težko poškodovalo nato še eno. Letalo se je brez poškodb nato vrnilo na naše letališče. Naša letala so tudi uspešno napadla Eladin in Elgudi. Na letališču smo bombardirali več italijanskih letal, ki so začela goreti. Eno naše letalo se ni vrnilo. Sovražnik je včeraj večkrat z letali napadel Malto. V devetih urah so italijanska letala petkrat priletela nad Malto. Priletela so v skupinah po tri, po eno ali pa po dvoje letal. Njihove bombe niso ubile nikogar in tudi škode ni bilo nobene. Naša letala so uspešno napadla letališče v Mas-saui. Garisso v Keniji so italijanska letala včeraj bombardirala. Nobene škode, nič ranjenih, nič mrtvih. Italijanska letala so v 24 urah štirikrat napadla Aleksandrijo, Toda protiletalski topovi so jih odgnali. Letala so priletela iz zahoda. Deset bomb je padlo na mesto, toda škoda je malenkostna. Devet bomb je padlo na Abukir, ena hiša je porušena. Ko so italijanska letala priletela nad Aleksandrijo, se prebivalstva ni polotilo nobeno razburjenje. Nikjer ni bilo zmešnjave. Prebivalstvo je razburjeno zaradi tega napada na Egipt, ki se je izvršil vkljub italijanskim obljubam Eeiptu. Aleksandrija, 22. junija. A A. Reuter. Preteklo noč je Aleksandrija doživela trikrat alarm. Protiletalsko topništvo je nastopilo ponovno ob treh zjutraj ter pognalo v beg sovražna letala. Tretji napad je bil izveden ob šestih zjutraj ter je protiletalsko topništvo spet streljnlo. Kairo, 22. junija. AA. Reuter. Poročajo, da ho kralj Karuk sprejel danes popoldne britanskega veleposlanika sira Milsa Lansona, ki mu ho pri tej priliki izročil odgovor angleškega kralja Jurija na ustmeno sporočilo. Izve se tudi. da ie pred nekaj dnevi ministrski predsednik Ali Mahcr paša podal kralju Faruku ostavko svoje vlade. Zemunska vremenska napoved: Topleje. Polagoma se bo še bolj pooblačilo in sicer od zahoda proti vzhodu. Sicer bo prevladovalo še delno oblačno vreme, predvsem, na vzhodni polovici države. Ponekod bodo nevihte z naliv' Totalitarni režim v Romuniji Ustanovljena je nova »narodna stranka", ki je pod vodstvom kralja Karola — Vsi morajo biti člani samo te stranke Romunski kralj Karol BukareSta, 22. {unija. AA. Rador: Na osnovi sklepa kralja Karola bo nova enota romunska »stranka nacije« ohranila parolo, znake in uniforme prejšnje »stranke narodnega preporoda«. Na čelu stranke se nahaja štab stranke. Za načelnika štaba »stranke« je imenovan Curadianu, za glavnega tajnika pa Victor Moldovan. Bukarešta, 22. junija. Rador: Na osnovi zakonske uredbe se spreminja fronta nacionalnega preporoda v enotno stranko, ki je dobila ime Od nedelje Zunanji pregled V noči med nedeljo in ponedeljkom je v Bor-deauxu odstopila Reynaudova vlada in takoj nato je bila sestavljena nova francoska vlada. Njen predsednik je postal sivolasi maršal Petain, ki je man po tem, da je v svetovni vojni zmagovito branil trdnjavo Verdun. Še isto noč je nova francoska vlada poslala po posredovanju španske vlade Nemčiji vprašanje, ali bi Nemčija bila pripravljena ustaviti sovražnosti, Francija želi skleniti z Nemčijo premirje in mir; 6amo pogoji bi morali biti častni in sprejemljivi ea vojščaka, ki ni odložil orožja. Nova doba evropske vojne se je začela. Vojaški pregled Ob koncu prejšnjega tedna so nemške čete vkorakale v francosko prestolnico Pariz. Francoska vojska se je umaknila iz okolice Pariza in za francosko glavno me6to se ni razvila nobena bitka. Francoska poročila so napovedovala, da se je francoska vojska povsod v redu umaknila proti jugu, kjer bi se naj ob dolini reke Loire razvila v novo fronto proti sovražniku. Toda tudi v tem slučaju se je izkazalo, da je nemška vojska sijajno opremljena in da se lahko premika silno hitro. Francoska umikajoča se vojska se je moraLa boriti z velikimi težavami, nemške oklopne divizije pa so lahko napredovale s silno hitrostjo. Kmalu potem, ko so nemške čete zasedle Pariz, se je nemška vojska s posebno silovitostjo razprostrla proti vzhodu v smeri proti Troyesu in planoti pri Lan-gresu. Na zahodu je nemška vojska .napredovala nekoliko zložneje in je kmalu zasedla Rouen in nato glavno me6to Normandije Rennes. Namen nemškega prodiranja proti vzhodu je bil vsekakor ta, da bi nemške čete na južni strani Alzacije čimprej dosegle švicarsko mejo in tako odrezale Ma-ginotovo črto od ostale Francije. Ze v nedeljo 16. junija pa so se posebni nemški oddelki prepeljali čez Ren pri Briesachu in tako tudi s te 6trami začeli napadati Maginotovo črto, V sredini fronte na Loire so nemške čete kmalu prišle v Orleans, na več krajih prekoračile to osrednjo francosko leko in prodirale naprej proti Toursu. Vzporedno p tem se je v redu razvijalo prodiranje naprej proti jugovzhodu in nemške čete so v četrtek 20. junija prišle v Lyon. Naslednjega dne so bile nemške čete že v Bellagardeu ob švicarski meji tudi na tej južni strani Švice blizu Ženevskega jezera. Nemške čete so tako prišle na prag pokrajine Savoie, kjer jih na alpski meji čakajo italijanski vojaki. V tem alpskem predelu bo mogoče gibanje oklopnih divizij nekoliko počasneje, vendar pa se bosta nemška in italijanska vojska na Alpah najbrž prav kmalu združili. Proti temu pospešenemu prodiranju je francosko vrhovno poveljstvo moglo le s težavo vzdržati 6tmjeno fronto. Ko so prišli glasovi o ponujenem premirju, se je fronta morala najbrž še bolj zrahljati in od tedaj naprej so francoska poročila ponavljala, da se francoska vojska več nc bori strnjeno, ampak da se proti šovražn;ku vojskuje ločeno četvero francoskih armad. Maginotova črta ie bila obkoljena, toda posamezne utrdbe se ob koncu tedna še drže in kljubujejo nasprotniku. Vojskovanje z Italijo se je tako ta teden omejilo zgolj na sovražnosti med Anglijo in Italijo. Na meji med Francijo in Italijo na Alpah italijanska vojska še ni napadla francoskih oddelkov, prav tako pa tudi na morju še ni prišlo do večjih spopadov. Edino letala opravljajo svoje delo; angleška letala so večkrat preletela mesta v severni Italiji in bombardirala industrijske naprave, italijanska letala pa so bombardirala Malto, Bizerto in Tunis. Pravo vojskovanje se razvija edino v Afriki, kjer se vrše stalne praske na meji med Egiptom in Libijo, med pokrajinami italijanske vzhodne Afrike in sosednim Sudanom, Kenijo in angleško ter francosko Somalijo. V teh bojih se posebno udejstvuje letalstvo Južne Afrike, ki opravlja številne polete nad Abesinijo in italijanska pristanišča ob Rdečem morju. Politični pregled V noči od 16. na 17. junij je francoska vlada sklenila končati vojskovanje in zaprositi sovražnika, da naj pove pogoje za premirje. V ponedeljek dne 17. junija dopoldne je maršal Petain po radiu francosko ljudstvo obvestil o tem, da je treba »stranka naroda«. Stranka bo stala pod vrhovno upravo kralja. Stranka naroda bo upravljala moralno in materialno življenje naroda in države ter bo javnopravna ustanova. Vrhovni vodja stranke imenuje vižje funkcionarje stranke, ki so odgovorni za njeno vodstvo. Vrhovni vodja bo objavil še podrobne določbe glede organizacije, delovanja in discipline stranke. Nova stranka [e totalitarna Bukarešta, 22. junija. Rador Pravosodni minister je naglasil v svojem poročilu, da je glavni odbor fronte nacionalnega preporoda obrazložil kralju potrebo, da se romunski narod v interesu države organizira na novi politični osnovi in da 6e ustvari nov politični instrument, ki bo zagotovil popolno enotnost duha in akcije naroda. Odbor je zaprosil kralja, naj prevzame vrhovno upravo naroda. Nova stranka ima totalitaren značaj. V svoji novi obliki stranka ni nič drugega kot razvoj, izveden na osnovi dosedanjih naukov in izkušenj. Na ta način bo dosežena najvišja stopnja učinkovitosti delovanja. Na drugi strani naglaša poročilo glavnega odbora stranke nacionalnega preporoda potreho, da se ves narod oprime idej in dela za izvedbo zgodovinskih smernic in popolnega političnega izenačenja naroda. Poročilo naglaša istočasno uspehe bivše stranke nacionalnega preporoda, ki je omogočila, da se izvede discipliniranje delovanja posameznikov v skladu z velikimi državnimi interesi. Bukarešta, 22. junija. AA. Štefani: Minister dvora Urdarajani, ki je bil danes dopoldne imenovan za Šefa glavnega štaba enotne politične stranke, »stranke naroda«, je bil imenovan tudi za državnega podtajnika. Izredne kazni za delovanje proti stranki Bukarešta, 22, junija. Rador. Na podlagi ukaza o zaščiti enotnega in totalitarnega političnega reda v romunski državi, so določene kazni, ki se gibajo med tremi in petimi leti robije ter 10.000 do 100.000 lejev denarne kazni kakor tudi izgubo političnih pravic za dobo od enega do pet let za dejanja naperjena proti političnemu redu v državi ter za propagando proti obstoječi politični organizaciji. Istotako je kaznivo organiziranje tajnih društev z istim namenom, kakor tudi za obnovo razpuščenih organizacij kakor tudi za vsa dejanja, ki bi škodovala ugledu enotne politične organizacije ali ovirala njeno delovanje. Vsi državni uradniki, vsi volilci in kandidati, vs člani upravnih odborov in javnih ustanov morajo biti člani te stranke. kjer nava]a, 'da Komo posle! Slovenci Imeli vse fakultete, ko se bo spopolnila tudi medicinska fakulteta, ter da bodo v Ljubljani po zaslugi sedanje vlade začeli graditi tudi kliniko, ki je jiogoj za popolno medicinsko fakulteto. S tem pa bo končno rešeno tudi sramotno vprašanje naših bolnišnic. Obenem pa bo tudi mariborsko bogoslovno semenišče povišano na stopnjo fakultete. To je velik napredek za ves slovenski narod. Dne 1(5. t. m. je v Zagrebu zborovala Zveza mest kraljevine Jugoslavije. Ljubljano je zastopal župan g. dr. Adlešič. Zveza mest je sprejela važno sklepe glede enolne komunalne politike jugoslovanskih mest. V Belgradu so v začetku preteklega tedna odprli razstavo jugoslovansko-bolgarskcga zadružnega zavoda. Odprl io je predsednik Glavne zadružne zveze g. dr. Anton Korošec. Slavnosti se je udeležilo tudi mnogo bolgarskih zadružnikov, ki so bili v Belgradu prisrčno sprejeti. Bolgarski gostje so obiskali tudi Avalo, kjer so položili venec na spomenik neznanemu jugoslovanskemu junaku. Poleni pa so obiskali tudi Oplenac, kjer so počastili grobnico kralja Aleksandra. V Zagrebu so te dni sodili morilce dr. Suflaja, ki je bil na cesti ubit pod diktaturo. Zverger je bil obsojen na dosmrtno ječo, Beloševič je kot soudeleženec dobil 5 let težke ieče, med tem ko je bil Večerinac oproščen. Državni pravdnik pa se je pritožil zoper prenizko kazen. Prva jugoslovanska ladja Lovčen je te dni priplula v sovjetsko luko Odeso, kjer so jugoslovanske mornarje slovesno sprejeli. Ladjedelnice v Splitu pa so morale zaradi pomanjkanja dela odpustiti večje šlevilo delavcev. Ladjedelnice namreč nimajo dela, ker je zdaj pomorska plovba po naših morjih precej otežkočena. Prekmurski delavci so letos spet odšli v Nemčijo na poljska dela. Odšlo pa jih je le kakih 000, med tem ko jih je še lani odšlo nad 10.000. Tisti, ki so odšli, so vsi čez 40 let stari. Zoper Pokojninski zavod za zasebne nameščence v Ljubljani je pred kratkim v hrvatskih listih začel priobčevati dolge članke neki dr. Rafaeli. Članki so bili polni napadov na naš Pokojninski zavod. Zdaj pa ie zadeva pojasnjena. Tistega dr. Uafaelija je poslala Hrvatska banska oblast kot svojega komisarja, ki naj bi uredil vse potrebno za razdelitev ljubljanskega Pokojninskega zavoda, ki je doslej segal tudi v Dalmacijo. Dalmacija pa naj bi se po novi postavi pridružila novemu zavodu v Zagrebu. Šlo je tedai za razdelitev premoženja med Slovenijo in Dalmacijo. Toda dalmatinski delegati ljubljanskega Pokojninskega zavoda so v Ljubljano brzojavili, da ne priznajo tega komisarja, ki njegova naloga tudi po zakonu ni utemeljena. Komisar hrvatske banovine dr. Rafaeli je bolel od ljubljanskega zavoda imeti plačo in dnevnice. Ljubljanski zavod pa je odgovoril gospodu, naj ga plača tisti, ki ga ie poslal v Ljubljano. Zaradi tega je postalo razmerje napeto. Dr. Rafaeli je začel v hrvatske liste pisati tiste članke. Ljubljanski Pokojninski zavod pa je posredoval pri socijalnem ministru, nai posreduje, da bi bil ta gospod, ki njegovo delovanje niti po zakonu ni utemeljeno, odpoklican. To se je tudi zgodilo. Pokojninski zavod v Ljubljani pa je zagrozil dr. Rafaeli ju. da ga bo takoj tožil, ako svojih trditev ne prekliče. Zdaj je gospod brzojavno sporočil, da je že poslal hrvatskim listom preklice svojih člankov. Tako se je ta zadeva koučala. Bila pa jo res potrebna. V notranji politiki so pretekli teden napovedovali mnogo sprememb. Govorili so, da bo prišla docela nova vlada. V zvezi s tem je bilo polno najbolj čudovilih govoric. V sredi tedna je h,Up v Belgradu res zelo živahno. Dr. Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sta obiskala vsak za se predsednika senala dr. Korošca ler se z njim dolgo menila. Drugi dan pa je bilo uradno sporočeno. da je odstopil dosedanji minister za telesno vzgojo Jevrcin Tomič ter da jc bil na njegovo mesto imenovan Dušan PantiČ. Jevrem Tomič je bil nato imenovan za belgrajskega župana, dosedanji belgrajski župan Gjuričič pa je odstopil. Kakor se tedaj vidi, bo politika naše vlade ostala za zdaj docela nespremenjena. Oton Habsburški v Lizboni Lizbona. 22. jun. AA. Nadvojvoda Oton Habsburški in bivša cesarica Cita sta prekoračila danes dopoldne portugalsko mejo ter odpotovala v Lizbono. Vojvoda Windsorski v Madridu Madrid. 22. junija.. AA. (DNB.) Vojvoda in vojvodinja Windsorska sta prispela v Madrid, kjer sta se naselila v hotelu Ritz. Vojvoda in vojvodinja Windsorska ostaneta nekaj časa v Madridu. Glasilo čenstohove Krakov, 22. junija. AA. (DNB.) V Čenstohovi je začel izhajati nov poljski list katoliške smeri. Ležišča železne rude na Madžarskem Budimpešta, 22. junija. AA. (MTI.) V hribih južno od Pečuha so našli nova ležišča železne rude. Po mnenju strokovnjakov so ta ležišča zelo bogata. Lahko s računa z bloki po 200 stotov rude z velikim odstotkom železa. Po mnenju strokovnjakov ta ruda nič ne zaostaja po znani švedski železni rudi. Pripravljajo že izkoriščanje teh rudnikov. Lesni plin za avtomobile Berlin. 22. junija. AA. (DNB.) V prihodnjih tednih bodo v Nemčiji začeli predelavati motorje tovornih avtomobilov, tako da jih bo lahko gnal lesni plin. S tem se bodo olajšali sedanji vojno-gospodarski prometni pogoji. Kot pogonsko sredstvo se bo uporabljal plin, ki se bo pridobival iz odpadkov lesa. V ta namen je že ustanovljena posfebna d ružba, ki bo skrbela za izkoriščanje teli odpadkov. Drobne novice Moskva. 22. junija. AA. (DNB.) Včeraj je nemški veleposlanik grof Schulenburg kot Samo enk.at si mtadGorenjec« prinaša Članek z gorenjim napisom, kjer med drugim naglaša, da vsakršno zanemarjanje narodne zavesti dandanes pomeni izdajo domovine, nakar list nadaljuje: »Narodna zavest nikdar ni prevelika in nikdar je ni preveč. Medtem ko so nekateri narodi strnili vse svoje duševne in telesne sile... za doseeo tistih ciljev, ki naj jih privedejo v boljše razmere, pa pri nas vidimo, kako prisluškujemo tej ali oni propagandi in razmišljamo, kje bi bilo bolje, čeprav nas še nihče ne sili ne v ta ne v oni tabor. Dogodki okrog nas delajo nas plašne in malodušne, vsaka slaba novica v zunanjem svetu že povzroči reakcijo in zmedo tudi pri nas. Ne zavedamo se in nočemo verjeti, da drugje ljudje še v mnogo hujših razmerah ne klonejo. Pri nas se najdejo ljudje, ki bi na vsak majhen pritisk in za vsako malo žrtev bili pripravljeni zatajiti in prodati svojo narodnost, svoj slovenski značaj, samo da bi rešili tiste majčkene osebne koristi. Ce smo tako malenkostni, tako mlačni, potem ni čudno, če je naša narodna zavest omajana. Potem ni čudno, če delajo pri nas tuji ljudje eksperimente, kakršnih v lastni državi ne upajo. Prepričani smo, da sedanja stiska ne bo večno trajala. Rešil se pa bo iz nje neokrnjen in neporažen le tisti narod, ki bo kljub težkim žrtvam, bodisi človeškim kot materialnim v vsej nesreči ohranil svojo narodno zavest, ki bo nosil glavo pokoncu za tisti čas. ko se bo otresel vseh sovražnikov, ko se bo razbremenil vseh težav in nesreč. Zato imamo ravno mi Slovenci najmanj povoda, da bi slabili svojo narodno zavednost ter s tem dajali priliko tujcem za rovarjenje in propagando med nami ter celo za eventuelne intervencije. Če pa smo narod brez zavednosti, če smo čreda nezavednih in neorganiziranih slabičev, nas bo doletela usoda, ki smo jo sami priklicali, ki smo si jo sami zaslužili. Izginili bomo iz zgodovine kot narod po svoji lastni krivdi in nemarnosti. Visoko razvita državljanska in narodna zavest pa ni dolžnost le naših voditeljev, ampak slehernega posameznika, ki naj po svojih močeh pripomore k našemu narodnemu obstanku. »Granitni steber Jugoslavije« »Narodna odbrana«, glasilo društva istega imena, piše: »Usodna povezanost Morave in Vardarja, izpričana v toliko stoletjih, je bila in 06tane granitni steber, ki je na njem zgrajena Jugoslavija. Naši bratje v Južni Srbiji naj bodo prepričani, da ni ti6te sile, ki bi mogla preprečiti in razbiti ta stoletni razvoj in to večno resnico, ki ni bila grajena le po slučajnih geopolitičnih okoliščinah, marveč tudi po ogromnih žrtvah v vseh oblikah žrtvovanja na eni in drugi strani. In, če bo zares treba, se bodo znova razvile 6tare s slavo ovenčane četni-ške in vojaške zastave in dogajali se bodo »lovi čini čuda in junaštva, da se brani in ohrani tisto, kar je večno naše, skupno in sveto.« Patriotizem ja dolžnost »Varaždinske novosti« prinašajo članek z naslovom »Ja sam Hrvat«, kjer govori o hrvatski narodni zavesti. Potem pa pravi: »Patriotizem ni nekaka posebna lastnost, temveč je dolžnost. Če kdo svojo dolžnost izpolni, ne more in ne sme zahtevati za to kake posebne nagrade. Hrvatski narod je v svojem življenju znal naglo odpraviti take, ki niso hodili v narodnem duhu. Profesorjev patriotizma hrvatski narod ne potrebuje, ker je polnoleten. Ne potrebujemo sovjetov, ki naj bi nam delili nauke in spričevala o hrvatsvu, ker naše hr-vatstvo izhaja iz duše, srca in čustva. Kričačev in suljivih patriotov nam je dosti, zato je treba že enkrat končati škodljivo metodo deljenja takih spričeval. Dolžnost vse hrvatske javnosti je, da ta najnovejši vsiljivi plevel izruje iz javnega življenja, ker bo sicer ta plevel okužil vse naše pošteno hrvatsko življenje. Kakor hitro pa se tak plevel razraste, ga je težko- izkoreniniti.« — Kakor vi-dmo, je ta članek napisan zoper radikalne hrvatske nacionaliste na eni, na drugi strani pa tudi zoper komuniste, ki zdaj rujejo pod radikalno hrvatsko zastavo. Prav tako bi radi ruvali tudi pri nas, zato naj si zapišejo za uho, kar jim je zapisal imenovani hrvatski list. Spoštovanje narodne volje Kulenovičevo glasilo sarajevska »Naroc*na Pravda« prinaša uvodnik z naslovom »Sporazum in sedanji čas« kjer med drugim ludi to le naglaša: »Vidimo, da zoper sporazum ni resnih razlogov. Se bolj slabotni neresni pa so railogi tistih, ki bi zaradi »ef.rbi« za državo hoteli nadaljevati pred-sporazumaško politiko. Prav tako vidimo, da so ljudje, ki pa niso hudo pametni, ki imajo sporazum za strankarski, pa ne vidijo v njem tiste velike narodne črte, ki druži vse dele naše države, ne vidijo v njem jamstva naše skupnosti. Ko opazujemo dogodke v Evropi ter pregledujemo dobre strani, ki nam jih je fe doslej pokazala politika sporazuma, moremo danes res trditi, da se mora volja naših dežela spoštovati in da imajo te naše dežel* pravico svoje življenje tako urav«iati, kakor to najbolja ustreza njihovim interesom. Spoštovati te narodne volje pomeni nadaljevati politiko sporazuma. Spoštovati to narodno voljo pomeni izvrševati sporazum- Izjava zunanjega ministra Cincar-Markoviča o gospodarskem sodelovanju z Italijo Belgrad, 22. junija. AA. Izjava zunanjega ministra Cincar-Markoviča ob zaključku 6. zasedanja jugoslovansko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora v Rim: Zraven Nemčije pripada Italiji najvidnejše mesto v naši gospodarski politiki. Več kot eno desetletje je Italija zavzemala prvo mesto v našem izvozu in uvozu in odločujočo vlogo v pomorskem prevozu in je s tem predstavljala močnega udeleženca pri splošni gospodarski gradnji naše države. To mesto pa ji ni pripadalo samo zaradi slučajnih sijajnih konjukturnih razmer, temveč je to naravna posledica zemljepisnega položaja in gospodarskega ustroja Jugoslavije in Italije, ki druga drugo srečno dopolnjujeta ter sta zaradi tega neizogibno navezani dru^a na drugo. S tem dejstvom je treba računati in v skupnem sporazumnem sodelovanju čim bolj to stanje izkoriščati. To edino možno stvarno stališče naše države do Italije je danes sorazmerno lahko ohraniti in še naprej pospeševati. Ko se že naravna povezanost naših držav in močne gospodarske vezi med njima niso mogle oslabiti v času, ko so bili medsebojni politični stiki morebiti manj prisrčni, toliko prej se lahko računa na popolnejšo gradnjo gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo sedaj, ko obe ti dve državi družijo čustva stvarnega prijateljstva. To skupno korist sta obe državi dobro razumeli. Nista se namreč zadovoljili * tem, da ita pred kakšnimi 16 leti sklenili obsežno pogodbo o trgovinski izmenjavi in o plovbi, ki po svojem bistvu še danes velja, temveč sta se trudili, da bi jo sčasoma stalno spravljali v sklad s spremenjenimi razmerami pri nas in v svetu in sta zato pazili na Belgrad, 22. junija. AA. Dopoldne so se pripeljali v Belgrad ugledni gostje iz Madžarske, in sicer minister za trgovino in promet dr. Jožef Varga, načelnik Štefan Fluk, svetnik Akoskiraldi in tajnik ministrstva za trgovino in promet Štefan Ke8sery. Z njimi se je pripeljal tudi budimpe-štanski župan Jeno Karafiat ler urednik madžarske telegrafske agencije Martin Ilurka. Minister dr. Varga in budimpeštanski župan Karafiat sta v spremstvu madžarskega poslanika v Belgradu Bessenya po vpisu v dvorsko knjigo obiskala ob 10.30 predsednika ministrskega sveta Dragišo Cvetkoviča, s kuterim sta se razgovarjala 20 minut. Po obisku pri ministrskem predsedniku sla obiskala našega ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa, ob 11.30 pa zunanjega ministra Aleksandra Cincar Markoviča. Dr. Vargova izjava jugoslovanskim listom Budimpešta, 22. junija. AA. Madžarski minister za trgovino in industrijo dr. Varga je dijl ob svojem obisku v Belgradu izjavo za jugoslovansko časopisje, kjer jo dejal med drugim, da ta obisk ne bo samo vljudnostnega značaja, pač pa ga lio izkoristil tudi v to, da se seznani z jugoslovanskim gospodarstvom in z vprašanji, ki zanimajo Madžarsko. V Belgradu se bo sestal tudi z vodilnimi osebnostmi jugoslovanskega gospodar-skega življenja. Prevladuje prepričanje, da bo ta obisk v Belgradu pomagal poglobiti madžarsko-jugoslovanske dobre odnošaje in da bo pomenil novo dobo v razvoju teh odnosov. Meogoštevilni interesi naših dveh držav so skupni in naše gospodarske vezi morejo postati še močnejše. Z zadovoljstvom sem spremljal zanimanje, ki v tem oziru vlada z jugoslovanske strani za Madžarsko. Po važnosti zavzema posebno mesto tujski promet, glede katerega sla Madžarska in Jugoslavija zaradi vojnih razmer in kot državi izven spopada tako rekoč navezani druga na drugo. Določil sem štiri dni za svoje bivanje v Belgradu. Čeprav je to nenavadno kratek čas za temeljilo spoznanje lepe in bogate države, vendar verujem, da mi bo zaradi belgrajskih vtisov postala bližja tudi vsa Jugoslavija in njeno gospodarsko življenje. Zdravica madžarskega ministra Belgrad, 22. junija. AA. Na slavnostni večerji, ki jo je minister za trgovino in industrijo priredil na čast madžarskemu trgovinskemu ministru, je minister Varga odgovoril na dr. Andresovo zdravico z naslednjim govorom: Ekscelencal Predvsem želim izraziti svojo globoko in prisrčno zahvalo za prisrčne pozdravne besede, ki jih je vaša ekscelenca blagovolila nasloviti name, kakor tudi za nad vse prisrčen sprejem, ki mi je bil prirejen. Lahko zagotovim vaši ekscelenci, da sem posebno vesel, da morem vrniti obisk vašo eksce-lence in da sodelujem dalje pri prijateljski izmenjavi misli, ki se je začela v Budimpešti v duhu dobrega sosedstva in prijateljstva. Obisk, ki ga je vaša ekscelenca blagovolila narediti pri nas, smo ohranili v najboljšem spominu in to ne samo iz razloga osebnega velikega spoštovanja, pač pa tudi zaradi tega, ker ta obisk pomeni važen trenutek v madžarsko-jugoslovan. odnošajih, obisk, ki pomeni važen činitelj gospodarske in politične obnova njeno pravilno funkcioniranja In na neovirano uporabo. Temu cilju služi tudi stalni jugoslovansko-italijanski odbor, ki je zadnj* tri tedne zasedal v Rimu z nalogo, da bi za prihodnje leto doloCIl in ocenil obseg ter vrednost obojnega trgovinskega prometa, da bi zagotovil izmenjavo najpotrebnejših izdelkov in da bi zboljšal plačilni promet. V tem je šesto zasedanje odbora tudi uspelo. Rezultate njegovega dela označufe v prvi vrsti občutno povečanje obojne trgovinske izmenjave, ki ima vrednosti pol milijarde din, da bi se po-spela na več kot milifardc dinarjev. Danas to ni več brezpomemben sklep, ker so danes na obeh straneh zaradi sedanje evropske vojn* skrajno velikega obsega nastopil* mnoge Izpremambe in motnje tako na tržiščih kakor v transportu. To povečanje naj kar se da nadomesti pretrpljene izgube. Na obeh straneh so si razen tega zagotovili preskrhovanje v najnujnejših predmetih. Italija nam bo dajala svoje surovine, ki so potrebne za našo industrijo (bombažno in laneno predivo) ali za prehrano (riž). medtem ko ji bomo mi dobavljali naše blago, našo živino, žitarice ln les. S tem so zadnja trgovska Dogajanja med obema državama dosegla svoj cilj. Medtem ko na eni strani bosni strahovita vojska, pa smo se mi s prijateljsko Italijo pogajali in pogodili za eno leto naprej za povečanje obojestranskega preskrhovanje s surovinami. To nam je hilo toliko lažje storiti, ker mirno gospodarsko sodelovanje t našim velikim potrošnikom, oziroma oskrbovalcem najboljše in najbolj popolnoma odgovarja miroljubni politiki Jugoslavije, ki vornje. da jo s sporazumnim in pametnim spravljanjem v sklad Interesov na gospodarskem polju najlažja izogniti sc sporom med narodi. minister v Belgradu Posebno me veseli, da morem na podlagi svojih izkušenj v Belgradu ugotoviti, da smo mi pri presoji tega prijateljstva istega mnenja, in smatram, da bomo doživeli še lepšo bodočnost. Moj obisk prestolnici jugoslovanske kraljevine mi je dal ugodno priliko, da sem se mogel na najboljši način seznaniti z rezultati produktivnega in uspešnega dela obnove, kar je name naredilo močan vtis. Sam sem mogel dobiti izkušnje v tem, koliko požrtvovanja zahteva takšno delo v današnjem času, ter občutim iskreno potrebo, da vaši ekscelenci za to najprisrčnejše čestitam. V tem imenu dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. kr. Vis. kneza namestnika, za blagostanje kraljevine Jugoslavije ter za osebno srečo vaše eks-celence! Izjava budimpaštanskega župana Belgrad, 22. junija, m. Župan budimpeštanske občine Jeno Karafiat je dal za javnost izjavo, v kateri poudarja potrebo jugoslovansko-madžarske-ga sodelovanja na turističnem in kulturnem polju. Svoje dosedanje bivanje v Belgradu hoče izrabiti z razgovori z merodnjnimi činitelji o vzpostavitvi J turističnih in kulturnih zvez med obema prestolnicama. Karafiat je v svoji zahtevi nedavno poudaril, da je turistična vrednost Jugoslavije, njenega morja, različnih zdravilišč in kopališč dobro znana madžarskemu občinstvu. Jugoslovansko občinstvo pa je tudi rado obiskovalo Budimpešto in Blatno jezero. Zato je dolžnost merodajnih čini-teljev, da vzajemno pokažejo obema narodoma vrednost obeh držav, kakor tudi dušo in značaj. V tem leži pravi pomen turizma, njegovega kulturnega poslanstva, ki turizem utira pot v dušo našega naroda potom medsebojnega spoznavanja. Jugoslovansko-madžarska železniška konferenca Split, 22. junija, b. V ponedeljek se bo v Splitu pričela konferenca delegatov madžarskih in naših železnic v cilju ureditve obmejnega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko. Konferenca bo zasedala v trgovinski in industrijski zbornici ter bo trajala 10 dni. Predsedoval ji bo ravnatelj zagrebške železniške direkcije inž. Terček. Skupaj pride v Split 30 naših in madžarskih ledegatov. Po konferenci bodo delegati obiskali Dubrovnik in še nekatera druga mesta, delegati pa bodo priredili še razne druge izlete v okolico. Novi predsednik delavskega sodili« Belgrad, 22. Junija, m. Za predsednika sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani je imenovan dr. Josip Sen k, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za njegovega namestnika pa dr. Edvard V račko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Politična konferenca v Zagrebu Zagreb, 22. junija, b. Danes sta se vrnila iz Belgrada podpredsednik vlade dr. Maček in ban dr. Šubašic. v stanovanju dr. Mačka je bila dopoldne konferenca, na kateri sta sodelovala senatorja inž. Košutič in dr. Juraj Krnjevič. Zastopniki Jugorasa v Bolgariji Solija, 22. jun. m. Skupina zastopnikov jugoslovanskega delavstva, organiziranega v Jugorasu, ki je včeraj prišla v Sofijo, »i je dane« ogledala rudniško središče v Pemiku. Jugoslovanskemu delavstvu so Bolgari priredili topel sprejem. Nevihte v Slavoniji Slavonski Brod, 22. junija, b. Zaradi hudega neurja, ki je divjalo včeraj v okolici Slavonskega broda, je nastala večja škoda na poljih in nasadih, strela pa je ubila tri otroke. Osebne novico Balgrad, 22. junija, o. Na juridičnl fakulteti na belgrajski univerzi j* v sredo diplomiral jurist Jože Kogej iz Idrije. Belgrad, 22. junija, m. Napredoval je pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani v tretjo skupino prve stopnje dr. Ludovik Ladiha, načelnik 3. skup. 2. stopnje. Postavljen je v 4. skupino 1. stopnje za višjega svetnika v strojnem oddelku pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu inž. Friderik Veinberger, višji svetnik ista pol. skup. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. V 6. skup. za viš. kontrolorja v kurilnici Lajkovac Otokar Zebaher, viš. kontrolor ist« pol. skup. strojnega oddelka ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani. Za viš. kontrolorja v gradbenem oddelku ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani Ludovik Fatur. Za viš. kontrolorja v III. sckciji za vzdrževanje proge Užice Franc Hsbjančič, vii. kontrolor iste skupine Vil. sekcije za vzdrževanje proge Novo mesto. Upokojena sta pri ravnateljstvu drž. žel v Ljubljani inšpektor Jan Huba in viš kontrolor Martin Knaz. Z odlokom poštnega ministra je pa s kraljevim ukazom postavljen v 10. ttt sekcijo Maribor, Ivan Radič, tehnični kontrolor 7-14 ttt. sekcije Varaždin. Na pošto Maribor 1. Marija Volma-jer, dosedaj na pošti Brezno. Na pošto Sevnica Angela Novak, dosedaj na pošti Slatina Radenci. Na pošto Slatina Radenci Ivan Korenčan, dosedaj na pošti v Vojniku. Upokojeni sta naslednji poštni uslužbenki: Antonija Žnidarič, na pošti Ljubljana I in Marija Koritnik, na poŠti Čabar. Belgrad, 22. m. S kraljevim ukazom )* napredoval v 2*1. stopnje dr. Ivan Likar, dosedanji upravnik sodišča v Celju. Za sodnika okrožnega sodišča 3. skup. 2. stopnje v Mariboru je imenovan dr. Josip čemer, starešina okrajnega sodišča v Št. Lenartu v Slov. goricah Za pisarniškega uradnika 6. skup. pri apelacljskem sodišču v Ljubljani je imenovan Janko Go«tič, višji pisarniški oficial 7. skupine istega sodišča. Za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnam sodišču v Ljubljani je imenovan Josip Miklič, višji pisarniški oficial pri apelacljskem sodišču v Ljubljani. Za višjega pisarniškega oficiala 7. skup. so imenovani: Josip Deder, pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, Janko Bogateč pri okr. sodišču v Mariboru, Frano Istenič pri okrajnem sodišču v Kranju, Miroslav Rebek pri okrajnem sodišču na Vranskem, Jučka Kržne pri okrožnem sodišču v Ljubljani; v 7. skup. je napredovala Vera Maček, pisarniška uradnica pri okrajnem sodišču v Ljubljani Postavljena sta k okrožnemu sodišču v Ptuj Matija Majcen, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ormožu. K apel&cij-skem sodišču v Ljubljan' pa Erno Mohar, višji pisarniški oficial okrajnega sodišča v Ljubljani. Upokojen j« Emil Dril, viiji pisarniški official pri okrožnem sodiiu v Ljubljani. Iraški zunanji minister pride v Ankaro Ankara, 22. junija. Reuter: Izvedela se je. da bo iraški cunanji minister Nuri Elsait v kratkem obiskal Ankaro. Potrjuje se, da bo o priliki tega obiska največ govora o vprašanju Sirije. Po vesteh, ki prihajajo iz Sirije, se smatra, da postaja tam položaj vedno mirnajši ki da ni razloga za vznemirjanje, Razdelitev premoženja med slovenske in dalmatinske zavarovance Pokojninskega zavoda Split, 22. junija, b. Snoči je bila seja uprave delegatov Pokojninskega zavoda v Splitu. Na seji je dr. Tomislav Bulat poročal o izidu seje upravnega odbora Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki je bila 10. junija in na kateri so bili odobreni zaključni računi za leto 1938-39. Dr. Bulat je obrazložil gospodarsko stanje Pokojninskega zavoda v Ljubljani, čigar premoženje znaša okrog 450 milijonov din, od česar odpade okrog 100 milijonov na nepremičnine, na posojila okrog 200 milijonov, na vrednostne papirje okrog 100 milijonov, 40 milijonov din pa je naloženih v raznih bankah. Od tega ie 14 milijonov din zamrznjenih. Obveznosti Pokojninskega zavoda do članstva Spori v ameriškem senatu Washington, 22. junija, b. Senator Nye je izjavil v senatu, da bo vojna komisija senata izvedla preiskavo, če je bivši vojni minister Woo-dring zares odstopil zaradi tega, ker je dobil nalog, da zaveznikom izda tajnost najnovejših ameriških bomb. Senator Nye je predlagal, naj predsednik Roosevelt odstopi, njegove posle pa naj prevzame podpredsednik. Washington, 22. junija, b. Predsednik mornariškega odbora Wal«h je sporočil senatu, da j* proti vsaki aktivni pomoči zaveznikom, če bi šla ta pomoč za tem, da se Združene držav* vm*5a|o v vojno. Naziranje, da je treba zavetnikom pomagati, da se vojna skrajša, lahko dovede do tega, da bodo Združene države morale neizogibno stopiti v vojno. Odbor mornarice in vojske je skl«-nil izvesti javno preiskavo glede imenovanja novih članov vlade. Bivši vojni minister Woodring bo pozvan, da ponovno poda svojo iz|avo, zakaj i* moral odstopiti s svojega mest* Newyork, 22. junija. AA. DNB: Vojni odbor v senatu je po ostri razpravi zaiadi imenovanja Stimsona in Knoxa soglasno sklenil, da se uvede preiskava, ki naj bi ugotovila ozadje, zakaj je moral biti Woodring zamenjan in zakaj je prišel Stimson v vlado. Stimson bo osebno zasliian. Državni tožilec je imel po radiu govor, v katerem je napadel Roosevelta. V tem govoru je obtožil Roosevelta namere, da hoče zaplesti USA. v vojno, da bi prikril nauspehe svojega vladanja. Ponovno je naglasil, da mora Amerika trdno vztrajati pri t«m, da n« pošlje svojih čet v Evropo. Washinton, 22 iunlja. AA. Reuter! Senat je Izglasoval včeraj predlog predsednika pomorskega odbora, da sc uvedejo gotove omejitve gled* dobav zaveznikom presežka materiala ameriške vojske In mornarice. Po tem pr*dlogu bo odsle| potrebna za take dobav* odobritev načelnika generalnega štaba znašajo 470 milijonov din ter nastane primanjkljaj 65 milijonov din, in sicer odpade 28 milijonov din na valorizacijo prevzetih obveznosti iz starega avstrijskega zavarovanja, 10 milijonov na povečanje invalidskih rent, 5 milijonov pa na izgubo tečajne vrednosti papirjev. V Ljubljani bo 14. julija sestanek vseh delegatov, na katerem bodo končnoveljavno proučena vsa vprašanja in bodo najbrže sprejeti tudi zaključni računi, ki morajo služiti za temelj pri razdelitvi premoŽenja med slovenske in dalmatinske zavarovance. Japonska grozi tudi Angliji Kanton, 22. junija, t. Reuter: Poročajo, da je danes priplulo v Pa on šest japonskih vojnih ladij. Poveljnik japonske armade, ki se vojskuj« ne jugu, je izjavil, da Anglija Še zmerom pošilja orožje ift pomoč vladi maršala Čangkajška v Čunking. Japonski poveljnik je izjavil, da bo japonska vojska že znala preprečiti Izvoz orožja za maršala Čangkajška skozi Hongkong. Ko bo objavljena novica, da |e Francija kapitulirala, bo Japonska storila vse, da prekins zvezo med Hongkongom in čungkingom. Sovjetska razstava na velesejmu v Lipskem Llpsko, 22. junija. AA. DNB: Vlada sov|eUJce zveze je najela za tipski jesenski velesejem, ki bo od 25. do 29. avgusta, 450 kvadr. metrov prostora v takoimenovani krožni v«l*s*jmski palači. Razen tega j* vlada sovjekk* zvez« vzela v naiem zelo obširne razstavne prostore, kjer bo prikazovala rude* stroje. V omenjani krožni velesejmski palači so m*d drugim tudi prostori, ki so rezervirani za iugsslevasske trgovina is industrij- Stara cesta" čez Komendo Nemški strmoglavci Junkers »JU 8"B« jih rušijo z bombami sredn jega kalibra. Ker je prav v takih odsekih najčešče računati z zračnimi borbami in močnim delovanjem protiaero-planskih orožij, morajo razpolagati lahki bombniki poleg velike brzine z velikim vrhuncem vzpona, z izredno okretnostjo in močno oborožitvijo, Lahki bombniki so večinoma enomo-torni, v zadnjem času pa se vedno češče uvajajo dvomotorna letala z 2 ali 3 člani posadke. Brzina modernega lahkega bombnika znaša rio 480 km/h (500 km/h), nosilnost pa se giblje med 250 do 500 kg. Srednji bombniki napadajo cilje, ki leže globlje za nasprotnikovo fronto. Srednji bombnik nosi s seboj bombe večjega kalibra. Tudi za to formulo bombnega aeroplana je važna velika brzina, visok vrhunec vzpona in močna oborožitev. Ob vsem tem pa se pojavl ja še potreba velikega akcijskega radija. Moderni srednji bombniki so z redkimi izjemami vsi dvomotorni tipi s 3 do 4 člani posadke. Oborožitev obstaja najčešče iz 3 artilerijskih položajev, ki so postavljeni tako, da ni v nobeni smeri mrtvih oglov. Brzina se giblje med 400 km/h do 450 km/h in nosilnost med 500 kg do 900 kg, pri čemer znaša akcijski radij 1000 km do 2000 km in več. Težki bombniki so aeroplani, ki nosijo preko 1000 kg bomb, med temi bombe najtežjega kalibra. Služijo za akcijo daleč v globini nasprotnikovega' teritorija in usmerjajo svoje napade predvsem na velike industrijske centre naselja. Velika nosilnost in visok vrhunec vzpona sta nujna in zahtevata veliko brzino, kajti velika brzina ne samo. da olajša nenadni napad, temveč tudi marsikdaj predstavlja rešitev Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri splošni nervozi ugodno pomirjuje Roeaška votfa Tempel, pomešana s sadnim sokom terem je treba bombe odvreči, se strmoglavec iz velike višine ruši k svojemu cilju, ki ga vi-zira s celim neroplanom. Strmoglavci napadajo cilje z majhnim obsegom in premikajoče se cilje, n. pr. bojne ladje. Tudi za napade na zelo utrjene cilje, n. pr. »bunkerje« v trdnjavskih predlinijah, uporabljajo strmoglavce. Napad v strmem padanju se vrši tako, da se strmoglavci v veliki višini in s kritjem v oblakih (ako so!), neopaženo približajo cilju in se potem nenadoma zrušijo k cilju. Nekoliko sto metrov nad njim odvrže strmoglavec bombo in se v istem trenutku že izravnava ter se zopet strmo dviga, da se izogne delovanju pro-tiaeroplanskih topov in strojnic. Zgodovina mesta Kranja, ki jo je spisal gospod profesor Josip Žontar, omenja na svoji 10 strani to-le zanimivost: »Enako ni izključeno, da se je odcepila na levem bregu Save, pri Črnučah, neka pot, ki je držala preko Komende in Lahovč (proti Kranju). »Ta odstavek nam jasno pove, da je tukaj mišljena prometna zveza od rimske Emone v kraje, ležeče na severu, kakor so Mengeš, Mosle, Kaplja vas, Lahovče in Oglje. Naj je služila ta stara cesta kot manj prometna pot y«;davnih vekih, nekaj je gotovo, da so nam njo-no ime ohranili davni naši predniki, ki so se tukaj naselili, poleg običajnih Gradišč, Grobelj, Ajdovcev in Ajdovih deklic ter temi podobnih imen. Kakor je že trg Mengeš znan po raznih starinah, ki so bile v okolici »Drnovega« najdene, tako nas v najbližnji okolici Most ležeča vas Žeje spominja na svojo prazgodovinsko vrednost, kajti v tej vasi so polja, gozdi in travniki, ki imajo ime na »Grobljah«, kjer se najde rimska opeka in razni ostanki iz prazgodovinskih grobišč, da celo neko malo močvirje je ob koncu polja pod gozdom, kjer izvira ob povodnjih močan studenec, ki nosi ime »Grobeljnek«. Ni se čuditi, da je ljudski glas v stoletjih celo trdil, da je v davnih časih stala v Žejah prva farna cerkev. Četrt ure od Žej v bližini Most ob banovinski cesti Mengeš-Cerklje lezi prostorna Kaplja vas in prav tu leži njiva, ki se orje proti tej cesti in se imenuje pri »Milji«. To ime nam več pove kot pisani vir. Tudi dejstvo, da je v bližini njive pri »Milji« našel posestnik Vodnik prazgodovinske in iz kamna zidane grobove, nas v tem potrdi. Le par streljajcv stran je gozdiček, ki nosi ime »vrtec« in ima pod rumšino vresja z belim peskom posuta pota. Lep uspeh umne živinoreje Znani posestnik v Cerknici gospod Anton Kebe je zredil izredno lep par volov, ki ju vidimo na sliki. Vola sta stara po šest let in tehtala skupaj 1900 kilogramov. Oba vola je kupil od g. Keheta ugledni ljubljanski mesar g. Jože Mu-sar, ki seka meso teh lepih volov v svojih mesnicah na Sv. Petra cesli 61 in na Celovški cesti 43. I! Prav blizu tam se na severozahodni strani banovinske ceste Kamnik-Kranj odcepi naša »Stara cesta«, ki se vije le nekaj sto metrov med ponižnimi gozdiči, krene nato bolj proti severu na Kapljevaško polje, ki se razteza do gričevja »Bi-dršice«. Vsaka ob polju ležeča va6 ima svojo pot z imenom »Stegne«, ki vodi na »Staro cesto« in čez njo mimo Bidršice na jugozapad, kjer se je nahajal že od nekdaj brod čez Savo pri Smledniku. Nas posebno zanimajo Našovske stegne, ki nosijo poleg pristnega slovenskega imena še staro srednjeveško skvarjenko: »Trogarska pot«, kar nas spominja na nekdajne tovornike, torej »Tovorniška pot«. Kakor so mi pripovedovali stari ljudje, je imela ta pot zvezo z obema prehodoma iz Štajerske,, ki ležita za Kamnikom, in sicer Črno pod Primožem čez Gornji grad ter Tuhinjsko dolino čez Vransko in Špitalič. Tovori obeh prehodov so dospeli do Stranj, tu so krenili čez Stol-nik, Tunjico in Dobravo proti Zalogu, od tam pa čez Našovče proti Kranju ali pa na Vodice, brod čez Savo, potem po eni izmed škofjeloških dolin v Italijo. Da so šli tovori tudi čez Moste, je gotovo, kajti most v Mostah je bil, to nam pove ime »Muste«, »Briickla« in »Prikla«, koliko časa po rimski dobi je pa obstal, ne vemo, kajti kasneje so ljudje v »Krakarših« v Mostah vozili in hodili po vodi. Zlasti Valvasor o kakem mo6tu v Mostah molči, dočim prej imenovani izvirek (Grobeljnek) pri Žejah na več mestih omenja kot malo zamočvirjeno jezerce, kjer »se čudovite ribe love«. Kmalu, ko pride naša stara cesta na lahov-ški svet, zapusti prostrano polje in zavije v hladno senco med smreko, bor in hrast. Nje širina med poljem (2 do 3 metre) pridobi hitro izdatno spremembo. V teku stoletij je neutrudljivi orač leto za letom preobračal nje površino in zasipal nje progo, ki je pa v gozdu obdržala svojo prvotnost 8 do 9 metrov širine. Enako kakor 6tarine pri Žejah in Kaplji vasi nas zanimajo starine pri Lahovčah, kakor so: prazgodovinsko grobišče na njivi »Ka-lavarija«, katerega izkopnine so sedaj v narodnem muzeju, najdbe na »Anžetovem« vrtu, rimska opeka, nenavadni vodnjak, velik iz opeke vzgra-jeni prostor, zasut z zemljo, katerega je izkopal svojčas posestnik Slanovec Zanimivo je izročilo starih: V Lahovčah so prebivali Lahi, ki so tam žgali opeko, v Našovčah pa prebivamo mi naši ljudje! Če se ozremo proti hribcu, kjer stoji prijazna Komenda, na griček, ki nosi ime »Gradišče«, se ne moremo otresti misli, da je imel ta griček kake zveze s staro cesto, saj je z njega tako raven pogled na staro cesto. In sedaj še kraji v okolici Kranja: Oglje, Voklo in Ajdovec; tudi ta imena donijo nekako zgodovinsko. Spominjam se, da so 6e pred šestdesetimi leti te poli bolj živahno posluževali ljudje kakor dandanes. Da je ta pot pred petdesetimi, šestdesetimi leti imela večji pomen kakor danes, je gotovo, saj so se je posluževali mnogi prekupci živine, ki so našli svoj zaslužek na kranjskem trgu, kajti pot v letnih mesecih je bila zaradi sence ugodnejša Zato se ni čuditi, da so tudi žene iz Oglja in Voklega, ko so nosile v pre-križanih »čezramnicah« repno seme na trg v Kamnik, potovale po tej poti, ki je bila po njih izjavi senčna in prav mehka pod boso nogo. A. M. Nekaj p modernem vojnem letalstvu Modernemu vojnemu letalstvu je položila temel j pretekla vojska, ki je iz neoboroženega »vidnega letala, katerega moremo po vsej pravici imenovati zarodno celico vojnega letalstva, ia taktičnih in strategienih potreb in razlogov razvila več funkcijsko različnih tipov. Ob koncu svetovne vojne že poznamo razliko med aeroplani za bližnji in daljni izvid ter artelerijski-mi izvidniki. Prav tako poznamo tudi že bojne aeroplane, katerih naloga je bila napad v nizkem letenju s strojnicami in lahkimi bombami na sovražne položaje ali pa premikajoče se pehotne in motorizirane kolone. V letu 1915 se pojavi bombno letalo, pri katerem je bila že takrat največja pažnja posvečena velikemu akcijskemu radiju in visoki nosilnosti Ob koncu leia 1914 se rodi lovski enosed za borbo proli nasprotnim izvidnim aeroplanom. Poznamo že tudi pomorsko letalstvo s tremi najvažnejšimi tipi: izvidnikom, l>ombnikom odnosno torped-nim aeroplanom in lovcem. Po vojni je ra/.voj vojnega letala rapidno napredoval in je iz primitivnih začetkov ustva^ ril novo, najnevarnejše orožje, ki danes ni več pomožno sredstvo vojske in mornarice kot v svetovni vojni, temveč je samostojen del vsake oborožene sile. V razdelitvi modernega vojnega letalstva poznamo danes tri skupine: n) Bombno avijatiko kot ofenzivni instrument, sestavljen iz bombnikov, ki prenašajo vojno v zaledje in delujejo samostojno in neodvisno od operacij vojske in mornarice, b) Lovsko avijatiko kot defenzivni instrument, sestavljen iz lovskih letal, ki imajo nalogo preprečevati akcije sovražnih bombnikov in kooperativnih letal ali pa te akcije vsaj zavirati in otežkočaii, ter c) kooperativno avijatiko, ki jo tvorijo vse tiste zračne sile, ki so določene zn sodelovanje (kooperacijo) 7, vojsko in mornarico. To so iz-vidna letala, bojna letala ali letala za napadanje v nizkem letenju, letala za prevoz čet, aeroplani za zvezo in aeroplani za več svrh. Bombna avijatika Bombno letalstvo tvorijo posebni aeroplani, ki jih imenujemo bombnike in jih z ozirom na naloge delimo v lahke, srednje in težke. K njim spada tudi poseben tip bombnika, ki je v Španiji in v nemško-poljskeni konfliktu p<> kazal svojo izredno ubojno silo, to je — str-moglavec. Tudi francoskega takoimenovanega borbnega večseda (le multiplace de combat) je šteti med bombnike. Nasprotno pa je »night bomber«, ki je že v svetovni vojni in še mnogo po njej imel velik pomen, skoraj popolnoma izginil. Takratno stanje letalstva tehnike še ni dovoljevalo najtežjih liombnikov velike brzine, zadostne višine vzpona in oborožitve, kar naj bi jih osposobilo tudi za dnevne letenje. Zaradi tega so bili ti najtežji liombniki določeni za nočne bombne naparle. Moderni najtežji bom-niki pa morejo zaradi svojih izrednih perfor-mans (letečih sposobnosti) vršiti poleg dnevnih tudi nočna letenja. Lahki bombniki služijo za napadanje ciljev, ki so v majhni oddaljenosti od fronte in Kaj pač more biti na svetu lepšega kot tih, družinski dom, ki ga ogreva toplota ljubezni in sreča miru. Tak sončnolep in blagoslovljen družinski raj sta si pred 50 leti ustvarila mlada zakonca g. Vekoslav Trtnik in njegova ljubezniva ga. soproga Minka, roj. Mantuani. In danes, ko po &0 letih srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja stopata kot zlatoporo-čenca pred oltar — nista več sama. Ob njiju starani se zahvaljuje in slavi Boga za dobrote ter zlatih let — lepo število njunih lastnih otrok ter vnukinj in vnučkov s svojimi mamicami in očki. Vsa la zdrava mladost danes z vso možno ljubeznijo in prisrčnostjo objema častitljiva jubilanta. Radosti in bridkosti solzno doline so prav golovo izmenjavale ludi dneve naših današnjih dveh jubilantov. Toda njuna globoka verska odločnost, zasidranost v tajne božje modrosti in vez skupne, umevajoče ljubezni je krepko zastavljala korak mimo vseh težav, skrbi in trpljenja in v tej skupni povezanosti so križi omilili svoje ostrine in težo bremena olajšali. Prav zato pa jima je l>ožja Previdnost tudi zaupala lepo šlevilo nedolžnih dušic. 15 otročičem — od katerih jih danes živi še deset — sta bila oče in mati res v pravem pomenu besede. In vzgoja lako številne družino pač ni lahka reč. Z zgledom in besedo sta črtala v srca svojih otrok poteze trdne značajnosti. dobrotne plemenitosti in globoke vernosti. Še posebej moramo poudariti veliko sočutno ljubezen do re-vežev, ki je značilna i>oteza g. jubilanta. Uliožcu je pomagal vedno rad, kjer in kakor je le mogel; nikdar ni revež zaman potrkal na njegova vrata in še danes, ko mirno uživa svoj zasluženi pokoj, so mu v največje veselje obiski pri revežih, njim so posvečene še ostale njegove sile, njim bi najrajši dal vse, kar ima. Njegova zvesta, srčnodobra ga. soproga pa se tudi še vedno s pravo mladostno svežostjo zanima za vzgojo svojih velikih in malih otrok, v njihovi sreči gleda izpolnitev svoje velike življenjske naloge kot mati. Prav gotovo sta danes visoka slavljenca še prav posebno srečna med svojimi dragimi. V srcih globoka zahvala Bogu. v očesih pa radost nad sadovi 50 letnih žrtev, skrbi, dela in truda — to je njuna tiha beseda današnjega praznika, ki ga — obdana od vseh svojih dragih — obhajata z zahvalno daritvijo v kapelici Lichtenturnovega zavoda, kjer sta že pred 25 leti obhajala svoj srebrni jubilej in kateremu zavodu sta zaupala tudi vzgojo večine svojih hčera. Naj jima dobrotno nebo nalkoni, da dočakata biserno poroko v sreči, zadovoljstvu in tisti ■mladostni prožnosti, ki slavljenca odlikuje sedaj ob zlatem jubileju! v s Francoski težki bombnik Blocli 133 na begu pred protiaeroplanskim orožjem in sovražnimi lovskimi letali. Težki Inimbniki raz-[»olagajo z zelo močno oborožitvijo in je orožje kot pri srednjih bombnikih |x>stavljeno tako, da ni v nobeni smeri mrtvih oglov. Težki bombniki so dvomotorni ali štirimotorni tipi, z nekaj izjemami tudi trimotorni. Povprečno se gibljejo brzine težkih bombnikov od 380 km/h do 500 km/h, akcijski radij znaša 1000 km do 3000 km, nosilnost pa večinoma 2000 kg do 2200 kg. Posadka tvori 4 do 5 mož. V zadnjem času pa so se pojavili takoimenovani »veliki bombniki«, ki morejo nositi do 4000 kg eksploziv, razpolagajo z brzino preko 400 kin/h (450 km/h in več) ter znaša njihov akcijski radij do 4000 km. Do 6 artilerijskih položajev tvori njihovo oborožitev, ki more biti osaml jenemu lovcu skrajno nevarna. Vsi moderni bombniki so opremljeni s sprejemnimi in oddajnimi postajami in z vsemi instrumenti za slepo in nočno letenje. Borbeni večsedi so posebna veja vojnega letalstva, ki je nastala v Franciji. Kot že uvodoma omenjeno, jih je šteti med bombnike. 1 u gre za aeroplan, ki je istočasno prirejen za zračno borbo in za napad v kopnenih akcijah. Vsi so dvomotorni tipi z nosilnostjo od 1000 kg do 1200 kg, z akcijskim radijem 1000 km do 2000 km in z brzino okoli 300 km/h do 350 km/h in več. Borbeni večsedi še danes tvorijo važen del francoske bombne avijatike, vendar pa jih že nadomeščajo s čistimi težkimi bombniki najmodernejše konstrukcije. Strmoglavci. Medtem ko odvržejo normalni bombniki svoj tovor v horizontalnem letenju in se v tem primeru uporabljajo posebne merilne i (ciljne) naprave, ki pokažejo trenutek, v ka- Ta taktika bombnega .napada v strmem padanju zahteva od strmoglavca predvsem silno odpornost. Velika brzina in visok vrhunec vzpona sta nujno potrebna. Strmoglavci so navadno ^enoniotorni enosedežni ali dvosede/ni aeroplani. Takoimenovana koristna obremenitev obstaja večinoma iz ene 250 kg-ske bombe. Predvideno je tudi zunanje obešanje po 2 lažjih bombah |km1 vsako krilo. Posebno važno in veliko vlogo pn igra str-mogluvec v pomorskem letalstvu, kjer tvori del tukoinicnovane avijatike. Bombni aeroplani pomorskega letalstva se uporabljajo v večini slučajev za napade v pomorskih akcijah, o čemer l>o še govor v poglavju o kooperativni avijatiki. More pa se primeriti, da nastopajo bombniki pomorskega le-i talstva samostojno, ako gre n. pr. za napad na nasprotnikov teritorij, ki je od izhodiščne točke (baze) preko morja toliko oddaljen, da ni tnftgoče uporabiti bombnikov kopnega letalstva. V takem slučaju prepeljejo matične ladje bombnike v toliko bližino nasprotnika, da lahko izvrše svojo nalogo in se potem znova vrnejo na krove svojih plavajočih letališč. S tem je zaključeno poglavje o liombnem letalstvu, prihodnjič pa bomo spregovorili o njegovem nasprotniku — lovskem aeroplanu. T-y Ing.Prezljev M0RT0M0L1 praSek in tekoiina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specer. trgovinah. ^Navodila in pojasnila daje fitOpatblog poobl. agronom inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. tel. 34-73. LJubljana, novice neza Krstnika Torek, 25. jun Koledar Nedelja, 23. junija: 6. pobinkoštna nedelja. Agripina, devica in mučenica; Ediltruda, kraljica. Ponedeljek, 24. junija: Kres. Rojstvo ja- Viljem, opat; Henrik, škof. Hovl grobovi + V Sv. Križu ob Krki je nenadoma umrl g. Joško Kerin, star šele 2t let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Poroka. Poročila sta se včeraj, 22. junija, v župni cerkvi v Zagorju ob Savi g. Tone Jagodic, knjigovodja mestnega magistrata v Ljubljani, in gdč. Vika Kovačeva. Poročal je ženinov brat g. škof. kancler Jože Jagodic, priči pa sta bila g Oto Kovač, nevestin brat, in g. Janko Fer-jan, ženinov svak. Bilo srečno! = Na juridirni fakulteti v Belgradu je bil dne 20. t. m. z odliko diplomiran g. Jože Kogej, rodom iz Idrije. Čestitamo! r= Iz sodnijskopisnrniške službe. Pred izpitno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani je napravila sortnopisarniški izpit s prav dobrim uspehom gdč. Martina Grčarjeva, uradna pripravnica pri državnem tožilstvu v Ljubljani. Kopalne obleke - tista volna - star« nizke (ena ALOJZIJ POTRATO PEEJ | O S. KUNC & C o. LJUBLJANA . MIKLOŠIČEVA CESTA_ Članicam in članom Slov. dijaške zveze! Zaradi uredbe o sploini prepovedi zborovanj sporočamo članicam in članom Slovenske dijaške zveze, da napovedanega počitniškega tabora SDZ v Ptuju od 5. do 12. julija ne bo. Vplačane prijav-nine bodo zavodna vodstva vrnila ob pričetku jesenskega pouka, Zvezno vodstvo Slovenske dijaške zveze. 50 letnica gasilske čete v Mengšu Dne 29. junija 1940 obhaja gasilska četa v Mengšu 50-letnico svojega delovanja. Četo je dne 11. junija 1890 ustanovil rajni graš-čak g. Stare Mihael (na sliki), ki je zbral 17 mož, od teh žlvata danes še dva. Kmalu so nabavili novo briz-galno, kateri sta bila botra kriški baron ln baronica. V teku 50 let je imelo društvo obilo dela, saj je bilo v Mengšu in okolici nad 100 požarov. Spored proslave bo sledeči: 28. junija 1910 podoknica kumici. Dne 29. junija ob 4 zjutraj budnica po trgu; ob 10 sv. maša pred farno cerkvijo za umrle gasilce. Po sveti maši bo slavnostna seja v občinski posvetovalnici. Popoldne okrog 1 sprejem pokrovitelja g. bana dr. Marka Natlačena, ob pol 2 litanije v farni cerkvi, nato blagoslovitev druge motorne brizgalne. Sledi obhod, vaje z orodjem, razdelitev diplom in prosta zabava. Vsa prireditev je pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena. ZUNDAPP OHek , KVA U.TE.TN L: ; ' , LJUBICAMA M OT O C I KLIC; TAVČ ARJEVA 11 : .V^SAK MODEL DOBITE TAKOJ — Darujmo za Rdeči križi Včeraj in danes zbirajo požrtvovalne članice in člani Rdečega križa v dravski banovini razni sanitetni material, posteljnino itd., da morejo dopolniti skladišče banovin-skega odbora z najnujnejšim za event. resne primere. Nihče naj ne bo trd in nai skuša po svojih močeh — bodisi z materialom, bodisi z darovi v gotovini — pomagati Rdečemu križu, da bo mogel izpopolniti svoje plemenite naloge Darujmo hitro in čim več! Nihče ne more danes vedeti, kaj nas čaka, — toda pripravljeni moramo biti! — Za svojo žestdesetietnico sem od znancev in prijateljev prejel toliko iskrenih voščil, da mi je nemogoče odgovarjati vsakemu posebej. Zato se tem potom vsem prisrčno zahvaljujem. Bog povrni. Anton Lavrič. —• — Za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani, ki bo v sredo, 20. junija 1940, je Direkcija državnih železnic dovolila polovično voznino z odlokom št. 14.361-1 iz leta 1940 z dne 11. junija 1940. Udeleženci kupijo na vstopni postaji celo vozno karto in železniški obrazec K 13. Imeti pa morajo s seboj pooblastilo svoje zadruge, da se udeleže glavne skupščine kot delegati. Tako kupljena cela karta velja z.a brezplačno vrnitev po isti poti v zvezi s potrdilom o udeležbi na železniškem obrazcu K 13. Popust velja za tja od 22. do 26. junija, za nazaj od 26. do 30. junija. — Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. razred v ponedeljek, 24. junija, ob osmih. — Matura na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani se je vršila od 10. do 21. junija. V A oddelku je predsedoval ravnatelj, v B in C (realka) oddelku pa ministrski odposlanec Wester Josip, prosv. inšpektor v pok. Prijavilo se je 111 kandidatov (med temi v realld trije kandidatje) in trije privatisti. Maturo je naredilo 97 kandidatov, od teh 15 z odličnim In 38 s prav dobrim uspehom, od teh je bilo ustnega izpita oproščenih 32. Popravne lz pite v avgustu bo delalo 10 kandidatov, za leto dni pa je bilo odklonjenih 7 kandidatov. Maturo so opravili v oddelku A: Adamič Franc, Betetto Milan, Bevc Fedor, Cernič Stanislav, Češnovar Saša, Čož Stanko, Dobnik Dušan, Ebner Kurt, Erzin Miroslav, Fettich Jan., Gorcnc Jož., Oulič Miloš Hlad-nik Milivoj, Hubad Ciril, Janežič Savo, Janežič Vladimir, Jarec Dušan, Jenko Ivan. Kastelic Ivan, Koscher Heribcrt, Lah Anton. Megler Vendelin, Mehle Stanko, Pavlovčič Mavricij. Pelan Aljoša, Podrekar Franc, Sedlar Jože, Skubie Saša. Stare Zlatomir. Tomec Vekoslav, Vitek Milan, Vodnik Ilinko, Vujadinovič Veselin, Zakrajšek Dušan, Za-lar Stojan, Zorko Stanko, Seme Milan; v oddelku B: Bole Janez, Carnelutti Ivan, Czurda Dušan, Cotič Drago, Iglič Božidar, Korošak Jožef, Kosina Bogdan, Kovačič Erik, Krajnc Branko, Križane Milju-tin, Kurent Vladimir, Legiša Dušan, Lenard Matija, Lipužič Miroslav, Loskot Vid, Macarol Miloš, Mal Vojan, Mazo\ec Pavel, Mihelič Ladislav, Mi-klavčič Franc, Miklič Boris, Mravlje Franc, Pleni-čar Marijan, Polajnar Anton, Prijatelj Nikolaj, Remec Vladimir, Slovnik Miloš, Škerl Milan, šušter-šič Mirko, Ušlakar Dušan, Vrabec Stojan, Vreg Franc, Žitko Marij, Bajuk Anton; v oddelku C (realka): Abrain Elda, Honzak Milenko, Jelušič Zlata, Jeran Branko, Jug Gojislav, Kregar Rado, Maka-rovič Dušan, Marine Marijan, Michler Zoran, Mi-klavc Branko, Mikuš Adolf, Rabič Viktor, Ranzin-ger Hubert, Sever Alma, Slokan Vladimir, Spiller-Muys Fran, Stanič Ignacij, Šinkovc Branko, Šker-janec Lovro, Tavčar Adolf, Trampuž Karel, Vasle Branko, Zadnikar Marijan, Žitnik Miloš, Žontar Srečko. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Matura na soboški samoupravni gimnaziji. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Antona Zupana, upokojenega ravnatelja celjske gimnazije, je bila na soboški samoupravni gimnaziji od 12. do 21. junija matura, ki so jo naredili: An-tauer Marija, Balon Franc, Berden Jožef, Berdcn Štefan, CugEvgen, Čeh Josip (oproščen ustnega izpita), Čeh Zora, Cisar Štefan (opr. ustn. izp.), Der-kač Karel, Dolenc Franc, Eljaš Janez, Gabrijelčič Bojan, Gross Bogomil Gumiiar Marija, Horvat Jožef, Ifko Ivan, Jakus Cvetka, Kohne Etnanuel, Košir Danilo, Kukel Gizela, Marič Marija, Novak Alojzij (opr. ustn. izp.), Ogorevc Ivan, Orel Mili-drag, Perš Sidonija (opr ustn izp.), Požegar Avgusta (opr. ustn. izp.), Skuk Darinka, Rakusch Viljem, Sila Stana Sme) Josip (opr. ustn izp.), Vučko Anton, Weingerl Aleksander, Žibrik Koloman, Žlahtič Vitomil. Dva kandidata imata popravni izpit iz enega predmeta. To je bil zadnji letnik samoupravne višje gimnazije, na kateri je bila lani po desetih letih spet v Soboti matura — Rdeči križ. G. direktor drž. žel. inž. Kavčič je dovolil, da smejo blagajniki ljubljanskih postaj pri potniških blagajnah dne 23. junija t. 1. prodajati kuponske listke po 1 din v korist nabiralne akcije Rdečega križa. Kdor odpotuje iz Ljubljane, naj se oddolži tej akciji z nakupom enega ali več listkov. »Rdeči križ nujno prosi!« — Poziv vsem bivšim vojakom svetovne vojne in vsem neaktivnim vojakom. Glavni odbor Zveze bojevnikov ponovno poziva vse bojevnike, da se v 6vojem lastnem interesu in v interesu naše države in našega naroda takoj prijavijo za člane pri svojih okrajnih skupinah. — Dijaki — nlžješolci! Opozarjamo dijaštvo na dijaški internat »Učiteljski doinc, Ljubljana VII, Žibertova ulica 27 (Spodnja Šiška), kjer se sprejemajo za šolsko leto 1940-41 na stanovanje in v popolno oskrbo dijaki gimnazijci-nižješolcl, dijaki meščanskih šol in učenci ljudskih šol od 3. razreda dalje. Prošnje, pismene ali ustne za sprejem fantov v dom, sprejema domova uprava, ki daje vsa potrebna pojasnila. V domu dobivajo gojenci'tecnos in zdravo hrano, se jim pere perilo, so vedno pod strogim nadzorstvom prelektov, ki jim pomagajo pri učenju. Letna oskrbnina se plača v devetih zaporednih mesečnih obrokih počenši s septembrom. Mesec junij je oskrbnine prost. Uprava oskrbuje tudi vpisovanje učencev vseh razredov ob pričetku šolskega leta, seveda vse dogovorno s cenjenimi starši. Oglasite se v domu za naš prospekt, odnosno ga zahtevajte pismeno. — Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. žel. Ljubljana sprejme takoj v službo absolventa gradbenega oddelka srednje tehnične šole v Ljubljani, po možnosti s prakso. Interesenti naj se zglasijo osebno pri oblastni upravi. — Sv. Terezija Deteta Jezusa, Povest duše, kakor jo je pisala sama. Str. 388. Založil Karmel na Selu, Ljubljana-Moste. Cena broš. izv. 32 din, v celo platno 44 din. Življenjepis sv. Male Terezije, ki je pravkar izšel, je brez dvoma ena najlepših in najglobljih knjig o duhovnem življenju, kar jih imamo Slovenci. Pa ne le Slovenci; ena najlepših in tudi najbolj razširjenih duhovnih knjig v svetovni literaturi sploh. V visoke milijone gre število izvodov, po vsem svetu razširjenih. Ni ga skoraj jezika, v katerem bi se oznanjal evangelij, ki bi ne imel prevoda prelepega življenjepisa, kakor ga je spisala sv. Mala Terezija po naročilu svoje samostanske predstojnice. Francosko delo ima naslov Histoire d'une ame. Naše karmeličanke, ki živo odmaknjene svetu na Selu v Ljubljani, so bile najbolj poklicane, da so nam oskrbele slovenski prevod. Težko bi mogel kdo drug bolj zanesljivo zadeti misli sv. Male Terezije kakor prav njene sestre. Saj je za dober prevod te knjige do potankosti treba poznati karmeličanskega duha, kar-meličansko ascezo In ves način življenja hčera svete Terezije Avilske. Prevod je lep, jezik zveneč. Hvaležni moramo biit karmeličankam za njih trud in veliko delo, ki so ga v knjigo položile. Knjiga je zelo okusno opremljena, krasi jo osem slik v bakro-tisku. Cena je izredno nlz.ka. Res zasluži, da bi prišla v kar največjem številu v naše družine. S pridom jo bo prebiral duhovnik in laik, inteligent in preprost človek. Naroča se v Karmelu na Selu, p. Ljubljana-Moste; dobi se tudi po knjigarnah. Dr. Ciril Potočnik. gočena udeležba vsem interesentom iz Mežiške doline pa tudi iz daljne okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa in planinstva ter da se poučijo o možnostih in ukrepih v svrho pospeševanja razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive gospodarske koristi. Tečaj je po svojem namenu tudi občeprosvetna in kulturna prireditev ter bi bilo želeti, da se ga v čim večjem številu udeležijo najširši krogi iz bližnje in daljne okolice, predvsem pa oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. — Za udeležbo na tujskoprometnem tečaju v Mežici daje interesentom vsa podrobnejša pojasnila Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru. Vljudno naznanjam častiti duhovščini in gg. orga-nistom, da sem ODPRL delavnico za izdelovanje ORGELJ In HARMONIJEV Prevzamem tudi vsa popravila, kakor čiščenje in ugla-^evanje orgelj. — Priporoča se Meihior Koncilija KASi Celje — Spodnja Hudlnja štev. 23 — Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 50. kosu z dne 22. junija 1940 uredbo o stopnji rimskokatoliških bogoslovnih šol, pravilnik o nadalnjem ravnanju z živalmi in vozili, odkupljenimi za potrebe aktiviranih enot vojske in mornarice, če odkupljene živali in vozila pri teh enotah niso več potrebne, ter banove odločbe o najvišjih cenah za tovarniško proizvodnjo in trgovino na debelo. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, bi deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno *vežost. — Uradno zborovanje učiteljstva iz rudarskih revirjev. Laški okraj je največji industrijski predel v Sloveniji. Učiteljstvo tega okraja ae je v četrtek, dne 20. t. m. zbralo na ivojo uradno konferenco, ki jo je vodil okr. šol. nadzornik g. Ernest Vrane. Uvodoma je zbor izrekel vdanost kraljevskemdu domu s klici kralju in domovini 150 učiteljev je pazno sledilo poročilom o stanju šolstva, ki je usmerjeno krajevnim razmeram primerno, tako da n. pr, Trbovlje in Hrastnik »voje delo vključujeta v industr.-montanistično smer tudi že v ljudski šoli. V tem okraju je šolstvo po večini više organizirano, saj je n, pr. v okraju 1 osem-, 6 sedem-, 2 šest-, 0 pet-, 4 štirirazrednice in 11 niže organiziranih šol, kar je za industrijske okoliše velikega pomena. Za ta zbor je pripravil odlično predavanje znani pedagoški pisatelj Julij K o n 11 e r iz Maribora o novi pisavi, ki je iz higienskih, estetskih in pedagoških ozirov mnogo boljša kot nekdanja kaligrafična pisava. Ves okraj bo s prihodnjim šolskim letom preizkusil to zelo simpatično pisalno tehniko v ljudski šoli. Popoldne je bil praktičen nastop v reformnem razredu šol. upravitelja g. Dolfa Prešerna pri Sv. Lenartu nad Laškem, ki je odlično uspel. — Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubije njegov duh edino Gregoričev sBoroaan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Osebam, ki se ne morejo zadostno gibati, pa trpe zaradi tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. rog. 8. br. 30174/M. — Naznanilo. V dne od 28, do 30. junija priredi ZKN v Šmihelu pri Novem mestu duhovne vaje, združene s tečajem KA za nameščenke, uradnice in ostala meščanska dekleta iz sledečih krajev: Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Krško, Trebnje in Mokronog. Duhovne vaje se bodo pričele 28. junija ob 8 zvečer in ne zjutraj, kot je bilo prvotno sporočeno. Tečaj bo zaključen 30. junija popoldne. Celotna oskrbnina okrog 60 din. Prijavite se takoj na zvezo kat. nameščenk, Ljubljana, Miklošičeva cesta 21. — Na Sušak, Bakar in Crikvenlco od 29. do 30. junija z avtobusom za 800 din. Prijave in informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, tel. 22-30. — Orožnika sta žalila. Zakonca Lovrenc in Antonija iz Hrastja sta se vozila v vlaku, kjer je mož neprestano izzival k prepiru. Ko so ga orožniki v Ljutomeru pozvali k miru, se jim je postavil po robu in jih začel zmerjati. Žena pa je bila še hujša. Potegnila je nož in hotela napasti orožnike, ki so ji še pravočasno vzeli nož lz rok. Pred okrožnim sodiščem v Soboti je bil mož obsojen na pol-drug mesec, žena pa na tri mesece zapora. — Junak noža. Franc Čuček in njegov tovariš Korošec sta 6e dobro razpoložena vračala iz Ra-dencev proti domu. Na poti je med obema prišlo do prepira. Čuček je pograbil nož in z njim obdelal Korošca, da je moral v bolnišnico v Soboto, Čuček pa pred sodišče, ki ga je obsodilo na 10 mesecev zapora — Obsojena nepoboljšljiva tatica. Marija Druškovičeva, po poklicu kuharica, brez posla in brez stalnega bivališča, je bila leta 1876 rojena v Žireh. Ženska ima viharno življenje za seboj. Prav te dni je bila že dvajsetič sojena zaradi raznih tatvin in drugih deliktov. Letos februarja jo je mali kazenski senat obsodil na štiri mesece strogega zapora zaradi tatvine obleke. V kazen ji je D0R0THY LAMOUR AKIM TAMIR0FF Moderna ljubavna drama iz zdravniških krogov. V režiji: FRANK BORZAGE KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave danes ob 1030. 15., 17., 19. in 21. uri DOKTOR FORSTESt na — Tujskoprometni tečaj v Mežici. V okviru tečajev za pospeševanje turizma in gostinstva, ki jih prireja kraljevska banska uprava na področju Tujsko-prometne zveze v Mariboru in zadnje čase predvsem v obmejnih turističnih krajih, se bo vršil v četrtek, dne 27. junija tudi enodnevni tujskoprometni tečaj v Mežici. Krajevna organizacija tečaja je poverjena Slovenskemu planinskemu društvu, podružnici »Peca« v Mežici. Program tečaja, ki je za udeležence brezplačen, obsega predavanja o turizmu, planinstvu in gostinstvu, o gostišču, vrtu in parku (polepšanje zunanjega lica), o gostinskem kletarstvu, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn kakor tudi praktični in teoretični nauk o serviranju; med predavanji se bodo predvajali kulturni In turistično propagandni filmi. Predavanja se bodo vršila dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 13.30 do 18.30, tako da je omo- bil vštet preiskovalni zapor, tako da je bila letos sredi maja puščena na svobodo, ki jo je le nekaj dni uživala. Tam v Škofji Loki je najprej 23. maja ukradla nekemu posestniku zlato uro z verižico v vrednosti 5000 din, nato drugemu Škofjeločanu srebrno verižico, vredno 340 din, in neki ženski dežnik. Prvo tatvino je pred sodniki malega senata tajila, drugi dve je priznala. Bila je obsojena na eno leto in osem mesecev robije. ^JUubMana^ Gledališče Opera. — Nedelja, 23. junija, ob 10 dopoldne: Druga javna pevska preizkušnja. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20: Pevska tekma. (Razprodano.) — Ponedeljek, 24. junija: »Carmen«. Red B. — Torek, 25. junija: Zaprto. — Sreda, 26. junija: »Carmen«. Red Sreda. — Četrtek, 27. junija: »Carmen«. Red Četrtek. (Zaključek operne sezone.) Radio Ljubljana Nedelja, 23. junija. 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkva — 8.45 Verski govor (msgr. Viktor Ste-ska) — 9 Najx>vedi, poročila — 9-15 Gorenjski trio _ jo B. Smetana: Moja domovina, simf. silita (plošče) — II Operni trio, vmes pojeta narodne gg. Andrej Jarc in Tone Petrovčič s spremljevanjcin harmonike (g. Avgust Stanko) — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 10.30 Pol ure z.a dijake — 17 Kmet. ura: Katere bolezni uničujejo zarod naše živine (g. dr. Janko Koren)— 17.30 Pevski zbor »Cankur« — 18.15 Citre in balalajke (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac ura — 19.40 Objave — 20 Prenos pevske tekme iz opernega gledališča — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V kresni noči (Radijski orkester). Ponedeljek, 24. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Nu|X)vedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 lz otroške sobe (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Objave — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: $ekaj o dijeti (ga. dr. Božena Zajc-Lavri-čeva) — 18.40 Slovenski delež v tujih kulturah: Znanstveniki (g. prof Vilko Novak) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Veseli zvoki (plošče) — 20.30 Operna glasba. Sodelujejo ga. Ksenija Vidali, g. Jean Franz.l, člana ljubljanske opere, in Radijski orkester. Dirigent D. M'. Ši.janec — 22 Napovedi, poročila -- 22.15 Za boljšo voljo (plošče). Drugi programi Nedelja, 23. junija. — Belgrad: 20.40 Kal-manova opereta »Grofica Marica«. — Zagreb: 21 Zabavni koncert. — Bratislava: 19.25 Slovaške nar. pesmi. — Praga: 17.40 Narodne pesmi iz Češke i nMoravske — 19.45 Koncertni valčki. — Sofija: 20 Koncert tria — 20.30 Operetna glasba. — Beromiinster: Koncert za orkester in orgle. — Budimpešta; 19.25 Madžarske pesmi — 22.10 Jazz. — Bukarešta: 19.20 Španske pesmi — 20.05 We-berjeva opera »Čarostrelec«. — StockhoIm-Hoerby: 22.15 Solistični koncert. — Rim-Bari: 21 »Falstalf«, opera. - Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Ponedeljek, 24. junija. — Belgrad: 22 Pevski koncert gdč. Anite Mezetove. — Zagreb: 21.30 Mandolinski koncert. — Bratislava: 22.15 Zabavna glasba. — Praga: Zabavna glasba. — 21.40 Sonata za gosli in klavir. — Sofija: 20 Simf. koncert. — Budimpešta: 20.10 Koncert Wagnerjevih skladb. — Bukarešta: 21.30 Komorna glasba. Prireditve in zabave Peta in šesta sklepna produkcija glasbene akademije bosta v torek, 25., in v sredo, 26. junija, ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Na peti sklepni produkciji se izvaja Dvorakov oratorij Sta-bat mater za soli, zbor in orkester. Na šesti, v šolskem letu 1939-40 zadnji sklepni produkciji, nastopi šest slušateljev Glasbene akademije. — Vstop k produkcijam je dovoljen proti nakupu sporeda, ki se dobi v knjigarni Glasbene Matice, pred pri-četkom produkcije pa pri blagajni kina »Matice.«. Spored za peto sklepno produkcijo velja 5 din, za šesto 3 din. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Ba- karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; — v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 31. Poizvedovanja V jutranjem vlaku našla moški dežnik, štev. 55, p. Moste. Ljubljana—Jesenice sem Dobi se pri Sever, Nove Jarše št. Vid nad Ljubljano Tukajšnji občinski odbor društva Rdečega križa je pod strokovnim vodstvom g. sanitetnega polkovnika dr. Justina Mateja izvežbal 36 bolničark in 8 bolničarjev. Izpit j« opravilo z odličnim uspehom 30 bolničark(jevJ. Ivan Tavčar — 70 letnik V krogu svoje ljubljene družine in sorodnikov bo praznoval v ponedeljek, 24. junija, svojo sedemdesetletnico upokoj. cestni nadzornik g. Tavčar Ivan iz Kranja, katerega jubilej ne sme iti mimo nas neopa-ženo. Njegov patron Janez Kristnik, sin Caharije, ima v naši Sloveniji, če smemo zaupati knjigam, kar v treh župnijah in 49 podružnicah kipe ali slike v oltarjih. G. Tavčar se Je rodil 24. junija 1. 1870 v Kranju. Njegov oče je bil železničar, kretnik v Drulovkl. Po končani ljudski in obrtni šoli v Kranju, kjer se je naš jubilant nekaj časa učil obrti, je odšel v vojaški stan in je služboval dolgo vrsto let. Tik pred svetovno je slekel vojaško suknjo in nastopil službo cestnega nadzornika, ter je opravljal nadzorstvo nad cestami in sicer: Kranj —Jeperca, Kranj—Tržič—Ljubeli in Kranj —Jezerski vrh. Najprej |e služboval v Tržiču, zatem pa se je za stalno naselil v Kranju. Svojo težko in odgovorno službo je vseskozi opravljal z največjo vestnostjo, veseljem in nesebično ljubeznijo do lanske jeseni, ko le stopil v zasluženi pokoj. Tako je služIl kot vojak in pozneje kot cestni nadzornik skoraj 50 let. Naš jubilant je še vedno trden, delaven kot malokdo in prijeten družabnik. Dolgo vrsto let je že član »Prosvetnega društva, naročnik »Slovenca« nad 40 let. Pogosto ga vidimo v cerkvi, nobene adventne maše ne zamudi. Da je še danes tako čil in krepak, mu gotovo pomaga njegova dobra volja, ki ga mine le tedaj, ko pozabi kupiti tobak. Ob jubileju se tudi naš list pridružuje čestitkam kot svojemu dolgoletnemu zvestemu naročniku z željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega in srečnega. ugBMAHA Za nove tržnice so razpisana dela V Službenem listu je objavljen razpis tež^škik, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih, mizarskih in umetnokamnoseških del za zgradbo mesarskih tržnic ob Ljubljanici na Nabrežju 20. septembra, ki bodo segale od Kresije ali od sedanjega Ferantovega paviljona prav do Zmajskega mosta v dolžini 226 metrov. Nasproti ogla starega bogoslovja in dalje v širini 20 metrov je projektirana čez Ljubljanico velika tržnica v obliki mosta, ki bi po regulaciji vezala podaljšek Kolodvorske ulice z novim magistratom na Vodnikovem trgu. Sedaj so razpisana dela za mesarske tržnice ob Ljubljanici. Tržnice bodo pritlične in podkletene, da bodo kleti segale prav do struge Ljubljanice in bodo zidovi stali na sedanjih opornih zidovih regulirane Ljubljanice. Z novim mostom bodo tržnice razdeljene na dve poslopji. V daljšem poslopju med Kresijo in Vodnikovim trgom bo 16 tržnic, v drugem poslopju do Zmajskega masla pa 14 tržnic. Na cesto bo vsaka tržnica znotraj široka 6 metrov ter proti vodi globoka 5 m in 4.75 m visoka. Toliko bo torej porabnega prostora v posamezni prodajalni, ker v tej meri niso všteti zidovi. Pred tržnicami bo 2.50 m širok hodnik, pokrit s 3.20 m široko streho, da tudi ob deževnem vremenu gospodi-jam ne bo treba odpirati dežnikov. V vsako prodajalno bo poseben vhod in bodo gospodinje kupovale v prodajalnah, ne pa kar na cesti kakor doslej. Posamezne tržnice so tako velike, da je v vsaki prostora za dva mesarska mojstra in so že tudi tako urejene, da v vsaki mesnici lahko prodajata dva najemnika. V podpritličju je velika klet za shrambo, a pod stopnicami pred shrambo ima vsaka tržnica svoje angleško stranišče. Seveda sta v vsako tržnico napeljana tudi vodovod in elektrika, še posebno pa poudarjamo, da bo v vsako tržnico napeljan tudi telefon. Te tržnice so namenjene samo mesarjem, ki so soglasno izrekli zadovolj-nost z njimi in največje priznanje projektantu ter mestni upravi, ki jih prične graditi že sredi julija, da se bodo mesarji v nove tržnice preselili že za novo leto. Za Ljubljano nove tržnice pomenijo eno največjih pridobitev v mnogih ozirih, zlasti pa v .zdravstvenem in tudi v estetskem pogledu, saj bo pogled na plemenito arhitekturo tržnic med najlepšimi v našem mestu. Brez projektirane tržnice na novem mostu je kredit za opisane tržnice pre-čanunan na okrog 5 milijonov dinarjev. S Pogačarjevega trga so se prodajalke sadja deloma že pričele seliti, druge se prično seliti v ponedeljek. Iz velike lesene tržnice se prodajalke sadja preselijo na drugo stran Pogačarjevega trga, kjer sedaj prodajajo ribe. Mesarji se bodo iz svojih stojnic selili od 8. do 10. julija, da lahko stavbni delavci že 15. julija prično z deli. Mesarske stojnice bodo začasno premaknjene za 8 m proti Vodnikovem trgu in nekatere postavljene tudi na Vodnikov trg ob Mahrovo hišo, ena vrsta jih bo pa lahko ostala tudi za bogoslovjem. Novico o novih tržnicah bo vsa Ljubljana pozdravila z velikim veseljem, saj bo z njimi izrinjena stara želja vseh ljubljanskih gospodinj in tudi vseh naših mesarjev, ki so vedno za napredek svojega stanu in vsega ljubljanskega mesta. E rosi vse one, ki imajo sočutje do ubogih in ki i bili pripravljeni zase nepotrebne gori omenjene predmete brezplačno oddati, da javijp svoj cen. naslov Vincencijevi konferenci Sv. Janeza Boska za Kodeljevo in Štepanjo vas s sedežem v Salezijanskem mladinskem domu na Ko-deljevem. 1 Obvestilo. Na mnoga vprašanja, zakaj je odstranjena »Slovenčeva« deska pri cerkvi sv. Cirila in Metoda, sporočamo, da nam je župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dostavil zahtevo ondot-nega cerkvcnega predstojništva, da moramo desko v osmih dneh odstraniti. Upamo, da se nam bo v kratkem posrečilo dobiti v bližini drug pripraven prostor. — Uprava »Slovenca«. Predno obesite, oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke A.&E. Skaberne Ljubljana Poseben oddelek za linolej, zavese etc. 1 Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo. 26. junija izlet na Brezje, Ljubno, v Radovljico in Lesce. Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Avtobus 40 din. 1 Rokodelski dom. Tedenski sestanek s predavanjem bo namesto v sredo izjemoma v torek 25. junija ob 8 zvečer. Predaval bo g. prof. dr. J. Lovrenčič. K prav obilni udeležbi vabimo vse člane. 1 Na državnem osrednjem zavodu v Ljubljani bo od 8. julija do 27. julija 1940 krojni tečaj in tečaj za razne nove tehnike ženskih ročnih del. Vpisovanje je od 1. julija do 8. julija od 8—11 na Novem trgu št. 4/1. 1 Pri zaprtju, motnji in prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. mestni zaščitni urad kot prireditev razstave danes dosegel svoj največji uspeh. 1 Ruska Matica. Ruska Matica izreka svojo globoko zahvalo častnemu damskemu komiteju, ki je pod vodstvom ge. V. dr. Adlešičeve in ge. A. dr. Tavčarjeve organiziral nabiralno akcijo za izpopolnitev matične knjižnice. Vsem spoštovanim damam, ki so sodelovale v damskein komiteju ter so pripomogle uspehu nabiralne akcije, kakor tudi vsem, ki so se odzvali pozivu komiteja, izraža Ruska Matica svojo najprisrčnejšo zahvalo. 1 Mature so končane. S sedanjim tednom so se končali na ljubljanskih gimnazijah zrelostni izpiti. Tako male kakor tudi velike maturo so končane in sedaj se začnejo prav za vse že prave počitnice. Le tisti, ki so imeli smolo, da so jih pri kakem izpitu položili, bodo imeli pokvarjene počitnice. Kakor čujemo, so končno vendarle prišli bloki z golicami za izpričevala. Zato bodo čez teden dni imeli že vsi v rokah črno na belem, kako so se odrezali in kdor se je veselil, da mu ne bo treba pokazati >fajft, ki jih je pridelal, se je hudo urezal. 1 Popravek. V včerajšnjem Kulturnem obzorniku so v naslovih nastale neke napake kot: Za tesnejše sodelovanje med hrvatskim in slovenskim katoliškim razuinništvom (beseda »slovenskim« je izostala) ter Tretja produkcija učencev Glasbene Matice se mora glasiti Tretja produkcija Srednje glasbene šole, kakor je pravilno v tekstu. 1 Obvezno cepljenje proti davici bo samo še tri dni, t. j. v ponedeljek, torek in v sredo, torej 24., 25. in 26. t. m. v Mestnem domu vsak dan od 9 do 11 dopoldne in od 16 do 18. Opozarjamo starše, naj otroke zanesljivo pripeljejo cepit že zaradi težke odgovornosti za zdravje otrok in tudi zato, ker se nikakor ne bodo mogli izogniti posledicam zakona. Te posledice so občutili že tudi starši nekaterih dečkov, ki bi bili morali biti poslani z mestnimi kolonijami na počitnice, a niso bili še cepljeni proti davici in zato ne smejo na letovanje. 1 V Ljubljani umrli od 7. junija do 20. junija t. 1.: Perhaj Marija, 75 let, postrežnica, Stari trg 11; Kucler Ana, roj. Breceljnik, vdova Mavec, 91 let, vdova čevljarja, Vidovdanska cesta 9; Štrukelj Frančiška, roj. Topolšek, 80 let, branjevka, Vidovdanska cesta 9; Čop Julija, 66 let, služkinja, Vidovdanska cesta 9; Jurman Jakob, 57 let, železniški zvaničnik v p., Pod hruško 4; Kogovšek Mihael, 81 let, kmetovalec, Kamnogoriška ulica 26; Arko Katarina, vd. Burger, roj. Šemerl, 77 let, zasebnica, Kersnikova ulica 5; Kreč Ivan, 71 let, krojaški mojster, Vidovdanska cesta 9; Sterman Josip, 78 let, poštni poduradnik v p., Bleivveisova cesta 9; Kokalj Franc, 69 let, kurjač drž. žel. v p., Ljubljanska ulica 35, Simončič Franc, 83 let, užit-kar, Na Požarju 34; Gupfleitner Jože, 52 let, kurjač drž. žel., Maribor; Papež Fani, roj. Krivan, 63 let. žena višjega rudarskega zdravstvenega svetnika, Verstovškova ul. 19; Deforno Katarina, roj. Slabe, 49 let, žena zidarskega preddelavca, Vidovdanska cesta 9. 1 Pojasnilo k povišanju cen za čevljarska popravila. Poročali smo o sestanku čevljarskih mojstrov, ki je bil preteklo nedeljo pri »Lloydu« in na katerem so čevljarski mojstri sklenili povišanje tarife za popravila čevljev. Čevljarji utemeljujejo to povišanje z okolnostjo, da so se cene raznemu usnju povišale za 40 in celo za 80% in zato so bili tudi oni primorani povišati svojo tarilo. 1 Zopet Miekev Rnnney v Kinu Slogi. Enega najbolj priljubljenih filmskih junakov bo ljub- Poslednji film Pole Rjejjrl! Poslednjič Vas bo pretresla njena krasna igra, poslednjič boste poslušali njeno petje, njen glas v tilmu Um odločitve Pola IVegrrl Svet. Petrovič, Sabina Peters Predstave ob 10'30 dop. ter ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO UNtON Tel. 22-21 «mmmm —,.l ^"Tjjmrrr™"-1" ——. RAZSTAVA zanimivih novih modelov pisarniškega pohištva do srede 26. junija t. 1. REMEC-Co. Ljubljana, Kersnikova ulica št. 7 (polog Slamlča) ljanska kino-publika zopet pozdravila z veseljem v Kinu Slogi — mladega Mickey Rooneyal V najnovejšem lilmu »Otroci sodnika tlardyjac bomo videli nove Meckey Roonyjeve pustolovščine, mla-deniške norosti, ki jih uganja v čast svoje rodbine, da ne postane žrtev zlobnih nasprotnikov. Mickey Rooney si bo s tem novim filmom še bolj utrdil svoje že itak velike simpatije. 1 Važnim dogodkom, ki se danes odigravajo na evropskem ozemlju, boste veliko bolj z razumevanjem sledili, če imate pred seboj dober, pregleden zemljevid. Zemljevid Evrope od našega odličnega geografa V. Bohinca vam v precizni kartografski izdelavi pokaže ta najvarnejši del sveta v političnem in fizikalnem položaju. Velikost zemljevidu je 156X104, razmerje 1:5,000.000. Cena nalepljenemu zemljevidu, v dveh listih, je znižana na 40 din. — Zahtevajte ga v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. I Sobotni živilski trg je bil živahen. Občuti pa se draginja. Nekatera živila so se res jjoceniia, druga pa so postala dražja. Novi krompir, ki ga je mnogo na trgu iz ljubljanske okolice in iz mesta, je bil po 4 din kg, nekatere vrste celo po 3 din, dočim je bil stari po 2.50 do 3 din za kg. Stročji fižol, ki prihaja iz Italije in Dalmacije, je bil po 8 do 10 din kg. Domač stročji grah je bil po 3 do 4 din kg. Merica luščenega graha po 2 din. Na sadnem trgu je bilo obilo domačih češenj jx> 5 do 7 din za kg. Kumare, pripeljane iz Novega Sada, so bile že po 8 din kg, poprej po 16. Breskve iz Italije so bile že po 22 din kg, marelice pa Eo 16 din. Sedaj je že mnogo paradižnikov iz lalmacije in Novega Sada. So še vedno dragi, namreč po 14 din kg. Mnogo je bilo na trgu rdečih gozdnih jagod in borovnic. 1 Prometna nezgoda, ki jo je doživel blagajniški pomočnik TPD Josip Mačar v petek dopoldne nad Dolgim mostom na Tržaški cesti, je imela za motociklista hude posledice. Ima prebito lobanjo, zlomljeno desno nogo in nalomljeno rebro. V bolnišnici so ugotovili, da poškodbe kljub temu, da so hude in številne, niso smrtnonevarne. Ponesrečeni Mačar je tudi že mogel povedati, kako se je zgodila nesreča. Vozil je popolnoma pravilno po desni strani proti Ljubljani, pri čemer je vodil motocikel tako, da je bil le malo od desnega robu ceste. Za njim pa je privozil tovorni avto, ki ga je začel prehitevati. Prav v trenutku, ko sta bila vštric, pa je^ tovorni avto krenil se nekoliko l>oli proti desni in s svojim lesenim ohišjem udaril Mpčarja po glavi. Sunek jc seveda vrgel Mačarja z motoeikla, pri padcu pa si fe nalomil še nogo in zlomil rebro. Da se je nesreča zgodila na ta način, je ugotovila tudi komisija, ki je odšla na kraj nesreče. Poselska zveza Kako je z dopusti hišnih poslov? Ker mnogi službodajalci kakor tudi mnoge služkinje niso na jasnem glede letnih dopustov služkinj, do katerih imajo te pravico po § 10. poselskega zakona, navajamo besedilo oziroma določbe omenjenega paragrafa, ki se glasi: Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na osebne razmere posla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. Če je iz okolnosti razvidno, da je odpovedal gospodar poslu službo le zato, da je preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil dolžan plačati gospodar za dobo preprečenega dopusta. Novice iz organizacije. Sv. maša za služkinje bo kakor običajno zadnjo nedeljo v juniju ob 6 zjutraj v stolnici. Po sv. maši bo skupno sv. obhajilo. Udeležite se sv. maše prav vse, da bomo imele pri svojem delu čim več božjega blagoslova. — Izlet v Škoijo Loko priredi Poselska zveza za svoje članice prvo nedeljo v avgustu. Opozarjamo vse, naj se pripravijo za to nedeljo, da nas gre čim več v Škofjo Loko Točnejši spored bodo povedale članicam naše zaupnice. Služkinjam. Ker se dogaja, da nekatere služkinje ne vedo, kje ima svoje prostore Poselska zveza, sporočamo vsem, da ima naša organizacija pisarno v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 22, prvo nadstropje, desno. V našo pisarno naj se dekleta zatekajo po vsa navodila glede služb in drugih vprašanj. Poselska zveza si prizadeva, da rešuje poselska vprašanja v obojestransko za-dovoljnost. Svojo podružnico ima Poselska zveza v Križevniški ulici v Domu služkinj, kjer so dekletom, ki iščejo službe ali morajo zaradi kakega drugega vzroka prenočevati v Ljubljani, na razpolago snažna in najcenejša prenočišča po dva dinarja za eno noč. V Domu služkinj se dobi tudi cenena hrana. Ta dom vzdržujejo služkinje same, oziroma njihova organizacija in je pred vsem namenjena samo potrebnim služkinjam, ki so članice organizacije. Vse služkinje opozarjamo na Poselsko zvezo, ki je njihova stanovska organizacija. V njej naj se organizirajo in ji tako pomagajo, da postane močna po številu, da bo lahko čim uspešneje reševala poselsko vprašanje in skrbela za svoje članice. Marsikatera služkinja išče po Ljubljani v primeru potrebe pomoč in nasvete, ki jih pa končno dobi le v Poselski zvezi, in sicer take, ki so ji v resnici v korist. Zato naj se dekleta malo bolj brigajo za svojo organizacijo, ker ne vedo, kdaj jo bodo potrebovale in kdaj jim pride prav. * 1 Prošnja na vse dobrotnike ubogih. Marsikatera družina ima v svoji omari, shrambi, kleti, v podstrešju ali kjer koli spravljene predmete, ki jih nujno ne rabi in jih je mogoče celo zavrgla. To je: staro pohištvo, obleko, čevlje itd., kar bi bilo zlasti v današnjih za marsikatero ubogo družino tako težkih časih neprecenljive vrednosti. Podpisana Vincencijeva konferenca prav lepo 1 Oh zaključku razstave G. A. Kosovih monu-mentalnih slik iz slovenske zgodovine bo imel danes ob 11 dopoldne po njej vodstvo akad. slikar prof. Mirko Šubic. Izkoristite to priliko, s čimer podprete tudi bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov, kateremu je tudi ta dan donos razstave namenjen. 1 Danes je v Ljubljani zadnji nabiralni dan za Rdeči križ Iz nabranih prispevkov se bo nakupilo potrebno posteljno in drugo perilo, obvezila itd., tako da bo tudi naš Rdeči križ za event. resne primere kolikor mogoče dobro pripravljen. Tudi v drugih državah se je izkazala potreba podpreti Rdeči križ, ki naj lajša mnogo gorja beguncem, ranjencem in bolnikom. Tudi naš Rdeči križ čaka taka naloga, zato ga podprimol I Rdeči križ poziva vse bolničarje in bolničarke, ki so opravili bolničarski izpit v prejšnjih letih, pa še niso oddali legitimacije v pisarni Rdečega križa, naj se takoj oglasijo na Gosposvetski cesti št. 2/II. v popoldanskih urah od 16—19 zaradi evidentiranja. S seboj naj prinesejo legitimacije. 1 Drevi ne bo v Trnovem vsakoletnega tradicionalnega kresovanja, ki ga zadnja leta prireja Prosvetno društvo »Trnovo«. Trnovčani bodo praznovali god farnega patrona Janeza Krstnika brez kresa, umetnega ognja, raket in godbe. Prav tako odpade tudi žegnanjska veselica, ki bi morala biti prihodnjo nedeljo. ^bb Kino Kodeljevo te/. 41-64 — Danes ob pol 15, pol 18 in pol 21, jutri ob pol 21 senzacijonalni pustolovni veleliim slovitega karakternega igralca Wal!ace Berrvja Neznani Junaki ter zabavna nemška komedija z malo T r a u d I Stark Mala admiraSka W. Albach Retty, R. Romanowsky Posnetki z našega Jadrana 1 Mestni domovinski urad zaradi snaženja prostorov v ponedeljek, 24., in v torek, 25. t. m., ne bo posloval za stranke. 1 Zadnji dan protiletalske zaščitne razstave je današnja nedelja. Opozarjamo zamudnike, naj si to velezanimivo in slehernemu koristno razstavo vsaj danes gotovo natanko ogledajo, saj bodo poleg drugih zanimivosti lahko občudovati tudi veliko umetno zameglitev, ki se z njo Drž. vojno-telinični zavod Obiličevo poslovi od našega, po megli slo-večega mesta. Gospodje, ki delajo umetno meglo, pa pravijo, da odhajajo iz Ljubljane kot zmagovalci, saj prave ljubljanske megle med vso razstavo še videli niso. Tudi g. Parkelj iz Stožic bo danes za slovo napravil več poskusov s svojim učinkovitim »Antioginom«, ki les zanesljivo varuje pred ognjem, da ne more nastati požar na podstrešjih in v lesenih stavbah. Seveda se bodo pa zadnji dan tudi vsi predavatelji in vodniki posebno potrudili, da svoje oddelke prikažejo z najbolj poučne in zanimive strani. Prepričani smo, da bo zato jvečji otok sveta brez - gospodarja Največji otok sveta je brez gospodarja. Meri več ko 2 milijona kvadratnih kilometrov. Obala ni dosti manj ko 3000 km dolga, kar je toliko ko razdalja od Shetlandskih otokov do južne obale Sredozemskega morja Širok je otok 1000 km. Ta otok se imenuje Grenlandija. Seveda ne smemo prezreti, da je šest sedmin te dežele nepristopnih, neobljudenih in sploh ni p'rimernih za obljudenje. Ondi je večni led v neizmernih plasteh, in zato biva na tej neskočni ploskvi, ki je tolikšna ko Anglija. Francija in Nemčija skupaj, le 17.000 ljudi. Od dosedanje matične države, Danske, je 70 naselišč in tržišč, kar jih je na Grenlandiji, odrezanih. List »Manchester Guardian« se v daljšem članku bavi z otokom. Od 1. 1776 se vodijo kupčije z Grenlandijo na račun danske vlade. »Kraljeva grenlandska trgovska družba« ima samolastno pravico na plovbo in trgovino. Ne Danci ne ino-zemci ne smejo z grenlandskimi Eskimi ali danskimi naseljenci kupčevati. Vse ladje, ki so v bližini obale, morejo ustaviti danske vojne ladje in jih preiskati. Danska je napravila Grenlandijo za zaprto deželo in je tako ohranila njen značaj. Zveza z Danci naj bi dala Grenlandcem prednosti zahodne civilizacije in odvajati slabe vplive. Smoter Danske je, da nastane dober Grenlandec, ne pa zmaličen Evropejec. Razvoj iz kamene dobe do kulturnih dobrin Evrope se ne sme vršiti bolj hitro, kolikor more Eskimo razvoju slediti. Gren-landci niso daroviti za gospodarstvo in če bi smeli svobodno trgovati, bi jih drugi izrabljali. V Ko-danju je bil poseben oddelek notranjega ministrstva, ki se je ukvarjal z vzgojnimi verskimi in trgovskimi vprašanji Grenlandske. Poseben uradnik je bil odgovoren za urejanje nakupljenega blaga za Grenlandijo in za prodajo iz te dežele izvoženega blaga. Otok potrebuje pšenične moke, ovsene moke, riža, desak, kave, sladkorja, gumijastih čevljev, ribiških mrež, železnin, emajlnih posod, blaga, stekla in porcelana. Državne ladje so se štirikrat na leto odpeljale na Grenladijo in spravile to bla- ga tjakaj in se vrnile s kožami, krznom, slonovo kostjo, ribjim oljem v Kodanj. Konec leta so tudi najmanjši dobiček izročili za upravo Grenlandije. Edina rudnina, ki jo pridobivajo na tem otoku, je k r i o 1 i t, ki je potreben za spreminjajoče se steklo in ki daje v zvezi z bavksitom — aluminij. Grenlandija je edina dežela na svetu, ki ima take bogate zaloge kriolita, da se izplača izrabljati rudnike. Doslej so ga dobivali le še pri Ivigtutu ob fjordu Arsuchu. Leta 1865 so izročili neki družbi monopol za pridobivanj kriolita, a hkrati se je morala obvezati, da bo Grenlandija dobivala tretjino vse zaloge. Že več ko 150 let je znana resnica, da sta severna in južna Grenlandija dve različni deželi. Ena je izven, druga pa v tečajniku. Med seboj se razlikujeta v načinu življenja prebivalcev in zato ju upravljata dva ločena »parlamenta«; od teh je severni v Godhavnu, južni pa v Grothaabu. Za zdravniško pomoč doslej Grenlandci niso nič plačevali. Tudi šolski pouk je bil za slehernega brezplačen. V severni in južni Grenlandiji imajo po en časopis, ki izide po enkrat na mesec in ga prejemajo brezplačno. Sleherni Grenlandec je po 55. letu starosti prejemal od danske vlade »pokojnino« na leto. Samski so prejemali po 100, poročeni pa . po 150 švic. frankov na leto. Za Dansko je bila Grenlandija potrata, ki se je dala opravičiti le s tem, da so skrbeli za blagor Eskimov. Danci so lepo izvrševali to nalogo, V sleherni osamljeni naselbini ob obali oledenelega otoka je bilo vsak dan slišati radijska poročila v eskimskem jeziku. Kako bo zdaj? Grenlandija je navezana na tujo pomoč. Že se slišijo iz Washing-tona glasovi, da je bila us'dnovljena »Ameriško-grenlanska trgovska družba«, ki bo delala namesto danske organizacije. Leta 1832 je predsednik Monroe v svoji doktrini oznanil da nima noben narod izven Amerike pravico pridobivati si novih pokrajin na zahodni polovici sveta Ta doktrina vsebuje veliko odgovornost, zakaj Grenlandija pripada zahodnemu področju svetovne oble. K MARIBOR Priprave za evakuacijo mariborskih otrok JVi nobenega vzroka za razburjenje, ker bodo priprave za evakuacijo ludi v mirni dobi V Mariboru je zavladalo med meščani spet razburjenje, ko so dobile družine vprašalne pole z navodili glede evakuacije otrok in ko sedaj hodijo po hiiah zastopnice krajevnih odborov za evakuacijo ter vršijo tozadevne poizvedbe in popise. Zlasti matere se vznemirjajo, češ sedaj pa je evakuacija tu, otroke nam bodo vzeli tor jih poslali nekam v šmarski okraj, kjer se jim bo Bog ve kako godilo. V resnici pa ni to nobena evakuacija, temveč samo predpriprave za vsak primer ter nimajo Mariborčani nobenega vzroka za razburjanje. Pač pa bi se lahko vznemirjali, če se te priprave ne bi vršile, Tisti, ki na stvar trezno in pravilno gledajo, so nasprotno sedaj pomirjeni, ker vidijo, da se vendarle nekaj dela za naše otroke, da so naše oblasti na mestu in da pri nas v primeru potrebe ne bi bilo v pogledu evakuacije otrok usodnih zmešnjav, ki so — kakor vidimo to v zapadnih od vojne obiskanih krajih, povzročile toliko nesreče. Poslej se bodo pri nas po tozadevnem zakonu vršile priprave za evakuacijo tudi v mirnih časih, tako da bomo vedno pripravljeni. Evakuacija otrok, ki se sedaj v Mariboru v vseh podrobnostih organizira, pa ni enostavna zadeva. Že poskusna evakuacija 200 otrok, katere je Maribor poslal v nekatere za to določene kraje v šmarskem okraju — deklice v Rogaško Slatino, dečke pa k Sv. Petru na Medvedovem selu in v Šmarje pri Jelšah, je pokazala, da so zvezane s tem velike težave in odgovornosti ter je treba takšno izselitev res v vseh podrobnostih organi- zirati. Kaj šele popolna evakuacija — i« pomislimo, da bi se moralo v primeru potrebe z vso naglico preseliti iz Maribora okoli 4000 otrok. Od tega jih je samo v V. okraju 18001 Razumljivo, da je to vprašanje, ki zahteva velikih predpriprav. Vodstvo teh priprav vodi mestni socialno politični oddelek, delo pa je razdeljeno na posebne odbore. V vsakem mestnem okraju deluje tak odbor, v katerem sodeluje predvsem učiteljstvo To ima še najboljši pregled o razmerah svojega okraja. — Treba je priznati, da so se številna mariborske učiteljice z vso vnemo posvetile novim nalogam ter z veliko marljivostjo sodelujejo. Prosvetna oblast je učiteljstvu priporočila, naj aktivno sodeluje pri pasivni obrambi, v katero spada ~ tudi problem evakuacije. Ker pa priprave za evakuacijo otrok padejo letos med počitnice, so učiteljice s tem zelo prizadete ter se je ponekod pojavila tudi nevolja. Je pa to delo takšno, da ne dovoljuje nobene prekinitve, obenem pa so sedaj izredni časi, v katerih mora vsakdo svoje prispevati za čim boljšo usposobljenost narodne pri- »likc pravljenosti in obrambe. Pomislimo samo, koliko moških mora pustiti svoji delo ter odriniti ^a orožne vajel Zato bo na vsak način potrebno, da se tudi za pasivno obrambo izvrši mobilizacija po- trebnih sil, če za prostovoljno sodelovanje ne bo dovolj odziva. Tozadevno je mestno poglavarstvo že stavilo svoj predlog v poštev prihajajočim oblastvom, obenem pa je ze svoje uradnlitvo ukinilo vse dopuste, tako da se vse delo lahko brez ovir nadaljuje. m Dr. Marinič do nadaljtiega ne ordinira. I m Ogromen izvoz jajc. Ta teden se je izvozilo | čez Maribor v Nemčijo 60 vagonov jajc. Prispela so iz Bolgarije, ki zadnje čase ogromno izvaža čez Maribor, m Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo prve dni meseca avgusta. Kdor od v Mariboru bi-vajočih vojaških obveznikov še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se do 20. julija t. 1. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 zaradi vpisa v zadevne sezname. m Slovenski športni klub Maraton otvarja plavalno šolo v kopališču na Mariborskem otoku. Redne plavalne vaje se vrše dnevno predpoldne in popoldne, sedaj 60 pod vodstvom klubovega člana. S 1. julijem pa prevzame vodstvo šole trener Slov. plavalne zveze. Vabimo vse, ki imajo veselje do športa, da se prijavijo kot novi klubovi člani. Novi člani 6e sprejemajo na rednih članskih sestankih vsak petek ob pol 06tnih zvečer v klubskih prostorih na Livadi. m Zaprta ulica. Mestno poglavarstvo sporoča, da je zaradi gradbenih del Frankopanova ulica na odseku med Jezdarsko in Zolgerjevo ulico od 24. junija dalje za promet zaprta. m Šahovski turnir. V četrtek je bilo odigrano 4. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo ŠK Vidmarja. Peče je premagal Hvalica, Marvin Skra-lovnika, Ketiš Senekoviča, Reinsbergor Čertaliča, Lukež st. mlajšega, Kuster Kukovca, Gcrželj je s Sonanom remiziral. V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol je Kukovec premagal Skralovnika, pa.-tija Lukeš-Čertalič je ostala remis. Stanje po 4. kolu je naslednje: Gcrželj 3 in pol, Kuster 3 (1), Reins-berger 2 in pol, Kukovec in Peče 2 (1), Lukeš Fr., Lukeš b, Marvin in Sonan 2, Čertalič 1 in pol (1), Ketiš (2), Skralovnik polovico točke (1), Fenekovič 0 (1), Hvalič 0 točk. m Upravni odbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, sklicuje v smislu § 20 društvenih pravil redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 14. julija 1940 s pričet-kom ob 8 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1, Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Sklepanje o pravočasno predloženih predlogih. 4. Sprememba o nalaganju in uporabi društvene imovine. 6. Slučajnosti. Upravni odbor. m Strela zažiga. Ob priliki zadnje nevihte je v Bačkovi pri Sv. Benediktu v SI. gor. udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kanrada. Poslopje je bilo pokrito s slamo ter 6e je vzlic hudemu nalivu užgalo. Dcmači so s pomočjo sosedov seino uspeli z rešitvijo • živine iz hleva, vse drugo pa je zgorelo. Posestnik ima okoli 25.000 din škode, zavarovan pa je bil samo za 4000 din. m Nepreviden strelec je vzbudil pri Studenča- nih veliko razburjenje. Na orožniško postajo je namreč prihitelo nekaj ljudi ter prijavilo, da strelja zadaj za Kranerjevo gostilno na Aleksandrovi cesti v Studencih neki mlad fant ter da krogle kar frčijo okroj« po cesti. Orožniki so ugotovili, da je streljal neki 19-letni fant iz samokresa, katerega je našel pred nekaj dnevi pri Dravi. Prav, da je hotel orožje preizkusiti ter je streljal v zrak. Trgovina „ZVEZDA" Maribor, Ulica IO. oktobra S se priporoča m Podlegel poškodbam. Kakor smo 6voj čas poročali, 6e je dne 16. junija pripetila na Pečici pri Poljčanah prometna nesreča. Iz Rogaške Slatine je peljal z avtomobilom mariborski mehanik Rupert Draksler v Maribor, iz Zgor. Gabernika pa se je peljal proti Podplatu na motornem kolesu 26-letni šofer Martin Jagodič, za njim pa je sedel njegov polbrat Alojz Kit. Zaradi nesrečnega slučaja sta obe vozili trčili skupaj ter 6e razbili, pri tem je dobil Kit zelo hude poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je včeraj zaradi zadob-ljenih poškodb umrl. m Z motorjem 6e je ponesrečil 26-letni Vladimir Podvinec, katerega je vrglo v Rošpohu z vozila ter 6i je zlomil ključnico in dobil še druge poškodbe. Zdravi se sedaj v bolnišnici. m Najdeno kolo. Na stavbišču mestnih garaž na Tržaški cesti je bilo najdeno moško kolo z evidenčno številko 2-22051-2. Najditelj ga je izročil policiji. m Padec v globino. Na neki mariborski stavbi se je ponesrečil 18-letni zidarski strežaj Maks Širc iz Vel. Nedelje. Na visokem odru je izgubil ravnotežje ter strmoglavil v globino. Pri padcu se je hudo poškodoval na glavi. m Žrtev roparja v bolnišnici. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 68-letno Nežo Juteršnik, ženo posestnika iz Loč št. 98. Starka je postala žrtev napada nepoznanega razbojnika, ki jo je zvečer pričakal pred hišo ter jo 6 kolom pobil na tla, da 131 potem lahko stanovanje izropal. Zadal ji je več udarcev po glavi, vendar je imela napadena še toliko duhaprisotnosti in moči, da je na ves glas klicala na pomoč, česar 6e je razbojnik ustrašil ter pobegnil. Sv. Miklavž pri Ormožu Na praznik 29. t. m. po večernicah bo vprizo-rilo Bralno društvo krstno predstavo drame iz življenja malega naroda >Zasad«, ki jo je spisal Stanko Kociper. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Naši prvoobhajanci so imeli najlepii din življenja na Aiojrijevo. Vsah je bilo 46. Dve cvetki prvoobhajanki pa sta med šolskim letom umrli. Umrl je v petek zjutraj Franc Pahor, upokojeni železničar iz Apač. Pri spravljanju sena se j« prehladi 1 m dobil pljučnico. Bil je naročnik »Slovenca«. Na Ptujsko goro pnhitimo danes po pozni službi božjil Dcika meščanska šola iz Ptuja namreč priredi v spremstvu učiteljskega zbor« na njo izlet, družen 6 koncertom narodnih jj«6nu na trgu pred cerkvijo, Nastopi 270 pevcev. Ker eo dohodki namenjeni ea potrebe gorske cerkve in RK, vabimo vse, da se koncerta udeležijol Na Slomškov grob poromajo jutri, v ponedeljek, šolarji višjih razredov ob priliki šolskega izleta v Maribor. Tam bodo pri sv. mali prosili velikega škofa, naj posreduje pri Bogu, da bi ohruiil naši domovini svobodo in mir. Vidovdanska proslava, ki jo prlrede šola ln društva, se bo na Petrovo po večernicah ponovila za V6e, ki bodo zaradi dela na Vidov dan zadržani. Govornik iz Ljubljane, znani borec za ligo treznosti in dostojnosti, g svetnik Janez Kalan, nas obišče prihodnjo nedeljo, dne 30. junija. Trikrat nam bo v cerkvi govoril o največjih notranjih sovražnikih našega naroda. Zaščita pred zračnimi napadi je naslov predavanju, ki ga imt danes v dvorani prof. Modic iz Maribora. Trbovlje Otroško zavetišče se začne graditi. Na najlepšem prostoru sredi rudarskih kolonij poleg gasilskega doma postavi TPD otroško zavetišče, za katero je namenila vaoto en in pol milijona dinarjev. Pri naraščajoči draginji pa bo treba Se dodati. V načrtih ie predvideno, da bo prostora za popolno otkrbo 25 sirot, za 75 otrok pa dnevno zavetišče, kadar so stsrii čez dan zapoaleni in otroci bre* nadzorstva V induetriiekih krajih sploh in prav tako v Trbovljah i« posebno vprašanj« otrok na cesti, ki ves dan brez varstva pohajajo okoli. Tu-kajinja Vincencijeva konferenca ie načela to vpra-Sanje in tudi banovino prosila ea pomoč pri rešitvi le pereče eadev«, a j« vedno manjkalo jjraotnih sredstev. Sedaj pa j« etv»r TPD širokogrudno rešila, da bo swn« postavil« in vzdrževala pre-potrebno otroiko zavetišče • airotišnico- Dela ea stavbo »o ratpissna in bodo oddana še ta teden, * gradnjo samo pa «e začne takoj eačetkom julija in rudnik že dovaža potrebni gramoz na stavbni prostor, tako da ie verjetno, da bo stavba v glavnem Utos dovršena in morda že izročena svojemu namenu, v veliko kori«t naši mladini, a tudi lep spomenik podjetju. Celjske novice Lep jubilej Oblakove mamice Celje, 22. junija. Včeraj je obhajala v Petrovčah pri Celju Oblakova mamica — vdova po železničarju — svoj 85. rojstni dan. Slavljenka se je rodila leta 1855. S svojim soprogom Edmundom se Je preselila v Celje in odprla tam gostilno »Anski vrhe. Oblakova mama je bila prva gostilničarka na tej, Celjanom dobro znani razgledni točki. Slav-ljenke se še posebno dobro spominjajo starejši Celjani, saj je bila dobro poznana že zaradi svoje ljubeznivosti in dobrosrčnosti do siromakov. Lani je Izgubila svojega zvestega življenjskega druga, kar jo je zelo potrlo, vendar hrabra in verna žena ni omagala. Na stara leta ji je v oporo edina še živa hčerka Ana. Oblakova mama je kljub težavam, s katerimi ji življenje ni prizanašalo, še vedno čila in zdrava. Želimo ji še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja! Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju poziva svoje članstvo, da nemudoma odda prijavno tiskovino za spominsko kolajno, in sicer Celjani v društveni pisarni Dečkov trg 6, vsi drugi pa pri svojih poverjenikih, kjer naj tudi nemudoma jioravnajo naročnino. c Današnji šport. Danes ob 5 popoldne bo na Glaziji prijateljska tekma med ljubljanskim Marsom in SK Ceijein. c Šoferski izpiti za kandidate iz okrajev Celje, Gornji grad, Konjice in Šmarje pri Jelšah bodo v Celju, 8. julija in /ie 4. julija, kakor je bilo prvotno določeno. c Popravi! Notica o odklonitvi ustanovitve četrte lekarne v Celju ne odgovarja resnici, kakor se nam naknadno poroča. c Okoliški dekliški krožek v Celju priredi danes ob 4 popoldne pod Mlinarjevim kozolcem, last g. Lednik Martina v Lokrovcu, Mlakarjevo veseloigro »Nevesta iz Amerike«, Vse Celjane in okoličane vabimo k uri prisrčnega smeha! c Vpisovanje novincev za I. razred na okoliški deški in zasebni dekliški ljudski šoli šolskih sester v Celju bo v ponedeljek, 24., in v torek, 25, junija, od 8 do 11 dopoldne. Starši nai pripeljejo vse one otroke, ki bodo letos dopolnili 7 let in še ne hodijo v šolo. V kolikor bo prostora, se bodo sprejemali tudi oni, ki so že dopolnili 6 let. Otroci bodo tudi zdravniško pregledani. Za otroke, ki niso vpisani v krstni knjigi v Celju, morajo starši predložiti krstni list. Zanimivosti o Tunisu Bilo je že čez deveto uro, ko sem, kasno ko navadno, prišel v pisarno Nisem se mogel odločiti, da bi se izselil iz stanovanja na Montpar-nassu le zato, ker so bile pisarne filmske družbe, kjer sem bil v službi, ob Montmartru in sem se moral vsako jutro peljati pol ure s podzemsko železnico. Na pisalniku sem dobil listek: »Gospod ravnatelj bi rad govoril z Vami.« Kako neprijetno! Zdaj si bom moral poiskati drugo službo! Kar slišal sem ga: »Žal, ne potrebujemo več vašega sodelovanja, saj itak vedno prepozno pridete!« Ko sem čez pet minut nato vstopil v njegovo sobo, je sedel neki drug gospod ondi in ravnatelj mi ga je predstavil: »To je naš zastopnik v Ca-sablanci. Drevi boste z njim odpotovali v Tunis, da boste ondi otvorili podružnico za nas. V prvih dneh vam bo že on pomagal. Saj ste Švicar, ali ne? Pojdite na prefekture in uredite svoje listine.« Čez 24 ur ... sedeč na stolu parnika »Ville de Marseille«, sem se peljal na svoje novo torišče. V mestu Tunisu je 30 kinov. Pri tem se je bilo treba ozirati na mesta Beja (13 500 prebivalcev), Bizerte (25.000 prebivalcev), Fcrryville (11.C03 prebivalcev), Le Kef (6000 preb.), La Goulette (15.000 preb.), Sfa (20.000 preb.) in Sousse (42.000 prebivalcev). Lastniki kinov so se imenovali: Guido Romeo, Francesco Dominici, Hassounah Fouddah, Cioni, Campanella, Vincento itd. Moj sluga se je imenoval Agosto Ferrari, tajnica Hilda Dominici. Bilo je tudi nekaj Francozov in španjol-skih Judov, a teh manj. Alžir je del Francije; razdeljen je na tri okraje, ki pošiljajo svoje zastopnike v zbornico Predsedujejo jim prefekti kot v Franciji. Okraji so razdeljeni na okrožja. Gu/erner Alžira je podrejen notranjemu ministru. Alžir je Francija. Statut Tu-nisa in Maroka je različen. Tunis je francoski pro-tektorat pod generalnim rezidentom, ki le podrejen francoskemu zunanjemu ministru. Vendar je Tunis francosko ozemlje in ondotni Francozi se trudijo, da bi deželo po francosko kolonizirali. A Tunis je bil že od nekdaj pastorek. Ceste so komaj še ceste; saj jih gradijo, a slabo in naglo. Za Tunis je bilo zmeraj malo kreditov. Zakaj le? Francoski podatki v Tunizu iz 1. 1930 so tile; 71.000 Francozov; 89.000 Italijanov; 8400 Malteža-nov. Na enega Evropejca pride po 12 domačinov. Od aprila 1940 pa takile angleški podatki. Vsega prebivalstva je 2,600.000. Od teh je 108.000 Francozov in 94.000 Italijanov. Italijanski podatki pa govorijo o 115.000 Italijanih in le o 90 000 Francozih. Te različne številke imajo svo) vzrok. Res je, da se je v 10. letih priselilo 37 000 novih Francozov semkaj. Italijani so bili prej v deželi ko Francozi. S luniškim bejem so se sporazumeli tako, da postanejo vsi otroci italijanskih staršev, ki so rojeni v Tunisu, italijanski državljani. Otroci teh otrok naj spet ostanejo Italijani itd. Francozi so pa prišli 1. 1881 in so napravili iz Tunisa proteklorat malo prej, preden so Italijani hoteli isto storiti. Pri tem jih je podpiral Bismarck, ki je hotel, da pozabijo na Alzacijo Lotarinško in ki bi bil tudi rad videl, če bi bil kak klin med prijateljstvom Francije in Italije. Francozi so 1. 1896 obnovili italijansko-tuniški dogovor iz 1. 1868, ki je ostal v veljavi do Mussolinija. Dotlej je bila Italija tako rekoč posebna država v protektoratu. Nato so Francozi izdali zakon, po katerem naj bi bil sleherni, v Tunisu rojeni otrok Francoz. V Italiji so se seveda razburili! Da bi ne bilo spora, so zadevo uredili tako, da so konvencijo iz 1. 1896 obnovili s četrtletno odpovedjo, dokler se 1. 1935 ni vsa zadeva poslabšala. Nova pogodba pravi, da ostanejo vsi, pred letom 1965 rojeni otroci italijanskih staršev Italijani; tisti, ki bodo rojeni po 1965. letu, pa naj bodo Francozi. Svojci svobodnih poklicev, ki so študirali na laških univerzah, smejo biti v Tunisu brez nadaljnjega nastavljeni. Potem pa potrebujejo francosko diplomo. Francozi pa niso bili s tem nič bolj zadovoljni kot Italijani. Če ostane ta pogodba v veljavi, »bodo 30 let dolgo italijanske matere rodile Italijančke in sicer v večjem številu kot francoske V p zakaj Francija širokogrudno ne odstopi Tunisi matere, saj so Italijanke bolj plodne kot Francozinje«, piše Pierre Mille. »In v 10. letih morejo priti semkaj vsi italijanski medicinci, lekarnarji in odvetniki in se nastaniti le s svojimi diplomami. Leta 1944 jih bo nemara še posebno dosti prišlo, da se bodo pred potekom privilegija še kaj okoristili.« Razumljivo je, da sta vladi Francije in Italije 1. 1935 podpisali to pogodbo, ki obema ni v prilog, ker si je Francija podzavestno mislila, da se bo tuniška država prej ali slej spremenila v korist Italije in ker je Italija že slutila, da se bo nekaj »tako ali tako« spremenilo, ko bo prišel »veliki obračun«. To je tudi nemara vzrok, zakaj ni bilo v Parizu za Tunis nič kreditov, saj niso hoteli vtikati denarja nekam, kar so že itak imeli, da je izgubljeno. V poslednjem času so se večkrat izpraševall, iia Italiji? Nato bi odgovorili', V francoski kolonialni politiki ima prestiž večji pomen ko za Anglijo če se Anglija za kako točko na svetu nič več ne zanima, jo opusti, ker je pri tem oškodovana njena svetovna oblast. Francija si tega ne more privoščiti, ker Francija v svojih kolonijah res kolonizira in ni le gospodar nad svojimi pisanimi podložniki. Francoski naseljenec ni samo uradnik in nekakšen polbog, ampak je tudi šofer, ribič, zelenjadar, kavarnar. On se kar pomeša med domačine in se udeležuje njih življenja. Če Anglija opusti kako oporišče, kar odpokliče svoje uradnike. Francija bi morala odpoklicati svoje naseljence. Glede na Tunis je pa še druga, važna točka: Bizerta. — Bizerta je edino Srednjezemsko pristanišče ob francoski, severnoafriški obali, ki je vojno pristanišče, 60 km daleč od Tunisa. Ondi biva francosko sredozemsko vojno brodovje. Če se odpovedo Tunisu, se pravi, da se odpovedo Bizerti. A odpovedati se Bizerti, se pravi, izročiti svoje varstvo. Bodi kakor koli že glede na sedanje premirje Francije in naj se vojna z Italijo konča kakor koli: konec bo zmeraj v zvezi z novo ureditvijo lastnina. IB. V.) e Celjani! Loterija, katero prireja Legija koroških borcev v Celju, je v polnem razmahu. Del glavnih dobitkov je razstavljenih v trgovini Hla-din. Pričakujemo, da bo narodno zavedna javnost podprla organizacijo in kupovala srečke, ki se dobe v celjskih trafikah, v podružnici »Slovenca« in »Jutra«, v društveni pisarni, Dečkov trg 6. Srečke so po B din. c Redna seja celjskega mestnega sveta bo v sredo, 26. junija, ob pol 7 zvečer v mestni posvetovalnici. c Nov dijaški konvikt v Celju. Ko stopaš po Mariborski cesti proli Gaberju vzbudi tvojo pozornost lepa moderna dvonadstropna stavba z velikimi okni in svetlimi dvoranami. Na pročelju be-reš napis: »Salezijanski mladinski dom«. Zavod celotno še ni dograjen, vendar so za prihodnje šolsko leto že pripravljeni in opreinlieni lepi zračni prostori, ki bodo mogli sprejeti okrog 50 dijakov. Vsem starišem, ki bi radi dali svoie sinove v šolo, pa so radi oddaljenosti v skrbeh zanje, priporočamo, da Jih zaupajo novemu d 1 laškemu kon-viktu. Vzgoja v zavodu je v rokah salezijanskih duhovnikov, ki po genijalnih načelih največjega vzgojitelja in poznavatelja mladine vodijo mlade duše v naravno in nadnaravno zrelost. Zavod je oddaljen od gimnazije le četrt ure. Fantje imajo v zavodu natančno določen dnevni red, skrbno nadzorstvo, redne korepeticlje, za manj nadarjene tudi izredne instrukcije na željo starlšev. V zavodu se jim nudi ludi prilika, da se izvežbajo v petju, glasbi — klavir, violina, pihala —. telovadbi in gledaliških nastopih. Sprejemamo samo dijake za prvi in drugi gimnazijski razred. Za pogoje in natančnejša navodila se obrnite na Salezijanski Mladinski dom, Gaberje, Celje. e Poveljnik žandarmerijske postaje v Celju, narednik vodnik g. Rehar Franjo je prejel za izredne uspehe v službi javne varnosti na žandar-nierijski proslavi v Belgradu denarno nagrado 1000 din. e Pregled motornih voill iz območja celjskega okraja bo dne 5. julija od 10 do 11, za mesto Celje pa od 11 do 12 na Sp. Lanovžu. c Obvezno cepljenje proti davici. Drugo zaščitno cepljenje predšolske mladine bo 11., 12. in 13. julija od 8 do 12 dopoldne v seini dvorani mestnega poglavarstva v Celju. Šoloobvezno mladino bodo o dnevu, uri in kraju drugega cepljenja primerno (»oučila šolska ravnatellslva. c Za rešitev Aškerčeve domačije ie zbralo celjsko poverjeništvo Akcijskeaa odbora v Ljubljani s pomočjo cellskih marljivih dam 9.513 din. c Konj, 8.000 din vreden, last gostilničarja Henke v Laškem |e podivjal in se zaletel v ogel Drolčeve gostilne, si razbil glavo in poginil. Šoštanj Advokat dr. Šuc Stanko le otvorii odvetnlSho pitamo v SoSfanlu Kaj se godi na Polzeli? Tovarna pletenin Polzela dolguje delavcem še za nazaj razliko na minimalnih mezdah. Okrajno načelstvo Je dalo podjetju nalog, naj nabije v podjetju razglas, da se naj zglasijo v pisarni oni delavci, ki smatrajo, da imajo še kaj prejeti od podjetja na račun minimalnih mezd. Kaj je storilo podjetje, Pobrdi so pri delavcih podpise na izjavo, da nimajo od podjetja ničesar več zahtevati, štirje pa te neresnične izjave niso podpisali. Slednje je podjetje poslalo na dopust, dolžnih minimalnih mezd pa ni nikomur doplačalo. Okrajno načelstvo teh neresničnih potrdil ni vzelo na znanje. Dne 81. maja je zastopnik Delavske zbornice posredoval pri podjetju na Polzeli, da se te razlike izplačajo. V pisarni so se izgovarjali, da ni šefa doma, da bi bilo to za podjetje katastrofa, a končno je izjavil ravnatelj podjetja, da bodo do 10. junija 1940 pripravili vse potrebno, da se to vprašanje likvidira, ter naj se 10. ali po 10. juniju vrne zastopnik DZ v podjetje. Dne 11. junija se je zastopnik DZ zepet oglasil v podjetju, kjer mu je knjigovodja g. Bsirski izjavil, da naj se za to D Ž ue briga, da bo podjetje že z delavci samo uredilo. Končno je po deloma ostri debati ravnatelj podjetja g. Eftko^ski izjavil, da bo 18 junija pripravil in prinesel pismeno rešitev na oiirajiio načelstvo, kamor da je pozvan, ter tudi DZ v Celje osebno. Teh pismenih rešitev pa g. Eftkovski ni dostavil. Končno, da bomo na jasnem. V podjetju je pripravljen kot mojster in vodja plettlnega oddelka g. Bsirski ki pa dejansko opravlja posle knjigovodje, ludi se da zvedeti, da nekdo v podjetju prodaja ekspertne cigarete. To bi zanimalo še koga drugega. Tudi bo treba rešiti vprašanje »nepogrešljivih strokovnjakov«, da ne bodo tujci delali silo domačinom. Vprašanje minimalnih mezd ge mora brezpogojno razčistiti, ker to zahteva naša čast, da ne pustimo, da bi nam tujci gazili našo socialno zakonodajo, pa tudi socialne krivice našim delavcem ne moremo dopustiti, ker bi sicer sami zakrivili, da bi se sejal med delavci nemir, K vprašanju ga i* povrnemo. Vožnja v smrt Mal> vlak, ki je sestojal iz pogonskega in priklopnega vagona in se je vsake pol ure peljal iz mesta v hribe, je imel za seboj vas Sacramento in je prispel v trg Santa Cruz. Tu je za nekaj minut obstal. Potem naj bi se odpeljal v rudarski kraj Duranga, kjer je bila končna postaja te proge. Vlakovodja, ki je moral na postajah poskrbeti za pripone in pregledati, ali je vse v redu, je urtujen in razgret od sonca obsedel na svojem sedežu. Tudi sprevodnik odprtega vagona, neki zamorec, jc pasel lenobo na sedežu v vagonu, kjer je sedelo nekaj potnikov. To so bili neki starejši delavec, ki je prihajal s ponočnega dela v mestu v rudniku in je stanoval v Dugangu; neka starejša ženska iz istega kraja, ki je že zjutraj vse nakupila, dalje visok, močan moški v obleki rokodelca in pa mlad zakonski par. Ko je delavec vstopil, mu je ženska pokimala; včasih sta si bila dobra, a nato je ona vzela drugega. Vlakovodja je močno pritrdil zavore pogonskega vagona, zakaj proga je navzad močno padala.. Pogledal je na uro. godrnjavo jc dal znak z zvoncem in je pognal motor; s sunkom se je vlak začel premikati. Potniki pripetega vagona, ki zaradi vročine ni imel oken s šipami, so se hudo stresli. Vsi so jezno zabrundali. samo oba mlada zakonca sta se srečno spogledala. Mahoma je zapazil zamorec, da se pogonski vagon sum pomika dalje. Isti hip je začel pri-klopljeni vagon drčati nazaj po strmini na--vzdol. Sklopka se je z naglim potegom pogonskega vagona zlomila. Zamorec je glasno zaklel, planil je na zadnjo ploščad, skočil je ko brez uma na tla, v divji grozi je kričal sprevodniku drugega vagona, naj vendar ustavi. Že čez nekaj" sekund je bil vagon že v takem diru, da jx)tniki niso mogli več poska-kati na tla. Z vedno večjo brzino je priklopni vagon sam brzel po strmi progi nizdol. Ljudje, ki jih je zdaj usoda združila v oso, 5»o vstali. Z grozo so se zagledali drug v rlrugega in so zaoeli zmedeno govoriti. Visok moški je stopil na zadnjo, zdaj sprednjo ploščad iri skušal zavreti zavoro. A čeprav jo' je na vso moč vlekel k sebi, se vendar lc ni zganila. Zmedenega obraza je stopil nazaj v vagon in zavpit: »Zavora je na dvoje!« »Kaj, kaj bo pa zdaj?« je zajecljala ženska. »Jaz sem mehanik,« je prestrašeno odvrnil moški,« osi se bodo preveč segrele... pri tej brzini.« Oba mlada' človeka sta- bila tesno objeto, z grozo na obrazu sta gledala na mimobrzečo pokrajino. Vagon, ki je zdaj drevil po ravnini, je brzino' malo zriian jšifF, Vendar je imel še veliko hitrost. Kakor po čudežu se je vagon na ovinkih obdržal na tračnicah. Mehanik je glasno klel in se je držal za ročaje. V kotu je sedela ženska, svoj zavoj trdno oklepaje z rokama; njene ustnice so bile blede in ozke ter se je trudila, da je ostala med gu ga njem vagona na svojem mestu. Njena naglavna ruta se je premaknila, da ji je napol visela čez oči. Zdaj jo vstal delavec, ki je bil doslej edini molčal. S plaho kretnjo je pobožal žensko po glavi, nato je šel po brzečem vagonu in je s težavo prišel v ospredje k zavori. Nič ni gledal na lesketajoče se tračnice pred seboj, ki jih je divja brzina naravnost požirala, marveč je mirno pregledoval zavoro. Zdaj ie doumel n jen ustroj. Ko jc z nogo sprožil navor, se je dala ročka hitro pregibuti. Previdno jo je potegnil k sebi. Toda vožnja je bila tako hitra, da so zavore na kolesih sicer cvilile in škripale, vendar se hitrost ni zmanjšala. »Pusti, lx)in jaz,« je zavpil mehanik, ki je bil stopil zadaj za njim. Odrinil je delavca in je vrtel zavoro. A tudi on ni v tej divji vožnji nič opravil s silo. Nenadoma je izpustil ročko in je planil nazaj v vagon Ko je vagon naglo zavil na ovinku, je padel na tla, kjer je obležal, držeč roke na obrazu. Mladenka se je ječa.je in zaprtih oči stisnila k svojemu dragemu. Mahoma pa se je mladi mož sunkovito okrenil, stekel je ven k delavcu, ki je držal ročko v roki in je opazoval progo ter je obupno kriknil: »Kaj pa bo? Saj se bomo vsi raztreščili! Pomagajie. pomagajte vendar!« Delavec ga še pogledal ni; delal se je, ko da ni slišal njegovega vpitja. »Kmalu bodo veliki ovinki.« je zakričal mladi človek, »ondi je tir tik skalnatih obronkov. Če bo vagon ondi skočil s tira, bomo vsi strmoglavili v prepad.« Pozabil je sam nase in na svojo mlado ženo, z blodečim pogledom se je obrnil k vratom, da bi jih odprl iu skočil ven. Trdna pest delavca ga je zadržala. »Noter pojdite,« je rekel in porinil mladega človeka v vagon. Ia je pogledal po svoji mladi ženi; zlezla je bila s kiopi in je ležala na tleh. S sklenjenima rokama se je okrenil k ženski: »Izgubljeni smo!« je zavpil. Ženska ga je praznih oči pogledala in ni mogla ne misliti ne govoriti. Z eno roko je svoj zavoj takoj pritisnila sp«t k sebi, z drugo si je popravila ruto. Nato se je ml&di mož spravil nad mlado ženo, ki je lvila še vedno nezavestna, rekoč s tankim glasom, (J^i ga je ona pregovorila za to prekleto vožnjo, . _ Mehanik je spet vstal. »Osi se boitlo razgrele* jc rekel na glas. »jaz to vem. saj sem strokovnjak.« Zdaj pa zdaj je še ponovil te nesmiselne besede, medtem je stekel k delavcu, ki 'c še zmeraj stal na istem mestu, in mu je isto" povedal. Ta mu ni odgovoril. Čez čas je počasi rekel sam sebi: »Če ne bomo srečali kakega vlaka, se bo vse dobro končalo.« V dalji je bila čuvajnica postaje Sacramento: za njo je bila strmina, ki je potekala okoli hriba in tik ob brezdnu. Ne daleč od čuvajnice in na pogled ko majcena igračka, je zapazil delavec pogonski voz s priklopnim vagonom. kako sta lezla po hribu navzgor; zdaj sta bila le še dve sto metrov »rod Sncramentom. To je pač pomenilo konec. Ob tistem vlaku se bo ta drveči vagon povsem raztreščil... Mali sin pmgovnega čuvaja v Saeramentu. ki je č.ikal vlaka, da bi si ogledal prišlece — če bi sploh kak človek zašel v to zapuščeno gnezdo — je stul ob tračnicah. Daljno, grmenju slično l>obnenje ga je priinoralo, da se je ozrl v nasprotno smer. Tedajci je zapazil samcati vagon, kuko je od Santa Cruza sein nenavadno hitro brzel nizdol. Poklical je očeta, ki je počasi prišel ven-kaj. A komaj je zagledal priklopni voz, ko je ko j spoznal usodni položaj. Najprej mu je šinilo v glavo, tla bi z znaki dal ustaviti prihajajoči vlak; a je ko j vedel, da bi bilo to brez pomena. Toda ondi, kamor so včasih spravljali vagone, je bil slepi tir, ki se je v dolžini pet sto metrov nalahno vzpenjajoče se proge, končal z mogočno klado. Stekel je h kretnici in se je vrgel na ročko. A tu je bila zarjavela in se ni dala premakniti. Ves obupan jo je vlekel, saj je spadalo v njegovo službo, da so bile kretnice v redu. Lotil se je tračnic in suval v kretnico; zaman. Vagon pa se je strašno naglo bližal. Tedaj — vendar: z zamolklim hreščnnjem se je dala ročka obrniti. Progovni čuvaj je od-skočil in že je pridirjal vagon do njega. Po-vešenih ram je čuvaj zrl za njim, Mahoma se je zravnal in je od razburjenja puhnil sapo skozi nosnice: vožnja je bila -počasnejša... Delavec, ki je bi! v železni odločnosti ostal na ploščadi, je začel, videč prihajajoči vlak, koj vleči zavoro k sebi, najprej počasi, nato zmeraj bolj močno, tako da so kar iskre švigale izpod koles. Petdeset metrov pred seboj je videl, kako je čuvaj slednjič le premaknil kretnico. Že čez nekaj sekund so kolesa s cviljenjem zavozila na slepi tir. Zdaj «e je z vso močjo svojih dela vajenih, krepkih rok uprl v ročko zavore. Vagon jo zalireščal ko sto hudičev. Klada! Neznanski trušč! Težka lesena klada se je razcefrala. Toda vagon je obstal. Potniki, ki so se vsi obtolčeni in opraskani trkijali po tleh. so zavreščali. Delavec jc ležal zraven zavore, trščica iz prelomljene ploščadi se mu je zadrla v licc in je začela kri teči. Pr,vi jo vstal, obrisal si je z modrim robcem obraz in je pomagal drugim, da so vstali. Z nerodnimi besedami jih je skušal potolažiti. Istočasno se je ustavil v Saeramentu vlak, ki se je pripeljal iz mesta. Sprevodnika in potniki iz prišedšega vlaka, ki so mogli razburljivi dogodek natančno opazovati, so hitro poskakali iz vagona in stekli k tistemu vozu. Pomagali so zmedenim ljudem, da so mogli izstopiti. Pri tem so videli, da se ni nihče resno poškodoval in so vsi lahko hodili. Mladi mož, čigar živci so odpovedali, je takoj stekel proč. Njegova mlada žena, ki je bila še polna strahu, je bila brezbrižna' za vse in ni mogla govoriti; dali so jo rti a teri ji rodovnega čuvaja v varstvo. Starejša ženska pa je bila kmalu nared. Skrbno je pregledovala svoj zavoj, ali se ni nič razbilo. Videč, da je vse celo, se je zadovoljno nasmehnila, si popravila ruto in se ozrla. Nenadoma se je nečesa spomnila, pristopila je k delavcu in mu molče stisnila roko, nato jo z zaskrbljenim pogledom vzela svoj sveži robec, tla bi mu obrisala kri Goya: Ustrelitev. z obraza. Delavec se je prijazno branil, vzel je svoj robec, ki je bil že okrvavljen, obrisal se je in zamrmral: »Nič ne de, to bom že doma uredil.« Na vse pohvalne besede in vprašanja potnikov novega vlaka pa je ponosno molčal. Sprevodnik je pozvonil k odhodu vlaka. Delavec je pristopil k priklopnemu vagonu, ko da bi se ne bilo nič zgodilo, in se je usedel vanj. A starejša ženska se je usedla v pogonski vagon. Costih besed je pripovedovala o strašni vožnji in ponovno poudarila, tla se ne bo nikdar več peljala v priklopnem vagonu. Mehanika jc bilo sram .in je odšel, videli so ga spodaj na ccsti proti mestu. Ko se je vlak ustavil nn končni postaji Duranga in so vsi izstopili, je tudi delavec počasi izstopil. Obstal je in je zrl za žensko, ki se je — polna razburljivega doživetja — hitro bližala hiši, kjer so so spredaj na vrtiču igrali otroci. Veselo so vzkliknili, videč mater, jn jfft bri? o!)'stO])ili. Medlem ko je vzela najmlajšega v naročje in ga poljubovala, je zagledala delavca, ki je stal v zadregi in srečno smehljajoč se pred vrtom. Solza se ji je zale-sketala v očeh, medtem ko mu je hvaležno jx>-kimala. Potem je stopila v hišo. Delavec si jc z roko pogladil čelo. Zdaj je začutil hudo utrujenost. 1'a seveda, saj je bil1 vso noč delal v rudniku... (B. Bluiiek.) Pogled na Bakar — železniška postaja. O Bakarskem zalivu Kdor prvič v življenju zagleda pred seboj Ba-karski zaliv, bližajoč 6e mu z železnico, 6 parnikom ali peš, bo, pa naj še tako dobro jx>zna ostale znamenitosti našega Jadrana, vsekakor očaran ostrmel nad sliko, ki jo je z njim ustvarila umetniška roka prirode. To je strogo zaključena, enotna slika samih največjih nasprotij, ki so te6no in zbrano povezana med seboj in ki izražajo enotno misel, enotno dušo, ki sta zapopadeni v besedah 6anjavosti in idila. Enotnejšega, lepše in 6omernejšega zaokroženega zaliva naša obala nima. Njegovi mehki, vedno živi valovi božajo neprestano trdo vznožje nemih, negibnih sivih gorskih pobočij, ki v velikanski elipsi obkrožajo njegovo sinjo vodno gladino. Tu pa tam zagleda oko majhne borove gaje ali vroče sme-joče se vinograde, ki pokrivajo kamnati, bledi okvir v zalivu zajetega morja, kakor velikanska temno-zelena žametna preproga. Včasih 6e ti zdi, da se taka preproga premika preko tega skalnatega kraškega sveta. To je senca majhnega oblačka, ki edini giHieta me6t0 i„ zaliv, Bakar :n njemu nasproti plove po žarkem nebesnem svodu nad zalivom. Mir I R:,|faran N, U w„i; ,,„i; „„i„ „„*;,„ui,;t, V najbolj čudni župniji -Msgr. Crowley nemara ni pasel duš v najbolj veliki župniji, pač pa v najbolj čudili župniji sveta. Ta župnija se razteza 100 milj daleč v dolžino. Izhaja iz najgloblje točke v Dolini smrti (Deat Valley), kar je 300 čevljev [x>d morsko gladino in je najgloblja točka Amerike, ter sega do najvišjega vrha Amerike, do 14.000 čevljev visoke gore Mount \Vhilwey. To je zelo redko naseljena pokrajina. Od spodaj se stopnjema dviga Dolina smrti, dokler se v ozadju ne prikažejo s snegom pobeljeni vrhovi Sierre. V tein velikem območju župnije msgr. CrowIeya se vije cesta skozi Dolino smrti; ob njej so v velikih presledkih značilne moderne kalifornijske vasi. Pozimi so se zbrali v Dolini smrti, v Furnace Creck Innu, filmski igralci iz lloIIywooda in še drugi, ki bi se bili radi za teden dni izognili velikomestncmu vrvežu. Zelo dvomim — meni znani pisatelj James Ilillou — ali je msgr. Crowlcy poleti sploh kdaj šel skozi Dolino smrti; saj pa tudi ne bi bilo potrebno. Furnace Creek Inn (Gostišče v razbeljeni peči) bi bilo prav zato zaprto, kakor pove to ime, namreč zaradi vročine, kakršne ne more prenesti noben človek in nobena žival. V spodnjem delu te Doline smrti je poleti 140 stopinj vročine v senci! Skale so tedaj tako razbeljene, da se jih človek ne sine dotakniti. Pota so razpokana; avto bi se tako razgrel, da bi se sesedel. To se je zgodilo lani, ko je nekdo, ki je izstopil iz avta, da bi šel peš do prihodnjega gostišča, zaradi sončarice in žeje umrl. Pa ni ta človek umrl kot prvi. ki je skušal iti skozi Dolino smrti. Na stotine pionirjev prejšnje ameriške dobe. ki so iskali pot za v Kalifornijo čez hribe, ki še niso bili nič poznani, so zašli in niso mogli spričo pogleda na zasnežene vrhove nič več priti iz razbeljenega peska. Še dandanašnji je moči videli preostanke teh karavan, ki jih že več ko 70 let beli sonce, a jih še nikdar ni zmočila niti kapljica dežja. Zdaj je v Dolini smrti več lepih potov, ki jih pozimski turisti s pridom uporabljajo. In po teh poteh se je peljal msgr. Crovv-ley v tistem avtomobilu, ki ga je vsakdo poznal. Peljal se je. Še nedavno je nekega nedeljskega julra obiskal svoje raztresene župljane. Maševal je v Bishopu, v gorski vasici v senci Sierre. Nato se je odpeljal v Lone Pin. ki je kakih 90 milj bolj daleč proti jugu, in je tudi tam maševal; odtod pa se je peljal v Gostišče razbeljene peči« — v Furnace Creek Inn, ki je spet za 100 milj bolj daleč naprej. Crow!ey je trčil s svojim avtomobilom v drug avtomobil, ki mu je prihajal naproti, in se je na mestu ubil. zveriženimi ulicami. Nad vsemi, na najvišji točki mesta, pa gleda iz starih časov v novi svet 6iva trdnjava Frankopanov in Zrinjskih, dočim raste J. starega mesta nekdanja škofijska cerkev sv. Andreja proti nebu. V resnici presenetljivo lepa oblika mesta, ki mu tvorita zaliv sam in njegov okvir zabavišče in oder, na katerem igrata človek in priroda, izmenjaje mu postavljajoč in prestavljajoč kulise. Trdi kraški svet rodi slovito vinsko kapljico »Vodico«, daje pa tudi kot velika redkost čisto, svežo pitno vodo. Parniki in železnica, ki se drzno spušča v vijugan skalnih strmin do morske gladine, do-važajo potnike, izletnike in letoviščarje z vseh strani. V poletju, pa tudi pomladi in v jeseni, se raz- Bakarska pokrajina. in tišina vse naokrog. Samo kadar se nad vrhovi Velebita in okoli njih zbirajo oblaki in se zaletavajo v nje, buči kmalu potem silovita burja preko mirne slike ali pa jo oblaki z dežjem zagrnejo za nekaj časa, da se nalo v novi jutranji zarji prikaže še svetlejša, jasnejša in izrazitejša v svojih kontrastih, v svoji milini, v 6Voji idili in v svoji sanja-vosti. Dokler še ni bil Zagreb zvezan z morjem pri Sušaku, od starorimske dobe naprej, je bil Bakar velevažno trgovsko mesto in pristanišče. Zlasti za Zrinjskih in Frankopanov je mesto obogatelo in cvetelo na podlagi živahnih trgovskih zvez, ki so segale v Italijo, na Grško, v Turčijo in Egipt. Vprav ta zlata doba je dala mestecu Bakru zanimivo zunanje lice, ki ga s svojim starim mestom, s svojo trdnjavo in s svojo obalo v notranjem kotu zaliva hrani in razodeva še dandanes. Kakor se dviga pobočje okvirnega gorovja na severni strani zaliva, 6c dviga ludi mesto do znatne višine. Ob obali in njeni cesti stoje ponosne, nove in moderne stavbe, hoteli in trgovine. Nad tem i Primoriem« sloie lako rekoč ena nad drugo visoke ' hiše starega mesta »Grada« z ozkimi, strmimi in Bakarac. Ne le hoteli, tudi vrata počitniških domov, kakor je »Trboveljski dem«, se odpro. Mladina iz naših severnih krajev prihaja v naročje moriti in v objem južnega sonca. Parniki pristajajo in odhajajo. Čolni se zibljejo po mehkih valovih. Kadar pa je napočil čas za lov na tunike, takrat nepremično gledaio v visokih, nad morje štrlečih tunolovk ribiči ter opazujejo gibanje velikih množin tuninov. Ob uspešnem lovu zavlada veselje v bližnjih ribiških vaseh, v cerkvi se zahvaljujejo ženi in dekleta, v krčmi pa možje in mladeniči. Iz dalje, z Doma in njegovega kopališča pa se razlega vesela pe?em slovenske mladne, slovenskih ;n drugih letoviščarjev. (Dr. Fr. Mišič.) Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkven« dela Izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 4IHW Zlooovna križanka JI ubit aogictid tank, Nemci so uničili francosko letališč* NOČ Noč kol tisoč drugih je noči v življenju našem. Vstavi v vsak prostorček en zlog (dve ali (tri črke, kakršna jc beseda). > Besede pomenijo! Vodoravno: 1 Rastlinska škodi jivka, razvojna stopnja metulja. 4. Lep obraz, dobrosrčnost, ljubkost. 7. Revščina, podrtija, |>omanj-kanje. 10. Revna gorska hrvaška pokrajina. II. Bodi kjerkoli, ... povsodi (vrsta bonbonov). 12. Ogrsko mesto, kjer je princ K v gen zmagal nad Turki; ime znane avstrijske male križarke, ki je bila potopljena v Jadranskem morju. 14. /lin. Borovo, čevlji...? 16. Najvažnejši letni opravek kmetovalca. 17. Kjer je največja..., je božja roka najbolj mila. IS. Lepo glasbilo za spremljavo. 20. Evropska denarna enota, domač izraz za pisemsko pristojbino. 22. Največji srbski pesnik (Ciorski venec). 25. Sredstvo za primerjanje stvari. 27. Vrsta psov, 28. Obstojati, živeti (pomožni plngol). 29. Rimski pozdrav. 31. Reka v Savinjski dolini, pritok Savinje. 33. Glagol, ki ima danes precejšen pomen; kar l>o, bo, na boljše dni. 35. Nastavljena past. skrita poguba. 36. Užitna gozdna rastlina; pijani jo imajo. 37. Kup sena, trave. 38. Hiba,, pomnnjkljiost. 40. Domače moško krstno ime. +2. Mesto v Kav-kaziji, znano po petrolejskih vrelcih, 44. Druga beseda za parni si ro j na železnici. 47. Pri jateljstvo, družabno sožitje, sodelovanje. 48. Huda težava, uporaba vseh telesnih sil. 50. Mlinsko korito. 52. Mirnost, tišina. 55. Ix>nčena posoda za mleko. 57. Domače ime zn štirrnojrnto, dolgorepo mišolovko. 58. Grmovje, ki daje zdravilne jagode, iz katerih kuhajo žganje. 59. Prebivalci znamenite vasi (llop!, Cefizelj!). (»t. INajmanjši krvoses. 63. Slovenski slikar (Matija); zemeljski izkop. 63. Drevo, pod katerima se zbirajo vaški očn.nci. 65. Kuhinjski opravek. 66. Močna t a jod. vrsta potice. 68. Živalsko potomstvo (ribji, čebelji...). 70. Puščava v Mongoliji, med Sibirijo in Mandžurijo. 72, Telesno poškodovanje, žalitev. 34. Posoda za cvetlice. 75. Kalup, priprava za vlivanje kovinskih predmetov, minijaturni arhitektonski izdelek. 76. Priljubljena oblika belega kruha. 78. Žensko ime, cvetlica, vrtnica. 80. Ničvrednež, brezno-membnež. 81. Srbska obleka za nnšepa Petra. 82. Stolpiči na turških mošejah. 83. Lahko gorljiva snov za zakurjenje. 84. IViti negiben, spokojen, nasprotje od vznemirjati. , v Navpično: 2. Menjavanje bivališča, odhod. 3. Kratko žensko krstno ime, jrrška boginja zmage. 4. Vrsta ženskih puloverjev: miška v zvočnem tedniku ima tn pridevek. 5. Kaj znancev že zasula je... 6. Velika zemeljska kotlina, majhen umetein ribnik, vodna struga v kopališču. 8. Madžarska reka, boseda pomeni ■tudi upotrehitev. 9. Najosnovnejša zahteva za kulturnega človeka. II. Domač dzraz za utežno mero, bolezen, ki sc odpravi z operacijo. 13. Gorski kot pod Jalovcem. 15. Vir ohranitve vsakega življenja. 16. Orožje nekaterih žuželk. 17. Snov. ki se tvori pri preperevanju apnenca. 18. Venček, pesniška oblika. 19. Ravnina, vodoraven prostor. 21. Domač izraz za vrsto moškega pokrivala. 23. Gozd, bosta, gosta snov. 24. Nekaj pomeniti, obstojati, postati. 26. Vodna žival. 27. Časovna razlika, meidča.s. 28. Skavlsko geslo — bodi pripravljen! 30. želja, skromnost ali domišljija vsake ženske: postati ali ostati... 32. Daljši medmet, vprašalnica. 34. Sveti, štirioglat in polizan kamen iz mohamednnske mošeje v Meki. 35. Južno-nlhansko mesto in pristanišče. 36. Palestinsko mesto, ki ga je s Sodomo vred uničil nehtvški ogen j. 37. V ognju oblikovati železo. 39. Negativni električni pol. 43. Nižji, pozimi najprijeteu ženski poklic. 43. Lastnost iua- Ptinshe industrijske peči Gradnjo industrijskih peči eo začeli sistematfč-no študirati in zasledovati šele zadnjih dvajset let. Literatura je v tem pogledu še da*iee zelo pomanjkljiva. Prej pa so bile posamezne izvedbe industrijskih peči v večini primerov tajnost pomameznih tvrdk, ki svojih izdelkov na tem področju niso hotele izdajati konkurenci. Industrijske peči moremo kuriti na različne načine, toda z ozirom na zahteve, ki jih ponavadi sta- vimo na tako napravo, t. f. zanesljiva kontrola in udobno merjenje temperature, dobra regulacija temperature, enakomerna razdelitev temperature po vsem ognjišču, preprosto odvajanje ostankov, ki nastajajo pri gorenju, možnost da peč preobremenimo če je treba, hitro in lahko stavljanje v pogon in dobro izkoriščanje goriva, eo se izkazali kot najboljši nač:ni kurjenja z električnim tokom, kurjenje s plinom in kurjenje z oljem. Praksa je pokazala,- da je od vseh teh načinov kurjenja najboljše kurjenje s plinom. Le za neka- Konje spravljajo na ladjo. tere posebne namene, in tam, kjer je električni tok dovolj poceni, izpodriva plin električno kurjenje. Kurjenje z oljem v marsičem odgovarja plinskemu kurjenju, le da nimamo možnosti menjavati jakost kurjenja v takšnih mejah kot pri plinu, pa tudi stavljanje v pogon je veliko bolj nerodno. Negativna 6tran plinskega kurjenja je predvsem nevarnost, da 6e tvori iz emesi plina in zraka eksplozivna zmes, če 6e za kratek čas prekine plamen, kar 6e pa lahko s primernimi napravami prepreči. Glavna stvar pri ognjišču na plinsko kurjenje je gorilnik. Gorilnik mora dovajati dovoljcio količino plina v gorišče, v gorilniku 6e tvori zmes plina in zraka, ki je potrebna za gorenje, obenem pa daje gorilnik plamenu tisto obliko, ki jo potrebujemo, in od gorilnika je odvisna poraba goriva. Različne tvrdke dajejo na trg najrazličnejše oblike gorilnikov. Kljub teinu bi mogli v glavnem naznačiti tri vrste gorilnikov. Najprej imamo gorilnike, pri katerih se po eni cevi dovaja plin, po drugi pa zrak do mesta, ki ja namenjeno za gorenje. Druge vrste gorilnikov, ki se največ uporabljajo ea manjše industrijske peči, so Bunzenovi gorilniki. Bunzenovi gorilniki 60 tako narejeni, da se v cev, ki je namenjena za mešanje plina in zraka, uvaja plin tako, da se6a obenem del zraka, ki je potreben za gorenje. Sapnica, ikozi katero se dovaja zrak plinu, se da s posebnim vijakom po potrebi primerno odpreti odnosno zapreti. Cev za mešanje plina prehaja v ustje okoli katerega je kovinski plašč v obliki va'ja. Na spodnji strani prihaja med cevjo za cnešanije in plaščem še preoetali za gore- KRAPINSKE TOPLICE- zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V pred- in po se7oni znatni popusti. Nizke cene in pavšalne kure. Želeiniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od koder je avtobusna zveza. Informarcije in prospekte daje na zahtevo uprava kopališča in vsi potovalni uradi. nje potrebni zrak, ki se v ustju gorilnika meša z zmesjo plina in zraka, ki nastaja v cevi za mešanje. Dovod zraka v ploščo gre skozi odprtine, ki jih lahko 6 pločevinastim prstanom po volji pripiramo. Tretja vrsta gorilnikov so injektorski gorilniki, ki 60 tako izdelani, da vpihavamo recimo plin s primernim pritiskom skozi sapnico, ki je na sredini rožena. Na zoženem delu sapnice nastane zmanjšanje pritiska. V prostor, v katerem je nastal zmanjšan pritisk, vodi zračni vod in na ta način plin, ki 6e vpihava v gorišče, sam vsesava za gorenje potrebni zrak. Lahko pa ravnamo tudi obratno. Namesto plina uvajamo zrak, pod pritiskom pa v primerni sapnici zrak vsrkava plin iz plinskega voda. Poleg teh treh gorilnikov je še četrti način izdelave, pri katerem dovajamo v gorilnik v cev za mešanje zrak im plin tako, da 6e nahajata oba pod primernim pritiskom. Ogenj gorilnikov reguliramo lahko zelo preprosto, namreč kar z zaklopko, ki se nahaja v plinskem vodu pri Bunzenovem gorilniku oziroma z zaklopkami v obeh vodih pri ostalih gorilnikih. Bele obleke nosijo ob žalostnih" prilikah v Avstraliji. Pravijo, da je žalovanje bolj iskreno, če 60 ljudje v belih oblačilih. Pravi povod pa je, da je človeku, ki bi bil pod avstralkim 6oncem oblečen v črno obleko, tako vroče, da se mu zdi, kot bi moral egoreti. Sploh je črna barva v predelih v bližini zemeljskega ravnika nepoznana in skrajno nepriljubljena, dočim služi bela barva za izraze ža-losti in veselja. r&g TCHNIKA Rešitve nedeljske zlogovnice: a) dezertor, b) letovanje, c) parlament, č) sodavica, d) Turčija. Bojna vrsta angleških letal Je nared. lih otrok in žonsk; neumna trma. 49. Tuja beseda z:i velika vrata jiri cerkvah in večjih iw>-slopjih. 51. Vprašalnica po načinu. 53. Listnato drevo, vrsta premikanja. 54. Rusko žensko krstno ime (prideni besedi pod 13. nuvp. še eno črko). 55. Vsakoletni telesni razvoj pri plazilcih). 56. Listnato drevo. 57. Huda bolečina, napor. 58. Druga beseda za skrb. 59. Veliki rastlinski sad, ki na srečo raste na tleh. 60. Ročni voziček. 62. Žgani slad v kockali). 65. Druga beseda za težo. 66. Grd, zločinski, neznačajen. 67. Mesto med Kočevjem in Sušakom. 69. Golica, temelj človeškega rodu. 71. Tuja besedil'za pisarno, urad. 73. Enakomerno kolebati. 74. Kraj pri Litiji, znan po prazgodovinskih najdiščih. 75. Srbska reka, vrsta cigaret. 77. Domača beseda za vrsto ročnega vozila. 78. Domače moško krstno ime za Janeza. 80. Gladina, višina tekočine uli kulture. 81. Pisalna potrebščina. In vendar temna je in neprijazna in strup sovražnih, Slih moti mogočno se mi v duši je raapasel. ln razbežali so v temo se moji svetli sni; in v nič razblinjeni so upi mojih jasnih dni. In ti, prekrasni lik mojih svetih ur, kam si se ti izgubil nocoj? Niti vonj po kadilu ni rahlo v sobi ostal za teboj. (šešek Ljudmila.) Rešitev nedetishe križanke Vodoravno: 1. Golica. 7. Elija. 12. Azi-jat. 17. Namen. 18. Lapud. 19. Talx>r. 20. Kuna. 21. Ataku. 22. Ovak. 24. Niti. 26, Ivo. 27. Umor. 29, Ep. 31. Kolo. 33. Enej. 35. Ba. 36, Bob. 38. Lonec. 40. Nem. 42. Voh. 53. Uriti. 35. A. v. 47. Žirija. 49. Legija. 51. As. 53. Neinar. 54. Tka, 55. Ara. 57. Omelo. 59. Eni. 60. Go. 62. Iver. 64. T lina. 66. A j. 67. Opij. 69. Dan. 71. Koza, 73. Zgib. 74, Ležnk. 76. Sami. 78. Preki. 79. Arena. 80. Enota. 92. Operas, 83. Tamar. 84. Carina. Navpično: 2, On. 3. I,ak. 4. Imtin. 5. Cenik. 6. Anatolija. 7. Ela 8. Loti. 9. lpavec. 10. Jukon. ti. Arla. 12. Atom. 13. Zavod. 14 I bar. 15. Jok. 16. Ar. 23. čebulica. 25. Ilo. 27. IJ jež. 28, Baharija. 30. Poreko. 32. Ona. 34. En. 35. Bojana. 37. Biga. 41. Minonosec. 42. Vime, 44. Ti. 46. Sam. 48. Re. 50. Arij. 52. Set. 56. Av-57. Oružem. 58. Luk. 61. Epika. 63. Edern. 65. Azana. 67. Oger. 68. Ibis. 70. Nana. 72. Amor. 73. Zre. 74. Lat. 75. Kar. 77. Iti. 78. P. p. 81. A. n. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: brat", da, de, ja, ja, ka, kor, lat, li, ne, se, ta, ti, vi, vih, zi. Besede sledečega pomena: a) vrtna cvetlica, b) Jurčičev ljudski roman, c) Erancoski otok, Napoleonova domovina, d) baltiška država, e) poletni vremenski pojav. Frfaucku Gustl ma beseda Sej še ni glih prou doug oni tega, ke sv« z mojimi nck-dajnem prjatlam Ce-netnm, ke sva hudilu soj čas skp u šcntju-kuhska šula, sedela tam zraven t's!ga de-želenga muzeuma, ke sina mu rekel prejš-ne čase, noja, dokler še nisma bli usvubu-jen — »Rudiilfinum«. Kuku mu lblančani zdej pu usvubuditvi prauja, pa res na _ vem. En mu prauja tku, drug pa spet drgač. Seer je pa mende tku useglih, kuku mu Ide prauja zdej. Tam prod tem muzeumam, ke stuji še dons tist zguduvinar, ke se je pisu Valvazor, al tku nekok, tam mal bi na stran u grmovju pa ena kišta, u te kišt pa tista sluvenska mama, ke se je že tulk šimfal čezno, koker mende še čez prou nubena mama. No, zdej bote pa mende že pugruntal, ker muzeum mam prou za prou u misleh, če prou prec tam bliz zidaja še en čist nomn muzeum, ke mu boja rekel narodna galarija. Koker sem slišu, boja u tem muzeumu žiher razstaulal soje umetnine sam akademičen umetenki. Amateri, al kok že prauja takem umetenkem, ke se niša neker očil, pa useglih znaja, pa na boja smel raz-staulat. Scer se te slu venske mame zdej nč več na vid, ke sa ja čez z.ima čist zaplankal, ke sa se bal, de b se na prehladila in začela na-zadne še clu kihat, če prou nima več nusa. Zdej, ke že precej uručina prtiska in se ni več za bat. de b se kdu prehladu, sa pa mende puzabil podrt tiste planke, al se pa murde bujeja, de b spet kašen mraz na prtisnu. Previdnast še ni nekcl nubenmu škudvala. Vetroven je pa letašna pumlad tud tku, de je bi pameten, če ja pesteja saj še en čas za-plankana, de na naleze nazadne še kašenga reumatizma. No, tam na en klop sva sedela z mojmu prjatlam, koker sera že reku, pa ment sva se začela, usesorte še ud stareh času. Ke sva hudila še u ta peru klas, sva bla kar zmeri skp. Pol sva se pa kar naenkat zgrešla. Kar zginu je nekam, koker de b se u zemla uderu. Jest sem šou naprej u ta drug klas, nemil se pa mende ni pulebil zmeri naprej hodet, al je biu pa bi slabe betice, koker sem biu jest, pa je ustou rajš kar u ta prvem klas. Zadenč je pa sedou kar naenkat spet zraven mene pr tistmu muzeumu. Verjamete, de b ga jest še na spuznou več, ke tekat, ke sva še u ta peru klas hudila skup u šula, še ni biu prou nč kusmat, zdej ma pa take mestafe pud nusam, koker kašna krava ruge. Če b se m slučajen na predstavu in puvedu, kdu de je, b ga mou jest za kašenga brezposeln sa prefesarja, al pa za kej druzga tacga, Z letern se pa člouk res ves izpremeni. Jest sem glih neki premšlvou tam na klop, pa na vem več, na kua sem mislu, pa stop k men en mužakar in m reče: »Serbus, Gustl!« pa še roka m je začeu mulit ke pud nus, ket Kašenmu starmu znance. »Kuku se pa kej maš?« me je prašu. Sevede, jest sem ga pa kar debel gledu, ke nisem vedu ud kod se je uzeu ta člouk. Reku mu pa nisem nč. Sam pukimu sem mu mal. »Ja, al res več na puznaš sojga starca prjatla Ceneta? Sej sva vender u šula skp nudila, učaseh sva šla pa tud mal na putef.« »Lej ga no! Sej s mende res Cene. Kdaj «a t pa take mestafe zrastle? Sej tekat, ke »ya še skp u šula in pa na putef hudila, še ais mou mestaf. Kar tlela zraven mene se na Mop used, pa se bova kej pumenila. Sej te tud pu glase nisem več puznou, ke soje čase s mou tku tenek glas, koker mašna mlada mačka, zdej pa tku renčiš, koker medved,« sem mu jest reku in mu naredu prostor zraven mene na klop. »Kod s se pa vender ukul pu svet putepu, de nisva nekol neker skp pršla? Jest sem se dostkat spounu nate. Ti s pa tud gvišen večkat mislu name. ke se m je tulkat tkula zvečer, preden sem šou spat, začel končat. Pa sajnal se m je tud večkat, de sva šla kam jabuka rabutat.« »Sevede sem tud jest mislu nate. Ubhodu sem pa tud še mal več, ket pu sveta, še not dol u Afrik sem biu en čas za kelnarja. Veš zdej sem se pa že tud usega naveiiču. Kar dam sem ja spet pupihu, ke sem biu firbčen, kuku ste kej Iblana zrihtal. Iblana je res zdej čist drgačna, koker je bla tekat, ke sva še u šula hudila. Kene, tekat, ke sem jest zapustu Iblana, sa ble še same šup3 in pa kuzouci tam, ke sa zdej take palače, de klimi du strehe videš. Kar čudem se, kuku je mogla Iblana u tem čas tku napredvat. Iblansk pule je že skori ves zazidan. Goluc in pa Mesten log glih tku. Sam Grad in pa naš kuludvor je še zmeri tak, kakršen je biu tekat, ke sva še midva u šula hudila. Žoge tud še nisma tiste čase brcal in pa za ujedinejne letal. ViŠ Gustl, ke sva bla še midva mlada, sma znal sam frnikulat in pa kičkerl zbijat. Pa sva, hvala Bugu, še zdej tle, d etrava tlačva. Ta narbl sem se pa začurlu, ke sem u Iblana pršou, tistem tabelcam nad trafikam. Tu je še ta narveči napredek dežele Kranjske.« »Al naša Zvezda s že vidu, kuku ja šti-maja? Usa drgačna bo, koker je bla soj čas. Tu boš gledu, če ja boš vidu, keder bo fertik. Sej če b deluci na štra.jkal, b bla že fertik. Penzjunisti se scer jezeja, ke se nimajo zdej kam usest. Pa boja že še lohka sedel, če na boja pred pumrl. Pa tu nč na stri. sej penzju-nistu bo zmeri dost. Če ne teh, koker sa zdej, boja pa drug. Sam tu se še na ve, kuku ja boja pol imenval, če na bo zvejzd več pudob-na. En prauja, de ji boja rekel ta narbl gvišen »Saturnus«, če jim r,a bo kašen drug planet u glava padu. Sej maja naše ceste tudi že čist druge imena, koker sa jih mele soj čas. Zakua b pa pol glih Zvejzda na prekrstil.« »Ja, Gustil, lblančani ste strašen napredval. Ke sem zadenč prašu enga, ki se more jit, de se pride u Kranja dulina, se m je začeu pa tku smejat, de b kina! poču. Za Kurja vas tud nubeden več na ve. Ke sem enga prašu, ki je Rimska cesta, m je pa u lft pukazu. Jest se prou nč več na spuznam u Iblan. Sam »Fign-birta« in pa »Zeksarbirta« sem še najdu, druzga pa prou nč. Čak no! še ni doug tega, ke sem brau u »Sluvence«, de ti tud slikaš in de s priredu zdej ena razstava u prid mestnem revežem. Al t slikajne kej nese?« »BI švoh gre ta reč, Veš jest slikam usaka reč tku, koker ja videm. Lde maja pa rajš take umetnine, de na veja, kau gledaja, Prauja, Za mesec julij napovedujejo mednarodni šahovski turnir na Slovaškem. Udeležba je preračunana na šest domačih in šest inozemskih mojstrov. Vabljen je tudi en jugoslovanski mojster in prihajajo po poročilih v poštev dr. Vidmar. Tomov ič in Pire. Če bo do tega turnirja končno res prišlo, seveda še ni končano. * Po poročilih iz Belgrada bo kmalu organizirana tudi Srbska šahovska zveza Baje je načelno doseženo soglasje, tla bodo Slovenska, Hrvatska iu Srbska zveza sestavni del skupne Jugoslovanske šahovske zveze, kot so slovenski organizatorji vedno predvidevali. Kako se bo ta skupna sahovska zveza imenovala, še ni določeno. Proti predluganemu nazivu »Vrhovna šahovska zveza« so se uprli hrvatski šahisti, češ du ta naziv ne odgovarja Srbski šahisti so nato odgovorili, da nimajo namena vztrajati na tem nazivu in tla so pripravljeni podpirati glede tega vsak pameten predlog. Novoustanovljena Hrvatska Šahovska zveza je takoj pokazala veliko agilnost in je že razpisala svoj prvi amaterski turnir za naslov mojstra Hrvatske šah. zveze. Prireditelji predvidevajo 16 udeležencev, članov Hrvatske šah. zveze, katerim bodo nudili slične ugodnosti, kot so jih imeli udeleženci amaterskih turnirjev Jugoslovanske šahovske zveze, Turnir bo v Borovu, ki se je lansko leto potegovulo za prireditev letošnjega amaterskega turnirja še po prejšnjem sistemu. Ostalima šahovskima zvezama sedaj ne bo preostalo drugo, kot da tudi oni priredita slične amaterske turnirje za svoje člane. iz letošnjega turnirja za prvenstvo Prage, katero je osvojil, kot smo že jniročali, mojster llroiuadka, jo današnja partija. Rnnza — Nemeček t. c2—e4, c7—c6; 2. d2—d4s d7-d5: 3. Sbl —c3, d5Xe4; 4. Sc3Xe3, Lc8-f5; 5, Se4—g3, I.f5—g6; 6. h2—h4 (to nadaljevanje priporoča tudi teorija), h7—h6; 7, hi—hI (v poštev prihaja tudi Sgl—h5), I.gS—Ii7; 8. Sgl —D, e7—c6; 9.. Lft-d3, Lh7X'd3; 10. DdlXd3, Lf8-d6; II. Sg3—e4, Sg8—f6; 12. Lc!-d2, I)d8-c7; 13. 0-0, Sl>8—d7; U. Se+Xdf>+. I)e7Xd6; 15 I)d3-b3, 0-0; 16. g2—g3, I)6: 24. I)u3-f3, TdS-d5;; 25. I)f3—e2, 1 h8—d8 (črni ima tako nerodno jioz,i-cljo, da mu je dosežena namestitev trdnjav bolj v škodo, kot v korist); 26. 1)2—b3, ShO—d"; 27. c2—c4!. Td5—f5; 28. I.e5-dh, b5Xc4; 20. Ld6— e7, Td8—gtJ; 30. Sd2Xc4, Sf6-e8: 31. Tdl—d2, Sd7—b6; 32. Le7—c5, Sb6—d7; 33. g3—K4, Tf5 —f4: 34. Lc5-d6, Tf4—f6; 35. Sd6-e5, c6-c5; 36. Thl—dl! (beli pojnčnva svoj pritisk, ker mu kvaliteta itak ne more uiti), 1)|>7— b4; 37. d4Xc5, Sd7Xe5; 38. Td2-d8+, Kc8-b7; 30. De2Xe5. TfbXf2; .40. Ue5-|>8+ in črni se je vdal, ker je na c6 mat v dveh potezah, Cvetlice na okna in balkone J Ze od zdavnaj je navada, tudi prg nas, da poživljamo svoja stanovanja zlasti čez poletje s cvetli-cami-lončnicami, ki jih gojimo na oknih ali na zunanji strani pod okni na primernih policah; po mestih in v premožnejših hišah tudi po kmetih, pa jih goje tudi na balkonih in drugih prikladnih prostorih, kjer imajo dovolj »raka in svetlobe, Ta lepa navada se je ohranila povsod tudi po najoddalje-nejših kmečkih vaseh in težko bi našli hišo, kjer bi ne gojili kake cvetlice na oknu, pa čeprav je le preprost ž e r a v e c (roženkravt) ali rožmarin. Pogosto pa vidimo lepe nageljne, pelargonije, fuk-sije, begoniie in različne druge rastline. Če pa že kmečko ljudstvo, ki živi y najtesnejši zvezi s prirodo, čuti potrebo, da ima vsaj znake prirode neposredno pri sebi, v stanovanju, koliko bolj mora čutiti to potrebo meščan, ki živi izvsčine v zaprtih prostorih, ločen od lepe prirode « ima le redkokdaj priliko za razvedrilo v naravi. Negovanje rastlin po oknih, verandah, balkonih itd. je za vsakogar, ki ima količkaj zmisla za življenje rastlin, zlasti za nežni, žtnski 6pol ne samo pobuden in zabaven, ampak tudi zelo poučen, od-gojen in blažilen posel za posameznika, za družino in za sosešč:no. Vsaka rastlina živi v prlrodi v svojih, njej prikladnih razmerah. Ta raste na soncu, ona ljubi bolj senčne lege; ta uspeva na bolj vlažnih mestih, ona "V'''^-' • V '•' ' i''-', '■■ ! .(V . ' iS.; . • '■ IV-;'..j'. •. r. i..:- [iduijilktin (A,i p.uiti BLED Najmodernejše letovtlče ln kopališča, -Prospekte pošilja Zdraviliška komisija HOTEL JEKLER Zahtevajte ponudb* HOTEL LOVEC popolnoma renovlran, centralna lego, garaža PARK HOTEL Pentlja od din 75.— dalje Hotel Pension STARKL ob jezeru, jezerska kopel ln čolni brezplačno: priznano najboljša kuhinja GRAND HOTEL TOPLICE 7 dni din 650.— vse vračunano. HOTEL TRIGLAV konfort. dobra kuhinja, smerne cene PENSION VOVK ngodnl aranžmanl za družina PENSION ZAKA kompletna p e n z i j a din 55 do MARIBOR prijazno letovišče, ngoono podnebje, lamo, gorice: ndohni hotel! tn gostllča. imerna cene: zabave. tport. mano kopališke na Mariborskem otoka: uova avtomobilska cesta na Pohorje, planinski __hntclt In domovi ..... pgodno podnebje, krasa* okolica. Bogati KFUI zgodovinski spomeniki. Dobro nrejena gostIM«. Dnevna oakrha din »S do 40. SMREKOVEC, 1575 m. Idealno planinsko letovllče med planinskimi gozdovi ln pašniki. Gorski izleti. Koča na Smrekoveu le dobro oskrbovana; vodovod Celodnevna oskrba 40 do 50 din Informacije daje SPD SoStanJ Pension Konšek, Trofane 600 m. Odobno letovišče. Zahtevajte Informacije In proKpekle JEZERSKO, 900—1200 m. Divno, najzdravejle alptnsko letovišče v državi. Božanstven mir, krasni gozdni sprehod,. Sodobnt konfort, okrog 100 ndobnlb postelj. Informacije: Občinski turistični odbor Jezersko RADOVLJICA, KRANJSKA GORA, 810 m. Višinsko zdravilišče ln planlnako letovišče Radensko kopališče po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji in edino te vrste v Sloveniji splob zdravi s uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, želodca, notranjih žlez in motnle soolnih organov. Moderni konfort. glasba, danclng, kavarna ton-kino, tenis itd. Obširne prospekte dobite brezplačno pri »Putniku« ali pri upravi zdravilišča Slatina Radenci. Kdor ne more priti v kopališče naj vsaj pije doma ono z rdečimi srci: zdravje in užitek! Direktni vagoni iz Beograda. Zagreba in Ljubljane do samega zdravilišča! 470 m, kltmatično letovišče s kopališčem, v neposredni bttiln' Bleda; vodovod, električna ranvetljava: nov moderen hotel, dobri pentioni. Pojasnila daje Tujskoprometno društvo v Radovljici ŽIROVNICA pri BLEDU Prospekti! TnJskopromet.no dmStvo MEDIJSKE TOPLICE prt Zagorju, termalno kopališče In letovišče: bazeni na prostem. Penr.lja din 45—55 Prospekti. DOLENJSKE TOPLICE Itadiotarmalno kopalti? te * O. Železniška postaja Straža-TopU« prt Novem mesta. Izredni aspeh pr, zdravljenju revmatlzma vseh vrsi, tenskll bolezni. b0l07.nl živčnena sistema itd. — Sezona maj—oktober, — ZabtevajU prospektel RIMSKE TOPLICE kopališče 37' C. Zdravi: tivc«, ženske bolezni. giht. ISiaa i t'i Cenejše je pavšalno zdravljenje. Termilnr kopališče na prosteta Lepa okoUia Zahtevajte pro-apektet DOBRNA pri CELJU je pri rod no eno najUovedovanja, da štorklja prinaša otroke iz nebes in žarek upanja je posijal v njeno srce. Vsa vesela je stekla k štorklji in jo nagovorila: c »Ljuba štorklja, prnv lepo te prosim, vzemi me s seboj v nebesa! Tako rada bi videla svojega brata.« Štorklja je prijazpo odgovorila: »Prav rada te vzamem s seboj, le tega ne vem, ali te bodo pustili noter.« »Seveda me bodo.« je v živi veri rekla Anica. »Nabrala bom za ljubega Boga šopek cvetlic in ga prosila, naj me pusti.« Kot bi trenil, je nabrala šooek ključavnic in že je sedela na hrbtu dobre štorklje. Kmalu so bile hiše pod njima le še črne pike, široka polja pa vijugaste črte. Preleteli sta oblake, ki so se kot mlečno morje lesketali v soncu. Luna se je zmeraj bolj oddaljevala in že sta švignili mimo velikanske žareče krogle — sonca. Leteli sta mimo neštetih zvezd in skozi goste, temne megle. Prileteli sta v prazen prostor, ki ga je razsvetljevala čudna svetloba, kakršne na zemlji na poznamo, Na koncu poti je stala visoka stena. Ko sta se ji približali, sta videli, da je to le oblak, tenek kot dih, ki je ločil nebesa od sveta. Zlahka sta se prerili skozenj in objela ju je močna svetloba, da sta morali zapreti oči. Ko sta jih spet odprli, sta zagledali pred seboj zlata vrata. Pred vrati sta sedela dva čudežno lepa angela Prvi je držal v rokah zlato knjigo, drugi je ubiral strune na zlati harfi. Anica jima je izročila ključavnice in ju tako ganljivo prosila, naj ju pustita k bratu, da ji nista mogla odreči. Zlata vrata so držala v prekrasno dvorano, kjer so se stene tako bliščale od belih demantov, zelenih safirov, rdečih rubinov in drugih dragih kamnov, da je Anici jemalo vid. Po vsej dvorani je plavala tako mila nebeška godba, kakršno človeško uho na zemlji še ni slišalo. '<> Ko se je Anica znašla sredi v«e te čudovite lepote, je sredi dvorane zagledala svojega brata Petra, ki je rajal z angeli. Angeli so s svojimi prozornimi tančicami, ki so se lesketale v vseh barvah, spletali venec — mavrico, da bi razveselili na zemlji lepote žejne ljudi. Brat Peter je že opazil svojo sestro in ji na perotih ljubezni prihitel nasproti. Prisrčno sta se objela in kar nagledali se nista mogla. Angeli so povabili Anico, naj se jim pridruži in se z njimi igra. Rajali so do večera. Tedaj se je Anica spomnila, da se bo treba vrniti domov. Mati je gotovo že v hudih skrbeh ... Brat ji je izročil lepe pozdrave za mater in ju povabil, naj kmalu prideta k njemu v nebo, da bodo v ljubezni večno združeni. Še en objem — in že je Anica polzela po mesečini nuzuj na zemljo... (Konec.) Kako pravimo „Berač hodi po hišah..." Če popoten siromak hodi od praga do praga in prosi dobre ljudi za vbogajme, navadno pravimo, da hodi po hišah. Kako smešno bi bilo, če bi berači v resnici po hišah hodili, nam kaže sličica, ki jo je kaj spretno napravil mladi umetnik Jože Čelik v Poljanah nad škofjo Loko, „Na ušesih sedi.. Če se ta ali oni nepridiprav nalašč dela gluhega, kadar ga oče kliče na delo ali mati zarana budi, tedaj pravimo, da na ušesih sedi. Kako čudno bi bilo, če bi tak nepridiprav v resnici na ušesih sedel, nam kaže risba, ki jo je iztuhtala in napravila Anica Debevec, dijakinja v Ljubljani, Čudni vodni roparji Prirodoslovci in rejci rib že dolgo vedo, da nekatere žuželke napadajo in žro majhne ali mlade ribe. Znane so razne žuželke, ki imajo to lastnost. A pajki? Pač poznamo pajke, ki uničujejo ptiče in živijo v tropičnih pokrajinah Južne Amerike. Da bi pa tudi pajki lovili ribe — to je pa že bolj čudno slišati. In vendar je res. Ameriški raziskovalec rib, E. W Gudger, je to opazoval in v posebni knjigi opisal take pajke. V tej knjigi pripoveduje, kako je hodil neki profesor Spring ob vodi in je nenadoma zapazil nekega pajka, ki je »objemal« ribo in se krčevito držal na njenem hrbtu. Napadena riba je vsa preplašena nemirno plavala sem in tja in se skušala iznebiti čudnega roparja. Mahala je s plavutami — a vse zaman. Črni razbojnik se je je držal kot klop in se ni premaknil. _ Hf' Slednjič je riba opešala in se skrila pod velik list. ki je plaval na vodi, da bi se tako pajek snel z nje. A tudi to ni nič pomagalo. Pajek je priveslal s svojo žrtvijo do roba jarka in pričel vleči ribo navzgor. Čez kakšnih šest do osem minut je spravil ribo res na zemljo, a je potem planil spet v vodo z njo, ker je bil breg preveč strm. Riba je bila že vsa onemogla, ko jo je pajek na pripravnejšem kraju spet potegnil iz vode, Vse to je opazoval imenovani prirodoslo-vec, pa je nenadoma prijel ribo in pajka in ju dal v posodo z vodo. Tedaj je pajek rilx> izpustil, Piiba je začela počasi plavati. Pajek je pa prežal od strani nanjo in pazil nn vsako njeno kretnjo. Opazovalec je potem odšel. Ko se je čez nekaj časa vrnil — je osupnil: riba je še živela, pajek je bil pa mrtev! Pajek je bil dolg 2 cm in je tehtal 84 g; riba pa je bila dolga 8 cm in 2% g težka. 1 a pajek je bil povodni pajek in je spadal v vrsto pajkov dolomedes. Neki drugi opazovalec pa pripoveduje: Videl sem pajka, ki je bil velik kot človeški prst, in se je v trenutku spustil z drevesa v vodo in zgrabil-7 cm dolgo ribico Ribica se je branila in plavala v krogu sem in tja, se nazadnje večkrat potopila — a pajek je le ni izpustil vse dotlej, dokler je ni umoril. Veja, s katere je bil pajek planil na ribico, je bila 3 do 4m nad vodo. Pajek je s tem dokazal, da zna opazovati in preračunati razdaljo kot kak inženir. Dognali so tudi, da inore tako pajek vzdržati 6 do 8 minut pod vodo. To pa zato, ker imajo ti pajki nekakšen kožuh in voda ne more do kože. Če so ti pajki prav lačni, napadejo tudi večje živali v vodi Nekdo je opazoval, kako mu je tak pajek usmrtil več 5 do 6 cm dolgih rib. Komaj je napadel eno ribo, že je planil na. drugo, Opazovalec je pajka odstranil, a vse ribe so poginile že čez nekaj ur. O nekem drugem pajku — po imenu tarantel —, ki je nevaren tudi človeku, poročajo, da prebiva na bregu majhnih potokov, kjer ima svoj srebrni gradič. Tu sedi in preži na žuželke in — žabe. Ta pajek prav dobro pozna življenje žab, zakaj njegova pajčevina. ima dva dela: en del je na bregu, drugi pa se dotika vode. Ko pridejo paglavci (nedorasle žabice) v bližino pajčevine, plane pajek na enega izmed njih, drugi pa se preplašijo in zabredejo sami od sebe v pajčevino Tako si ta pajek zlahka pripravlja veliko gostijo. MLADA NJIVA Poredni Tinček Ko iz šole pride Tinček, torbo vrže t ja za peč, do večera prav gotovo ne pogleda je nič več. Če mu mati kaj ukaže, glava ga strašnč boli, naskrivaj se ji izmuzne, se potepa do noči. Drugi dan pa ni naloge tudi pesmice ne zna; a učitelju se zlaže: »Moram delati doma!« Jožef Mihelčič, Dobrava pri Kropi. Pastir Spet je pomlad v naših krajih, spet bom zavriskal vesel, brž bom živino odvezal, z njo na planine hitel. Tam na piščalko bom piskal, pesmice pel bom glasnč, vrisk moj odmevaj bo daleč, daleč čez strmo gor6. Majda Peterlin, št Rupert, Dolenjsko. Studenček Izpod skale sive studenček žubori, ob njem vesela ptička zastonj se napoji. Popotnik truden tamkaj se odpočije rad; košato drevje nudi mu sladek mir in hlad. Studenčnica kipeča mu živce poživi, za daljno pot mu novih in svežih da moči. Majda Peterlin, Št. Rupert, Dolenjsko. MoJe veselic Moje veselje so tratice, njive, kadar se nanje ozira oko, kadar nad mano meglice so sive, kadar nad mano je jasno nebo. Moje veselje so poljske cvetlice, ki mi vabljivo nasproti diše; kapljice rosne na njih so — solzice, ki jih od sreče izjoče srce. Moje veselje pod nebom so ptice: zgodaj oznanjajo beli mi dan; zvonko pod oknom žgolijo sinice: mlade lenuhe budijo zaman. Moje veselje so reke. potoki, ki žuboreč nekam daleč hite; topoli gledajo v njih se visoki, jelše z vrhovi pokojno šume Radmirski. Iz torbe Kotičkovega stričha F. P., Sp. D. — Zadnjič sem iz obzirnosti označil Tvoje ime samo z začetnimi črkami, ker je bil moj dobrohotni odgovor namenjen pač samo Tebi. Napisal sem. rta bi Te »rad razveselil in objavil Tvojo pesem .Pozdrav Mariji', če ne bi bila tako grozno s slovnico in pravopisom skregana«. Na koncu sem še odkritosrčno, kakor je moja navada, pribil: »Pesnik ne boš Zastonj bi bil ves trud! Kar lepo se posveti kakšnemu drugemu poklicu, kjer pridejo do veljave pridne roke. Tam je Tvoja sreča doma « — Tako sem Ti odgovoril. Nihče ne more v tem odgovoru najti kaj žal jivega. Tebe pa, je ta odgovor na vso moč razburil. Poslal si mi tako nedostojno in surovo pismo, kakršnega noben pesnik ni zmožen napisati. In zato me kar mika, da bi Te dane« navedel s polnim imenom, da bi vedeli tudi drugi, kakšen pesnik je F, P. iz Sp. D.' Ne gre in ne gre mi v glavo, kako more fant, ki je zmožen napisati tako prosta^ ško pismo, zlagati pesmi Mariji na čast... Pobožnost in surovost ne spadata skupaj. Kako prav sem imel, ko sem Ti odkrito povedal, da slovnice in pravopisa prav nič ne znaš, je pa najboljši doka? vprav to Tvoje pismo. Saj v njem kar mrgoli strašnih napak. Takšnih napak ne delajo niti učenci iz I. razreda ljudske šole! Pa še misliš, da se Ti krivica godi... Navedel bi nekaj žlahtnih cvetk iz Tvojega pisma, pa bi se jih najbrž še papir sramoval. Pamet, pamet, ljubček moji V opernem gledališča Francek sedi z očetom v opernem gledališču. Sredi predstave nenadoma pocuka očeta za rokav in ga vpraša: »Očka, zakai pa onile mož pod odrom ves čas s palico žuga oni ženi na odru?« (Mislil je ka-peinika in pevko.) »Saj ji ne žuga.« je kratko odgovoril oče. »Ji že mora, ko se pa žena tako strašno dere I« se modro odreže Francek. io se pokrižala Palica je imela v sebi nekaj nedoumljivo skrivnostnega, groznega. Minilo je sedem dni. Palica je negibno stala v omari stenske ure, čeprav se Jakob ni mogel spomniti, da bi io bil postavil tja Saj se je še dotakniti ni upal. Le od časa do časa jo je ošinil z očmi in kar stresel se je od groze. Sedmeri žeblji na palici so se še v temni omari lesketali kot demanti. Na petek, sedem dni od onega dne, ko je Jakob skrivnostnemu tujcu vzel palico, se je palica kar na lepem spet znašla v Jakobovih rokah. Spet je moral iti od doma, spet je moral potovati brez pre-stanka, brez počitka dokler niso na nebu zagorele večerne zvezde. Takrat se je ves bled in izmučen vmil domov. To se je ponavljalo teden za tednom. Kakor hitro je prišel petek, je Jakob moral romati iz kroja v kraj. Ljudem ki jih je srečal na cesti, je z obraza bral, da bodo morali umreti; vedel je, katero hišo bo upepelil požar in katero polje bo opustošila toča. Videl je pred seboj vse gorje, ki bo doletelo ta ali oni krai, m:mo katerega je romal. Pripovedoval je svoia videnja, 6Voje prerokbe materi, in ta jih je pripovedovala dalje — redkim gostom svoje krčme. 3. Mati je premišljevala noč in dan, kako bi se njen nesrečni 6in iznebil skrivnostne palice, Preklela jo je stokrat in stokrat, a vse je bilo zaman. Jakob je moral vsak petek znova na potovanje. »Push palico v kakšni krčmi, kakor jo je pustil oni tujec pri nas,« je nekoč svetovala sinu. Jakob jo je ubogal. Ko je sjjet odpotoval zdoma, ga je pot vodila mimo samotne kičme. Vstopil je, postavil paiioo v kot, izpil požirek okrepčilnc pijače, plačal in odšel, ne da bi bil vzel palico s seboj. Ze se je na tihem veselil, da je za zmerom rešen skrivnostne spremljevalke. A glej: komaj je bil dobrih petdeset korakov od krčme, je krčmar k ves za6opljen prihitel za njim in zakričal: »Hej, hej, počakajte! Palico ste pozabili!« Zavihtel je palico po zraku m Jakob sam ni vedel, kdaj in kako se je spet znašla v njegovi roki. Nekoč se je ustavil na biegu deročega potoka. V glavo mu je šinila svetla misel. Vrgel je palico v peneče se valove in pri srcu mu ie bilo, kjjtor da bi se velikansko breme zvalilo z njega. »Zdaj sem se je iznebil za vse večne časel« je tolažil samega sebe, ko se je vračal proti domu. A glej: ko je stopil v izbo, so se mu iz temne omare zalesketali nasproti sedmeri žeblji v obliki križal (Dalje.) Bolna sestra. Gospa ravnateljeva je vsak dan pripravljala juho ~.a neko revno hoino deklico. Ko nekega dne zopet pride bolničin bratec po juho, pravi gospa: »Toda slišiš, ti še vedno hodiš po jed za svojo bolno sestrico, a ta je vendar že zdrava, ker sem jo videla včeraj na dvorišču.« — Bratec: >Da, zdrava je že, toda jč še vedno.« Brez pri i lev,i ki h deluje Darmol. K temu prijetnost inani rl uporabi: nobenega kuhanja Ca-" niti po2iran|a krogi jlc In no gron-soli. Darmol ie okusen kakor (okolada Ne poskušajte i nepreiz- kušenimi preparati, temveč uredilo svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom tstssm tnJ!«iyw tam a i rut iikiicu Kuha za šifri osebe Juha iz srca Za i'/i1 juhe vzameš 15 dkg svinjskega ali telečjega mesa in ga skuhaš s potrebno zelenjavo vred. Potem ga razrežeš nu rezance, zgostiš juho s prežganjem in daš nato razrezano srce v juho. če juha ni ža losti močna, daš vanjo še žemljine cmoke ali že prej skuhan ječmenček. Zdrobova juha Za o«el>o daš žličko zdrobo ki ga vkuhn.š v vrelo juho in mešaš dotlej, dokler ne začne vreti. Nato naj se juha počasi kuha pol do tri četrt ure. Vkuhnj še rumenjak. Jako dobra bo juha, če ie kuhajo v njej telečja vranica, ki so na rezance razrezana. Telečje noge po laško Meso odločiš od kosti, ga razrežeš na 2 cm debele rezine, osoliš, povaljaš v moki in brž opečeš na vroči masti. Nato vzamemo meso ven in onražimo v ostali ma*ti sesekljano čebulo, dodamo tri žlice paradižnikove mezge, malo citronovegn soku z nastrgano lupino, se-sekljanegn peteršiljn malo sladke paprike in rdečega vina. Opečeno meso dumo spet v omako in dusiino do mehkega. Belušl in korenje Beluše razgreješ v lastnem soku. ki ga osoliš. Za korenje pripraviš gosiljato. svetlo prežganje, 50 g presnega masla, 50 g moke in majhne, sesekljane čebule. Začimiš s soljo, po- Prom in peteršiljem. korenje dušiš, a ne kuhaš, otem jih daš na krožnik in obdaš z vročimi beluševimi kosi. Za solato je znano navodilo, da jo zabeli z oljem kakor razsipnež in z jesihom kakor skopuh, u s soljo kakor modrijan. Tudi sladkor dajo nekateri na solato, tepa pa le za spoznanje. Namesto sladkorja dajo ponekod |>opru, namesto jesilia pa limonin sok. Pametno gospodarstvo - z oblekami Tudi neobhodno potrebne malenkosti postanejo kmalu preveč drage, če do dna ne premislimo, preden kaj kupimo. 1. Rokavice, pas in torbica iz irhovine te kmalu zavedejo, ker ima mehko usnje llepe barve. A zdaj je tudi mnogo barv gladkega usnja in te so trpežnejše in še lepše. Okraski in zapestnice bele barve so lepi in nežni, a le takrat, če so snežnobeli. Če človek ne utegne večno prati in likati,, pa vsi ti okraski niso lepi, zatorej je bolje, da si jih izberemo v drugačnih barvah. 2. Umetno cvetje za na pokrivalo ali za pražnjo obleko je zdaj jako poceni, a sčasoma se to cvetje jako podraži, ker ga je treba večkrat obnoviti. Saj vidiš umetno cvetje, ki je že dolgo na po-krivalu, vendar je vse kaj drugega kot okrasno. Zatorej je bolje, da imaš na pokri-valu trak in kako zaponko, a fla obleki prav tako. — Če kupiš nogavice, moraš pogledati, da je tudi njihova zgornja dolžina zadostna, sicer se z natezanjem nogavice raztrgajo. 3. Perilo je prav tako le-j)0 če ni okrašeno z vložki in s širokimi čipkami. Tudi brez teh dragih priveskov je perilo lahko z robčki lepo okrašeno. 4. Čevlji iz mehkega, svetlega usnja so za poletje jako vabljivi, vendar dobiš pametne, trpežne čevlje prav tako poceni in še cenejše Če že hočeš na vsak način imeti lahke čevlje, dobiš take oblike, ki imajo konice in pete it močnejšega usnja, prav to pa podaljša trajanje čevljev. Kaj imaš v domači lekarni? Domačo lekarno ima skoraj sleherna hiša — vendar ne vsebuje tistega, kar človek po. trebuje. Večidel ljudi misli na domačo lekarno šele takrat, kadar jo potrebuje. Zato je treba domačo lekarno pripraviti, ko še_ ni bolezni in jo večkrat pregledati in obnoviti. Smisel domače lekarne je predvsem v tem, da združuje v sebi tudi zares vsa zdravila, ki jih ima hiša. Toda vprav narobe je res, tako da so praški, mazila in kroglice kje v nočni omarici, priprave za obveze so v omari za perilo, toplomer je v predalu druge omare, zdravilo za grgranje v kopalnici in tako dalje. Uredimo si domačo lekarno tako, kakor morn biti urejena. Imejmo vse v enem samem predalu, ali na eni sami polici, v kaki omarici — toda vse skupaj. Kaj pa naj vsebuje domača lekarna? Predvsem pomirjevalna zdravila, kot baldrijanove kapljice in baldrijanov čaj. Dalje zdravila proti bolečinam — to so razni praški, kafrov špirit, alkohol in arniko. — Dalje za rane in zoper opekline — kot škatlico vaze-lina ali lanolina, obveze raznih vrst. Odvajalno sredstvo bi moralo biti v sleherni domači lekarni, predvsem ricinovo olje, šenevo listje in podobno. Prav tako mora biti kaj doma, če ima kdo črevesni katar — to so posušene borovnice. Sredstva zn potenje morajo biti tudi zmeraj doma, in sicer lipovo in bezgovo cvetje. Dalje kaj zoper kašelj in hripovost — za kar imamo žajbelj in planinski mah. Za grgranje mora biti tudi zmeraj kaj doma — žajbelj, hrastovo lubje (to je dobro tudi zoper ozebline), vodikov dvokis in Burrovo vodo (I žlička na t kozarec vode). Imej še raznovrstne rože — kamelice, tnvž.ent rože, pelin in druge — dalje jodovo tinkturo, salicil, vato. toplomer in gumijasto steklenico za gorke obkladke. Pomni, da se nekatera zdravila kot. na primer, Burrova voda, jod, kmalu pokvarijo, zatorej kupi tega zmeraj jako malo. Lep, cel krompir Če krompir, ki se kuha v oblicah, osoliš, ko je skoraj že kuhan, se krompir ne razkuha in je tudi lepši na pogled, Utrujene noge Če človek dolgo stoji ali hodi, se noge preveč utrudijo, tako da te bolijo. Noge vtakni v vročo citronovo votlo. To kar čudovito olajša bolečine in noge niso več utrujene. Čebelji pik Če Te čebela piči, moraš želo iztisniti in dotično mesto splakovati s salmijakovo vodo (1 del salmijaka in 5 delov vode). To delaj eno uro, nato splakuj rano vsakih 10 minut s Dre-vreto, a ohlajeno vodo. Nova kirurgija v vojski Besnard: Smrt v družini. Nova socialna svetnica Žal, je izvor postanka samostanov Dobrega Pastirja jako žalosten: moderni moralni propad. Kakor morski val zagrabi marsikak slaboten čolnič in vrže potem na breg njegove razbitine, tako strast človeka pogoltne v zvezi z vsemi prilikami leto in dan veliko žrtev, zlasti med slabotnimi, to so napol dorasla dekleta in omahljive žene. Res, Magdalena iz evangelija ima strahotno mnogo naslednic, /lasti še v dobah vojska! Njihovo spreobrnjenje ni zmeraj lahko. Tisti svet. ki jih je zapeljal, jih navadno za-ničljivo zavrže, Pokoriti se v kaki duplini kakor Magdalena ali iti v puščavo kakor Marija Kgip: tovska — pač ni več moderno. Kam bi torej z njimi? ....____ Kdo je pač večji siromak ko tak oirok, čigar cvetje je strto, ki je izgubil vero, čigar, življenjski ideali so prav tako uničeni, ki navadno tudi nima varstva domačega ognjišča in ki živi le v mislih na samomor? Zveličar pa je nakazal zdravilo, ko je povedal priliko o izgubljeni ovci in je pri tem govoril o Dobrem Pastirju in o ovčjem hlevu. V 17. stoletju je imel sveti Jean Eurles usmiljenje z nesrečnimi žrtvami razuzdanosti. V Cnenu je ustanovil ženski reii »Naše Gospe od ljubezni«, ki ga je 1. 1666 jjotrdil papež Aleksander VIL Ko je izbruhnila revolucija, je vsel>oval red v Franciji sedem samostanov in pribežališč. Po božji previdnosti pa je prišla zdaj na vrsrto ženska, ena onih svetlih pojavov, ki naj l>i rodovniško življenje snet dvignili iz ruševin, ki ga je revolucija jx)kopala jx)d njimi. To je bila Roza Virginija Pelletier, rojena 1797 na otoku Noirmoutier kot hči zdravnika; njen god med svetniki je nu dan vnebohoda in |>o vsem svetli je znana z imenom blažena mati Marija Evfra/.ija Pelletier. Že v domači hiši je bila zasajena klica verske moči in smisla za dobrodelnost v njeno srce. Z veliko težavo, vendar pod posebnim varstvom božje previdnosti se je njen oče izognil ječi in obglavljenju. 1'režet z globoko vero je s svojih obiskov pri bolnikih privedcl s seboj domov zajiiiščene otroke, ki jih je dobil na cesti. Mati pri tem ni nikoli pozabila svojim otrokom predstaviti te sirote z besedami: »Lejte bratca, lejte sestrico! Moramo jim pomagati.« Mala Roza je kot lahkoživi otrok spravila učiteljice šolske sestre prav do obupa. >Ali boš angel ali pa hudič,« ji je večkrat dejala vzgojiteljica. — »No, potem pa pojdem v samostan,« ji je odvrnila dvanajstletna Roza. ln bila je mož beseda. Ko je nebrzdana vihravost pravilno spravljena na pravi tir, tedaj postane — kakor hudournik — izvor blagodejnih moči Tako je bilo z materjo Pelletier, ki so o njej rekli, da je bila edini mož v mestu Angers. Pogled v delovanje matičnega samostana Dobrega Pastirja nam razodene več o socialnem delovanju te svetnice kot pa besede, saj živi zmeraj voč ko 1000 oseb med zidovi tega pribežališča. Nad glavnimi vrati jo kip Dobrega Pastirja v naravni velikosti. Kip sam po sebi razodeva obiskovalcu brez naduljnega smoter te hiše: ogrožene duše reševati v ljubezni in jih vzgojiti za novo krščansko življenje. Tu živi, na primer, »Veliki razred« z 200 odravslimi dekleti, ki so grešili svet zamenjale s tem pribežališčem miru. Večidel je toliko življenjskih usod, kolikor oseb. »Spokornice« jim pravijo. Poleg njih vzgajajo »Varovanke«, to so težavni otroci, ki jih domača vzgoja ne zna krotiti in ki njihovi vzgoji ne manjka šibe, pač jia ljubezni. V posebnem poslopju so »Magdalene«, redovnice v temni spokorniški obleki, ki nastajajo iz spokornic »Velikega razreda« in ki so pač najlepša pridobitev Dobrega Pastirja. Redovnice v pravem pomenu besede — koristke in lajike — imajo belo obleko. Sestre, ki hodijo ven in poskrbijo vse j»trebno, so oblečene v črno obleko. Kot povsod, je kapela duša hiše. Tu odraščajo številne novinke in postulantke, ki so nato porazdeljene v samostane jx> vsem svetu. Mati Pelletier je po vsem svetu iskala duš. Zdaj živi 10.000 njenih sester v več ko 550 samostanih; njen najmlajši in hkrati 555 samostan je v Singaj>oru v daljnem Indijskem ocennu. Bogu služiti in ogrožene duše reševati, to je bilo življenjsko delo nove svetnice. Ona in njene duhovne hčere vse življenje dvigajo ženske, ki so padle. Zares, to je pač čuden svet za samostanskimi zidovi, ki ne podira sveta, marveč gti zidal Sleherna vojska nas kaj novega nauči. Ne le načini uničevanja, marveč tudi načini zdravljenja ljudi so v oblasti spremembe časa. Poslednje in najnovejše preskušnjo je prinesla španska državljanska vojna. Tu se je iiolreha izkazala kot velika učiteljica, saj je res. da »sila kola lomi«. Morali bi. na primer, ranjence prepeljati daleč in po slabih potih v bolnišnico. Tudi zaradi naglice, s katero so se bojišča spreminjala, ie bilo treba iznajti nove načine, da bi bilo moči čim hitreje spravili ranjence na varno. Zatorej se imenuje »ekspresni« način, ki ga uporabljajo pri operacijah sestreljenih kosti v telesu »španski n a č i n«. Ta »španski način« obstoji poglavitno v tem, dn ranjeno mesto z. vazelinsko vato obvežejo in z mavčevo obvezo izolirajo. Vazelinska vata vzame ranjencu najhujše bolečine, mavčna obveza pa za-brani, da se deli kosti ne premaknejo. Na ta način je bilo v Španiji, pri ondotnih preprostih prometnih razmerah mogoče, da so ranjence po več dni prevažali od lazareta do lazareta. ne da bi pri tem trpeli bolečine ali da bi se rane poslabšale. Sicer pa v tem primeru ni bilo novega nič drugega kot takojšnja uporaba mavca in pa da niso uporabili sredstev proti zastrupljenju. Upo- raba jodove tinkture, ki je pa že v vojni 101-1—18 niso radi imeli, je sploh odpadla. Tu so se pač okoristili z nujno potrebo. Izkazalo se je. da je protizastrupljevalno (antiseptično) ravnanje s svežo rano večkrat bolj nevarno, kot pa zdravilno. Izkušnja je zdravnike naučila, da se klice vnetja, ki so se že zarile v kri, niso dale odpraviti z jo-dovimi obvezami. Mimo lega pa povzročajo jodove obveze krajevna vnetja in taka vnetja ovirajo ce-litev rane. Dandanašnji pa so prišli celo do novecra oddelka »španskega načina«. Rano najprej skrbno Izperejo in robove namažejo 7. vročo, izotonsko tekočino. Robove rane »olupijo«, kakor se glasi strokovni izraz za to. Tako se zabrani. da ne pridejo nobene kužne klice zraven. Nato pa rano tako obvežejo, da dele. ki zijajo vsak sebi. zbližajo drugega z drugim. Večidel pa tega no storijo, ampak pustijo, da se rana sama zaraste, le da io pokrijejo s plastjo fine vate, ki dopušča zračenje rane. Poškodovano kost pa dajo v mavec in ranjenca od peljejo dalje. — Če je le mogoče, koj odstranijo izstrelke Iz rane. V jako nevarnih primerih, kot na primer, če je bil kdo ustreljen v trebuh, pljuča itd., pa ranjence z letalom prepeljejo v bolnišnico. R. Ž. R.: Pri šolskem pregledu je zdravnik ugotovil pri vašem 13 letnem sinu hitrico pri srcu. Ne vem, če sem prav zapisal, ker pišete vsakokrat drugače. Pred 5 leti je imel revma-tizem. Radi bi ga poslali k morju, pa ne veste, če ne bi to njegovi bolezni škodovalo, »prašujete, če je to isto kot basedow Po tem, da ie pred 5 leti prebolel revma-tizem, sklepam, da ima sin srčno napako. Zaradi revmatizma obolijo srčne zuklopnice. To pa ni isto kot basedow. Basedow je bolezen žleze ščitnice. Eden izmed znakov bnsedowu je močno in hitro utripanje srca. Zaradi zdravljenja se posvetujte z zdravnikom. To se more določiti le oo dognanju, koliko je bolezen razvita. Prav tako morate zaradi svojih oči k zdravniku. Z. L. C.: 12 let staro deklico imate, sicer zdravo in pri najboljšem apetitu. Je gimnazijka. Razred je končala s prav dobrim uspehom, kar jo je stalo dosti trn 'a ker jo je ves musec mučila španska. Iz šole so jo poslali na rentgenološki pregled, ker so se bali, da ne bi bila bolna na pljučih. Zdravnik je dognal, da so pljuča zdrava. Dekle ima dobio domačo hrano, zračno stanovanje izven mesta. Najboljše merilo, da je dekle zdravo, je njen dober tek in krenka rast. Če je zdaj na koncu šolskega leta malo oslabela, ni nič čudnega. Na eni strani je pripomoglo k temu prizadevanje in boj za prav dober uspeh, na drugi strani pa španska. Prav pa je, da ste pozorni na to. Leia, v katerih je, marsikaj prinesejo s seboj. Kakšne posebne hrane ne potrebuje. Lahko pa jo pošljete malo v hribe, kar ji bo dobro storilo. Sicer pa bo tudi že sam počitek in brezskrbnost storila isto. »Ninočka«: Obrnite se na zdravnika. Potrebna je preiskava, posebno še, ker sumite, da se je nadloga pojavila s tem in tem v zvezi. Š. A. Z. D.: Stari ste 20 let. Pred 2 leti ste bili operirani na desnem kolenu. Koleno so vam zamavčili. Nosili ste tudi oporo za koleno eno leto. V kolenu pa vam vedno bolj škriplje. Pojdite na oddelek, kjer so vas operirali. Potreben je znova rentgenološki pregled. F. Z. B.: Nadležne zajedalce boste najlažje pregnali na ta način, da boste tista mesta obrili. Ker receptov ne pišem, se morate obrniti na zdravnika za potrebno zdravilo. P. F. K. n. C.: Pred letom vas je začelo boleti v spodnjih delih trebuha. Po zdravilih, ki ste jih dobili, so lx>lečine kmalu prešle. Čez pol leta so se bolečine ponovile. Pregnali pa ste jih zopet z istimi zdravili. Od takrat imate bel iztok. Vprašujete, če je to dvoje v zvezi. Dostikrat vas prav hudo peče. Sklepam, dn ste imela vnetje in posledica vnetja je nadloga ki jo opisujete. Prav storite, če greste k zdravniku na pregled. M. Š.: Eno leto vam iz ust prihaja neprijeten duh. Jezik je belo obložen. Poskusili ste se zdraviti z brinovimi jagodami in hiperman-ganom. Neprijeten duh iz ust prihaja pri boleznih zobovju, grla, dihal prebavil, nosu, obnosnih votlin itd. Pri vas, mislim, da bodo prebavila vzrok nadlogi. Iščite v tej smeri. M. M. M. p. Lj.: Zgodaj ste začeli, vse prezgodaj. Težko sj predstavljam, kako ste s temi leti prišli do tega, ker ste premalo opisali. Morda je snino domišljija in zbeganost. Ne vidim pa nobenega razloga, zakaj se vam ne bi želja izpolnila. Če pa je zadnji stavek resničen, gledate lahkp bodočnost brez strahu. Če je dovolj plemenit, bo šel preko tega. I?. B. Zagreb: Letošnjo zimo ste se pre-hladili tako, da vas od božiča do sedaj ni pustil močni in dušeči kašelj, šele v, maju ste šli k zdravniku Pravite, da se je revež bolj prestrašil kakor vi. Nagnal vas je v posteljo. Prel>ole!i ste pljučnico, ki vam jo je zamolčal, še vedno imate temperaturo med 37.8 do 38.4° Celzija. Kašljate močno, hujšate in se cele noči potite. Prijatelj, vi ste pa humoristi Kar dobro je to. To k zdravju veliko pripomore. Dokler imate vročino, ležite Pomenite se z zdravnikom, ki pozna, v kakšnem stanju je vaša bolezen. Mislim, da bi bilo potrebno zdravljenje v kakšnem specialnem zavodu. Nič ne odlašaj te I -.c.", I. P. G.: Stari ste 26 let. Od nekdaj imate težave v trebuhu. Včasih občutite bolj. včasih manj. Če se skrčite v dve gube, vam odleže. Po težko prebavljivih jedilih vas napenja. Prav tako. če pijete malinovec. Hitro se utrudite. Sklepam, da vam te neprijetnosti povzroča zapeka. Možnosti so pa seveda še zelo številne. Vetrovnost je znak različnih bolezni. Gibljite se mnogo, gojite gimnastične vaje. Pijte karlo-varsko sol. H. J.: žile, ki jih tako vnMo opazujete po rokah in nogah, so razvite tako in so take, kakor jc prav. To ni nobeno bolezen. J. Č. S.: Aprila meseca ste zlioleli za vnetjem možganske mrene. Zdravili ste se v bolnišnici 6 tednov. Radi bi vedeli, če niso injekcije, ki ste jih dobili 40 škodljive, ker ste vsi trdi. Ne čutite leve noge in polovico hrbta tudi ne. Glava vas hudo boli, zlasti zjutraj, da se vam kar moti. Na mestu, kjer so vas punktirali, vas hrbet boli. Kolikor ste videli otrok, so vsi ozdraveli brez težjih posledic. Mislite, da je to odločilno, ker ste starejši. Dali so vam navodila, kako se morate ravnati. Le enega se ne morete zdržati, da ne bi hodili na sonce. Nadloge, ki jih imate, niso povzročile 'injekcije. temveč vam jih je pustila bolezen sama. Posledice so tem hujše čim hujša je bila bolezen, čim bolj strupene so bile kliče. Kakor se drugih stvari, ki škodujejo, ogibljete, tako se morate ogibati tudi sonca. Počasi te nadloge zginejo. Seveda pa ne same po sebi. Zato vam priporočam, da se pogovorite zaradi nadaljnjega zdravljenja z zdravnikom za živčne bolezni. o mati umrla, boste lahko zasegli sinovo dediščino, oziroma vsaj njegov nujni delež, ki ga mora prejeti po materi. Ker imate že kazensko odškodninsko sodbo, ne bo treba nobene nove tožbe, ker na temelju odškodninske sodbe še tekom 50 let predlagate izvršbo. Prezadolžcn trgovec. L. G R. - Vrednost hiše cenite na 60.000 din. Vknjiženega dolga je 80.000 din. Na blagu v trgovini imate pa 20.000 din dolga. Vprašate, če bi mogli doseči prisilno poravnavo? — Vaše stanje je tako, da bi morali napovedati konkurz. Stvar upnikov ho, če bodo morda pristali na prisilno poravnavo v konkurzu. Seveda bi morali dobiti kako jamstvo za to, da boste mogli sploh prevzeti take obveznosti iz poravnave. Kajti upniki, ki »o vknjiženi na hišo, bodo dobili celotno kritje svojih terjatev iz izkupila hiše. Če bo kaj od tega izkupička preostalo, bo to z izkupičkom premičnin vred tvorilo kritje zr. ostale, zemlje-knjižno nezavarovane upnike, ki bodo dobili le sorazmerno kritje svojih terjatev. Zastavna pravica. L. G. R. - Na svojem posestvu imate vknjiženo zastavno pravico za dolg 8000 din. ki ste ga upniku že plačali. Dokler ni dolg izbrisan iz zemljiške knjige, ostane posestvo zastavljeno. Pravico pa imate, da na podlagi pobotnice ali druge listine, ki dokazuje, da je prestal zastavni dolg, prenesete zastavno pravico na novo terjatev (drugega tipnka), ki ne presega zneska opisane zastavne pravice. Odškodnina dekletu. O. F. S. J. - Zaradi zapeljevanja pod obljubo zakona sme dekle tekom treh let s tožbo uveljuviti odškodnino napram fantu. V istem času zastara tudi terjatev nezakonske matere za povračilo stroškov poroda in za stroške vzdrževanja za prvih šest tednov po porodu. Preživnino za otroka pa mora otrok sam po svojem varuhu uveljaviti in neiztožena preživnina zastara v treh letih. Rodbinska pokojnina otrok pokojnega učitelja. K. R. T. - Če so otroci, ki jih omenjate v vprašanju, sinovi, jim ne pripada pravica do pokojnine ali do kakšne življenjske rente po očetu-učitelju, ki je umrl 1887 leta s 25 let službe. Če so pa hčere, jim pa rodbinska pokojnina tudi ne pripada, ker po tedanjem zakonu iz leta 1896 hčerke po dovršenem 24. letu starosti niso mogle dobiti rodbinske pokojnine. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimi ODREŽITF imunimi....................... 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 teriro je priložen tale odrezek | | ,,Slovenec" 23. iuni.a 1940 j fiiimiiuNiiiiiimiiiii.......................................................................... Pač pa bi hčerke, ki so zaradi bolezni trajno nesposobne za pridobivanje in nimajo nobene imovine, mogle zaprositi, da se jim odobri življenjska renta po zakonu o oskrbovanju javnih nameščencev v Hrvaški iri Slavoniji »v zvezi s čl. 5 in 6 uredbe o prevedbi kronskih upokojencev na dinarske. Če bi pa s to prošnjo ne uspele, vas pa opozarjamo na čl. 7 uredbe o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo nn prejemke državnih upokojencev z dne 8. marca 1. 1940, ki je objavljena v 23. štev. Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. marca 1940. Po tej uredbi sme neporočenim hčeram drž. uslužbencev, ki po zakonu, ki so dobili obvezno moč pred 1. apr. 1931, izgubijo po dovršitvi določenih let starosti, pravico do pokojnine, ozir. do vzgojnega prispevka in ni zakonitih možnosti, da iii se jim pokojnina, življenjska renta, milostna oskrbnina ali podpora dalje izplačevala, pristojni minister, ozir. ban banovine Hrvatske v soglasju z ministrom za finance, odrediti podporo od 250 do 500 din na mesec brez pravice do doklade, če nimajo drugih sredstev za svoje vzdrževanje. Prošnjo bi bilo v vašem primeru vložiti na prosvetnega ministra. »Pokojnina«. I. P. - Hčerki, ki je oce — državni uradnik — umrl, pripada rodbinska pokojnina skupaj z vdovo - mačeho. V takem primeru se |>okojn;na odmeri po § 139. urad. zakona za obe uživalki, ali če jih je več, za vse uživalce skupaj in se nakazuje vdovi. Če pa hčerka ne živi skupaj z vdovo - mačeho ali noče z njo skupaj prejemati pokojnine, lahko zahteva |>o § 149. uradniškega zakona, da se njen delež, pokojnine po očetu nakazuje njej. Če je hčerka maloletna, mora delitev pokojnine in ločeno izplačevanje odobriti varstveno oblastvo. Prošnjo za delitev pokojnine in ločeno izplačevanje naj hčerka vloži na ono oblastvo (ministrstvo), ki je odmerilo vdovi rodbinsko pokojnino. Vstop v vojno akademijo. T. V. - Z Ijtidsko-šolsko izobrazbo ne morete biti sprejeti v v<»jno akademijo. Kar se tiče podčastniške šole, se obrnite ob priliki razpisa natečaja na poveljstvo dotične šole, kamor bi bili radi sprejeti. Sprejemni pogoji so razvidni iz vsakokratnega razpisa. Službeni prejemki ob času orožnih vaj. V. F. - Obrtni zakon predpisuje samo, da služ-bojeinniku, ki je poklican na vojaško vežbo, ostane pravica do njegovih denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo ieto dni in ako za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ničesar ne določa obrtni zakon z.a primer, tla je uslužbenec v enem in istem letu večkrat poklican na orožne vaje. Po našem mnenju ho vaša razlaga, da mu pripada odškodnina samo za enkratno štiritedensko orožno vajo, pravilna, zlasti zaradi tega, ker zakon o ustrojstvu vojske in mornarice predvideva normalne orožne vaje le štiri tedne na leto in je zakonodajalec obrtnega zakona najbrž mislil na navedeno določbo zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ko je v § 221. obrtnega zakona odredil, da pripadajo službeni prejemki v primeru orožnih vaj za čas štirih tednov. Sicer pa bo v primeru spora imelo končno besedo sodišče. Patent. P. L. - Ako ste kaj resnega iznašli, obrnite se na ministrstvo za vojsko in mornarico. Podpora materi, katere sin je poklican. J. N. Z. - Obrnite se potom občine, v kateri bivate, na odbor, ki je določen za podeljevanje podpor rodbinam oseb, poklicanim v vojaško službo. Ker glede vas predpisi uredbe niso jasni, bo morda odbor zaprosil ministra za socialno politiko in za ljudsko zdravje za potrebno pojasnilo, Prošnja za »milostno podporo«. J. T. - Gotovo ste v zmoti, ko pišete o pritožbi na >drž. pravdništvo« v Belgradu, na katero se je baje obrnil odpuščeni orožnik zaradi podpore. Drž. pravdništvo za takšne prošnje ni pristojno. Če orožnik, ki je bil zaradi bolezni odpuščen, prejel odpravnino, tedaj pač nima izgleda, da bi še kaj dobil. Če je nesposoben za pridobivanje, naj se obrne na domovinsko občino, ki ga je dolžna vzdrževati, ako nima sorodnikov, ki so ga dolžni podpirati. Vojaška obveznost. S. P. - Obrnite se na poveljstvo vojnega okrožja, kjer vam bodo povedali. ali vas bodo poklicali ali ne. Trafika. P. F. - Za trafikanta se ne zahteva kakšna posebna izobrazba, Prošnjo vložite potom pristojnega oddelka finančne kontrole na posebni tiskovini, k; jo dobile tam, in to na monopolno nadzorništvo. Provizijo pri nadrobni prodaji monopolnih predmetov določa finančni minister in je pri raznih predmetih raziična. Višina davka bo odvisna od višine dohodkov. Za vse druge podrobnosti pa vprašajte kakšnega trafikanta. Dedovanje zakonskega druga itd. J. R. J. - Preživeči zakonski drug ima poleg otrok zakonito deti no pravico do ene četrtine zapuščine. Razen dednega deleža dobi preživeči poleg zapustnikovih otrok premičnine, ki so potrebne za njegovo osebno uporabo. Preživeči zakonec, ki je iz lastne krivde ločen, nima zakonite ded ne pravice, niti zahtevka do premičnin za osebno uporabo. Lahko mu pa seveda ločeni zakonec z oporoko kaj zapusti — Otroci so dolžni svoje obubožane starše dostojno vzdrževati in tudi takega očeta, ki se ni brigal zanje, — Ker je v vašem primeru oče zaradi ločitve po lastni krivdi izgubil dedno pravico po svoji aA radensko kopališče po naravni ogljikovi kislini najmoS-nejše v Jugoslav ji in edino kopa ^^^r lišče te vrste v Sloveniji zdravi a uspehom bolezni srca, ledvic, živ. cev, jeter, žolča, želodca, notranjih ilez in spolne motnje, odprto od 12. mala I Maj, Junij - 10 dni Din 700-— do 850—. Vse vra čunano (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort. tekoča voda, godba, dancing, kavama, ton-kino, tenis itd. ■ Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča slatina radenci. Direktni vagon lz LJubljane, Beograda ln Zagreba do samega kopališča I ženi — vaši materi, je daljnje razpravljanje o tem vprašanju nepotrebno. Kar se tiče menjave državljanstva, predpisuje zakon o državljanstvu, da se izguba državljanstva moža nanaša na zakonsko ženo in otroke samo, če so pridobili novo moževo, odnosno očetovo državljanstvo. V nasprotnem primeru obdrže naše državljanstvo, dokler se stalno ne izselijo iz našega ozeml ja. Skrajšan rok. G. I. - Ker je vaš prvi sin služil skrajšan rok, drugi nima pravice do skrajšanega roka. Zato bo prošnja brezuspešna. Pri avijaciji traja vojaški rok dve leti. Izplačilo dediščine. S. M. - Ker so otroci polnoletni, imajo pravico do izplačila dednega deleža po umrli materi. Ne morejo pa zahtevati tudi od očeta kakšnega deleža, dokler oče živi, razen hčera, ki lahko zahtevajo doto, kadar se može. Rodbinska doklnda za otroka. A. K. - Možu, drž. uslužbencu, pripada rodbinska doklada za otroka, četudi je njegiiva žena posestnica. Črni žitni rilčknr. St. D. G. - Sveta bi radi, kako pregnati nadležno živalco, ki ste jo poslali na pregled. Zaredila se je najprej v shrambi za žito ter prilezla potem v spodnje prostore v spalnico, kjer leze po zidu in po tleh. V sobi je neprijetna, na žitu pa škodljiva. Kako se ta golazen imenu? — Po dopo-slanih izvodih tega hroščka smo ugotovili, da je to žitni rilčkar. Ta majhen, komaj 3—4 mm dolg hroščec temnorjave barve prezimuje v žitnih kupih, najrajši v pšenici in rži, dalje po razpokah poda, aramovja in po sličnih skrivališčih. Sjiomladi zaleže samica v vsako zrno po eno jajčece, iz katerega se kmalu izleže majhna črnoglava ličinka, ki izjeda zrno in ga tako ožre, da ne ostane drugega kakor lu-•ščina. Ko je stara šest tednov, se zabubi; v juliju s epojavi prvi rod hroščec. Jeseni, navadno septembra, je že drugi rod, ki prezimi. — Izgleda, da je vaše žito že popolnoma okuženo od tega škodljivca, zato ga morate čimprej porabiti bodisi za krmo ali za moko, v kolikor ga je še zdravega. Shrambo, v kateri imate žito, pa temeljito očistile in razkužite z apnenim prahom; če seda ,t udi z žveploviin dimom. Vsekakor morate poskrbeti za največjo snago, da se ta škodljivec ne bo še nadalje razmnoževal v vaših prostorhi. Žito pa večkrat premetavajte in prezračite, da hroščec ne bo mogel mirno v njem bivati. Samo s skrajno čistočo in snažnostjo ter s ponovnim razkuževanjem shrambe se boste ubranili tega najnevarnejšega škodljivca naših žit. Teleta se pred letom ne smejo klati. I. R. K. G. - Vprašate, kaj vam je storiti s teletom, ker je -bila izdana odredba, da se teleta ne smejo prodati pred letom. Vi pa imate mrve samo za eno kravo, tako da teleta ne morete prehraniti do enega leta. — To odredbo ste vi slabo razumeli. Nikjer ni rečeno, da se teleta ne smejo prodati, ampak in smejo se klati. Torej vi lahko prodaste svoje tele posestniku, ki ga hoče hraniti do leta starosti. Nadalje se je prvotni načrt uredbe spremenil v toliko, da se ne sme klati telic; bikce pa lahko prodaste za zakol kot teleta. Pa tudi glede zakola telic bodo skušale organizacije kmetovalcev doseči nekako omiljenje, kajti v vsakem primeru se te uredbe v sedanji obliki ne bo mogoče držati. Sicer se pa tozadevno obrnite na občino, morda vam bo ta kaj boljega nasvetovala. Jablana ima raka. G. Z. - Močno rastočo jablan na vrtu vam je napadel rak, ki se je začel širiti tudi že na mlajša drevesa. Bojite se, da bo v kratkem ves sadovnjak okužen. Želite nasveta, kako se rešiti te bolezni. — Rak na sadnem drevju ni bolezen, ki bi se razširila z okuževanjem. Nagnjenost k raku pospešujejo okoliščine, ki zadržujejo zoritev lesa in povzročajo večjo občutljivost za fiozebo, kakor obilna vlaga v nepropustni zemlji, vlažna senčna lega, preobilen dušik in pomanjkanje apna v zemlji. Nekatere sorte so bolj, druge manj občutljive. Ker ste šele letos opazili raka, bo to gotovo posledica pozebe, kajti letos je po-zeblo veliko drevja. Če je to pravi rak, ne pa pozeba, ki jo je letos povsod dovolj, tedaj iz-režite rane do zdrave skorje in lesa ter jih namažite s petodstotno raztopino modre galice ali s knrbolinejem. Zemljo okrog drevja pa močno jiognojite z apnom. — Drevesa, posajena pred sedmimi leti, ki nič ne rastejo, izkopajte in vrzite jih na ogenj. Na njih mesto posadite pravilno nova. Davčni nasveti DAVČNE OPROSTITVE (Nadaljevanje.) 11. Zgradbe, postavljene začasno ob izredni potrebi, (požar, jioplava. taborišča, potresi, epidemije itd.) pod jiogojem, da se stavijo samo ob izrednih potrebah in začasno. Čim izredna potreba prestane, se morajo tudi zgradbe odpraviti, ker so sicer zavezane davku. 12. Mrtvašnice in mavzoleji. 13. Zgradbe, oproščene s posebnimi zakoni, ki se izdajo po uveljavitvi zakona o neposrednih davkih. 14. Stanovanjske zgradbe opuščenih industrijskih in obrtnih podjetij, če se nikakor ne ukoriščajo. Če prebivajo v teh zgradbah, če tudi brezjjlačno, ' bivši delavci ali kdo dru$, morajo plačevati davek. 15. Zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh do 5000 prebivalcev. Če ima v takih vaseh svoj delež srez, niso te zgradbe oproščene davka. Davka so oproščene tudi kmetovalske zgradbe, ki stoje zunaj okoliša mest, trgov in turističnih krajev kopališkega značaja, zunaj vasi, ki imajo več ko 5000 prebivalcev oz. vasi, kjer je sedež sreza. Kmetovalske zgradbe v krajih, kjer uživajo take zgradbe trajno davčno oprostitev, pa se deli zgradb oddajajo saino sezonsko v najem, ostali del pa služi kmetovalcu za prebivanje, so stalno oproščene davka samo glede tistega dela, ki ga kmetovalec zase uporablja, sezonska najemnina pa je zavezana zgradarini. Če pa uporablja kmetovalec svojo zgradilo v kraju, kjer so take zgradbe trajno davka proste, deloma sam, deloma pa jo oddaja v najem vse leto, ne samo sezonsko; je ta zgradba v celoti zavezana davku. Za kmetovalca sc smatra, kdor sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno, je kot kmetijski delavec v službenem razmerju. Za kmetovalca se smatra tudi. kdor obdeluje svoje posestvo tudi s tujo delovno močjo, vendar pa mora tudi sum ali njegovi rodbinski čiani sodelovati pri tem delu. Zgradba, ki jo ima kmetovalec v skupni posesti s kom. ki ni kmetovalec, je zavezana plačevanju davka neglede na praj. kjer stoji. Za kmetovalca se ne smatra, kdor še trajno bavi s trgovino, industrijo, obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem, odnosno, ki ima dohodke in razmerja stalne javne ali privatne službe. Davka niso prosti selski dvorci in ne zgradbe onih posestnikov zemljišč, katerih skupni katastrski čisti dohodek presega 50.000 dinarjev. 16. Zgradbe države, samoupravnih teles, obrtnih industrijskih in rudarskih podjetij, ki služijo za brezplačno prebivanje delavcev, zaposlenih pri teli podjetjih. Če se pobira od delavca najemnina za stanovanje ali se mu daje zaradi stanovanja v naravi manjša plača, odnosno, če se pobira od njega, določena vsota za vzdrževanje zgradbe, so take zgradbe zavezane plačevanju davka. 17. Zgradbe zadrug in zadružnih zvez, omenjenih v točkah 7 in 8 lena 76 zakona o neposrednih davkih kolikor služijo neposredno namenom zadružništva. Zahtevo za davčno oprostitev se mora predložiti v 30 dneh od dne. ko se je začela zgradba ukoriščati v navedene namene. Če se predloži prijava pozneje, se začne davčna oprostitev z začetkom trimesečja, ki nastopi po predložitvi prijave. Prijave se ne predlagajo za državne zgradbe, za zgradbe tujih držav, za cerkve in kapele, za zgradbe oproščene s posebnim zakonom, za kmetijske zgradbe, za mrtvašnice in mavzoleje. Prestanek davčne oprostitve se mora prijaviti v 30 dneh po spremembi; sicer zadenejo lastnika posledice določene z zakonom. Zgradbe, trajno oproščene plačevanja davka, so oproščene tudi plačevanja vseli državnih pribitkov in samoupravnih doklad. Naš žsvinozdravnih Ušivi prašiči. M. R. G. - Vaši prašiči imajo uši, katerih nikakor ne morete zatreti. Poskusili ste razna sredstva, kar koli so vam svetovali, toda vse je bilo brezuspešno. Enemu prašiču ste celo obrali uši, toda drugi dan jih je zopet imel, dasi je vsak v svojem svinjaku. Mislite, da so uši nastale iz gnid. Želite sigurnega sredstva proti ušem. — Ne čudite se, da je prašič, kateremu ste prejšnjega dne obrali uši, drugi dan zopet imel uši. saj se te »živalce« razlezejo po vsej okolici tako, da postane tudi svinjak »ušiv«. Če hočete imeti uspeh pri zatiranju uši, morate temeljito očistiti in razkužiti tudi svinjak, ne pa samo svinje. Ušive sviujc okopi jite v topli kreolinski kopelji (20 dkg kre-olina na 10 litrov tople vode) ter jih namažite z mešanico kreolina in svinjske masti. Kroolin-sko mast napravite tako, da vzamete n. pr. pol kilograma svinjske masti, dodaste eno žlico kreolina ter vse skupaj temeljito zmeša»e, da dobite enakomerno rjavkasto mažo. Kopel j in ma-žo po nekaj dneh ponovite, dn ubijete tudi tiste uši, ki so se medtem izlegle iz gnid. S krcoiin-sko raztopino, ki ste jo imeli za kopel j prašičev, operite svinjak, ko ste predhodno' temeljito očistitli in oprali z vrelim lugoin. čim temeljiteje boste razkužili svinjak ter okopali in namazali ušive prašiče, toliko manjkrat vam bo treba ponavljati isti postopek. Tega Parizu ni bilo treba doživeti! Šholihe ho t geološke časovne mere Na levi: Nova vrsta italijanskih brzobombnikov. Nn desni: Edinice italijanske mornarice. ANEKDOTA Bojazljiv mladenič se je usedel. Nn mizi pred njim so l>ile razvrščene pisalne potrebščine: pisemski papir, ovitek, pivnik, podkla-dek in peresnik. Mladenič je začel pisati: »Velespoštovana, milostljiva gospoči.nal Končno se mi je le posrečilo zvedeti za Vaše ime in naslov. Že več tednov, odkar sem Vas prvič videl na tramvaju, mislim na Vas in na priliko, ko Vas Ivo m zopet m o pel videti. Res, gospodična Adela, ljubim Vas /. vso strastjo svoje vroče krvi. Morda tudi Vi ljubite mene, in tega nikar ne obžalujte! Dajte mi možnost snidenja! Ponudite sreči roko! Jn/ bom prihodnji ponedeljek točno ob sedmih čakal na Vas v mestnem parku, in prosim Vas, sporočite mi čimprej zaupno — pod geslom: »Bodi ču-joč, le skozi noč — se prikrade ljubezen* —, ali smem računati na Vaš prijazni prihod? Da pa me ne bi zgrešili, naj Vam na kratko opišem znake, po katerih me boste spoznali: »Sedel bom ua desnem koncu druge klopi, pri Vodometu, z nntrgnjenimi rokavicami in s pesmijo nu ustnicah. Sem vitke rasti, šibke postave, plavolas in razmeroma majhen. Nosim rjavo obleko, rdečo kravato, ovratnik po Wil-dejevem načinu, rjav l>orsuliiio. V desni roki — oblečeni sta v angleške rokavice iz svinjine — držim rdečo ro/o ki bo brezmejno srečna, če bo mogla biti izročena svojemu namenu, namreč Vam, velespoštovana gospodična. Vse dotlej pa — vnet Adelin častilec!« Mladenič je boječe nesel pismo na pošto, štiri dni kasneje je že prispelo pismo zanj. »Prišla bo — kako sem vendar srečen!« in pritisnil je pismo na ustnice. Nato je pretrgal ovoj in bral: »Velecenjeni gospod! Prišel bom točno nn predlaganj sestanek. Da pa me ne bi pre/rli. Vam podajam na kratko naslednje spoznaIne znake: Sedel Ikmii nn levi strani druge klopi ob vodometu — s škripajočimi zobmi in z rokavicami na rokah. Sem krepkih mišic, črnolas in razmeroma precej velik. Ne nosiin rjave obleke, rdeče kravate in ovratnika, pač pa — kakor Schmeling — odprto srajco in zavihane rokave. Na glavi nimam borsalinca, ampak veliko brazgotino. V desni roki — moje rokavice so pristnega domačega izdelka — bom držal debelo palico, ki bo nizmerno srečna, če bo mogla doseči svoj namen, namreč Vas, veleeenjeni gospod, in Vam izbiti muhe iz glave. Izredno me veseli, da sem Vas končno našel in morem pomagati Vašim mladostnim močem, da se sprostijo velike gorečnosti srca, neudr/.ne sile ter vroče-krvnosti. Vse dotlej pa — Adelin oče.« Čeprav ni mogoče iz školjk preračunati starost naše zemlje, pa so nam vendar važno oporišče za določitev časovnih dob, v katerih so nastale plasti školjk. Iz starosti školjk, njih rasti in debeline plasti prav lahko sklepamo na geološke časovne dobe. Kakor so določili nemški znanstveniki, moremo sklepati iz 1 m debele plasti školjk na 20.000 let. To je merilo, ki z njim merijo bolj debele plasti glede na starost. Sto metrov debela apneni-ška plast školjk je torej nastala v kakih 2 milijonih letih. Na podlagi tega dognanja bi torej določili za vso triasovo periodo 15 do 20 milijonov let — natančnih številk itak ni moči povedati. Vendarle je ta način dokaz, da je vsa triasova doba trajala najmanj 20 milijonov let, in s temi številkami smo najbolj blizu resničnosti. Kapelica čudodelne ostrabramske Matere božje nad mestnimi vrati v Vilnu. čevelj iz pravljice Nemški modni urad v Frankfurtu ob Maini je pred kratkim izdelal vzorec čevljev iz stekla. Pa tj čevlji niso samo vzorec ali model, ampak pravi čevlji, ki se dajo tudi nositi. Steklo, ki je bilo uporabljeno za te čevlje, je posebno upogljivo sleklo znamke »Plexi«. Podplat čevljev je izdelan iz dokaj trdnega, a upogljivega stekla, pela pa i7. trdnega nezdrobljivega in nekrušljivega stekla. Mesto gornjega usnja pa so uporabili izredno upogljivo sleklo, ki se prilega prav tako lepo, kakor najfinejše usnje. Koliko taki čevlji stanejo, ni bilo objavljeno, vendar pa pomenja njihova uporabnost nov korak naprej pri izkoriščanju na- Hud požar v Otaciju Med nemškim obleganjem Pariza v let i h 1870—1871 je francoski pisatelj Edraond de Goncourt zapisoval svoje vtise v svoj »Dnevnik«, ki ga je bil s svojim bratom Jule-soin zučel pisuti 1. 1851 in ga je po njegovi smrti leta J870 pisal sam dalje. Pričujoče je nekaj odlomkov iz tega slavnega »Dnevnika«. Opisana doživetja si je treba misliti, kakšna bi bila v današnjih dneh z modernim vojskovanjem in s sedanjo naglico, pa bomo spoznali, česa Parizu zdaj ni bilo treba doživeti. V nedeljo, 2. oktobra. — še ves v sanjah Slišim nenadoma moškega, ki je obstal na bregu in ki pravi sosedu: »Tako, spet jih Iioiiio dobili nn glavo!« Te besede me prebudijo in mi koj vzbudijo suranjo, da se je Strassbourg vendar si čutil iz nje zadovoljstvo, gibanje, lahkomiselnost, nesmotrnost, /daj pn hodijo vsi kakor človek, ki se mu mudi domov. Četrtek, 22 decembra. — Ves Pariz je semenj, in vse se na vseh pločnikih Pariza razprodaja. Tu prodajajo sočivje, prodajajb mufe, prodajajo sivko in prodajajo konjsko mast. Obleganje vzbuja fantazijo zlikovcev. Danes je Mngny zuiiihu pričakoval častnika, ki je pri njem naročil kosilo za dvanajst tovarišev. Zahteval je bil rib, perutnine in gob. Vsa ta pojedina pa je bila naročena /a to, da je bil kočija/, ki je častnika pripeljal k Magnvju, za pet frankov opeharjen. Kako se je kupčija na vso moč spremenila, kako so se čudovito predrugučile trgovine! Neki draguljar v Ulici de Clichv ima v izložbi v škatlicah za zlatnino sveža jajca, ki so v vato zuvita... gorelcev je bilo slišati še onkraj Dnjestra v sovjetsko-ukrajinskem mestecu Movilavu, čigar prebivalci so opazovali nesrečo, ne da bi bili mogli kaj pomagati. Mnogo ljudi se je opeklo, več jih pa pogrešajo in nihče še ne ve, ali so zgoreli ali pu so zblazneli in ušli na polje. Požar se ni razširil tako naglo samo zaradi močnega vetra, marveč tudi zato. ker ni bilo gasilcev takoj na mestu. Oddelki gasilcev, ki''so jih bili poklicali iz 50 km oddaljenega mesteca Soroke, so spotoma s svojimi brizgalkami obtičali v blatu, ker so bili prejšnji dan nalivi in so se besarabske ceste spremenile v močvirja. Slednjič so iz Lipnic poslali poseben vlak 200 vojakov na kraj nesreče, ki jim je po ftolgem trudu uspelo, da so požar omejili. Vsega skupaj je 160 družin ali 1000 l judi brez strehe, škode je pu 30 milijonov lejev. Mesto Vilno v Litvi, ki jo je sedaj Ruisija zasedla. so iznašli novo živilo: namreč arzenik. Časo- p_jci poročajo lako lagodno o prožnosti, ki jo tu strup daje štajerskim lovcem na divje koze in priporočajo za /ajtrk prašek arzenika... Na cestah iz okolice Avenije de ITmpčra-Irice naletim nu grozečo množico. Sredi nje so strašanske glave starih žensk, ki so še bolj prikupne zaradi velikih slamnikov, da so videti ko 1'urije. Grozijo, da bodo pokončale nacionalne gardiste, ki zapirajo ceste... Solvota. 31. decembra. — Konjsko meso je meso hudih sanj in more. Odkar gu jem, so vse moje noči brez spanja. Iz radovednosti se odpravim k Roosu, angleškemu mesarju, ki je na buljvaru llauss-mann. Ondi vidim vsakovrstne posebne preostanke. Na zidu visi nu častnem mestu rilec mladega Poluksa, slona iz Jardina de 1'Accli-mationa: med raznimi brezimnimi mescninnmi in izrodki rogovja ponuja vajenec ledvice kamele. Mojster pa govori ženskam, ki stoje okrog njega: »štirideset frankov funt zrezka in rilec. — Da, štirideset frankov... Ali se vam zdi to drago?... Saj ne bom pri tem pruv nič zaslužil... Mislil sem, da doliom zanj 3(XH( funtov, pa Immii dobil le 2300 funtov... Noge... Vprašali ste. po čim da so noge? Po 20 frankov... Drugi kosi po 8 do 40 frankov... Ah, dovolite, du vam kar naj tople je priporočam tele krvavice! Slonova kri, kakor veste, je najbolj izdatna kri... Njegovo srce pa, veste, je tehtalo pet in dvajset funtov. In pn. droge gospe, v mojih krvavicah je celo čebula . . .« Nedelja, I. januarju 1871. — Kakšen dan! Ilrana, ki jo človek uživa, večno motenje nočnega miru po streljanju mi je dalo strašno migreno, tuko da sem prisiljen podnevi ležati v postelji. Obstreljevanje, lakota, izredno hud mraz: to so novoletna darila /a leto 1871. še nikoli, odkar stoji Pariz, ni bilo takega novega leta. 5. januarja. — Danes se je začelo obstreljevanje nu naši strani. Nič se ne vidi. Povsod saina gosta megla, ki so iz njene bele nepro-dirnosti slišati strahotne detonacije. Popoldne pohajkujem okoli pokopališča v Auteuilu. Zdaj pa zdaj prižvižgajo izstrelki, in mahoma planeta predme »Iva moška: eden drži v roki kos svinca, ki je tc/uk dva funta in ta ju je pravkar oplazil. 12 januarja. — Hodim po tistih delili Pariza, ki so jih obstreljevali. Line od kleti so zamašene. Neki branjevec si je napravil bistroumno obrani lx> iz skladanice desuk in i/ vreč prsti prav do prvega nadstropja. S Pontheon-skega trga odstranjujejo knmnitne plošče. V Ulici Saint Jacques so zidovi preluknjani, razrušeni in se venomer podirajo. Velikanski kam-nitni skladi, del Sorbonne, tvorijo barikado. Najbolj očitno je obstreljevanje na Buljvarju Saint-Michelu, kjer so podrti kar celi vogali cest. Na koncu Ulice Soufflot visi balkon prvega nadstropja gVozeče v pra/.nino. Od Pas-svja do Auteuilu je zasnežena pot vsa rdeča od plamenov, ki se svetlikajo iz Saint-Clouda. vdal. Ta sumnja se je potrdila, ko sem na buljvaru kupil časopis. 3. oktobra. — Moški, ki nam vladajo, so srednjevrstni in zato so celo nekam pametni. Toda oni nimajo občutka za nesramno drznost in prav nič ne slutijo o možnosti nemogočega, ki bivu v časih, kakršni so zdaj. Kdo so pa tudi vsi ti naši rešitelji? Neki general, ki lepo govori: neki zadovoljni literat; neki sladkobni državni pravdnik .., 4. oktobra. — Bombardiranje se javlja. Včeraj so me prišli vprašat, ali imam v vseh nadstropjih vodo... Petek, 28. oktobra. — Tistd, kar je najbolj čudno, najbolj izredno, najbolj neverjetno, je to, da ni nobenih zvez z zunanjim svetom. Tudi enfcgar Pinižaha iiiy ki' br''bii Tjadn jfh 40 dni dobil kako sporočilo zunaj od svojcev. Če pride po kakem izrednem naključju kdaj kak časopis iz Rouena v mesto, tedaj ga prepisujejo in razširjajo ko kako neprecenljivo čudo. Nikoli ni bilo dva milijona ljudi zaprtih v taki popolni ječi. Nobenega odkritja ni. nič novega, nobenega posrečenega naklepa. Tudi nobene domišljije ni več v Franciji. Ponedeljek, 31. oktobra. — Ulica de Rivoli 'jc polna nemira in hrupa, množica z dežniki je zmeraj večja, čim bolj se bližaš mestni hiši. Tam se zbirajo ljudje, tam je zmešana štrena ljudi vseh vrst., ki se vsak hip prerivajo skozi nje nacionalni gardisti, držeč puškino kopito kvišku, in vpijejo: »Vive la coni-mune!« Poslopje je danes vse črno, samo ura, kjer se mirno premikajo kazalci, je razsvetljena. Okna so na stežaj odprta in iz njih visijo noge delavcev, kakor jih je oilo videti že 4. septembra. Ves trg je en sam gozd dvignjenih puškinih kopit, ki se njih okovi svetlikajo v dežju. Na obrazih spoznaš bolečino zaradi vdaje Bazaina, neko jezo zaradi včerajšnjega poraza pri Le Bourgetu, hkrati pa srdito in junaško nepremišljeno voljo, da se ne sme skleniti mir! Delavci v okroglih klobukih pišejo s svinčnikom na umazanih listnicah neki seznam, ki jiin ga narekuje neznani gospod. Med imeni slišim tele: Blnnqui, Flourens, Ledru-Rollin, Motta. »Zdaj bo šlo,« zakriči nekdo v otrpli molk mojih sosedov. Nato naletim nu skupino žensk, ki — dasi še plaho — govorijo o razdelitvi zasebne lastnine. Kolikor morem sklepati po prvih vtisih, je vlada padla, osnovala se je komuna, in seznam gospodov bo potrjen po splošni volivni pravici. Zdaj je že tako daleč. Zdaj si lahko zapišeš v svoj koledar: »Finis Francine« — »Konec Francije«. Vzkliki »Živela komuna!« se razlegajo povsod po trgu in novi bataljoni se zaž.enejo v Ulico de Rivoli, v katero sledi druhal, ki kriči in maha z rokami... Tedajci me vpraša neka stara gospa, ki vidi. da sem pravkar prebral večerni list, ali — o ironija! i— je v listu tečaj državne renlel Torek, 20. decembra. — Odkar traja obleganje, je hoja 1'arižanov vsa spremenjena. Dobra je bila ta hoja, zmeraj malo prenagljena, Iz Bukarešte poročajo: O velika iskem požaru v trgu Otaciju ob Dnjestru v severni Besarabiji so zdaj znane pretresljive potankosti. Požar je nastal v hra n j ari j! dveh judov, kjer sta prodajala barve in podobno. Močan veter je pognal plamene nu sosednje hiše. tako (la se je prej ko v eni uri vnelo 76 stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji, s ka-ščami, trgovinami in žgan jamami vred. Nepopisen je bil strah prebivalstva. Moški, ženske in otroci so v nevarnosti za življenje skušali rešiti svojino, toda ogenj, ki je zajel hiše hkrati nn več krajih, je bil tako hud, »Iu so bili vsi napori gasilcev in prebivalstva zaman in se je spremenilo v pepel vse, kar je bilo gorljivega. Ženske, ki so izvlekle iz gorečih hiš obleko, posteljnino in postelje, so morale vse to kar pustiti na cesti, ker je tudi na cestah vse gorelo. Vpitje in krik ubogih po- V Parizu pomrje zdaj mnogo ljudi. Pa ne samo zaradi lakote! Mrtveci tudi niso zmeraj bolniki in bolehni, ki bi jih bila uničila pre-pičla prehrana. Mnogo ljudi v mestu pomrje zato, ker so bili primorani izgubiti svoj dom; ker so imeli domotožje; ker so preveč hrepeneli po malce soncu. V mali begunski koloniji iz Croissvn-Beaubourga (največ jih je 23) je že pet mrličev. Ponedeljek, 26. decembra. — Za tok Pari-žanov, ki ga je bilo zmeraj težko zadovoljiti, G&ApCrtLoMtvo Kako so narasle cene Zveza nabavljalnih zadrug uslužbencev državnih železnic objavlja v svojem glasilu »Zadrugar-stvo« zanimive podatke o povišanju cen od 1. septembra 1939 do 31. maja 1940. lo so delno cene na debelo, delno pa tudi na drobno ter za Belgrad. Zaradi presoje teh podatkov jih v naslednjem v celoti objavljamo: 1. IX. 1939 31. V. 1940 poviš. v % pšenica polbeli kruh črni kruh koruza štirka fižol grah moka ničla riž »Splendor« sočivje testenine konz. keksi svinjska mast suhomesnati izd. čajno maslo sladkor v kockah kristalni sladkor namizno olje ocetna kislina delikatesna paprika špirit Franckov dodatek milo »Schicht« metle št. 2 148.- 247.— 67 3.— 4.25 40 2.50 2.— 40 117.- 197.- 69 4.20 5.50 31 2.60 5.40 53 8.- 12,- 50 230,— 365.— 59 5.90 8.80 49 6,— 12 — 105 4.25 6.25 46 16.20 17.10 5.5 14.25 18.35 28 18,- 20.— U 22.- 32.- 45 13.60 13.20 — 12.- 11.50 — 9.55 14,- 46 32.24 31.— — 31,— 36.- 16 9.50 11.— 16 11.40 15.98 3.7 10,- 12.- 20 5.75 11.— 98 1, IX. 1939 31. V. 1940 poviš. v % krtae za pranje št. 16 juti ne vreče papirne vrečice mast za obutev Kava »Rio« petrolej platno »Vera« American Molino moško blago »Stan« cic »Drina« noldelen »Jelena« Flanel tenis sukanec št. 50 modri gradi inlet nogavice Razen sladkorja in ocetne kisline izkazujejo vsi drugi predmeti večji ali manjši dvig cen. Določene najvišje cene za bučno olje v Sloveniji Na podstavi čl. 5. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja t. 1. SI. list št. 68-15 je kr. banska uprava odredila le-le najvišje cene bučnega olja: a) v proizvodnji do največ 20 din za 1 kg franko kraj kupca, b) v trgovini na veliko do največ 22 dinarjev za 1 kg franko kraj kupca. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Vse nasprotne splošne ali posebne odobritve cen izgube veljavo z dnem objave te odločbe. 56,— 67.— 22 9.25 22.— 131 7.50 8.30 11 23.50 33,— 40 44,— 60,— 36 6.80 8,- 15 9,— 10.75 20 5.35 6.40 20 95,— 136— 42 6.50 8.15 25 7.25 9,25 28 4.60 7.10 54 17,— 20.50 21 10.35 13.55 30 11.40 16.— 40 104,— 136,— 30 Pomagajmo hmeljarjem Na seji »Združenja jugoslovanskih izvoznikov hmelja« (UH1K), ki je bila dne 17. t. m. v Celju, je bilo med drugim v dolgi debati tudi razpravljanje o izvoru letošnjega hmelja iz Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da lepi razvoj hmeljske rastline letošnjega leta obeta dobro letino, ki bo gotovo še nekoliko boljša od lanske. Nasproti temu pojavu je pa nemirni zunanjepolitični položaj, zaradi katerega je hipno onemogočena vsaka varna plovba v USA in v Brazilijo, kot edini še preostali državi odjemalki našega hmelja. Kakor je videti, bo v doglednem času izvoz našega prvovrstnega hmelja v te daljne dežele še onemogočen. V teh velikih skrbeh, ki nam na stežaj odpirajo vrata velikih skrbi, kjer je ogrožen obstoj nad 6000 kmeljarskim družinam, je treba pravočasno pogledati tej preteči nevarnosti v oči ter hitro podvzeti vse potrebne korake v zaščito hmeljarjev za tak primer, da nas naglo bežeči čas ne prehiti in nas ne dobi nepripravljenih. Hmelj je treba po določenem času zorenja obrati, posušiti in konzervirati, kar je vse zvezano z novimi investicijami poleg prejšnjega skrbnega obdelovanja in vseh neštevilnih občutnih izdatkov, ki jih ta kmetijska panoga neizprosno zahteva. Le preredki so hmeljarji, ki zmorejo ta velika bremena iz lastnih moči in velika je večina tistih, ki so jim sredstva v velikih izdatkih že pošla celo tako daleč, da. ne bo pri roki niti beliča za drago obiranje in nakup goriva za sušenje. Znano je tudi, da so prebivalci v mnogih strnjenih hmeljarskih krajih, kjer prevladuje hmelj nad drugimi pridelki, z ozirom na življenjske pridelke daleč pasivni, katero dejstvo zapira neštetim hmeljarskim družinam že danes sapo, če morajo imeti v mislih, da z hmeljem, s katerim njihov standard stoji in pada, v jeseni ne bodo mogli kupčevati; kajti v tem primeru se pošastno odgrinja pereča skrb za zimo in za vse prihodnje leto, ko ne bo denarja za nabavo nujnega živeža, ne za davke in ne za obroke kmetske zaščite, kaj šele, da bi bilo govora o obleki: med tem so še neredki primeri, da ne bo mogoče plačati hmeljskih drogov in umetnih gnojil, ki so bila nabavljena za občutne zneske na kredit, oz. na račun hmelja. Taka razmišljanja, k: so nujno potrebna, silno resna in neizbežna zaskrbljenost, so vprašanja širše narave in so hkrati tudi državna vprašanja, zahtevajo hitrih in odločnih ukrepov. Predvsem nujno naprošamo merodajne višje oblasti: tako ministrstvo trgovine in industrije z ravnateljstvom za zunanjo trgovino in ministrstvo kmetijstva za sporazumne ukrepe, da sc najdejo dovolj varna pota in izhodi za izvoz hmelja v prekomorske kraje, predvsem v Sev. in Južno Ameriko. Če pa vsaka izvozna možnost zaenkrat odreče, pa prosimo omenjene oblasti, naj oskrbe s finančnim ministrstvom potom Narodne banke ali Agrarne banke cenen kredit slovenskim hmeljarjem kot premostitev preko največjih težav vse dotlej, da bo možnost izvoza, oziroma vnovčenje letošnjega hmelja dano Ta zahteva je z ozirom na dejstvo, da prejema Narodna banka redno vse devize za izvoz hmelja, več kakor upravičena. Če državna blagajna nakloni to pomoč hmeljarjem, ne pospešuje s tem le bogatega vira deviz, ki bi moral sicer usihati, ampak tudi nujno pospešuje eminentno važno panogo gospodarstva v državi, posebno pa nudi tudi nujno potrebno odpomoč v preteči nevarnosti tisočerim sicer stiskanim hmeljarskim družinam, obenem pa tudi s temi v zvezi vsemu trgovstvu, zadrugarstvu in obrtništvu v prizadetih krajih, katerih stanovi so s hmeljarstvom vsi tesno povezani Za likvidacijo kreditov naj bi bili pooblaščeni denarni zavodi v vseh večjih krajih celjskega, gorniegrajskega in slovenjegrajskega okraja. Ti zavodi se naj obračajo po informacije in priporočila na banovinsko hmeljsko komisijo v Celju, ali na pristojne občine. Pomagajno hmeljarju v nujni potrebi, da ne omaga, ampak se ohrani zaupanje v merodajne činiteljel Plačila z devizami vnaprej Od lanskega septembra dalje je bil v zelo številnih primerih mogoč uvoz. važnih predmelov, zlasti surovin samo tedaj, če je kupne plačal že v naprej naročeno blago. Tudi naše devizne oblasti so morale pristati na to, ker drugače ni bilo mogoče dobiti važnih surovin. Todn v zadnjem času je razširitev vojne na Sredozemsko morie imela za posledico pojKiIno zaprtje trgovine s preko-niorskimi državami. Ne kaže. da bi dobili večjih količin blaga, katerega smo plačali, pa blago sploh še ni bilo natovorjeno. Po računih Jugoslovanskega kurirja so naši uvozniki plačali okoli 200 milij. din v devizah naprej za blago, katerega najbrž ne bomo nikdar dobili. Zaradi tega smatrajo, da je potrebno to vprašanje čimprej rešiti, da se te svobodne devize čimprej vrnejo v našo državo. Deviz pa bomo potrebovali sedaj znatno več, saj bomo le majhen del našega izvoza lahko plasirali proli plačilu t devizami. Pričakovali je, da bodo merodajni faktorji z Narodno banko vred vprašanje kmalu rešili na la način, da bi se devize vrnile v Narodno banko. Zadružništvo naših železničarjev Iz poslovnega poročila za 1939 posnemamo, da je število včlanjenih zadriig naraslo lani od 322 na 353. Deleži so narasli od 1,735.400 na 1 milijon 850.000 dinarjev. Rezerve so znašale na koncu leta 1939 2.9 milij. din. Pri brutodohodkih 19.45 (16.5) milij. din je znašal čisti dobiček zveze 1.3 (0,7) milij. din. Bilančna vsota je narasla od 197.0 na 232.2 milij. din. V naši banovini ima zveza včlanjenih 23 na-bavlialnih zadrug s 23 prodajalnami (v vsej državi je 188 prodajalen in 111 zadrug). Na 1 člana je odpadlo 5040 din nakupa (1933 5340), v vsej državi pa 3130 (3260) din. Kreditne zadruge so dale lani v Sloveniji 11.54 milij. din posojil, v vsej državi 105.9, na koncu leta so znašali dolgovi zadružnikov v Sloveniji 18.5, v vsej državi i37.95 milij. din. Stanje vinogradov v ormoško-ljutomerskem okraju Sv. Bolfenk na Kogu, 20. junija. Delo, ki gu zurudi zukasnelosti letošnjega vremena nismo mogli v mesecu maju opraviti, se pridno nadaljuje. ()|>ravlja se drugo, deloma tudi tretje škropljenje proti peronospori, ki se je, hvala Uogu, do sedaj samo še tu in tam pokazalu. Druga kop je zvečine opt^ivljenu, na vinogradnem delovnem razporedu je pletev in privezovanje mladik. Za vezivo se rabi zvečiiie r/ena sluma, ker je raliju, ki je bila že več let v tem kraju običajno vezivo, letos v ceni tako poskočila, da so se vinogradniki te cene kur prestrašili. Cenu je bila namreč sprva 40 din zu kilogram. Čudež |>u je pri tem to, da se je cenu zučelu takoj pomikati navzdol, ko se je doznalo, da vinogradniki opuščajo rufijo in jemljejo za vezivo po starinskem načinu slunto — |)iidlii je namreč od 40 din najprej na 38, potem nu 36 din in sedaj se tu in tam dobi po 34 din. S privezovanjem »e viničarji podvizajo, ker bi radi to delo opravili — če le mogočo — pred cvetenjem, dobro vedoč, da privezano trsje lejiše ocveta kot neprivezano. — Vinske zaloge v obče niso hogznu kuko velike in vinogradniki tudi svojega blaga preveč ne ponujajo. Začelo se je tiiili poprusevanje po lažjem letniku 1038, ki je prav primeren zu brizgtinec. Tega letniku jia je žc »šilu« lansko leto skoraj izčrpula. * Ponovna licitacija za cesto Ljubljana-Stožice. Ker prva licitacija za prevzem gradbenih del pri modernizaciji ceste Ljubljana-Stožice ni uspela, je sedaj razpisalo, gradbeno ministrstvo že drugo licitacijo in sicer za 4. julij. Proračunska vsota znaša 14.528,412.33 din. Privilegirana izvozna družba bo po vesteh iz Belgrada dobila poiioln monopol za notranjo trgovino s |)šenico. Nadalje bo dobila družba tudi inono|xil nakupa in prodaje vseh oljnatih rastlin v državi. — Na drugi strani pa vedo belgrajski lisli poročati, da bo tudi banovina Hrvatska dobila svojo Priv. izvozno družbo, seveda v nekoliko drugačni obliki kot je sedai v Belgradu. Podpore družinam obveznikov, pozvanih na vežbo. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal razpis vsem finančnim ravnateljstvom v državi z naslednjo vsebino: Davčnemu oddelku je bilo dostavljeno, da posamezne davčne oz, občinske oblasti odtegujejo za dolžne davke in doklade nekatere zneske od podpor, podeljenih družinah obveznikov, poklicanih na vojaške vežbe. Zaradi tega bodo sedaj finančna ravnateljstva opozorila vse področje davčne uprave ter občinske uprave, da se po odredbah uredbe o podpori družinam obveznikom, pozvanih na vojno dolžnost, ne more odtegovati nič niti se na te podpore ne more porabiti kot prepoved izplačila niti izvršba niti se ne more pridobiti nobena zastavna pravica. Dne 22. junija 1940. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 10,353 milij. din v primeri z 9.22, 12.298, 6.541 in 0.155 milji, din v prejšnjih tednih, Curiii. Belgrad 10, London 15.85, Newyork 442.50 (bankovci 450), Milan 22,50, Madrid 40, Berlin 177.75, Stockholm 106.25, Praga 400, Varšava 90, Budimpešta 39, Atene 300, Carigrad 300, Bukarešta 2.25, Jlelsingfors 8.50, Buenos-Aires 97.50. Š P Kako se je začudil v minulem februarju ves boksarski svet — strašno daleč 6e nami že zdi ta čas — ko je javil telefon iz Newyorka, da je svetovni prvak Joe Louis v Madison Square Garde.-iu zmagal proti Čilencu Arturju Godoyju'le prav pičlo po točkah. Tako je vselej, če o nasprotniku svetovnega prvaka ljudje le malo vedo. Po tem času se zadeva z Godoyjem nikakor ni mogla umirili, in mož iz Chileja ie zdaj dejansko dosegel to, kar se po Firpoju ni več posrečilo nobenemu južnoameriškemu boksarju: da se sma boksati za svetovno prvenstvo v težki kategorijil Mike Jacobs je bodoči boj med Joejem Louisom in Arturom Godoyjem sklenil v zelo zanimivih okoliščinah, na katere se bomo še povrnili. Napisali smo pravkar, da je Godoy po Firpoju prvi južni Amerikonec, ki je prispel tako daleč. Firpo je ime, ki je trdno zasidrano v možganih vseh tistih, ki se zanimajo za boksarski šport. In pri tej je Firpov »življenjski boj« že 17 let za naoii. Toda on se je meril z Jackom Dcmpseyjem, in kogar so postavili Demzaložil z orožjem«, popolnoma pravilne. Današnji športni spored V Ljubljani: Nogometni pokalni turnir SK Slavije na igrišču SK Mladike na Kodeljevein. Spored: ob 10 dopoldne Jugoslavija (Celje) : SK Slavija; ob 11: SK Lilija : SK Mladika; ob 14.15; Jugoslavija jun. : Slavija jun.; ob 15.30: premaganca iz dopoldanskih tekem, ob 10.30 zmagovalca iz dopoldanskih tekem. Finalna tekma za junioriiko nogometno prvenstvo Slovenske nogometne zveze: SK Ljubljana jun. : I SSK Maribor jun. »b 15.30 na igrišču SK Ljubljane. V Mariboru: Prva finalna tekma za prvenstvo Slo- venske nogometne zveze: SK Železničar : ISSK Maribor. V Celju: Prijateljska tekma Mars (Ljubljana) : SK Celje. V Belgradu: Atletski dvoboj Jugoslavija : Madžarska. V Budimpešti: Ferencvaros : Slavija (Sarajevo) V Bukarešti: Venus : BSK. Ali bo Ljubljana letošnji juniorski prvak Slovenije Današnje srečanje nam bo že sk6raj gotovo .ukazalo, kdo bo prvi juniorski prvak Slovenske nogometne zveze, Za to borbo sta se plasirali ekipi Ljubljane in Maribora. Severni gostje slove po lepi in plodonosni igri, ki vedno zadovolji nasprotnika, pa naj mu ho oko še tako razvajeno. Že večkrat smo se prepričali, da mladinske tekme in srečanja nudijo lepši in vabljivejši nogomet nego pa prvorazredna moštva z našo ligaško enajstorico na čelu. Tekma bo ob 15.30 na igrišču Ljubljane, ob 16.30 se vrši drugo juniorsko srečanje. Najboljši strelec pri tekmah za državno nogometno prvenstvo je bil igralec BSK Božovič, ki je dal 10 golov Lešnik (Gradjanski) in Glišovič (BSK) sta dala po 9 golov. Petrovič (Jugoslavija 8 golov. Po 5 golov so dali; Cimermanič in WoIfl (Gradjanski) ; po 4 gole: Lojančič (Jugoslavija), Bobetič in Šalipur (oba Slavija), Vujadinovič (BSK), Alujevič in Radovnikov.č (oba Hajduk) ter Hitrec (Hašk); po 3 gole: Nikolič (BSK) Duh in Dukovič (oba Hašk); po 2 gola- Čapeta in Sobotka (oba Hajduk), Žalant in Antolkovič (oba Gradjanski), Lazarevič (Slavija); po 1 gol; Bednar, Stevkov, Savič in Panač (v6i Jugoslavija), Matošič in Valjarevič (oba BSK), Me-drič, Župančič in Gaier (vsi Hašk), Vidjak in Leme-šič (oba Hajduk), Matekalo (Gradjanski), Bulajič, Djajič, Tešanič in Zagorac (vsi Slavija). Kolesarska sekcija ŽSK Hermes, Ljubljana raznimi je za nedeljo. 7. julija 11» In VITI. velike med- M km ln vsebuje edini ostri vzpon zu Podutikom. Start in cilj pri restaviiaolj: Martino Zg. šišku. Prvorazredni dirkači prevozijo progo 8 krat (M km), juniorji 5 krut (tli km), turisti dvakrat (16 km). Zučotuk oh 1-1. uri. Nagrade zn prvorazredno dlrkaSoi 1, 2, 3, 4 in 5 praktična darila, li diploma, 7 kolajna, Jiuiiorjl! t, 2, H, 4 iu j praktična darila, H diplomo, 7 kolajna, Turisti: 1, 2, 8, 4 in 5 praktična darila. Po končanih dirkah ho razdelitev nagrad v restavraciji Martine v Zg. šiški (pri Gasilskem domu). Dirke bodo oh vsakem vremenu! Sti votlila: 1, Pravico starta ima vsak dirkiS, ki poseduje pravilno Izdano legitimiu-ijo Koturaške zveze kv. Jugoslavije za leto l!Ua. (Izvzeti so le turi-stovski dlrknč.i.) — 2. Vsak djrkafl vozi na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po eestno-Pnlicjjskih predpisih. — 3. Kolesa morajo liili z ozirom na nevarno progo opremljena m sigurnimi zavorami (nn spodnjem in zadnjem kolesu), lmw katerih ho dirkaču sta.it zalirnnjen. TnrUtovttkl dirkači morajo imeti 1» turistovska kolesa, — 4. Dlvkič, ki ko v teku dirke količkaj posluži vodstva kake tretjo oselie (najsiho motorista, avtumobilistn ali kolesarja) raien snkoukurentn. bo takoj diskvalificiran. — 5. Eventualni protesti se morajo vlomiti najkasneje rol ure po končani dirki z vlogo 2.1 din prireditveni komisiji. Vloga ho v primeru, dn pritožnik dokaže upravičenost svoje pritožbe, vrne, nicev pa znesek pripade v korist prireditelja. — (i. Vpisnina k dirki je. 5 din za prvorazredne dirkače in juniorjo, 3 din pa zn turiste Poleg tega se plača 3c lil din tn garancijo Uilhrhtne Številke, ki se po predaji isle vrnejo. —■ 7. Prijave k dirki — za verificirane dirkače se spre-joinnjo do vključno 3. julija t, 1. na naslov: Jax in sin, trgovina koles in šivalnih strojev v Ljubljani. Tyrspvn cesta .14, in se uo fein datumu došle prijave ne bodo uiMiStevale. Turisti nn pr prijavijo lahko tudi nn startu samem. — f. Tlirkačl (verificirani in lieverificirnni) se morajo javili prireditveni ko.ni-siii najmani eno uro nvorl počrtknm dirke. — fr. Vsak dirkač se, mnra odredbam prireditvene komisije brezpogojno pokoriti, sieer pn se izkljue' iz tekmovanja in preda v nadaljni postopek, V Ljubljani, dne 2«, Junija 194f.. Prireditveni nrlbnr. Razpis propagandnega ženskega lalikoatlelskega tekmovanja ki gn priredi H. S Iv. Maraton v Mariboru v nedeljo, dne 3(1. junija 1940 oh li. uri lia stadionu S. K. Zelez-ničuria oh Tržaški cesti. Vrstni red in toikr tekma-ran in • Tek lil) m — finale, tek HM m — predteki, met krogle, skok v daljino, tek Sil m, mol diska, tek 100 m — finale, skok v višino, met kopju, štafeta 4 krat lffll metrov. Prireditelj si pridržuje pravico vrstni red tekmovanja po potrebi spremenili. Tok S00 m se ho vršil, če bodo prijavljene vsaj 3 atletinje. Tekmovanje ho nn tekallšču, ki jo dolgo 420 m, ima dvn nedvignjeun znvo.ln ler je posuto z ugnski. Pravico tekmovanja Imajo vso verificirane in ne. verifieirane atletinje klubov, včlanjenih v Jugoslovanski zvezi ionskih športov, Pritave .ie poslati na naslov: S. K. Maraton, Mn-biroli. Koroška cesla 2«, najpozneje do 28. junija 1910 do 12. ure. Prljavnlne In nagrad nI. Gospode duhovnike vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici ]ugos!ovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija. t Radovljica Ugledno Prestrlovo družino Je zadela bridka Izguba. Umrl je v petek zvečer drugi starejši sin «o®ko, star 31 let. Mučna štiriletna živčna ohromitev mu je strla organizem in nazadnje je pljučnica dokončala svoje razkrojno delo. Po poklicu je bil rajni g. Joško urar. Z največjimi upi je začel svojo samostojno obrt, ki je obetala najlepši razvoj, pa huda bolezen mu je prekrižala vse račune. V slojih zdravih letih je vneto sodeloval pri FO doma in v Ljubljani (Trnovo), kjer ga imajo kot bivšega vodilnega Člana še vedno v najlepšem spominu. Bil je tudi izvrsten igralec na naših odrih in član pevskih zborov. Dasi je do zadnjega upal na ozdravljenje, je bil obenem popolnoma udan v božjo voljo in se je lepo pripravljen preselil k svojemu Bogu, kateremu je v življenju zvesto služil. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči družini naše toplo sožalje 1 Kranj Matura na gimnaziji. Včeraj se je zaključila velika matura na kranjski gimnaziji pod predsedstvom g. direktorja Fr. Korbarja. K izpitu se je prijavilo 85 kandidatov in kandidatinj, od tega 23 dijakov in 12 dijakinj. Oproščeni ustnega izpita so bili: Marija Schifrer, Franc Šumi in Bojan Vrtoveo. Z odličnim uspehom so napravili: Andr. Česen, Jerica Ferčej, Martina Šifrer in Fr. Vidic. S prav dobrim uspehom: Franc Čeplak, Leopold Cop, Ana Grašič, Marija Ješe, Gabrijela Lakota, Miloš Oprečnik, Tatjana Pleško, Bojan Pochyla, Stanislav Poljanšek in Branko Varacha. Z dobrim uspehom: Henrik Cigllč, Marijan Debevec, Anton Grošelj, Rozalija Jenkole, Boris Nečemer, Požun Marijan, Jožica Semen, Anton Skrt, Pavla Zupan, Vladislava Mavčič (prtvatlstlnja). Popravni izpit ima 8 kandidatov, na leto dni ni bil nihče odklonjen. kino Smartinski dom. Danes na sporedu ob 4 in 9: »Marionette* z dodatkom, ob pol 7: »Pokažite jim pot<. Razstava profesorja T. Gorjupa danes zadnjikrat odprta. Škofja Loka Drlavna meščanska šola v Škofji Loki bo priredila v petek 28. junija t. 1. šolsko razstavo in proslavo Vidovega dneva. Razstava bo odprta ves dan, proslava pa se bo pričela po končani službi božji ob 8. Program je izredno lep. Poleg slavnostnega govora bo tudi petje, telovadba in razni prizori iz borbe naroda za svobodo. — Iskreno vabljeni I Občnega zbora obrtniškega združenja danes ne bo. Po našem mestu drvijo avtomobili z veliko brzino, predvsem tovorni, in to dejstvo dviga cele oblake prahu, ki ga moramo dan na dan požirati v tujskoprometne namene. In kot nalašč pride skoro vsak dan nekaj kapljic dežja, kar pa povzroča škodo tistim, ki suše seno. A prahu imamo kljub temu dovolj še za izvoz. Kino Društveni dom bo predvajal drevi ob pol 9 izredno zanimiv film >Pokoljc. Litija Prodaja nedeljskega »Slovenca« prav lepo napreduje. Raznašalci so povedali, da 6o zadnjo nedeljo prodali v Litiji in okolici okrog 250 izvodov. Če prištejemo k temu še veliko število rednih naročnikov, moramo biti prav zadovoljni, da se je največji slovenski dnevnik tako razmahnil v kraju iti okolici. Krajevna protituberkulozna liga v Litiji si je zastavila pohvalno nalogo: svoje delo razširja po vseh okoliških občinah. Prošlo nedeljo je bilo na Polšniku prvo propagandno predavanje. Ligin zdravnik dr. Lebinger je poslušalcem, ki jih je bilo 80, povedal najvažnejše o jetiki. Prebivalstvo je predavatelju zelo hvaležno in po obiskih v tukajšnjem dispanzerju sodeč, ni ostalo temo pri besedi. Tudi ves propagandni material je bil razpečan, za kar najlepše priznanje tamkajšnjemu učiteljstvu. V prihodnjih nedeljah bodo predavanja v drugih občinah. Električna loč je že zagorela na Ponovičah pri Litiji. Prav lepo je videti prijazni ponoviški grad, sedaj državno žrebčarno, ob večernih urah, ko je ves razsvetljen. Če ne bo motenj v dobavi bakrene žice za vod, bo kmalu zagorela luč tudi na Savi. Na Sveti gori pri Litiji bodo v nedeljo zvečer zakurili velik kres v čast sv, Janezu Krstniku. Pravijo, da bo tako velik, da ga bodo videli celo v Ljubljani. Vojaški nabori in pregled rezervnih častnikov, ki je bil napovedan za 24. maj in bil preložen na nedoločen čas, bo v torek, 2. julija v Litiji. Naše šole 60 zaključile šolsko leto. Ljudska in meščanska šola 6ta morali končati predčasno zaradi meningitisa, obrtno-nadaljevalna šola pa je končala kakor običajno z majem. V ljudski šoli je bilo letos 447 učencev, v obrtno-nadaljevalni šoli pa 56. Pouk je bil letos precej oviran. Bila je dolga in huda zima; v rani spomladi so se pojavile vodene koze, v aprilu pa že posamezni primeri meningitisa. V gimnazijo bo odšlo letos 7 naših učencev, eden po bo šel v škofijski zavod v Št. Vid. Končni izpit na obrtno-nadaljevalni šoli je opravilo 7 vajencev. Na meščanski šoli eo imeli letos drugič maturo in kar dobro so 6e odrezali: 9 jih je polagalo, 2 sta bila ustmenega izpita oproščena, 1 pa je dobil popravni izpit. > Novo mesto Socialni odsek Unije za zaščito otrok v Novem mestu neumorno zbira sredstva v denarju ea pomoč potrebnim otrokom. Meščani se eavedajo resnih časov in kažejo veliko razumevanje za plemenito akcijo. Priporočamo se še v bodoče dobrosrčnosti onih, na katerih vrata bodo potrkale naše pobiralke. Hkrati prosimo, da pomislite na uboge otroke, ko pregledujete zalogo perila ln vrhnje obleke. Karkoli lahko pogrešite, darujte socialnemu odseku, kjer bodo članice prekrojile in po-zašile, da ho uporabno. Darovano oddajte v Šolski kuhinji (Seidlova cesta)._ Mali oa lasi DR. MILAN ROPAŠ ZOPET REDNO ORDtNIRA Hovo mesto, Med vrti 1, v bližini gostilne g. Murna Razstava risb učencev in učenk novomeške gimnazije bo odprta v nedeljo in ponedeljek 23. in 24. junija od 8 do 12 in od 15 do 18 v risakiici gimnazijskega poslopja. Vstop prost. Sv. Krli pri Litiji V soboto, na praznik sv. Petra ln Pavla, ob 3 popoldne, bomo imeli blagoslovitev novih orgeL Ker so prejšnje orgle, ki 60 pele 115 let, doslužile, so se farani, kljub revščini in gospodarski stiski odločili, da napravijo nove. Z veliko požrtvovalnostjo je bil denar v nekaj mesecih zbran. Nove orgle so delo našega slovenskega mojstra Franceta Jenka ie St. Vida. Sosedje kriške fare, pridite na to slovesnost, da boste dali priznanje požrtvovalni Kriščanosi' Pouk Akademičarka dobra fllologlnja, lnstrul-ra Ea Izpit, Naslov v upr. Slov.« pod št. 9266. Akademik vajen lnstrukelj, lnstru-lra za popravne Izpite vse predmete razen matematike. Uspeh zajamčen. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 9076. (a V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskana naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. (EEEBBll Mizarski pomočnik Išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod 61. 9082. (a Oblastv. konceslonlrana Šoferska šola za poklicne Šoferja tn amaterje I. Gaberšček blvSl komisar Ba Šoferske izpite Kolodvorska ulica It. 43 Telefon 28-23 \MSM\ Frizersko vajenko In vajenca sprejmem. Po-lanc, Kopitarjeva. (v Mesarskega vajenca sprejmem. Zdoišek Karel, mesar, Celje, Glavni tre. Sodarskega vajenca sprejme takoj Ramšak, sodar, Maribor, Meljska cesta 10. (v Mizarskega vajenca sprejmem. Avg. Zupan — Vidovdanska cesta št. 1, Ljubljana. (v 15 letni fant išče mesto vajenca za avtomehanlka. Polzve se v Plorljanskl 16. (m Mizarskega vajenca sprejmem. — Lojk Josip, Tržaška cesta 47, Ljubljana, (v) Učenca sprejmem v konfekcijsko trgovino. Vprašati v trg. Tlvar, Prešernova 64. v 20 leten fant išče službo slugo ali sllčno v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 9286. (a Mlada postrežnica Išče zaposlitev za ves dan. Naslov v upr. »SI.« pod št. 9246. izurjena kuharica ISČo službo v Celju aH v okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9175. (a Službo skladiščnika ali trgov, sluge Iščom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trgovski pomočnik« 9108. (a Trgovski pomočnik mešane stroko, priden ln pošten — želi premenlti službo. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Delaven« 9059. (a Starejša kuharica z letnim spričevalom — zmožna, išče službo v gostilni ali boljši privatni hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« pod «t. 9318. Pridno dekle zmožno samostojnega gospodinjstva, želi službe pri mali, dobri družini, najrajši v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru št. 778. 9322. Strojnik Iščem vajenca za pekarno lz poštene hiše. Dopise: F. Vaupotič, pekarna, Slov. Bistrica. Vajenca močnega, ea kleparsko obrt, takoj sprejmem. — Stanko Grašič, kleparstvo, Kranj. Učenec za mehanlško obrt se sprejme. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9074. (v Trgovskega vajenca krepkega, sprejmeva. — Ponudbe s Epričevftll ln sliko na Norb. Zanler & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. (v Vajenca z najmanj dvema razr. meščanske šole, zdravega ln močnega, sprejme po dogovoru Polanc Josip, trgovec, Petrovče pri Celju. Učenko za trgovino iščem. Vsa oskrba v hiši. Pogoji: štirje razredi mešč. šole, z dežele, poštena. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Maribor 776«. (v Vajenca zdravega, z dovršenimi 4. razr. meščanske šole, le poštene hiše, sprejme takoj A. Kašman nasl. M. Ferjanč, železnlna, steklo, porcelan, škofja Loka. Oskrba po dogovoru. Učenca poštenega ln detavoljno-ga, starega 14 let, z dvema razr. meščanske šole, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj« 9222. v Jb nn Radio aparate najugodneje Kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10, mlajši, poročen, išče stalno službo. Vešč vseh popravil, kakor tudi električnih naprav. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vesten strojnik« 9265. Ilužbodobe šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9229. Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pomočnik« št. 9234. Sprejmem takoj avtomehanlkarja ln ključavničarja. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85. Mizarskega pomočnika vajenega vseh del, takoj sprejmem. — Praprotnlk Janez, mizarstvo, Ljubno (Podnart). b Mladega uradnika agilnega, sprejme domača tovarna. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Takojšen nastop« 9057. Preddelavce za gradbo cesto takoj sprejmem. Ponudbo podr. »Slov« v Trbovljah pod »Freddelavec« št. 9210. Gospodinjo ki je izvežbana v kuhanju in se dobro razume tudi na kmetsko gospodarstvo, sprejmem v žup-nišče. Pismene prijave do 15. julija na župnišče v Šoštanju, odnosno osebni razgovor. Inkasant Gospod trgov, naobražon, sprejme mesto hišnika, oskrbnika ali kaj podobnega. V pomoč bi mu bila tudi žena. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 9168. ((a Zastopniki ki obiskujete galanterijske, kratkoblagovne, ple-teninske trgovine, sporočite svoj naslov V Osijek Dunavska 43. (b Stalen in dober zaslužek nudim tistemu, ki vloži kavcijo 20.000 din ali več. Neanonimne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober zaslužek 1000« — št. 9308. (z Za 10 din Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste Izdelovali doma. Edinstven zaslužek za vsakogar tudi v teh kritičnih časih! LIndič, LJubljana, predal 245/c. Dober zaslužek nudim agilnim ln pridnim. Potreben kapital 45 do 75 din. Za vzorec v znamkah poslati 5 din. Vsa pojasnila ln vzorec doblto pri: Kulovec Tomaž, Moste-Ljubljana — Pugljeva 27. (z) EMM Dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo. Karlovška 18-11., levo Roditeljski dom In nadzor iščem za svojega 12 letnega dijaka. -Ponudbe s plačilnimi zahtevami v upravo »Slov.« pod »Mati« 9148. (b Naročajte in širite »Slovenca« ! s provizijo in nekaj fl-ksuma, ki je dokazano verziran v prodaji šivalnih strojev in koles, s primernim jamstvom, Be sprejme za LJubljano In okolico. Le zanesljivi naj pošljejo svoje ponudbe s podatki dosedanjega delovanja v upravo »Slov.« pod »Inkasant« 9181. (b Viničarsko družino z najmanj 4 delovnimi močmi, sprejmemo za SI gorico. Prejemki znašajo gl. viničarske pogodbe: 200 din mesečno v gotovini ssa vinlčarska dela, prosto stanovanje, mes. 1 zl. m. drv, 30 1 sadjevca ter deputatno zemljišče v izmeri 1 in pol ha ln odpadajoča dnina. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj Je poslati v upr. »Slov.«" pod »Graščina« št. 9250. Kravarja sprejme Franc Juvan — Srednje Gameljne 20. (b Pomočnika in vajenca iščem za mehanično obrt. St. Vid nad Ljubljano 42. Več dobrih tesarjev sprejmo tesarski mojster Josip Ivregar, Ljubljana, Povšetova 19. (b Pošteno dekle mlado, ki razume vso gospodinjsko delo, sprejme takoj Zorko Ivanka, trgovina, Sv. Benedikt v 81. goricah. Preprosto dekle pošteno, vajeno samostojne kuho In drugih hišnih del, se sprejme v Kranju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9256. Kuharico starejšo, varčno, zanesljivo - sprejmem k dvočlanski družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oskrba« št. 9051. Pridno služkinjo ki bi opravljala vsa dela, sprejmem na posestvo na Dolenjskem. Dobra plača ln oskrba. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Trajna služba« št. 9002. Več izurjenih pletilj sprejme F. Kos, Ljubljana, 21dovska 6. (b Mehanskega pomočnika zmožnega nekoliko struženja ln varenja, sprejmem. - Oblak, Crnpmelj. Pekovski pomočnik mlajša mo«. dobi takoj službo pri Presterl, Radovljica. (b 2-3 čevljar, pomočnike sprejme takoj ali pozneje Štefan Zavecz, Slovenj Gradec. (b Trgovska pomočnica X deželo dobi službo v bližini Ptuja. - Ponudbe na podružn. »81ovenca« Ptuj pod »Poštena«. (b Krojaškega pomočnika prvovrstnega, za velike kose, sprejme »Gentle-man«, Maribor, Cankarjeva 1. (b Kmetsko dekle staro 18—40 let, za hišna In poljska dela, sprejme takoj Zalokar Terezija, Sp. Jarše 28, Domžale, b Trgovska pomočnica mlada gospodična, trgov, naobr., začetnica — se sprejme. Nastop s 1. julijem. Trgovina In restavracija Fran Plosko, šmlhcl, Novo mesto. Kuharica pridna In poštena — se sprejme v večjo trgovsko hišo na Gorenjskem za dobro plačo. Hitro ponudbo v upravo »Slov.« pod »Kuharica« 9166. Služkinja od 25—30 let stara, vajena gospodinjstva, se takoj sprejme k tričlanski družini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 9190. (b Poštenega Šafarja z več delavnimi močmi, veščega sadjarstva, kmetijstva, živinoreje In čebelarstva, takoj sprejmemo po ugodnih pogojih. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Safar« 9028. (b Perfektna kuharica in gospodinja dobi Izredno dobro plačano mesto za čas sezlje na Bledu. Po dogovoru tudi stalna služba. Pismene ponudbe z vsemi pogoji sprejema uprava »Slov.« pod značko »Bled« št. 9264. Logarja sprejme večje gozdno posestvo Obstrne ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj Je poslati v upravo »Slov.« pod »Graščina«. Slugo-ekonoma Iščem za svoje posestvo pri Beogradu. Prednost imajo poročeni z 12ltftSl-lom daljšega službovanja, ki razumejo delo v vinogradu. Vestnost ln poštenje je predpogoj. -Ponudbe s podrobnim opisom preteklosti, službovanja ln po možnosti s sliko upravi »Slovenca« pod »Vesten sluga« 9006. Strojnika z Izpitom za svojo podružnico v Tuzli išče delniška pivovarna Sarajevo. Prednost Imajo Izprašani strojniki z daljšo prakso ln delom v pivovarnah, posebno obratu za Izdelavo leda. Nastop takoj. Ponudbe z dokumenti, ki jih vrnemo, opisom dosedanjo službe in zahtevki plače na naslov pivovarne Sarajevo. (b Izurjeno tamburirko sprejmem takoj. — Mila RoSkar, Mestni trg 17. Vodovodnega instalaterja samostojnega, proti dobri plači sprejmem. Naslov V upravi »Slovenca« 9331. 2 mizarska pomočnika sprejmem takoj. Franc Kregar — Bor, Vlžmarjo St. 87. (b Služkinjo za gospodinjska dela takoj sprejmo Franc Oro-hek, St. Vid nad LJubljano 22. (b) Pridno, močno dekle za vrtna elela sprejmem v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca,, pod št. 9274. (b) Kuharico samostojno, verno dekle,, ki bi opravljala vsa gospodinjska dela, sprejmo tričlanska družina. Naslov v upravi Usta 9344. Hlapca za poljska dela sprejmem takoj. Plača do 400 dla mesečno. - Rode Franc, mesar, LJubljana - Moste, Zaloška cesta. Samostojno kuharico ki opravlja tudi vsa hišna dela, sprejmem k boljši družini v stalno službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9215. (I Pohištvo i Vsakovrstno pohištvo dobavlja *e vedno po starih cenah v moderni In solidni izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60. Sprejemalo se naročila.- Mreže za postelje Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlo, Gregorčičeva ulica St. 6 (pri Gradišču). Več lepih spalnic naprodaj! Rudi pomanjkanja prostora doma na vpogled v Javnih skladiščili, Ljubljana. Polzvo se: Skrblnc & liomp —• Vlžmarje. (g); Nodroce patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki cent Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Otomane od Din 320"— Kupujte pri naših inserentih! Otrošk/ kotiček ZAČARANI GOZD (201) Glej' tistole drevo s svojimi dolgimi vejamil Čisto kakor roke, s katerimi mahajo okoli sebe. In ko veter piha skozi listje dreves, se zdi Ančki, kot bi nekdo pel. Toda saj ni mogoče! To je vendar le veter! (202) Tudi mucek je bil precej nemiren. Pritekel je k Ančki in se ji pritisnil k nogam. Ančka pa je pogumno stopala naprej. Bo treba kar hitetil Saj mora vendar poiskati malega prinčka in ga pripeljati njegovemu očetu in mamicil To bosta veselal Ne, ne, Ančka se ničesar ne bojil Preselitev! Cenjenim dumam vljudno sporočam, da sem so preselil iz I. nadstropja v pritličje iste hiše v bivši I <> kit I fototrgovine Josko šmuc, Šelen-burgova ulica. Za nadaljnjo naklonjenost se priporočum Smole Josip, krznar Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Zdravniško omaro stekleni, za Instrumente, ugodno proda Alplna — Ljubljana, Tyrševa c. 12. Gepelj Najugodnejši nakup moSkli oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana. j Kolesa vsakovrstna, najnovejšo Izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resi jeva 10. Zrcalno kamero najmodernejšo — Reflex Korele - prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 0015. (1 »Anker« šivalni stroji za gospodinje, Šivilje, krojače, tudi za entlanje, z 2 Iglama. Malo rabljeno krojaške, čevljarske in z dolgim čolnlčkom od 300 din naprej. Triglav, Res-ljeva 16. Nahrbtnike, kovčege v vollkl Izbiri, nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Pisalni stroj velik, skoraj nov, najboljši material, po ugodni ceni prodam zaradi odpo-tovanja. Vprašati: Rudolf Zoro, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (1 MAUMANN dobre znamke in vsi nadomestni deli S. REBOU na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve Hišni posestniki Gasilske kavlje, lopate, krampe, lomilne droge, sekire, vedrce za vodo itd. vam nudi železnina Fr. Stupica, Ljubljana -Gosposvetska 1. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. VINA dolenjska, štajerska fn sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 kolesa Presto, Torpedo, Victoria, Hptut kolesa Milano Vam nudimo po zelo nizkih cenah. Stara kolesa vzamemo v račun. Tyiševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Voz zapravljivcek skoraj nov, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9189. (1 Mlekarno prodam. Najemnina nizka. Slomškova št. 27, pri cerkvi Srca Jezusovega. Posredovanje! Kdor želi kupiti dobra haloška vina, Jabolčnik ln žganje, naj sporoči na: Topolovec, Podlehnik 34 pri Ptuju. 1 Kmetje, pozor! Zelo malo rabljen sejalni stroj in kultlvator, več plugov, proda po zelo nizki ceni Ivan Benda, kovač, Trzin 91. Damsko in moško kolo, popolnoma novo, najboljšo svetovne znamke, in novo najfinejše italijansko športno kolo, za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra c. 85. Nlodistovsko obrt z vsem inventarjem takoj prodam po ugodnih pogojih. Lokal in event. lepo stanovanje na razpolago. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9131. (1 Pri nakupu šivalnih strojev tn koles si oglejte v vašem lastnem Interesu veliko zalogo v trgovini, Kolodvorska ul. 35. — Nizke ccne, ugodni plačilni pogoji. Dražba bukovih drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. okt. št. 24/1., bo prodala na javni dražbi 24. julija ti. ca. 3COO prm bukovih drv v petih partijah, franko železniška postaja Rogatec in Sv. Rok-Lupinjak. rojasnlla, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi ln pri Revirnem vodstvu v Logu, pošta Rogatec. 36 obratov, dobro ohranjen — proda Dollnar Frane, Zabnlca 30, pošta škofja Loka. (1 Prvovrstna kolesa nudi po reklamnih cenah trgovina Podobnik Franc, Rudnik 123 — Ljubljana (poleg gas. doma). (1 Češka kolesa ES-KA najboljša, dobite pri znani tvrdki Ivan Jax ln sin, Tyrševa c. 36. Rabljena kolesa vedno na zalogi. I Auto-mofor i Kupim avtomobile ln motorjo. Strojna delavnica, Sv. Petra e. 85. Motor NSU 350 ccm, novejši, proda Kttln, Tyrševa cesta 67, LJubljana. (f BMW motor | 305 ccm, prodam takoj Vprašati v kavarni Maj cen. (f Razmoževalni aparat znamke »A R L A C« (na matrico) ln pisalni stroj, malo rabljeno, poceni proda tvrdka Ivan Jax ln sin, Tyrševa 36. (h Ugodno naprodaj več prvovrstnih šivalnih strojev, koles ln otroških vozičkov pri »Prometu«, nasproti Križanske cerkve, tel. 43-90. (p Javna dražba zapuščinskih premičnin po umrlem Inž. Petrlču Ivanu se vrši dne 26. 6. 1940 v hiši št. 26, v Linhartovi ulici v Ljubljani, od 9 do 12 in od 15 do 18. Draž-bene pogoje je moči vpo-gledatl v pisarni javnega notarja dr. Antona Bar-tola v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10L med uradnimi urami. (o II Živali II Psička dakeljna, foksterlerja aH druge male pasmo kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9092. (j Čistokrvnega dobermana krasnega, sedem mesecev starega, z rodovnikom -prodam. Notar šonc, Ribnica na Dolenjskem. Krave dobre mlekarice, kupite po solidni ceni v gostilni Vrečar, Celje, BiiVd. Velika izbira. Konja štiriletnega amerik. dirkača, vpisanega v letošnji derby, prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Derby 1940«. m DKW avto nov, zaprt, štlrlsedežen, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9081. (f Oscmcilinderski »Ford« tri ln pol tonski, generalno popravljen, prodam po nizki ceni. Sušteršlč Franc, Vrhnika (f Dva motorja_. 200 ccm (brez Izpita) In 100 ccm, sedaj' uvožena, prodam. Gllnce, cesta VI št. 2. (f) Auto »Super« zadnja tipa, vožen 26.000 km, odlično ohranjen — prodam za 32.000 dln. — Ogledati garaža »Janko«, Kolodvorska 25. Štirisedežni avto Adler Junior, temnomo-dre barve, novejši model, montiran radio aparat, vožen 9700 km, prodam za 26.000 dln. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9156. (f Prodam motor 250 ccm, vožen 15.000 km, res dobro ohranjen, za 5500 din. Tudi zamenjam za štirisedežni avtomobil z naplačilom. Prosim samo resne ponudnike. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9353. Pozor! Bencin je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati vaš avto ali stabilni motor na pogon z ogljem, kt e- je, skoraj tj0 ods.totkov nete kakor pogOH na 1 cin. •fctttfjna I^ulim/ stM^tra^če-' (f 'V-ifcvi^ Hoteli. Razpošiljamo vsako količino vedno sveže z mlekom _ pitano perutnino v priznani dobri kvaliteti. gO$tHn€! Ve,eizvoz perutnine: J. REINHARD, PTUJ —————— Zahtevajte cenik! ! Kupimo Čebulo kupi avtomatični buffet Daj-Dam, Ljubljana. 300 m3 bukovih drv suhih, zdravih — kupi umobolnica v Ljubljani, Poljanski nasip 52. (k Nekaj vinskih sodov čistih, od 100 do 300 litrov, kupim. Ponudbe pod »Cisti sodi« na upravo »Slovenca« št. 9351. Vsakovrstna zlato kupuje po najvižjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica 8L8 Kupim vsako množino celulozne ga lesa. Cenj. ponudbe v, podr. »Slov.« v Celju pod »Celulozen les«. Plačam najvišjo dnevne cene. Srebro, drage kamne Id vsakovrstno zlato kupuje po najviSjtb cenah Jos. Eberle, LJubljana TyrSeva 2 (palača hotela J31ou"> Kupim 340 m dobro ohranjenih, starih, železnih vodovodnih cevi v izmeri '/t—% cole. Ponudbe na naslov : Hermonko Matevž, Voll-njak, Mežica. (k Cunje namol; razširjeni DNEVMIk krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska IS. Rezan in tesan les male in večje partije 12, 18, 24, late in morale, tbmbante in IV klasa, te-sabl 8-8, 8-10, 10-10, 10-13, 13-16, 16-18 — kupuje in plača v gotovini na du-plikat tov. lista večja zagrebška tvrdka. Detajlne ponudbe z dobavnim rokom poslati pod »Les P - 6 2 9 0 « na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. Pozor! Kupujem In prodajam rabljene čevlje, moško obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer — Vošnjakova 4. (k Staro i lato, zlato zobovle In srebrne Krone Kupujem po najvišjih oenab A.KAJFEŽ irgovlnn z urami in zlatnine precizna delnviiioa 7,a popravila vsakovrstnih ur Ljubljana, Miklošičeva 14 IEE3GHI Bretptačen pouk ¥ tgranjuf l MARIBOR« 102 Klavirska harmonika skoraj nova, ln gramofon — ugodno naprodaj pri tvrdki Ivan Jax ln sin, Tyrševa cesta 36. (g Specijalna Izdelovalnie* HARMONIK JOS. FLE1SS (prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA. Tjrševa 3: Zahtevajte cenik I Harmonij »Pakard« dobro ohranjen, prodam. Ogled: Mirna peč, župnl-šče, lastnik Zore, Kranj, Cojzova cesta. Nov gramofon s čistim, dobrim glasom, na avtomatično ustavlje-nje, in 30 plošč, prodam za polovično ceno. Radio Pogan, Gajeva 2, Ljubljana. " (g Zanesljiva CHAMPION SVECiCA za Vaš avto za Vaš tovorni voz m za Vaše motorno kolo za Vaš traktor DOBIVA SE POVSOD! GLAVNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE: ROBERT WEINBERGER, ZAGREB, GUNDULICEVA UL. 16 H Poceni naprodaj rabljeni stroji: 2 krojaška, 1 čevljarski levoroč-nl, 3 z okroglimi čolnlčkl za dom ln šivilje. Ivan Jax ln sin, Tyrševa c. 36. Rczkalni stroj (fresmašino) za železo, industrijska okna, železna 180X260, nože za struženje železa, orodje za ključavničarje ln kovače, ključe razne velikosti — ugodno proda ALPINA, Ljubljana, Tyrševa c. 12. Prodamo pletllne stroje: 2/80 — 12/80 — 12/100 — 4/80. Jaquardstroj 10 80, Kle-pelstroj za pletenje kravat in trakov, kompletno z dublir navljalnim strojem. — Trikot šivalne stroje : Zlck-Zack, Ueber-deck in Gummleinzleh, Singer brzošivalni in tam-burirnl stroj. — Razne transmislje, motorje, po-ganjače (Untertrelber) in telefone. »Mela«, Ljubljana, Tyrševa c. 20. Družabnika (-co) v zelo doblčkanosno trgovino in slugo-skladiščnlka sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »kavcija potrebna« 9290. Doživljenjsko oskrbo nudi poštena družina v Ljubljani, v lastni hiši, gospodu ali go.spe proti založltvl 80.000 din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Miren dom« 9333. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah In proti takojšnjemu plačilu. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Hranilne knjižice Prve hrvatske štediontce vsako vsoto — kupim in plačam najvišjo ceno takoj pri prevzemu v gotovini. Ponudbe na Mlhe-lin, Zagreb, 2erjavlčeva ulica 9. (d Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka ul.7 Kam pa kam? Dom na Uskovnici od 25. t. m. dalje stalno odprt in oskrbovan, (K Letoviščarjem se priporoča letovišče ln kopališče gostilna Inglič, Srednja vas nad škofjo Loko. (K Omiš pri Splitu najlepši kraj ob Jadranu,-plaža znana radi zdrav-vljenja revme ln ledvičnih bolezni, pesek se razprostira daleč v morje. »Hotel Bellevue«,. vodilna stavba, zdrava ln zračna, z modernim udobjem, čisto prt morju. — Lastna plaža. Iz sobe direktno v morje, s sončnimi ln senčnatimi terasami. Vsak večer elitna zabava. Velik avtomatski hladilnik za hrano ln pijačo. V sobah zdrava ln pitna voda lz gorskega vodovoda. — Kompletna oskrba 55—65 din. Za šivilje in pletilje izdelujemo gumbe, tam-'buriramo in kosmatlmo vsakovrstno blago. »Mela«, Ljubljana, Tyrševa cesta 20. (m Vdova premožna, želi poročiti starejšega lntellgenta. — Dopise upravi »Slovenca« pod »Poletje« 8893. (š Preklic! Podpisani Jože Avbelj la Blagovice, prekllcujem ln obžalujem vse, kar som govoril po Lukovicl ln okolici proti pek. mojstru Ivanu Vovku in njegovi ženi. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Jožef Avbelj. Ali ste ie naročeni na Slovenca ? Vsak naročnik zavarovan -.". t ■ m E. Claes: 18 jsii župnik Kampens Meti poukom me je pazljivo gldtlal in postajal čez dalje bolj zamišljen. To je trajalo gotovo že dobra dva tedna, nakar sem mislil že vse skupaj opustiti. Vsaj toliko sem dosegel, da ga nisem nikdar več slišal vpiti: Hvaljen bodi Jezus Kristus. Moja kletvica pa se mu je najbrž še vedno zdela jireveč nenavadna. Nekega ponedeljskega popoldne sem zopet stal pred oknom in.sem morda nekoliko nepo-trpcžljiveje in glasneje učil Kokojn. Vsekakor nenadoma me nekdo surovo zgrabi za ovratnik in pred očmi ravnodušnega Kokoja me naš poljski čuvaj Dries pošteno namlati. »Kakšno nesramno obnašanje jia jc to, takole preklinjati, smrkavec! Bom že tvojemu očetu ...« »Iludič-hudič-hudič!« l)ries inc je spustil, kot bi pa božja roka udarila, pogledal na desno in levo po cesti, jx>-kukal čez. kletko v sobo... »Paglavec, kaj .. .« »I iuAič-iiudiič-luidič! .. .« »To je ptič spodične Bosmansove, Dries; jaz sem ga naučil!« Tedaj ie Dries bušil v tak neutešljiv smeh, »la se je ob zidu pod oknoin sesedel. Koko |ia je preklinjal tako glasno, kot si jaz še nikdar nisem upal, dokler ni Francka nenadoma jezno zaloputnila okna. Teden dni se je vsa vas zabavala nad tem. Oče me je sicer doma položil čez svoje koleno in mi precej ogrel hlače, vendar sem videl v njegovih očeh, da ni bil tako hud kot po navadi. Kokoja nisem nikdar več videl v oknu. Vedno je moral ostati v kuhinji pod varstvom Rije, ki ga je ua vse uučiue skušala naučiti drugačnega vedenja. Dva meseca si je Koko dajal duška s tem, da je preklinjal kot kak kanonir, tako da so si Francka, Zofka in Kija morale tiščati ušesa. Zmerjanje, post, kazni, vse ni nič pomagalo. Včasih so mu dajale orehe, samo da bi bil tiho; Koko pa je milil, da jih zato dobi, ker zna tako dobro kleti in je, bil še hujši. Čisto samostojno se je navadil kleti na tri ali štiri načine; jiosebno ». . .dič« je lahko držal skoro celo minuto. Fientje je zažigala sveče, opravljala devetdnevnice, vprašala gospoda župnika za svet, ki ni vedel drugega svetovati kakor »vrat zaviti j>ošasti«; bila je skrajno nesrečna. Nato so ga postavili za osem dni v klet, nakar ni sploh nič več govoril. Kako dolgo je še živel, ne vem. »Beloglavec, pridi malo sem!« Šel sem ravno iz. šole, gos[)0(l župnik je stal na |>ragu žup-nišča. »No divjak, kako je bilo. s tistim ptičem gospodične Bosmansove?« Le s težavo sem spravil iz sebe vso zgodbo. »In kolikokrat pa si kaj zaklel?« — »Ni... nisem štel, gospod župnik!« »Malopridnež, kakršen si! Pa še masni strežnik!... Na, tu imaš cigarico, pa glej, nobenih neumnosti!« »Ne, gospod župnik: hvala, gos)K)d župnik.« Je mislil rajni župnik Kampens, da morda nisem videl tistega svetlikanja v njegovih očeh? XII. Zakaj je Žef Leirs postal socialist V zakristiji naše cerkve je stala stariuffka hrastova omara, v kateri so bila spravljena mašniška oblačila ir> druge oltarne potrebščine. Vratu te omare sc niso nič kaj rada zaklepala; stara ključavnica je nagajala, stožeri so bili |)ostrani, vendar je bilo treba omaro vsakdan zaklepati; radi tatov seveda. Odkar je Fideel pomnil — in on je bil cerkovnik že pred tremi župniki — je bil vedno križ s to omaro. Toda nikdar fii nikomur prišlo na misel, da bi dal omaro popraviti. Tako je vedno bilo in tako naj ostane. Vsako jutro, dan za dnem, je to spravljalo Fideela v slabo voljo in jezo in bilo vzrok, da so ministranti tako lahko dobivali klofute. Vrata odkleniti ni bilo nič: krepko je zasukal težki ključ — rrrak — in stvar je bila ojsravljena. Ampak zakleniti jih je bilo pa čisto kaj drugega. Medtem ko je zgibal mašna oblačila — župnik jc bil že davno doma — je Fideel od časa do časa kislo pogledal proti omari in se začel počasi ogrevati, lz navade je jjo-tem na glas zagodel: »Rad bi vedel, če bo danes šlo. Ti nesramna stara škatla!« In z občutkom jeznega pričakovanja, ki se mu je vsako jutro vračalo, je porinil ključ v ključavnico, dvignil nekoliko levo krilo dvojnih vrat in zasukal ...krrrak. Nič; zapah je sunil v železo, mesto, da bi šel lej>o v zanj pripravljeno špranjo Nazaj! Kerrk .., kraak. kerrr-rr, rrk. Nikamor več ne gre. Čakaj, malo bolj počasi, z lepa: kr-r-r-a k-. Sjret nič. Hitro, da jo preseneti! Krrrak! Vse zastonj. Tedaj pa začne Fideel glasno robuntiti: »Ti peklenska kača!... Ti nemarna mrha stara!... A ti strela jasna! Bi spet ruda nagajala, e? Le počakaj, te bom že dobil!« Skoro vse iste besede ponavlja kakor doma, kadar sta si 7. Anzelino v laseh, vendar ne vpričo nje, ampak kje na samem daje duška vsem svojim nejioznanim bolečinam, ponižanjem in nepriznanjem. Sedaj j>a zbija in tolče po ključavnici in vratih, ki so k sreči iz neuničljive hrastovine. Na njej je že vse jiolno prask in drugačnih sledov, ki so jih prizadejale Fideelove noge. Marsikatera coklja v Belgiji šc zelo nosijo cokljc velike, lesene. ki jih lahko natakneš na čevlje: jio kmetih in predmestjih (delavstvo) jih nosijo največ namesto galoš v slabem vremenu — se je ob teh vratih prvič sklala. Ves žari in se poti od bes-nosti. Poleni pa nenadoma, prav ko je hotel že obupati, krik — so bila vrata zaklenjena. Fideel si z rdečim robccm obriše čelo, še enkrat sovražno pogleda na trmoglavo cerkveno opravo in zapusti zakristijo. Zunaj na zidu pokopališča sedita Šimek Candeel in Peterček Seppes, ki sta bila |jrnv takrat mašna strežnika. Popolnoma mirnodušno preštevata svoje frni-kule, pa ti prileti vsakemu ena okoli ušes, tako da se zvalita z zidu in se frnikule razkrope na vse strani, šimek in Peterček nista nič preveč presenečena, saj zaušnice spadajo k njuni obrti, pa tudi k cerkovnikovi. »Vaju bom že naučil, ničvredneža!« benti za njima Fideel, ki misli, da morajo ministrant-je biti v kaki zvezi s trmoglavostjo omare v zakristiji. Šimek Candeel pa izza zidu jezno zakriči za njim: »Požeruh!« S Peterčkom namreč trdita, da Fideel vse ostanke sveč poje, ker iz oltarja Matere l>ožje in sv. Jožefa vedno izginejo, kadarkoli jih onadva mislita pobrati. Ko izgine za ovinkom, pravi Peterček: »Najbrže mu je zopet nagajala « Kajti, odkar sta ministranta, vesta, da je cerkovnik nevaren, kadar je imel opraviti z omaro Fideel pride domov in Anzelina vidi njegov hudi obraz. »Ti je zopet nagajala?« ga vpraša. »Povem ti, da me, prmejdtinaj, pri mirti pusti! ... Ampak tako ne bo šio več naprej! Nekaj se mora spremeniti, če ne bo še nesreča iz tega!« Z leti je omara postala za Fideela pravo obseden je, staro, spačeno strašilo čarovnice, j>olne sovražnih in zahrbtnih namenov proti njemu, nekaj iz A.izelinine družine, kar si sicer ne upa glasno povedati. Po vsakem takem izbruhu mora Fideel zvrniti kožarček »hudega«. potem je mirnejši. Nekega jutra je župnik Kampen« ostal v cerkvi nekoliko dalj časa kot jio navadi in slišal Fideela robantiti in besneti proti omari hujše pot navadno. Prišel je k njemu in končno sta oba resno preiskovala vrata in ključavnico. O Električne štedilnike .tigma' hladilne naprave, motor:e in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča Jugosl. elektr. d. d. BR0WN BOVERI LJUBLJANA. Tvrlava cesta 12 Telefon 24-42 Opekarna naprodaj. Betnavska cesta 1, Maribor. (p Vinogradno posestvo prt Mariboru kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Lep vinograd« 9352. DANSKI SALON »SVETEC« Naznanjam, da so cene za trajno OlldulacijO v mojih salonih znižane na isto ceno, kot Vam jo nudi konkurenca. - Moj sistem v trajni ondulaciji je priznano prvovrsten in kakovost kodrov izdržljiva. Cenjenim damam se za nadaljno naklonjenost priporočam. — Z odličnim spoštovanjem IVAH SVETEC, Novo mesto aB^SS \IBIBM »REALITETA« posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva Itd.), Je samo v Prešernovi ulici 54-1., nasproti glavne pošte. Tel. 44-20. Posijalo hitro in solidno. V*e Informacije so brezplačne. Prepričajte se t Za nakup Stavbne parcele ln nove hišo naprodaj. Vižmarje št. 46. Enostanovanjska hiša a velikim vrtom naprodaj. Cesta na Brdo. VI« 189. Parcele V bližini Sarajeva naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9285. štiristanovanjsko hišo z velikim vrtom, usodno prodam zaradi selitve. -Vič 134, Cesta na Brdo. Hišo z vrtom V Domžalah ali Jaršah kupi Ogrln Albin, PrlBta-va 22, Mengeš. (p Manjše posestvo 2 enonadstropno hlSo, pripravno za lokal, prodam za 37.000 din v 2u-žomberku. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9034. (P Prodam hišo v okrajnem trgovskem mestu, 50 km od Banja-lulte, v strogem centru mesta, z razgledom na 3 ulice, nadstropno, pripravno za vsak trgovski, Industrijski ali hotelski obrat, z velikimi trgovskimi prostori, dve par-ketirani stanovanji, električna razsvetljava ln vse pritikline. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 8990. Zamenjam novo enodružinsko hišo z vrtom, vodovod, elektrika, na sončni legi, v št. Vidu nad Ljubljano, stanovanje takoj — za manjšo hišo z večjim vrtom v mestu ozir. predmestju Ljubljane. - Pri večji vrednosti primerno doplačam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zamenjam hišo 150.000« št. 9132. (p posestev in stavbnih parcel daje Informacije Emigrantsko društvo v Slatini pri Banjaluki. (p Hišo v Ljubljani vrednost do 500.000 din, ev. z dolgom — kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Povoljno« 9007. (p Hiša z vinogradom deset minut od postaje Straža - Toplice naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod 9130. (p Hišo z vrtom, donosno, prodam za 270.000 din. Ponudbe na upravo »Slov.< pod »Ljubljana« št. 9287 Kupim hišo tudi dvonadstropno, v bližini postaje Polje ali Ljubljane. Fonudbe na upravo »Slov.« pod »Denar takoj« št. 9278. (n Trgovska hiša v okolici Celja, tik farne cerkve, z lepim vrtom in njivo, primerna tudi za upokojenca, ugodno naprodaj. Ponudbe podruž. »Slovenca« v Celju pod »120.000 din«. (p Manjšo vilo z lepim vrtom, sadonos-nlkom ali posestvom v bližini Maribora, Ljubljane ali Celja takoj kupim. Ponudbe z opisom ln zadnjo ceno poslati na naslov t Martin Petan — Beograd, Kralja Aleksandra ulica 2. (p Trgovsko gostilnič. hiša na najprometnojšem kraju Zagreba, z dobro vpeljano gostilno, trgovino ; stanovanja z 1, 2 ln 3 sobami, komfortna, mesečni dohodek 3600 din -naprodaj za 520.000 din. Vincek, Jelačlčev trg 5, Zagreb. (p 1,800.000 din najprometnejši hotel našega Jadranskega morja s 40 sobami za tujce, restavracija, kavarna, ves inventar, vrednost cca 3,000.000 din - naprodaj. Vincek, Jelačičev trg 5, Zagreb. (p Gostilna blizu Jelačičevega trga v Zagrebu, več gostilniških sob, vrt za goste, velik promet, za sposobne ljudi velika bodočnost, poceni naprodaj pri poslovalnici Vincek, Zagreb, Jelačičev trg 5. (p Zaklonišče Vam napravi hitro in strokovnjaško lesna industrija-stavbeno podjetje RAVNIKAR FRANC - Ljubljana Linhartova ulica 25. Telefon 24-15. Weekend koča popolnoma opremljena, v Karavankah, 1400 m visoko - ugodno naprodaj. Vprašanja upravi »Slov.« pod »Weekend 1910«. Večje posestvo pri Ceršaku ob Muri prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 758. (p Prodam dve trgovski hiši z zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Eno v centru trga, eno 6 km od železn. postaje v vasi na Dolenjskem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 9249. Prodam hišo za letovlščarja ali upokojenca, v mirnem, sve-žom zraku, 5 sob, kuhinja; z nekaj zemljišča, gospodarskim poslopjem ali brez. Via Rajhenburg. Naslov: Poštni predal 1885, Podsreda. (p Večje posestvo arondirano, z gozdom ln travniki, v bližini avtobusa ali železnice na Gorenjskem, Dolenjskem ali Spod. Štajerskem, ne v središču naselja, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Pomlad« št. 9260. Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, pripravno za kovaško obrt, na prometnem kraju, 2 minuti od železniške postaje. -Cena 55.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9107. (P Valjčni mlin in žaga 6 oralov posestva, z lepim hmeljskim nasadom, vse arondirano ln blizu državne ceste, je naprodaj v Prekopi blizu Vranskega. Več se poizve pri Hranilnici in posojilnici na Vranskem. Tristanovanjska vila za Bežigradom naprodaj. Velik, lepo urejen vrt, obstoječ lz dveh stavbnih parcel, sadovnjaka in cvetličnega vrta. Na željo se odproda tudi samo parcela. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9275. Ogled vsak dan. (p) Hišo visokopritlično, dvostanovanjsko, ugodno za loto-vlščarje, prodam. Gunclje št. 38, St. Vid nad Ljub. Hišo v šempetrskem predmestju ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9343. (p Posestvo arondirano, krasna lega, vinograd, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9173. (p Prodam travnik v ravnini, ca. 15.000 m", proti takojšnjemu plačilu, zelo ugodno. - lludokltn, gostilna, Brusnice. Kupim takoj vilo ali hišo od remlze do Vlžmarjev. — Prodam hišo z vrtom (parcelo). — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Št. Vid« št. 9306. (p Gozd smrekov, jelkov, zaraščen, večjega obsega, kupim za v rast. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (p Hišo v Celju, blizu Savinje — produm. Tudi polovico. Cena 49 000 din. Naslov pove Dlmec, Celje, Dečkov trg. (p Parcela v Izmeri cca. 13.000 kvad. metrov naprodaj po 6 di narjev kvadratni meter. Poizve sc: Skrbinc, Viž-marjo 39. (p Večja parcela v bližini mesta Celja naprodaj kv. m po 15 din. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Nakup parcole«. (p Posestvo z novo žago, mlinom In 40.000 m' okrog ležečega svota v Industrijskem okraju naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod gt. 9042. (p em vm IŠČEJO: Hišico, enodružinsko v okolici Ljubljane ali v predmestju — vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9242. ODDAJO: Lepo, suho skladišče so odda v Wolfovi ulici St. 12 s 1. avgustom. Informacijo se dobe pri hišniku. I§h^uuj n J. ■ MjfiMuh Stavbne parcele | v Št. Vidu In Vlžmarjih,' naprodaj. Zelo ugodna lega. Poizve se: Vižmarje št. 78, nasproti Mizarske zadruge. Velika hiša dvonadstropna, v mestu Celju naprodaj. Ponudbe podr. »Slovenca« v Celju pod zn. »Dvonadstropna hiša«. (p Naprodaj v neposredni bližini Osl-jeka 215 oralov prvovrstne obdelane in posejane zemlje v enem kosu z gospodarskimi poslopji vred. Cena 9500 din po oralu. Vse informacije daje Josip Galovac, začasno v Zdravilišču Slatina Radenci. + Nenadoma je vsemogočni Bog poklical k Sebi našega Joškota Kerina v 22. letu starosti. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 23. junija ob 4 popoldne k Sv. Križu. Sv. Križ ob Krki, Ribnica na Dol., dne 22. junija 1940. Žalujoči rodbini Franc Kerinova in Ivan Podbojeva. Kupim hišico lahko starejšo, z vrtom ali tudi njivo v krajih od Ceija do Zagreba. — Giršer, Zagreb, MaksI-mirska 6. (p Posestvo prodam za 175.000 din. -Mesečni donos ca. 5000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Renta« št. 9146. (p Lepe stavbne parcele 7200 m® in 3000 m* v lepem trgu Sevnica, tik kolodvora, bližina industrije, naprodaj. Vprašati Občinski urad Sevnica, p Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov ln gozda, 17 ha, na Kokrici št. 4, pri Kranju, prodam iz proste roke. Informacije : tajnik Kristan Srečko, Ljubljana, Knafljeva ulica — prosvetni oddelek banske uprave. (p Mali zemljišči v Zabukovci [Sv. Pon-gracj, Dobrini [ZusemJ, naprodaj. — V Zabukovci za 25.000 din, v Dobrini za 12.000 din — s stavbami vred. V Prevorskem Dobju pa opuščeni vinograd z lahko popravljivim zidovjem in ravne travniške In njivske parcele od 8000 din naprej. Ponudbe na dr. Ogrliek, Celja. (P Kovačnlca na promtnem kraju se odda v najem. Sava pri Litiji. (n Pekarno v Industrijskem mestu — dam v najem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9317. Lokal oddam za vsako obrt, Tovarniška 11. Hauptman, Krekov trg 10. (n Dobroidočo mesnico na prometnem kraju oddam ali prodam. Cena nizka. Poizve so: Kolodvorska ulica 27. (n Gostilno dam na račun ali v najem takoj na prometnem kraju, z nekaj zemlje. — Naslov v upravi »Slov.« Maribor št. 777. 9325. IŠČEJO: Dvosobno stanovanje po možnosti s kopalnico, l^čo profesor. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Profesor«. * i Iščem dvo- ali trisobno stanovanje s 1. avgustom. Ponudbo upravi »Slov.« pod »V mestu« št. 9289. Stanovanje Iščem za 2 mirni osebi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pritlično, kopalnica, vrt« 9174. (c Štirisobno stanovanje s kopalnico ln kabinetom, v centru, iščem po možnosti za oktober. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pfaff« 9182. (c Dvosobno ali enosobno stanovanje v mestu ali v neposredni bližini mesta Išče za julij stranka dveh oseb. — Ponudbo upravi »Slovenca« poil značko »Točen In zanesljiv plačnik« št. 9277. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam. Nove Jarše 68. Enosobno stanovanje oddam. Bezcnškova 34. Enosobno stanovanje pet minut od tramvaja, oddam. Dolenjska c. 89. Bolni na plfučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehrani«vanla ki je te marsikoga rešila. Onn more poleg vsakega načina življenja pomagati, ,la se bolezen hitro premaen. Močno znojenje in ka-šolj prenehata, te/a telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede prtrjniejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej zafneto z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Pišite tako) zadostujo tudi dopisnica, nn spodnji naslov: Zbiralnica za pošto: Pannonia-Apotheke, Budapcst 72 Postffteh 83, Abt. Z. 518. jirnl Sobico ali kabinet Išče gospodična za 1. ali 15. julij. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna«. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam. Bežigrad 15. (s) Enosobno stanovanje Lepo opremljeno sobo oddam z avgustom v Zeleni jami, Bavdkova 22, za 260 din. (č Dvosobno stanovanje pri remizi, oddam. Poizve se v gostilni Ravbar —< Bežigrad. t Dvosobno stanovanje oddam v začetku julija v Dalmatinski ulici št. 35, Maribor. Stanovanje dvosobno, prenovljeno — oddam za 1. avgust v Kranju, Jenkova 6. oddam s 1. julijem. Kar-lovžka 18-11., levo. Opremljeno sobo oddam z ali brez oskrbe. Gruberjevo nabrežje 16. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Ilirska 12-11., desno Dvosobno stanovanje oddam odraslim, ali vilo prodam takoj. Matjanova št. 5. (c S 1, julijem oddam trisobno stanovanje s pri-tiklinami na Gosposvet-ski cesti 10-IIT. Informa clje pri hišnic!. Trisobno stanovanje sončno, ugodno oddam. -Aloksandrova 83-1., Maribor, ali dvo stanovanji po eno sobo lstotam. V Kranju oddam na periferiji, komfortno trisobno stanovanje s kuhinjo in pritlkllnami. — Vprašati: Rahonc, Straži- šče 66. Pozor! Gostilniško koncesijo oddam v najem, najrajši v ljubljanski okolici ali na Dolenjskem. — Naslov v upravi lista pod št. 9226. Komfortno vilo enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika In druge pritikline, plin, centralna kurjava, velik vrt. 15 minut od glavne pošte — oddam takoj. Natančnejše Informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29. ^ Premog ^ koks, drva nudi >■ Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva B telefon 20-60 Postraf ba brezhibna Dvosobno stanovanje s kopalnico ln pritlkllnami, event. z garažo in z ali brez dveh lokalov za trgovino In mlekarno oddam v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9188. (č K3M9 IŠČEJO: Eno ali dve sobici s posebnim vhodom, od katerih bi bila ena opremljena, po možnosti s souporabo telefona, se Išče za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 9271. (s) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Cesta v Rožno dolino 36. Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam s 1. julijem. Devln-ska ulica 4. V mirni legi tik RoffnSke Slatino oddam sobe, po želji tudi dobro domačo hrano. Natančno se poizve v slaščičarni Novotny. Ne samo tri legltlmacljsko bilke za 10 din, tudi najmodernejšo fotografijo vseli vrst pri foto Pavlovčič, Poljanska cesta 12. Gumbnite, guntDe, pliss, uionograme, entel. až.ur fino in Ilitro izvrši Ljubljana Franfiitianska ulica nasproti hotelo Union Veienje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Sobo z dvema posteljama oddam. Studentovska 11 — desno, pritličje. (s Sostanovalko po želji tudi s hrano — sprejmem. Vprašati Wol-fova ul. 10/11., stopnišče, levo. Sobo v Celju opremljeno aH neoprem-ijeno, sončno, parketira-no, oddam. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. V Kamniku pri kolodvoru v novi hiši oddam v najem posamezne sobe ali družinsko stanovanje. Pojasnila daje Karo, Hotedršlca 59. OKftMO M&ZSLO lz zdravilnih zelišč. - Čudovit uspeli pri ranah, opeklinah, o7.uUen.iih - volku — turih in vnettih itd. za neiro dojenčkov pri kožnem * nelju, izpuščajih in hrastah n« temenu. za razpoka ne prsno bradavice. Duh) so v iokur-nah in drogerijah. Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Telefon 45 13 Za velmeteftio zaposlitev litem najmanj 20 dobrih tisufiev Potrebni dokumenti: 1. vojaška knjižica, 2 nravstveno spričevalo, 3. slika, 4. nova delavska knjižica Gradb. podjetje Ing. Jos. Dedek, Ljubljana, Žibertova ulica 7/1. Telelon 22-37 Zahvala Za mnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega očeta, gospoda Ivana Kostanjška se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini, g. dekanu iz Hoč in domačemu g. župniku, gasilski četi in domačim pevcem ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam rajnkega snremili k večnemu počitku. — Svete maše zadušnice bodo brane v župni cerkvi pri sv. Martinu. Žalujoči: Janko Kostanjšek. sin; Fani Račič, hčerka; Polde Račič, zet; Angela Kostanjšek, snaha. Pripravite se za počitnice 335—11114 »Meksiko« sandale iz usnja v naravni ali beli barvi, moderno pletene. Za poletje zelo udobne in praktične. 8767—04680 Idealna obutev za poletje. Moške upogljive sandale iz mehkega rjavega usnja, z usnjenimi podplati. 40891—7063 Otroške sandalce iz močnega pisanega platna z elastičnimi podplati in zaponko čez nart od štev. 23 do 26.....Din 25.— od štev. 27 do 30.....Din 29.— od štev. 30.5 do 34.....Din 35__ 335—95132 Ameriška novost! Meksikanske sandale za soparne dneve. Izdelane so iz finega usnja, kombinirane v belo-modri in belo-zeleni barvi. 3639—44674 Moški nizki čevlji za poletje iz sivega semiša ali iz rjavega usnja, z elastičnimi podplati. Na nartu in ob straneh so okrašeni z luknjicami. 5961—14841 Zelo praktične in udobne otroške sandalce iz iinega belega usnja, z močnimi usnjenimi podplati od štev. 23 do 26 ..... Din 49__ od štev. 27 do 30.....Din 59__ od štev. 30.5 do 34 .....Din 69.— od štev. 34.5 do 38.....Din 79.— »DRAGAN« Solidne moške bombažaste nogavice v raznih barvah. »SEKA« Cenene in trpežne ženske nogavice iz umetne svile. Izdelujemo jih v vseh barvah in niansah. . -'.ii v ;r. »ItavsHlfiS i ,„ „ .„ Pilarna Ivan Figar LJUBLJANA Stalna zaloga, izdelovanje in ponravila vsakovrstnih pil (turoija) in raSpel. — .......JI'."l1 Vošnjakova nI. štev. 12 Telefon 311-42 Prvovrstnn izdelava in konkurenčne cene. l'ri vefiiem naroČilu primeren popust Prevzamemo tudi stare pile v nakup. ■•1 ' : ZAHTEVAJTE, ŽIMO^SAMO, Z^IAŠClTNO PLOMBO ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 1150C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. V bridki žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da je danes ob 8 zvečer dotrpel naš ljubljeni sin, brat in stric Presterl urarski mojster v Rndovljici št. 2 Potrti stojimo ob njegovi prezgodnji krsti in prosimo molitve za njegovo dušo in našo tolažbo. Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 23. junija ob 18 izpred hiše žalosti na farno pokopališče v Radovljici V Radovljici, dne 21. junija 1940. Terezija, mati: Francelj, Ivan, Tone, Mihael, bratje; Angela, sestra — in ostalo sorodstvo. SCHNEIDER ■ ZAGREB. NIKOLICEVAIO Zahtevajte povsod naš list! RADI VELIKE IZDIHE NIZKE CENE Dvokolesa, otroSkt vozički. Šivalni stroji, prevozni tri-ctklji, pneumatika Tribuna f. B. L. Ljubljana, Karlovška c.4 Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova 26. Železostrugar perfekten, dobro verziran, dobi takoj stalno ugodno mesto. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Železostrugar«. Redni občni zbor Posojilnice v Slatini r. z. z n. z., bo dne 30. junija 1940 ob 8 zjutraj v posojilniških prostorih. Dnevni red: t. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. zakl jučka za leto 1939. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil v smislu novega ^adr. zakona. 6. Slučajnosti. Rogaška Slatina, dne 19. junija 1940. Razpis Občina Sv. Peter pod Sv, gorami razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole ali dekret o spregledu kvalifikacije. Prosilci s prakso imajo prednost Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti pri tej občini v roku enega meseca, to je do 23. julija 1940. Uprava občine Sv. Peter pod 3v. gorami, dne 16. junija 1940. „ALPEK0M- PLOŠČE JERRAZZO" „KERAMIT" .MOZAIK" ..MAJOLIKA" izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje; JU.PEK0 « tovarna umetnega kamna Ljubljana, Tyrševa (.48 PAZITE NA NAŠO TVORNISKO ZNAMKO: a. p. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob nenadni izgubi dragega soproga, ateka, brata, strica in svaka, gospoda Frana Zacherla učitelja v pokoju se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Izrekamo globoko zahvalo zdravniku g. dr. Cirilu Porekarju za lajšanje zadnjih trenutkov v težki bolezni, usmiljenki č. sestri Ireni za požrtvovalno nego, častiti duhovščini, zastopnikom oblasti z g. okrajnim načelnikom na čelu, vsem društvom, korporaciiam, šolarjem ljudske in meščanske šole, učitelj-stvu, sploh vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč kropit nepozabnega pokojnika in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje izrekamo prisrčno zahvalo za poslovilne besede ob odprtem grobu č. g. častnemu kanoniku Josipu Weixlu, g. okrajnemu šolskemu nadzorniku Franu Karbašu. g. šolskemu upravitelju Cirilu Miki u, g. Petru Potočniku, g. dr. Stajnku, g. Vekoslavu Štamparju, bivšemu učencu g. Francu Puconja in učencema Glasbene šole, dalje pevcem pod vodstvom g. Potočnika, mladinskemu pevskemu zboru Glasbene šole pod vodstvom g. učitelja L Kuharja za ganljivo petje in Mestni godbi za turobne žalostinke na zadnji poti in ob odprtem grobu. Isk rena hvala vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem onim, ki so darovali v počastitev blagopokojnika v dobro-del ne namene. Obenem izrekamo tudi prisrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Vsemogočni naj bo vsem bogat plačnik. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: inž. Jože Sodja ''rednik: \"ktor Ceniifc HI LJUBLJANA Za nove tržnice so razpisana dela V Službenem listu je objavljen razpis težaškik, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, krovskih, mizarskih in umetnokamnoseških del za zgradbo mesarskih tržnic ob Ljubljanici na Nabrežju 20. septembra, ki bodo segale od Kresije ali od sedanjega Ferantovega paviljona prav do Zmajskega mosta v dolžini 226 metrov. Nasproti ogla starega bogoslovja in dalje v širini 20 metrov je projektirana čez Ljubljanico velika tržnica v obliki mosta, ki bi po regulaciji vezala podaljšek Kolodvorske ulice z novim magistratom na Vodnikovem trgu. Sedaj so razpisana dela za mesarske tržnice ob Ljubljanici. Tržnice bodo pritlične in podkletene, da bodo kleti segale prav do struge Ljubljanice in bodo zidovi stali na sedanjih opornih zidovih regulirane Ljubljanice. Z novim mostom bodo tržnice razdeljene na dve poslopji. V daljšem poslopju med Kresijo in Vodnikovim trgom bo 16 tržnic, v drugem poslopju do Zmajskega masta pa 14 tržnic. Na cesto bo vsaka tržnica znotraj široka 6 metrov ter proti vodi globoka 5 m in 4.75 m visoka. Toliko bo torej porabnega prostora v posamezni prodajalni, ker v tej meri niso všteti zidovi. Pred tržnicami bo 2.50 m širok hodnik, pokrit s 3.20 m široko streho, da tudi ob deževnem vremenu gospodi-jam ne bo treba odpirati dežnikov. V vsako prodajalno bo poseben vhod in bodo gospodinje kupovale v prodajalnah, ne pa kar na cesti kakor doslej. Posamezne tržnice so tako velike, da je v vsaki prostora za dva mesarska mojstra in so že tudi tako urejene, da v vsaki mesnici lahko prodajata dva najemnika. V podpritličju je velika klet za shrambo, a pod stopnicami pred shrambo ima vsaka tržnica svoje angleško stranišče. Seveda sta v vsako tržnico napeljana tudi vodovod in elektrika, še posebno pa poudarjamo, da bo v vsako tržnico napeljan tudi telefon. Te tržnice so namenjene samo mesarjem, ki so soglasno izrekli zadovolj-nost z njimi in največje priznanje projektantu ter mestni upravi, ki jih prične graditi že sredi julija, da se bodo mesarji v nove tržnice preselili že za novo leto. Za Ljubljano nove tržnice pomenijo eno največjih pridobitev v mnogih ozirih, zlasti pa v zdravstvenem in tudi v estetskem pogledu, saj bo pogled na plemenito arhitekturo tržnic med najlepšimi v našem mestu. Brez projektirane tržnice na novem mostu je kredit za opisane tržnice pre-čanunan na okrog 5 milijonov dinarjev. S Pogačarjevega trga so se prodajalke sadja deloma že pričele seliti, druge se prično seliti v ponedeljek. Iz velike lesene tržnice se prodajalke sadja preselijo na drugo stran Pogačarjevega trga, kjer sedaj prodajajo ribe. Mesarji se bodo iz svojih stojnic selili od 8. do 10. julija, da lahko slavbni delavci že 15. julija prično z deli. Mesarske stojnice bodo začasno premaknjene za 8 m proti Vodnikovem trgu in nekatere postavljene tudi na Vodnikov trg ob Mahrovo hišo, ena vrsta jih bo pa lahko ostala tudi za bogoslovjem. Novico o novih tržnicah bo vsa Ljubljana pozdravila z velikim veseljem, saj bo z njimi izrinjena stara želja vseh ljubljanskih gospodinj in tudi vseh naših mesarjev, ki so vedno za napredek svojega stanu in vsega ljubljanskega mesta. prosi vse one, ki imajo sočutje do ubogih in ki bi bili pripravljeni zase nepotrebne gori omenjene predmete brezplačno oddati, da javijo svoj cen. naslov Vincencijevi konferenci Sv. Janeza Boska za Kodeljevo in Štepanjo vas s sedežem v Salezijanskem mladinskem domu na Ko-deljevem. 1 Obvestilo. Na mnoga vprašanja, eakaj je odstranjena »Slovenčeva« deska pri cerkvi sv. Cirila in Metoda, sporočamo, da nam je župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dostavil zahtevo ondot-nega cerkvenega prcdstojništva, da moramo desko v o«mih dneh odstraniti. Upamo, da se nam bo v kratkem posrečilo dobiti v bližini drug pripraven prostor. — Uprava »Slovenca«. Predno obesite, oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke A.&E.Skabern& LJubljana Poseben oddelek za linolej, zavese etc. 1 Umetnostno - zgodovinsko društvo t Ljubljani priredi v sredo, 26. junija izlet na Brezje, Ljubno, v Radovljico in Lesce. Odhod s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob 11. Avtobus 40 din. 1 Rokodelski dom. Tedenski sestanek s predavanjem bo namesto v sredo izjemoma v torek 25. junija ob 8 zvečer. Predaval bo g. prof. dr. J. Lovrenčič. K prav obilni udeležbi vabimo vse člane. 1 Na državnem osrednjem zavoda v Ljubljani bo od 8. julija do 27. juliia 1940 krojni tečaj in tečaj za razne nove tehnike ženskih ročnih del. Vpisovanje je od 1. julija do 8. julija od 8—11 na Novem trgu št. 4/1. 1 Pri zaprtju, motnji in prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice. mestni zaščitni urad kot priredite* razstave danes dosegel svoj največji uspeh. 1 Ruska Matica. Ruska Matica izreka svojo globoko zalivalo častnemu damskemu komiteju, ki je pod vodstvom ge. V. dr. Adlešičeve in ge. A. dr. Tavčarjeve organiziral nabiralno akcijo za izpojKilnilev matične knjižnice. Vsem spoštovanim damam, ki so sodelovale v damskem komiteju ter so pri|)omogle uspehu nabiralne akcije, kakor tudi vsem, ki so se odzvali pozivu komiteja, izraža Ruska Matica svojo najprisrčnejšo zahvalo. 1 Mature so končane. S sedanjim tednom bo se končali na ljubljanskih gimnazijah zrelostni izpiti. Tako male kakor tudi velike mature so končane in sedaj se začnejo prav za vse že prave počitnice. Le tisti, ki so imeli smolo, da so jih pri kakem izpitu položili, bodo imeli pokvarjene počitnice. Kakor čujenio, so končno vendarle prišli bloki z golicami za izpričevala. Zato bodo čez teden dni imeli že vsi v rokah črno na belem, kako so se odrezali in kdor se je veselil, da mu ne bo treba pokazati »fajf«, ki jih je pridelal, se je hudo u rezal. 1 Popravek. V včerajšnjem Kulturnem obzorniku so v naslovih nastale neke napake kot: Za tesnejše sodelovanje med hrvatskim in slovenskim katoliškim razumništvom (beseda »slovenskim« je izostala) ter Tretja produkcija učencev Glasbene Matice se mora glasiti Tretja produkcija Srednje glasbene šole, kakor je pravilno v tekstu. 1 Obvezno cepljenje proti davici bo samo še tri dni, t. j. v ponedeljek, torek in v sredo, torej 24., 25. in 26. t. m. v Mestnem domu vsak dan od 9 do 11 dopoldne in od 16 do 18. Opozarjamo starše, naj otroke zanesljivo pripeljejo cepit že zaradi težke odgovornosti za zdravje otrok in tudi zato, ker se nikakor ne bodo mogli izogniti posledicam zakona. Te posledice so občutili že tudi starši nekaterih dečkov, ki bi bili morali biti poslani z mestnimi kolonijami na počitnice, a niso bili še cepljeni proti davici in zato ne smejo na letovanje. 1 V Ljubljani nmrli od 7. junija do 20. junija t. 1.: Perhaj Marija, 75 let, postrežnica. Stari trg 11; Kucler Ana, roj. Breceljnik, vdova Mavec, 91 let, vdova čevljarja, Vidovdanska cesta 9; Štrukelj Frančiška, roj. Topolšek, 80 let, branjevka, Vidovdanska cesta 9; Cop Julija, 66 let, služkinja, Vidovdanska cesta 9; Jurman Jakob, 57 let, železniški zvaničnik v p., Pod hruško 4; Kogovšek Mihael, 81 let, kmetovalec, Kamnogoriška ulica 26; Arko Katarina, vd. Burger, roj. šemerl, 77 let, zasebnica, Kersnikova ulica 5; Kreč Ivan, 71 let, krojaški mojster, Vidovdanska cesta 9; Sterman Josip, 78 let, poštni poduradnik v p., Bleivveisova cesta 9; Kokalj Franc,. 69 let, kurjač drž. žel. v p., Ljubljanska ulica 35, Simončič Franc, 83 let, užit-kar, Na Požarju 34; Gupfleitner Jože, 52 let, kurjač drž. žel., Maribor; Papež Fani, roj. Krivan, 63 let. žena višjega rudarskega zdravstvenega svetnika, Verstovškova ul. 19; Deforno Katarina, roj. Slabe, 49 let, žena zidarskega preddelavca, Vidovdanska cesta 9. 1 Pojasnilo k povišanja cen za čevljarska popravila. Poročali smo o sestanku čevljarskih mojstrov, ki je bil preteklo nedeljo pri »Lloydu« in na katerem so čevljarski mojstri sklenili povišanje tarife za popravila čevljev. Čevljarji utemeljujejo to povišanje z okolnostjo, da so se cene raznemu usnju povišale za 40 in celo za W/o in zato so bili tudi oni primorani povišati svojo tarifo. 1 Zopet Miekey Ronney v Kinu Slogi. Enega najbolj priljubljenih filmskih junakov bo Ijub- nm Poslednji film Pole Nejjrll Poslednjič Vas bo pretresla njena krasna igra, poslednjič boste poslušali njeno petje, njen glas v iilmu Pola Negri Svet. Petrovič, Sabina Peters Predstave ob 10 30 dop. ter ob 15., 17., 19, in 21. uri KINO UNION Tel. 22*21 r- RAZSTAVA zanimivih novih modelov pltarniSkega pohištva do srede 26. junija t. I. REMEC-Co. LJubljana, Kersnikova ulica št. 7 (poleir Slnmifn) ljanska kino-publika zopet pozdravila z veseljem v Kinu Slogi — mladega Mickey Rooneya! V najnovejšem filmu »Otroci sodnika Hardyja< bomo videli nove Meckey Roonyjeve pustolovščine, mla-deniške norosti, ki jih uganja v čast svojo rodbine, da ne poslane žrtev zlobnih nasprotnikov. Mickey Rooney si bo s tem novim filmom še bolj utrdil svoje že itak velike simpatije. 1 Važnim dogodkom, ki se danes odigravajo na evropskem ozemlju, bosle veliko bolj z razumevanjem sledili, če imate pred seboj dober, pregleden zemljevid. Zemljevid Evrope od našega odličnega geografa V. Bohinca vam v precizni kartografski izdelavi pokaže ta najvažnejši del sveta v političnem in fizikalnem položaju. Velikost zemljevidu je 156X104, razmerje 1:5,000.000. Cena nalepljenemu zemljevidu, v dveh listih, je znižana na 40 din. — Zahtevajte ga v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 1 Sobotni živilski trg je bil živahen. Občuti pa se draginja. Nekatera živila so se res pocenila, druga pa so jx>stala dražja. Novi krompir, ki ga je mnogo na trgu iz ljubljanske okolice iu iz mesta, je bil po 4 din kg, nekatere vrste celo po 3 din, dočim je bil stari po 2.50 do 3 din za kg. Stročji fižol, ki prihaja iz Italije in Dalmacije, je bil po 8 do 10 din kg. Domač stročji grah je bil po 3 do 4 din kg. Alerica luščenega graha po 2 din. Na sadnem trgu je bilo obilo domačih češenj jx> 5 do 7 din za kg. Kumare, pripeljane iz Novega Sada, so bile že po 8 din kg, poprej po 16. Breskve iz Italije so bile že po 22 din kg, marelice pa po 16 din. Sedaj je že mnogo paradižnikov iz Dalmacije in Novega Sada. So še vedno dragi, namreč po 14 din kg. Mnogo je bilo na trgu rdečih gozdnih jagod in borovnic. 1 Prometna nezgoda, ki jo je doživel blagajniški pomočnik TPI) Josip Mačar v petek dopoldne nad Dolgim mostom na Tržaški cesti, je imela za motociklista hude j>osledice. Ima prebito lobanjo, zlomljeno desno nogo in nalomljeno rebro. V bolnišnici so ugotovili, da poškodbe kljub temu, da so hude in številne, niso smrtnonevarne. Ponesrečeni Mačar je tudi že mogel povedati, kako se je zgodila nesreča. Vozil je popolnoma pravilno [x> desni strani proti Ljubljani, pri čemer je vodil motocikel tako, da je bil le malo od desnega robu ceste. Za njim pa je privozil tovorni avto, ki ga je začel prehitevati. Prav v trenutku, ko sta bila vštric, pa je tovorni avto krenil še nekoliko bolj proti desni in s svojim lesenim ohišjem udaril Mačarja po glavi. Sunek je seveda vrgel Mačarja z motocikla, pri padcu r>a si fe nalomil še nogo in zlomil rebro. Da se Je nesreča zgodila na ta način, je ugotovila tudi komisija, ki je odšla na kraj nesreče. PoselsEca zveza Kako je z dopusti hišnih poslov? Ker mnogi službodajalci kakor tudi mnoge služkinje niso na jasnem glede letnih dopustov služkinj, do katerih imajo te pravico po § 10. poselskega zakona, navajamo besedilo oziroma določbe omenjenega paragrafa, ki se glasi: Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva in na osebne razmere posla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic. Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. Če je iz okolnosti razvidno, da je odpovedal gospodar poslu službo le zato, da je preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino v znesku, ki bi jo bil dolžan plačati gospodar za dobo preprečenega dopusta. Novice iz organizacije. Sv. maša za služkinje bo kakor običajno zadnjo nedeljo v juniju ob 6 zjutraj v stolnici. Po sv. maši bo skupno sv. obhajilo. Udeležite se sv. maše prav vse, da bomo imele pri svojem delu čim več božjega blagoslova. — Izlet v Škofjo Loko priredi Poselska zveza za svoje članice prvo nedeljo v avgustu. Opozarjamo vse, naj se pripravijo za to nedeljo, da' nas gre čim več v Škofjo Loko Točnejši spored bodo povedale članicam naše zaupnice. Služkinjam. Ker se dogaja, da nekatere služkinje ne vedo, kje ima svoje prostore Poselska zveza, sporočamo vsem, da ima naša organizacija pisarno v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 22, prvo nadstropje, desno. V našo pisarno naj se dekleta zatekajo po vsa navodila glede služb in drugih vprašanj. Poselska zveza si prizadeva, da rešuje poselska vprašanja v obojestransko za-dovoljnost. Svojo podružnico ima Poselska zveza v Križevniški ulici v Domu služkinj, kjer so dekletom, ki iščejo službe ali morajo zaradi kakega drugega vzroka prenočevati v Ljubljani, na razpolago snažna in najcenejša prenočišča po dva dinarja za eno noč. V Domu služkinj se dobi tudi cenena hrana. Ta dom vzdržujejo služkinje same, oziroma njihova organizacija in je pred vsem namenjena samo potrebnim služkinjam, ki so članice organizacije. Vse služkinje opozarjamo na Poselsko zvezo, ki je njihova stanovska organizacija. V njej naj se organizirajo in ji tako pomagajo, da postane močna po številu, da bo lahko čim uspešneje reševala poselsko vprašanje in skrbela za svoje članice. Marsikatera služkinja išče po Ljubljani v primeru potrebe pomoč in nasvete, ki jih pa končno dobi le v I oselski zvezi, in sicer take, ki so ji v resnici v korist. Zato naj se dekleta malo bolj brigajo za svojo organizacijo, ker ne vedo, kdaj jo bodo potrebovale in kdaj jim pride prav. 1 Prošnja na vse dobrotnike ubogih. Marsikatera družina ima v svoji omari, shrambi, kleti, v podstrešju ali kjer koli spravljene predmete, ki jih nujno ne rabi in jih je mogoče celo zavrgla To je: staro pohištvo, obleko, čevlje itd., kar bi bilo zlasti v današnjih za marsikatero ubogo družino tako težkih časih neprecenljive vrednosti. Podpisana Vincencijeva konferenca prav lepo 1 Ob zaključku razstave G. A. Koso-vih monu-mentalnih slik iz slovenske zgodovine bo imel danes ob 11 dopoldne po njej vodstvo akad. slikar prof. Mirko Šubic. Izkoristite to priliko, s čimer j>odprete tudi bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov, kateremu je tudi ta dan donos razstave namenjen. i Danes je v Ljubljani zadnji nabiralni dan za Rdeči križ Iz nabranih prispevkov se bo nakupilo potrebno posteljno in drugo perilo, obvezila itd., tako da bo tudi naš Rdeči križ za event. resne primere kolikor mogoče dobro pripravljen. Tudi v drugih državah se je izkazala potreba podpreti Rdeči križ, ki naj lajša mnogo gorja beguncem, ranjencem in bolnikom. Tudi naš Rdeči križ čaka taka naloga, zato ga podprimol 1 Rdeči križ poziva vse bolničarje in bolničarke, ki so opravili bolničarski izpit v prejšnjih letih, pa še niso oddali legitimacije v pisarni Rdečega križa, naj se takoj oglasijo na Gosposvetski cesti št. 2/II. v popoldanskih urah od 16—19 zaradi evidentiranja. S seboj naj prinesejo legitimacije. 1 Drevi ne bo v Trnovem vsakoletnega tradicionalnega kresovanja, ki ga zadnja leta prireja Prosvetno društvo »Trnovo*. Trnovčani bodo praznovali god farnega patrona Janeza Krstnika brez kresa, umetnega ognja, raket in godbe. Prav tako odpade tudi žegnanjska veselica, ki bi morala biti prihodnjo nedeljo. gag,. Kino Kodeljevo te/. 41-64 » Danes ob pol 15, pol 18 in pol 21, jutri ob pol 21 senzacijonalni pustolovni veletilm slovitega karakternega igralca Wallate Berrvja Neznani junaki ter zabavna nemška komedija z malo Traudl Stark Maia admiralka W. Albach Retty, R. R o m a n o w s k y Posnetki z našega Jadrana 1 Mestni domovinski arad zaradi snaženja prostorov v ponedeljek, 24., in v torek, 25. t. m., ne bo posloval za stranke. 1 Zadnji dan protiletalske zaščitne razstave je današnja nedelja. Opozarjamo zamudnike, naj si to velezanimivo in slehernemu koristno razstavo vsaj danes gotovo natanko ogledajo, saj bodo poleg drugih zanimivosti lahko občudovati tudi veliko umetno zameglitev, ki se z njo Drž. vojno-tehnični zavod Obiličevo poslovi od našega, po megli slo-večega mesta. Gospodje, ki delajo umetno meglo, pa pravijo, da odhajajo iz Ljubljane kot zmagovalci, saj prave ljubljanske megle med vso razstavo še videli niso. Tudi g. Parkelj iz Stožic bo danes za slovo napravil več poskusov s svojim učinkovitim »Antioginom«, ki les zanesljivo varuje pred ognjem, da ne more nastati požar na podstrešjih in v lesenih stavbah. Seveda se bodo pa zadnji dan tudi vsi predavatelji in vodniki posebno potrudili, da svoje oddelke prikažejo z najbolj poučne in zanimive strani. Prepričani smo, da bo zato Največji otok sveta brez - gospodarja S:-'-''' Največji otok sveta je brez gospodarja. Meri več ko 2 milijona kvadratnih kilometrov. Obala ni dosti manj ko 3000 km dolga, kar je toliko ko razdalja od Shetlandskih otokov do južne obale Sredozemskega morja Širok je otok 1000 km. Ta otok se imenuje Grenlandija. Seveda ne smemo prezreti, da je šest sedmin te dežele nepristopnih, neobljudenih in sploh ni primernih za obljudenje. Ondi je večni led v neizmernih plasteh, in zato biva na tej neskočni ploskvi, ki je tolikšna ko Anglija, Francija in Nemčija skupaj, le 17.000 ljudi. Od dosedanje matične države, Danske, je 70 naselišč in tržišč, kar jih je na Grenlandiji, odrezanih. List »Manchester Guardian« se v daljšem članku bavi z otokom. Od 1. 1776 se vodijo kupčije z Grenlandijo na račun danske vlade. »Kraljeva grenlandska trgovska družba« ima samolastno pravico na plovbo in trgovino Ne Danci ne inozemci ne smejo z grenlandskimi Eskimi ali danskimi naseljenci kupčevati. Vse ladje, ki so v bližini obale, morejo ustaviti danske vojne ladje in jih preiskati. Danska je napravila Grenlandijo za zaprto deželo in je tako ohranila njen značaj. Zveza z Danci naj bi dala Grenlandcem prednosti zahodne civilizacije in odvajati slabe vplive. Smoter Danske je, da nastane dober Grenlandec, ne pa zmaličen Evropejec. Razvoj iz kamene dobe do kulturnih dobrin Evrope se ne sme vršiti bolj hitro, kolikor more Eskimo razvoju slediti. Gren-landci niso daroviti za gospodarstvo in če bi smeli svobodno trgovati, bi jih drugi izrabljali. V Kodanju je bil poseben oddelek notranjega ministrstva, ki se je ukvarjal z vzgojnimi verskimi in trgovskimi vprašanji Grenlandske. Poseben uradnik je bil odgovoren za urejanje nakupljenega blaga za Grenlandijo in za prodajo iz te dežele izvoženega blaga. Otok potrebuje pšenične moke, ovsene moke, riža, desak, kave, sladkorja, gumijastih čevljev, ribiških mrež, železnin, emajlnih posod, blaga, stekla in porcelana. Državne ladje so se štirikrat na leto odpeljale na Grenladijo in spravile to bla- ga tjakaj in se vrnile s kožami, krznom, slonovo kostjo, ribjim oljem v Kodanj. Konec leta so tudi najmanjši dobiček izročili za upravo Grenlandije. Edina rudnina, ki jo pridobivajo na tem otoku, je k r i o 1 i t, ki je potreben za spreminjajoče se steklo in ki daje v zvezi z bavksitom — aluminij. Grenlandija je edina dežela na svetu, ki ima take bogate zaloge kriolita, da se izplača izrabljati rudnike. Doslej so ga dobivali le še pri Ivigtutu ob fjordu Arsuchu. Leta 1865 so izročili neki družbi monopol za pridobivanje kriolita, a hkrati se je morala obvezati, da bo Grenlandija dobivala tretjino vse zaloge. Že več ko 150 let je znana resnica, da sta severna in južna Grenlandija dve različni deželi. Ena je izven, druga pa v tečajniku. Med seboj se razlikujeta v načinu življenja prebivalcev in zato ju upravljata dva ločena »parlamenta«; od teh je severni v Godhavnu, južni pa v Grothaabu. Za zdravniško pomoč doslej Grenlandci niso nič plačevali. Tudi šolski pouk je bil za slehernega brezplačen. V severni in južni Grenlandiji imajo po en časopis, ki izide po enkrat na mesec in ga prejemajo brezplačno. Sleherni Grenlandec je po 55. letu starosti prejemal od danske vlade »pokojnino« na leto. Samski so prejemali po 100, poročeni pa po 150 švic. frankov na leto. Za Dansko je bila Grenlandija potrata, ki se je dala opravičiti le s tem, da so skrbeli za blagor Eskimov. Danci so lepo izvrševali to nalogo. V sleherni osamljeni naselbini ob obali oledcnelega otoka je bilo vsak dan slišati radijska poročila v eskimskem jeziku. Kako bo zdaj? Grenlandija je navezana na tu|o pomoč Že se slišijo iz Washing-tona glasovi, da je bila ustanovljena »Ameriško-grenlanska trgovska družba«, ki bo delala namesto danske organizacij. Leta 1832 je predsednik Monroe v svoji doktrini oznanil da nima noben narod izven Amerike pravico pridobivati si novih pokrajin na zahodni polovici sveta Ta doktrina vsebuje veliko odgovornost, zakaj Grenlandija pripada zahodnemu področju svetovne oble. MARIBOR Najnovejša poročita Nemško volno poročilo Berlin, 22. junija, t. Reuter: Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je francoska armuda v Alzaciji Loreni, ki je bila obkoljena, po srditem odporu položilu orožje. Poročilo dalje pravi, da se je pri tem udalo pol milijona francoskega vojaštva s poveljništvom 3„ 5. in S. nrmudnega zbora. Med vojnimi ujetniki je poleg teh poveljnikov še mnogo drugih generalov. Le še v osamljenih delili Maginotove linije, v spodnji Alzaciji I.orcni ter v neka-terih krajih v Voge/.ih se Francozi še upirajo. Duisburg bombardiran Berlin, 22. junija. A A. DNB: Med nočnim napadom angleških letal nad nemškim ozemljem so bile vržene številne bombe brez cilja, Kna od bomb je v Dnisbiirgu padla Jia kuto-lišk o cerkev v Frabikstras.se. Cerkev je bila precej poškodovana, kukor tudi bližnje, hiše. Francosko vofne poročilo Boji z Nemci Bordeaux, 22. junija, t. Reuter: Francosko vojno poročilo pravi, da so Nemci z izvidni-škimi oddelki prnšli do spodnjega toka reke I oire proti i.oroche do Yone in Poitiersn. Glavni nemški oddelki v dolini Rodana proti lseri so dobili ojačenja. Zaupnica maršalu Petainu Bordeaux, 22. junija. AA. Havas: Zvečer so prisotni senatorji in narodni poslanci, ki jih je bilo okrog 100, imeli sejo v prostorih tukajšnjega gledališča. Po krajši izmenjavi mnenj so sprejeli resolucijo, v kateri upoštevajoč sedanje razmere soglasno izražajo zaupanje maršalu Petainu. Predstavniki vseh »lomov so maršalu Petuinu izrazili polno spoštovanje, privrženost in hvaležnost naroda. Ifalijansko-francoska fronta Bordeaux, 22. junija, t. Reuter: Italijani so začeli napadati nn več krojili od gorske skupine Mont Blanca do morja. Povsod so bili italijanski napadi uspešno zadržani, Govorice o francoski mornarici New York, 22. junija. AA. Reuter: »Herald Tribune« objavlja vest, da so ameriški vladni krogi dobili sporočilo, da je angleška mornarica vzela pod svoje nadzorstvo francosko mornarico. List dal je poroča, da so Francozi potopili obe vojni ladji, ki sta bili še v gradnji, in sicer »Nichclieu« in »Clernenceau«. Imenovanj list dalje pravi, rla so si Angleži prisvojili francosko mornarico na pritisk francoske ndmiralitete. Angleško veleposlaništvo v Wa-shingtonu je odklonilo vsak komentar k tem vestem. Angleški poslanik pri Francu Madrid, 22, junija. AA. Reuter: Angleški veleposlanik Samuel Ilonrc je obiskal danes generala Franca in se z njim dalj časa pogovarjal. Sir Samuel lloare je tudi že večkrat obiskal zunanjega ministra. Amnestija v Romuniji Bukarešta. 22. jun. AA. DNB: Kralj Karol je podpisal ukaz o amnestiji političnih krivcev, katerih kazenska dejanja so bila izvršena pred 26. aprilom 1940. Ukaz se v glavnem nanaša le na pristaše desničarskih nacionalnih krogov. Eno milijardo dolarjev za oboroževanje Amerike VVashington, 22. junija, t. Reuter: Senat Združenih držav Severne Amerike je danes poslal Beli hiši v podpis predsedniku Roos .-voltu svoj sklep, s katerim se odobrava kredit ene milijarde dolarjev za narodno brainbo. O tem je senat razpravljal 9. t. m. Drobne novice Lizbona, 22 junija. AA. Reuter: Otroci belgijskega kralja Leopolda so prispeli danes na Portugalsko. Pričakuje se tudi prihod velike vojvodinje Lukscmburške in njenih otrok. Drobne Rim, 22. junija. AA. Štefani: Te dni sta se sestali v Rimu švicarska in italijanska delegacija zaradi ureditve vprašanja italijansko-švicarske trgovinske zameniave in priprave novih trgovinskih sporazumov. Pripravljeni sporazumi so bili danes podpisani. Pravilnik za vaške pismonoše Belgrad, 22. junija, m. Minister za pošto, brzo-jav in telefon je na podlagi § 56 uredbe o organizaciji ministrstva za pošto predpisal pravilnik o vaških pismonoših. Pravilnik določa, da bodo odrejali ravnatelji pošt, pri kateri pošti se bo uvedla služba vaškega pismonoša. To službo bodo opravljale posebne osebe, ki bodo za to postavljene po natečaju. S temi osebami bo poštna uprava sklenila pogodbo za nedoločen čas z odpovedjo za poštne upravnike na 3 mesece, za pismonoše pa na šest mesecev. V prvem letu se pogodbe vaških pismo-noš sploh ne bodo mogle odpovedati in bodo za svoje delo prejemali nagrado, od enega tedna do ti ur — v prvem krajevnem razredu 93 din, v drugem 80 din in v tretjem 66 din. Nad 6—12 ur v prvem razredu 185 din, v drugem 160, v tretjem 133 din. Nad 12—18 ur v prvem razredu 278 din, v drugem 240, v tretjem 199 din. Nad 18—24 ur v prvem razredu 371 din, v drugem 320 din in v tretjem 2(55 din. Nad 24—30 ur v prvem razredu 463 din, v drugem 399 in v tretjem 331 din. Nad 30—38 ur v prvem razredu 556 din, v drugem 479 din, v tretjem 398 din. Nad 36—42 ur v prvem razredu 649 din, v drugem 559 din in v tretjem 464 din. Nad 42—48 ur v prvem razredu 741 din, v drugem 639 din in v tretjem 530. Nad 48—54 ur v prvem razredu 834 din, v drugem 719 din, v tretjem 597 din. Nad 54—60 ur v prvem razredu 926 din, v drugem 799 din in v tretjem 663 din. Posamezna poštna ravnateljstva lahko s posameznimi vaškimi pismonoši sklepajo pogodbe tudi za nižje prejemke. Minister za pošto, brzojav in telefon pa lahko na predlog poštnega ravnateljstva za vsak primer posebej poveča predpisano nagrado do 20% in sicer v izjemnih razmerah. V prvi krajevni razred spadajo banovinska, industrijska, kopališka in zdraviliška mesta. V drugi okrajna mesta, v kolikor ne spadajo v prvi krajevni razred, v tretji pa vsa druga mesta. Natečaj za popolnitev mesta vaškega pismonoše razpisuje pristojno poštno rav-, natel.jstvo v roku 30 dni pred dnevom, ki je določen za vlaganje prošenj. Za osebo, ki bo postavljena za vaškega pismonošo, se mora napraviti pismena pogodba, najdalje v roku 15 dni od dneva položenega izpita. Po nastavitvi bo moral vaški pismonoša najprej na lastne stroške biti 30 dni na vaji zaradi spoznavanja pošlne službe. Po izteku tega roka bo pa pred upravnikom pošte, odnosno pred poštarjem razredne pošte delal izpit za vaškega pismonoša. Pri podpisu pogodbe bo moral vaški pismonoša položiti kavcijo v Gotovini ali pa v državnih papirjih. Kavcija znaša 5% letne nagrade. Priprave za evakuacijo mariborskih otrok Ni nobenega vzroka za razburjenje, her bodo priprave za evakuacijo ludi v mirni dobi zirati. Kaj Sele popolna evakuacija — če pomislimo, da bi se moralo v primeru potrebe z vso naglico preseliti iz Maribora okoli 4000 otrok. Od tega jih je samo v V. okraju 18001 Razumljivo, da je to vprašanje, ki zahteva velikih predpriprav. Vodstvo teh priprav vodi mestni socialno politični oddelek, delo pa je razdeljeno na posebne odbore. V vsakem mestnem okraju deluje tak odbor, v katerem sodeluje predvsem učiteljstvo To ima še najboljši pregled o razmerah svojega okraja. — Treba je priznati, da so se številne mariborske učiteljice z vso vnemo posvetile novim nalogam ter z veliko marljivostjo sodelujejo. Prosvetna oblast je učiteljstvu priporočila, naj aktivno sodeluje pri pasivni obrambi, v katero spada tudi V Mariboru je zavladalo med meščani spet razburjenje, ko so dobile družine vprašalne pole z navodili glede evakuacije otrok in ko sedaj hodijo po hišah zastopnice krajevnih odborov za evakuacijo ter vršijo tozadevne poizvedbe in popise. Zlasti matere se vznemirjajo, češ sedaj pa je evakuacija tu, otroke nam bodo vzeli ter jih poslali nekam v šmarski okraj, kjer se jim bo Bog ve kako godilo. V resnici pa ni to nobena evakuacija, temveč samo predpriprave za vsak primer ter nimajo Mariborčani nobenega vzroka za razburjanje. Pač pa bi se lahko vznemirjali, če se te priprave ne bi vršile. Tisti, ki na stvar trezno in pravilno gledajo, so nasprotno sedaj pomirjeni, ker vidijo, da se vendarle nekaj dela za naše otroke, da so naše oblasti na mestu in da pri nas v primeru potrebe ne bi bilo v pogledu evakuacije otrok usodnih zmešnjav, ki so — kakor vidimo to v zapadnih od vojne obiskanih krajih, povzročile toliko nesreče. Poslej se bodo pri nas po tozadevnem zakonu vršile priprave za evakuacijo tudi v mirnih časih, tako da bomo vedno pripravljeni. Evakuacija otrok, ki se sedaj v Mariboru v vseh podrobnostih organizira, pa ni enostavna zadeva. Že poskusna evakuacija 200 otrok, katere je Maribor poslal v nekatere za to določene kraje v šmarskem okraju — deklice v Rogaško Slatino, dečke pa k Sv. Petru na Medvedovem selu in v Šmarje pri Jelšah, je pokazala, da so zvezane s tem velike težave in odgovornosti ter je treba takšno izselitev res v vseh podrobnostih organi- problem evakuacije. Ker pa priprave za evakuacijo otrok padejo letos med počitnice, so učiteljice s tem zelo prizadete ter se je ponekod pojavila tudi nevolja. Je pa to delo takšno, da ne dovoljuje nobene prekinitve, obenem pa so sedaj izredni časi, v katerih mora vsakdo svoje prispevati za čim boljšo usposobljenost narodne pripravljenosti in obrambe. Pomislimo samo, koliko moških mora pustiti svojfc delo ter odriniti na orožne vajel Zato bo na vsak način potrebno, da se tudi za pasivno obrambo izvrši mobilizacija potrebnih sil, če za prostovoljno sodelovanje ne bo dovolj odziva. Tozadevno je mestno poglavarstvo že stavilo svoj predlog v poštev prihajajočim oblastvom, obenem pa je zi svoje uradništvo ukinilo vse dopuste, tako da se vse delo lahko brez ovir nadaljuje. Zanimivosti o Tunisu Eilo je že čez deveto uro, ko sem, kasno ko navadno, prišel v pisarno Nisem se mogel odločiti, da bi se izselil iz stanovanja na Montpar-nassu le zato, ker so bile pisarne filmske družbe, kjer sem bil v službi, ob Montmartru in sem se moral vsako jutro peljati pol ure s podzemsko železnico. Na pisalniku sem dobil listek: »Gospod ravnatelj bi rad govoril z Vami.« Kako neprijetno! Zdaj si bom moral poiskati drugo službo! Kar slišal sem ga: »Žal, ne potrebujemo več vašega sodelovanja, saj itak vedno prepozno pridete!« Ko sem čez pet minut nato vstopil v njegovo sobo, je sedel neki drug gospod ondi in ravnatelj mi ga je predstavil: »To je naš zastopnik v Ca-sablanci. Drevi boste z njim odpotovali v Tunis, da boste ondi otvorili podružnico za nas. V prvih dneh vam bo že on pomagal. Saj ste Švicar, ali ne? Pojdite na prefekture in uredite svoje listine.« Čez 24 ur ... sedeč na stolu parnika »Ville de Marseille«, sem se peljal na svoje novo torišče. V mestu Tunisu je 30 kinov. Pri tem se je bilo treba ozirati na mesta Beja (13 500 prebivalcev), Bizerte (25.CC0 prebivalcev), Ferry ville (11.C0J prebivalcev), Le Kef (6000 preb.), La Goulette .15.000 preb.), Sfa (20.000 preb.) in Sousse (42.000 prebivalcev). Lastniki kinov so se imenovali: Guido Romeo, Francesco Dcminici, Hassounah Fouddah, Cioni, Campanella, Vinccnto itd. Moj sluga se je imenoval Agosto Ferrari, tajnica Hilda Dominici. Bilo je tudi nekaj Francozov in španjol-skih Judov, a teh manj. Alžir je del Francije; razdeljen je na tri okraje, ki pošiljajo svoje zastopnike v zbornico Predsedujejo jim prefekti kot v Franciji. Okraji so razdeljeni na okrožja. Gu/erner Alžira je podrejen notranjemu ministru. Alžir je Francija Statut Tu-nisa in Maroka je različen. Tunis je Irancoski pro-tektorat pod generalnim rezidentom, ki je podrejen francoskemu zunanjemu ministru. Vendar je Tunis francosko ozemlje in ondoini Francozi se trudijo, da bi deželo po francosko kolonizirali. A Tunis je bil že od nekdaj pastorek. Ceste so komaj še ceste; saj jih gradijo, a slabo in naglo Za Tunis je bilo zmeraj malo kreditov. Zakaj le? Francoski podatki v Tunizu iz 1 1930 so tile: 71.000 Francozov; 89.000 Italijanov; 8400 Maltcža-nov. Na enega Evropejca pride po 12 domačinov, Od aprila 1940 pa takile angleški podatki. Vsega prebivalstva je 2,600.000. Od teh je 108.000 Francozov in 94.000 Italijanov Italijanski podatki pa govorijo o 115.000 Italijanih m le o 90.000 Franco- zih. Te različne številke imajo svoj vzrok. Res je, da se je v 10. letih priselilo 37 000 novih Francozov semkaj. Italijani so bili prej v deželi ko Francozi. S tuniškim bejem so se sporazumeli tako, da postanejo vsi otroci italijanskih staršev, ki so rojeni v Tunisu, italijanski državljani. Otroci teh otrok naj spet ostanejo Italijani itd. Francozi so pa prišli 1. 1881 in so napravili iz Tunisa protektorat malo prej, preden so Italijani hoteli isto storiti. Pri tem jih je podpiral Bismarck, ki je hotel, da pozabijo na Alzacijo Lotarinško in ki bi bil tudi rad videl, če bi bil kak klin med prijateljstvom Francije in Italije. Francozi so 1. 1896 obnovili italijansko-tuniški dogovor iz 1. 1868, ki je ostal* v veljavi do Mussolinija. Dotlej je bila Italija tako rekoč posebna država v protektoratu. Nato so Francozi izdali zakon, po katerem naj bi bil sleherni, v Tunisu rojeni otrok Francoz. V Italiji so se seveda razburili! Da bi ne bilo spora, so zadevo uredili tako, da so konvencijo iz 1. 18% obnovili s četrtletno odpovedjo, dokler se 1. 1935 ni vsa zadeva poslabšala. Nova pogodba pravi, da ostanejo vsi, pred letom 1965 rojeni otroci italijanskih staršev Italijani; tisti, ki bodo rojeni po 1965. letu, pa naj bodo Francozi. Svojci svobodnih poklicev, ki so študirali na laških univerzah, smejo biti v Tunisu brez nadaljnjega nastavljeni. Potem pa potrebujejo francosko diplomo. Francozi pa niso bili s tem nič bolj zadovoljni kot Italijani. Če ostane ta pogodba v veljavi, »bodo 30 let dolgo italijanske matere rodile Italijančke in sicer v večjem številu kot francoske matere, saj so Italijanke bolj plodne kot Francozinje«, piše Pierre Mille. »In v 10 letih morejo priti semkaj vsi italijanski medicinci, lekarnarji in odvetniki in se nastaniti le s svojimi diplomami. Leta 1944 jih bo nemaia še posebno dosti prišlo, da se bodo pred potekom privilegija še kaj okoristili« Razumljivo je, da sta vladi Francije in Italije 1. 1935 podpisali to pogodbo, ki obema ni v prilog, ker si je Francija podzavestno mislila, da se bo tuniška država prej ali slej spremenila v korist Italije in ker je Italija že slutila, da se bo nekaj j »tako ali tako« spremenilo, ko bo prišel »veliki ; obračun«. To je tudi nemara vzrok, zakaj ni bilo v Parizu za Tunis nič kreditov, saj niso hoteli vtikati denarja nekam, kar so že itak imeli, da je izgubljeno V poslednjem času so se večkrat izpraševali, zakaj Francija širokogrudno ne odstopi Tunisa i Italiji? Nato bi odgovorili: 1 m Dr. Marinič do nadaljnega ne ordinira. m Ogromen izvoz jajc. Ta teden se je izvozilo čez Maribor v Nemčijo 60 vagonov jajc. Prispela so iz Bolgarije, ki zadnje čase ogromno izvaža čez Maribor. m Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo prve dni meseca avgusta. Kdor od v Mariboru bi-vajočih vojaških obveznikov še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se do 20. julija t. 1. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 zaradi vpisa v zadevne sezname. m Slovenski športni klub Maraton otvarja plavalno šolo v kopališču na Mariborskem otoku. Redne plavalne vaje se vrše dnevno predpoldne in popoldne, sedaj so pod vodstvom klubovega člana. S 1. julijem pa prevzame vodstvo šole trener Slov. plavalne zveze. Vabimo vse, ki imajo veselje do športa, da se prijavijo kot novi klubovi člani. Novi člani se sprejemajo na rednih članskih sestankih vsak petek ob pol osmih zvečer v klubskih prostorih na Livadi. m Zaprta ulica. Mestno poglavarstvo sporoča, da je zaradi gradbenih del Frankopanova ulica na odseku med Jezdareko in Zolgerjevo ulico od 24. junija dalje za promet zaprta, m Šahovski turnir. V četrtek je bilo rdigrano 4. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo ŠK Vidmarja. Peče je premagal Hvaliča, Marvin Skra-lovnika, Ketiš Scnekoviča, Reinsbergor Čertaliča, Lukež st. mlajšega, Kuster Kukovca, Gerželj je s Sonanom remiziral. V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol je Kukovec premagal Skralovnika, partija Lukeš-Čertalič je ostala remis. Stanje po 4. kolu je naslednje: Gerželj 3 in pol, Kuster 3 (1), Reins-berger 2 in pol, Kukovec in Peče 2 (1), Lukeš Fr., Lukeš b, Marvin in Sonan 2, čertalič 1 in pol (1), Ketiš (2), Skralovnik polovico točke (1), Fenekovič 0 (1), Hvalič 0 točk. m Upravni odbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, sklicuje v smislu § 20 društvenih pravil redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 14. julija 1940 s pričetkom ob 8 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Sklepanje o pravočasno predloženih predlogih. 4. Sprememba o nalaganju in uporabi društvene imovine. 6. Slučajnosti. Upravni odbor. m Strela zažiga. Ob priliki zadnje nevihte je v Bačkovi pri Sv. Benediktu v SI. gor. udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Kanrada. Poslopje je bilo pokrito s slamo ter 6e je vzlic hudemu nalivu užgalo. Domači so s pomočjo sosedov 6omo uspeli z rešitvijo živine iz hleva, vse drugo pa je zgorelo. Posestnik ima okoli 25.000 din škode, zavarovan pa je bil samo za 4000 din. Trgovina „ZVEZDA" Maribor, Ulica tO. oktobra S se priporoča m Nepreviden strelec je vzbudil pri Studenča- nih veliko razburjenje. Na orožniško postajo je namreč prihitelo nekaj ljudi ter prijavilo, da strelja zadaj za Kranerjevo gostilno na Aleksandrovi cesti v Studencih neki mlad fant ter da krogle kar frčijo okrog po ccsti. Orožniki so ugotovili, da je streljal neki 19-letni fant iz samokresa, katerega je našel pred nekaj dnevi pri Dravi. Prav, da je hotel orožje preizkusiti ter je 6treljal v zrak. m Z motorjem se je ponesrečil 26-letni Vladimir Podvincc, katerega je vrglo v Rošpohu z vozila ter 6i je zlomil ključnico in dobil še druge poškodbe. Zdravi se sedaj v bolnišnici. m Podlegel poškodbam. Kakor smo svoj čas poročali, 6e je dne 16. junija pripetila na Pečici pri V francoski kolonialni politiki ima prestiž večji pomen ko za Anglijo Če se Anglija za kako točko na svetu nič več ne zanima, jo opusti, ker je pri tem oškodovana njena svetovna oblast. Francija si tega ne more privoščiti, ker Francija v svojih kolonijah res kolonizira in ni le gospodar nad svojimi pisanimi podložniki. Francoski naseljenec ni samo uradnik in nekakšen polbog, ampak je tudi šoler, ribič, zelenjadar, kavarnar On se kar pomeša med domačine in se udeležuje njih življenja. Če Anglija opusti kako oporišče, kar odpokliče svoje uradnike. Francija bi morala odpoklicati svoje naseljence. Glede na Tunis je pa še druga, važna točka: Bizerta. — Bizerta je edino Srcdnjezetnsko pristanišče ob francoski, severnoafriški obali, ki je vojno pristanišče, 60 km daleč od Tunisa. Ondi biva francosko sredozemsko vojno brodovje. Če se odpovedo Tunisu, se pravi, da se odpovedo Bizerti. A odpovedati se Bizerti, se pravi, izročiti svoje varstvo. Bodi kakor koli že glede na sedanje premirje Francije in naj se vojna z Italiio konča kakor koli: konec bo zmeraj v zvezi z novo ureditvijo lastnine. {B. V.) Poljčanah prometna nesreča. Iz Rogaške Slatine je peljal z avtomobilom mariborski mehanik Rupert Draksler v Maribor, iz Zgor. Gabernika pa se je peljal proti Podplatu na motornem kolesu 26-letni šofer Martin Jagodič, za njim pa je sedel njegov polbrat Alojz Kit. Zaradi nesrečnega slučaja sta obe vozili trčili skupaj ter 6e razbili, pri tem je dobil Kit zelo hude poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je včeraj zaradi zadob-ljcnih poškodb umrl. Celjske novice c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju poziva svoje članstvo, da nemudoma odda prijavno tiskovino za spominsko kolajno, in sicer Celjani v društveni pisarni Dečkov tre 6. vsi drugi pa pri svojih poverjenikih, kjer naj tudi nemudoma poravnajo naročnino. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom. c Šolerski izpiti za kandidate iz okrajev Celje, Gornji grad, Konjice in Šmarje pri Jelšah bodo v Celju, 8. julija in jie 4. julija, kakor je bilo prvotno določeno. c Popravi! Notica o odklonitvi ustanovitve četrte lekarne v Celju ne odgovarja resnici, kakor se nam naknadno poroča. c Okoliški dekliški krožek v Celju priredi danes ob 4 popoldne pod Mlinarjevim, kozolcem, last g. Lednik Martina v Lokrovcu. Mlakarjevo veseloigro »Nevesta iz Amerike«. Vse Celjane in okoličane vabimo k uri prisrčnega smeha! c Vpisovanje novincev za I. razred na okoliški deški in zasebni dekliški ljudski šoli šolskih sester v Celju bo v ponedeljek, 24., in v torek. 25. junija. od 8 do 11 dopoldne. Starši naj pripeljejo vse one otroke, ki bodo letos dopolnili 7 let in še ne hodijo v šolo. V kolikor bo prostora, se bodo sprejemali ludi oni, ki so že dopolnili 6 let. Otroci bodo tudi zdravniško pregledani. Za otroke, ki niso vpisani v krstni knjigi v Celju, morajo starši predložiti krslni list. c Današnji šport. Danes ob 5 popoldne bo na Glaziji prijateljska tekma med ljubljanskim Marsom in SK Celjem. c Redna seja celjskega mestnega sveta bo v sredo, 26. junija, ob pol 7 zvečer v mestni posvetovalnici. c Obvezno cepljenje proti davici. Drugo zaščitno cepljenje predšolske mladine bo 11., 12. in 13. julija od 8 do 12 dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju. Šoloobvezno mladino bodo o dnevu, uri in kraju drugega cepljenja primerno poučila šolska ravnateljstva. c Za rešitev Aškerčeve domačije ie zbralo celjsko poverjeništvo Akcijskega odbora v Ljubljani s pomočjo celjskih marljivih dam 9.513 din. c Poveljnik žandarmerijske postaje v Celju, narednik vodnik g. Rehar Franjo je prejel za izredne uspehe v službi javne varnosti na žandar-merijski proslavi v Belgradu denarno nagrado 1000 din. šoštanj Mvohaf flr. šiic Slanfto le oivorli oflvcinISho pisarno v EoStanlo Trbovlje OtroSko zavetišče se začne graditi. Na najlepšem prostoru sredi rudarskih kolonij poleg gasilskega doma postav: TPD otroško zavetišče, za katero je namenila vsoto en in do! milijona dinarjev. Pri naraščajoči draginji pa bo treba še dodati. V načrtih je predvideno, da bo prostora za popolno oskrbo 25 s-rot, za 75 otrok pa dnevno zavetišče, kadar so starši čez dan zaposleni in otroci brez nadzoretva V industrijskih krajih sploh in prav tako v Trbovljah je posebno vprašanje otrok na cesti, ki ves dan brez varstva pohajajo okoli. Tukajšnja Vincencijeva konferenca je načela to vprašanje in tudi banovino prosila za pomoč pri rešitvi te pereče zadeve, e je vedno manjkalo gmotnih sredstev. Sedaj pa je to stvar TPD širokogrudno rešila, da bo sama postavila in vzdrževala pre-potrebno otroško zavetišče s sirotišnico. Dela za stavbo so razpisana in bodo oddana šc ta teden, z gradnjo samo pa se začne takoj začetkom julija in rudnik že dovaža potrebni gramoz na stavbni prostor, tako da je verjetno, da bo stavba v glavnem letos dovršena in morda že izročena svojemu namenu, v veliko korist naši mladini, a tudi lep spomenik podjetju.