GLAS

list slovenskih delavcev v AmerfkL
Ai LtrfMl Ikvttfn JhBj
ta the Uatted Mate«.
%
wry day c^wpt Bandars ud legal Holidays.
r 75,000
Batcmd m Second Class Matter, September 21, 1903. at the Poet Office it New Tork, N. Y., under the Act of Oonfresi of tfarch 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
ŠTEV 163.
new york, tuesday, july 13, 1920. — torek, 13. julija, 1920.
voLum xxvnz. — letnik xxvull
VELIKE ZMEDE Y TRETJI STRANKI
znamenja kažejo, da ima la follette Se največ upanja biti nom1niban kot kandidat tretje stran - za velike kaptali8te nima nihče posebnih simpatij — imenovanje pododsedkov.
III., 12 „ulija. - Spojen je Narodne delavske stranke ter komiteja e^em »»štiridesetih v novo politično stranko, ki naj bi imela nkupno ime, skupni program ter istega predsedniškega In podpredsedniškega kaudt.lata, predstavlja del priporočil, katera se bo »tav.lo tukaj zborujo« tea konvencijam delavcev ter komiteja 48, ko s« boat« zopet sestali
Senatorja Roberta I>a Follette iz Wisconsina se še vedno ome-rj» kot najbolj odl»čin-ga kandidata za nominacijo. Pogoji, pod katerimi naj bi prišlo do združenja, so bili odobreni od senatorja, ki je iijavil, da je prlpravlj« ti sprejeti nominacijo.
Odseki, ki so bili iaienovam včetaj od National Labor Party ter v Hoboto od komiteja 4S, so v dolgi nočni seji odstranili vse težko-če, ki so se »e sta elude na pot koiučnemu združenju. Razven ime-pnporočil so komiteji Še predlagali, naj se imenuje pod-ki uaj bi «^d«'lali načrte za fuzijo obeh strank ter sestavi-program stranke. <*> bodo dosedaj izdelani načrti sprejeti, kar voditelji trdno pričakujejo, bosta obe konvenciji kljub temu še i.»dalje zborovali, d očim bodo pod-odseki predložili obema konvencijama enako glaseče se predloge.
Na kak načtn boi'o ta spojilui predlog sprejele različne radikalne in liberalne skupine to bo pokazal šele potek časa. Single Tax Party, ki iitotako zboruje tukaj, obstaja odločna razlika v mnenju glede vpaianja, če je senator La Follette najbolj primerni predsedniški kandidat take fuzijske stranke. Del pristašev te stranke je celo * hjavil, da se bo odcepil v slučaju, da bi bil La Follette v resnici imenovan kandidatom Nadaljna skupina pa je objavila, da ji je dober katerikoli kandidat, če bo le sprejeta v program planka glede Single Tax.
I>a dobi lahko senator La Follette nominacijo nove stranke, če jo hoče imeti, o le m »«» prepričani, tako člani komiteja 48, kot člani delavske stranke Glasovanje, ki se je vršilo med člani komiteja 48, j* pokaralo, da ima « nator pretežno večino za seboj.
Imenovali ao sicer* tudi Frank Waislia iz Kansas City, znanega fabnkantu ur, Charles fngersolla in Henry Forda, vendar pa je videti, da ni nikogar tuksj, ki se bi dosti odločno potezal z a njih nominacijo. luie VValnba k > tudi omenja v zvezi z nominacijo za podpredsednika.	* »
ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO D A SE BOUŠEVIKE VSTAVI
pozvali so sovjetsko vlado. naj sklene s poljsko pbbmibje, ko jb prišlo poročilo, da so zavzeli bolj* &eviki minsk. — ce se bodo poljaki umaknili. jim bodo zavezniki pomagali, drugače pa ne.
London, Anglija, 12. julija. — Danes je dospelo semkaj porodilo, da so boljaeviki Ukom svoje ofenzive proti Poljakom zavzeli Minsk Pororrto Je prišlo prvotno iz Kovna ter šlo nato naprej, dokler ni prišlo v roke poročevalca Central News v Kodanju. To porodilo ni bilo potrjeno ir nobenega direktnega vira.
Paril, Francija, \2. julija. — Poročila, ki so dospela semkaj iz Spa p.Mtno ponoči, so izjavljala, da je ministrski predsednik Lloyd tieorge informiral M. Cičerina. boljševiškega ministra za zunanje zadeve, da smatra aniJeška vlada sklenitev premirja med sovjetsko vlado ter Poljsko za prvi pogoj z ocirom na nadaljevanje pogajanj z I«eofiidoui Krastnom, sovjetskim trgovinskim ministrom. Govoril je v svojem lastnem imenu, a v soglasju z zastopniki Francije, Italije in Japonske.	*
Spa, Belgija, 12 julija. — <*> bodo Poljaki privolili v to, da se umaknejo za naravne meje Poljske, bodo nudili zavezniki slednji vso mogočo pomoč za »lučaj, da bi boljševiki napadli Poljake v njih dtieli. Tako se je glasilo danes tukaj.
Zavezniki ho poklali ruski sovjetski vladi predlog, tikajoč se premirja s Poljsko pod pogojem, da se umaknejo Poljaki za svoje naravne meje. Nadalje se je glasilo, da bo premirju sledila konferenca zastopnikov vseh dežela na ruski meji in da bodo zavezniki pomagali Poljski v slučaju, da bi boljaeviki napadli Poljake.
PmisSiti iobra, komu teste vračili denar a poslali »stari kraj ali pa za vožnje listke.
Bedej živimo v fesa negotovosti in slorabe, vsak ekuie postati Utre bogat, ne glede ne tvojega bližnjega. Runi agentje in sakot ai bankirji rastejo povsod, kakor gob« po dežju.
V teb iuik n stavijo v denarnem prometa nepričakovano sa preko atari m izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa gn>l''* reiaJrafanifn začetnikom mogoč« izpolniti avoja neutemeljena obljo be, je veliko vprašanje	,
Naše denarne poiiljatva ae zadnji čaa po novi zvezi in na nor aa£in primerno tedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in tanea Ijiv« itpUiojejo.
VAeraj srno računali u požiljatve jugoslovanskih kron po tie
VOŽNJA V SMRT PO NIAGARA SLAPOVIH
Vratolomni angleški brivec je moral plačati z življenjem tvojo drznost. — Razbiti sod.
Niagara Palls, 12. julija. — Charles G. Stephens je mrtev. Mož iz Kristola. ki je živel v veri, da bo mogel premagati Niagara slapove ter vodopad podkve, je po
ZAVEŽNIŠKO-NEMŠKA KONFERENCA V SPA
BO ZGREŠILA GLAVNI GIU
vsa znamenja kažejo, da bo konperenca v spa iz-grefilla svoj glavni cilj. — nemci so predložili RE paracijski načrt. — bodočnost nemčije je odvisna od zalog premoga.
0
Copyright by Underwood a Undferwood.)
sod. . .
Čeprav je bil Stephens po poklicu brivec, je večkrat stavil svoje Demokratični kandidat za podpredsedniško mesto F. D. Roosevelt življenje na kocko v vratolomnih
in njegova hčerka	j podjetjih. Tako je stal naprimer
pred ameriškimi metalci nožev, po-
Spa, Belgija, 12 julija. — V kolikor pride vpoštev glavni cilj je konferenca v Spa obsojena na izjalovljenje. Nobenega upanja iji, da bi bilo mogoče dolečiti skupno svoto, katero naj bi plačala Nein-stal žrtev svojega drznega podjet- ^ Posamezne delegacije bodo odpotovale domov, ne da bi kaj ja. Stephens je v svrho izvedbeJd°S^le V 'T P°gledu- .
svojega načrta "napravil močan f*»d P02"0 včeraj zvečer je nemški tiskovni urad izročil besedilo iz hrastovih dog i nv sodu se jJ**P«M«jskega načrta,, ki je bil predložen konferenci tekom popol-nahajala priprava, s pomočjo ka |^neva- ^ tem obsežnem dokumentu se ne predlaga nikake skupne tere bi bil. v stanu preživeti več svote kot odškodnine, da zavezniki nikakor ne morejo sprejeti stav-ur v sodu, ne da bi mu zmanjkalo	predlogov.
za dihanje potrebnega kisika. ta" Na včerajšnji seji konference je kazala nemška delegacija veko svest si je bil Stephens svoje like pomisleke, da predloži zaveznikom odškodninski program, ka-stvari, da je malo pred smrtnim terega je obljubii v soboto nemški minister za zunanje zadeve, dr potovanjem podal naslednjo izja- Simons. Dr. Simons je utemeljeval svoje ugovore s pomanjkanjem vo:	.	vsakega dogovora, tiknječega se dobave premoga. Rekel je. da teme-
—	To m enostavno bravurno ]ji nemški načrt na dobavi premoga od struni Nemčije
dejanje Tudi ni posledica kake _ bodo zavezniki vzdržali svoje zahteve, tikajo-e se našega ^ll T ' ^ mf b° P^oga, - je rekel, - potem bi bil brez vsake vrednosti reparacij-
T , . . , , . smrti za Nemčijo.
—	Jaz bom stvar izvedel ter _1__________
imam absolutno zaupanje v svoj so se zbrale velike Ijndske množi- jtaljanski "molčeči po-
ljuboval leve na ustnice, utikal svojo glavo v levja žrela ter bril
Bati se je zveze med kitajsko republiko ter ruskimi boljševiki. — Delovanje dr. Sun Jat-Sena.
Villa je izjavil, da bo pričel s strahovlado, ce bi mehiška vlada ne sprejela njegovih pdgojev.
ftanghai, Kitajska. 10. jul'ja. -Edin vprašanje, za katero se zanima politični svet daljnega iztoka je v sedanjem času ono obnov-Ijenja zveze med Japonsko in An-
E1 Paso, Texas, 10. julija. — Francisco Villa, mehiški bandit in revolucijonar, je poslal danes polom svojih agentov na mejo sporočilo, da bo pričel z novim reži-
glijo. To vprašanje je vzbudilo mom terorja v obmejnih državah, prav posebno zanimanje na Kitaj- če bi nova mehiške vlada odklo-skem, kajti ta dežela je najbolj mla njegove predloge. Villa je priazdeta pri eventualnem obnov-(preuehal s svojimi operacijami do ijenjn zveze. Japonsko angleška jr». julija in sicer na podlagi pre-pogodba se je namreč tikala tako'n.Jrja, ki je bilo sklenjeno pre-Indije kot se je tikala Kitajske, tekli teden.
\)r. Sun-Jat-Sen. prvi predsed- Apent je rekel (la je dob:! vil. nik kitajske republike, ki je pora- I.i za„otoviIa podpore od drugih re bil tidese let svojega življenja v.volucijonarjev, ki so bili proti vla-naporu, da napravi iz Kitajske re-|ai Carranze ter so sedaj aktivno publiko in ki je eden izmed vodil- ali nt.aktivno vdeleženi pri kamnih državnikov Kitajske, je pre-^^j proti režinm de la Huerte. pričan, da b ipomenjalo obnovlje-,Vsi tj vodit^i so i2javili, da nanje japonsko-kitajske zveze veli-'sprotujejo nsUvi iz ,eta 191? in k«, nesrečo z^ Kitajsko in da bi , bodo skxM ustanoviti v Me-bilo treba v takem slučaju dra-,hiki v,ado ki bo t uveSjavila stične akcije od strani kitajskega k0Ilžtitucij0 ;z jHa lb57
iu.ro a	j	Atnerikanec, ki se je vr-
— te bo Angina obnovila svojo ...	„,	. -
, , .	, iul danes v Združene države s po-
zvezo z Japonsko, bom jaz, prak-l	.	. ........
. ..	., . t o vanja po Mehiki, je izjavil, da
ticen revolucijonar, storil vse, kar .	. .. . ...	'
, , , 'jeo paziti v Mehiki veliko uezado-bo v mojj. moči, da dovedem do ,. . . ,	,
,. ,	voljstvo in da sejejo nennr v de-
revolucne v Indiji in tudi do re- , .. ....	. . ^ ., . , .
*	^eli prejšnji zvezni lastniki, ki so
volucije na Japonskem. Ce bo obnovila Anglija zvezo z Japonsko, bo njeno stališče v Kitajski izgub-
izgubili službe, ko je bil ustanovljen novi režim. Voditelji iz juž-
kres____$4.90	1,000 kron .... $ 16 00
$6.00	6,000 kron____% 60.00
$6-36	10,000 kron----$168.00
Vrednost desaarju aedaj ni stalna, menja ee večkrat nepriia kovano; is tega rasloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar doepe f raka.
Je podati najbolj po Domestic Money Order, aH pe
frisk 8 a k s a r, ftt. New Torke, V. T
...	. ^ , ne Mehike so prav posebno ogor-
Ijeno, — je rekel dr. Suii-Jat-tsen. . . ..... , ... * jr, * ,	Item ter izjavljajo, da so bila vsa
— Ce bo obnovila Anglija zve-1	,	.. . .
.,	. npiivna mesta zasedena z ljudmi
zo z Japonsko, bo storila to proti;.
r	' v/. So nore.
javnemu mnenju in razpoloženju v Avstraliji, Canado, Novi Zelan-j V nieybni glavnem mestu se
diji in Južni Afriki in v takem !na,,aja do ,-'000 Ya^ui in slučaju bi delala tudi proti mne- Indijancev, katere je privedel tja
njo in naziranju Angležev, ki pre-	E,ias 0al,es' voini in nior'
bivajo na Daljnem iztoku.	nariaki minister. Ti Indijanci so
- Oe pa ne bo na drugi strani,st0»)l11 lla Iliesto vseh dru?ih V(>-Anglija hotela obnoviti svoje zve-i^kov ter v «P»oSnem čet, ki so se ze s Japoinsko, bo slednja pričela vde,ez,le	revolucije.
NAMERAVANAZVEZA- VILLA PRETI BOLJŠEVIKI IN KITAJCI	S TERORJEM ^f5 ki je bi,a natla5eno po,na
Bobby Tjeach, ki je srečno prišel iz Niagarskih slapov, je bil med malo številnimi pričami drznega podjetja. Njegovega svarila, da je sod preslab, brivec ni upošteval ter plačal zato s svojim življenjem.
I)a je bilo le tako malo opazo* valcev prizora, ki se je razvil v žaloigro, je pripisovati dejstvu, da je Stephens svoj načrt skrbno skrival pred vsemi ljudmi, z izjemo par zaupnikov. Bal se je namreč, d ase bodo oblasti vmešavale.
Bilo je malo po osmi uri zjutraj, ko se je spustilo sod v vodo pri Synders Point, tri milje nad slapovi.
Zaman je Leach še malo pred od potovanjem ponovil svoje svarilo, da ne bo sod, čeprav je bil napravljen iz močnih hrastovih dog, prenesel padca iz višine 158 črevljev. Stephens se ni dal od" svetovati. Leach pa je bil med ducatom ljudi, k) so bili priča od-potovanja. Zgodnji obiskovalci Goats otoka niso vedeli, da se nahaja človek v črno in belo pobarvanem sodu, ki je plaval kot zamašek na valovih gorenjih padcev. Kino-možje, ki pa so vedeli to, so neumorno vrtili svoja vre-tena.
Vedno hitrejše se je bližal sod mesfti, ker pada vodovje v glo" bočino. Eno uro ali dve je stal na robu, kot da se pomišlja ter skočil nato v gracijoznejn loku v prepad. Sredi pota je izginil pogledom pod maso vode. Kaj se je dogodlio za tem zastorom, tega ni videl nikdo.
Na drugi strani, na canadskem bregu, so stali ljudje, pripravljeni, da ujamejo sod, ko bi prišel po brzinah navzdol.
49 minut je rabila v okrotbu le" ta 1901 gospa Taylor za vožnjo in po 39 minutah je prišel jekleni sod Leacha iz vrtincev. Nekateri starejši ljudje ki so čakali sedaj na sod Stephensa. so se spomnili te ga. Ko je potekala četrtina ure za drugo in ko je poteklo 2e več kot ena ura, so pričeli ljudje zmajevati z glavami in lotil se jih je strah.
K onim, ki so stali spodaj ter čakali, so se nahajali tudi oni, ki so preje zgoraj opazoval! padanje soda. Optimisti so mislili, da. je mogoče sod v vrtincih in da (a bo pozneje reka potegnila yen. Drugi pa so izjavili, da ne bo mogel priti Stephens živ ven, če bo ostal sod dolgo za zastorom is vode.
Kmalu pa se je vest o poneai eeni vožnji razširila po veeh krajih na obeh straneh reke. Tded tasm
ce na obeh straneh reke
Malo po dvanajsti uri, štiri ure po padcu, je bilo videti neki črni predmet v reki, v bližini padca. — To je on, — Je zaklical nekdo in zopet so pričeli ljudje upati.
slanec" je resigniral.
Eim, Italija, 10. julija. — Si-guor d'Agata, znan kot molčeči poslanec, je resigniral in nikdo ne ve zakaj. Primek je dobil ra-Kmalu je prišel črni predmet ditega. ker "ikdar govoril, niti
bližje in ko je prišel v mirno vodo, je bilo vsakemu jasno, da ni računati na povratek Stephensa. Bilo je par dog soda, katerih se je še vedno držal obroč. Ljudje so takoj izjavil, da bo potekel teden ali še več prednf bo prišlo truplo na po" vrsino.
Vsa raziskovanja, ki so bila takoj vprizorjena, so ostala brezuspešna.
muzikalične krave.
širiti seme nezadovoljstva in upora po celi Indiji. Japonska propaganda je najbolj aktivna propaganda na celem svetu in Japonci ponesejo lahko ob vsakem času svojo propagando v Indijo. Da bodo Japonci skušali zanetiti u-stajo v Indiji je priznal celo stari japonski državnik, Markij Oku-ma. Njegovo zadnje ugotovilo z ozirom na obnovljenje zveze ni nič drugega kot 'pretnja na naslov Anglije v slučaju, da bi slednja ne hotela obnoviti zveze.
PREMOŽENJE KAJZERJA NE RO ZAPLENJENO.
Berlin, Nemčija. 10. julija. — Jud icijarni komite j pruske deželne zbornice je danes zavrnil predlo? neodvisnih soeijalistov, ki je določal držav, konfiskacijo imetja Hohenzollernske družine v Nemčiji. Vrednost tega. imetja se ceni na 250,000,000 do 300,000,000 mark. Socijalni demokratje so izjavili, da pomenja tako veliko pre moženje v rokah ene družine o-grožanje republike.
Greensburg, Pa., 12. julija. — Krave bogatega farmerja John Leighty iz East Huntingtona bodo od sedaj naprej mozli ob slovesnih zvokih stare cerkvene pesmi: Rock o fthe Ages. — Leighty je namreč pred par dnevi kupil par krasnih holštanjnskih krav, a na svojo veliko žalost je moral kmalu izvedeti, da je kupil par najhujših "kikerjev", kar jih je ino-goČe najti v deželi. Par dni se je valjal farmer brez spanja po svoji postelji, ko je nekega dne videl, kfcko je njegova žena s tem privabila roj bučel v čebelnjak, da je postavila na slednjega fonograf ter pričela igrati najmodernejšo Jazz bando.
Leighty je nato postavil fonograf v hlev, ko je hotel pomolzti obe holštanjski kravi. Navil je isti rekord, a krave so brcale prav tako kot preje. Očividno jfma ni u-gajala ta hipermoderna godba.
Nato pa je poskusil s pesmijo Rock of the Ages in kravi sta ta-coj postali čisto mirni ter se dali lepo molzti.
VZHODNA IN ZAPADNA PRU-SIJA ZA NEM&KO VLADO.
tikom volilne kampanje, niti v parlamentu samem. Kadar je bil tekom splošnih volitev določt-n, da govori, je .šel spat ter vstal šele štiriindvajset ur pozneje. Čeprav milijonar, je bil oficijeden socialist ter je bogato prispeval k skladu socijalistične stranke. Oeprav jenov s prodajo mandoljev, stanejo sedaj en dolar funt.
I)a doseže svojo izvi 'n- v * r>::r-lument, je porabil Signor \ga-t:i četrtino svojega premožen a, a prišel po šestih mesecih, mesto dr. bi služil Sest let. Lotil se je svoje stare trgovine ter je odeir izmed maloštevilnih milijonarjev v Italiji, ki plačujejo le deset odstotkov davka, kajti mandelje se smatra za živilo.
nad0lžnega so linčau.
Berlin, Nemči.ia, 12. julija. — Sem so dospela poročila, da so pri javnem glasovanju v zapadni vzhodni Prusiji zmagali Nemci. Nad 24,000 glasov je bilo oddanih za nemško vlado, dočim so dobili Poljaki le nekaj nad 2000 glasov.
BBS PAŠNIK "REGINA*'
(Llyod Sabaudo proga)
odploje v Genovo dne 17. jnHj* Gena do Trsta vitevit vojni davek |83 JM,
do LjmUjuie vftevH vojni davek 180.60.
Kdor ieU s t/m penrikom ndob-ao la brao potovati, aa j nam takoj pili n toiadrvoao pojasnilo.
Durham, N. C./11. julija. — V sredo je ljudska drhal linčala zamorca Eda Roacha, čes, da je bbil posilil neko trinajstletno deklico.
Neki kontraktor, Teer po imenu, je pa danes izjavil, da je bil nesrečnež ponedolžnem linčan. Izjavil je, da je bil vse ono popoldne, ko se je zločin završil, pri njem zapo-sljen.
--..M.	|
DENARNE POftlLJATVE V HITRO, NA GORI&KO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tndi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja-tve i tal j an ski h lir po sledečih cenah:
60 lir .... $ 3.70 100 lir .... $ 6.80 300 lir £20.40 600 lir .... 982.00 ~ 1000 lir .... $64.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako* vano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
Mi računamo po eeni Istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je podati najbolj po Domestic Postal Money Order, all pa Now York Bank Draft,
Tvrdka Frank Safcsor, 1 88 Oortiandt St., New Tork N. X Vstarorljen* 1*6» 1MB,
• .r
GLAS NARODA"
<SLOVENIAN DAILVf OwnN Ml PuMiahetf by
BLOVKNIO FUBUSHmO COMPANY ^
(« wmor«tt»nt
FRANK SAKSER. 1»rssMent	LOUIS BENEDIK. Treaaurer
( »ylasss of tN Corporation and Addrcowa of Above Offtctersi
•t Cortlondi: Mmt lorough of Mtnhittin, Now York City. N. V.
"OiM Nbrodo** tsfeaja VMk Saa Izvxwnil mMJ In »ram
Xa sate lata volja Hat aa Amorlko
In Cinatf« Za pol lata I* t«trt Ma /
2i	Now York u dalo lato •i.00 za pel lata
IU0 Za	Inozemstvo za colo lota •Z40 xa pol lota
VM
97 AO »4.00
OLAI NARODA (Vole* of t ho People) loojod ovory day oxcopt Sunday« and Molldaya Subscription yearly 96.00

Dopisi brek podpisa In ooobnoatl ao no priobeujrjo. Denar naj bo blagovoli poSllJatl po Money Order. Prl apraiuemM krmja naročnikov proaimo. da 8« nam tudi preJS-nje bivaUAČo n&scanl. da hitreje najdemo naslovnika.
GLAS NARODA •S Cortlandt Stroot. Bariuth of Manhattan. Now York. N. Telephone: Cortlandt 287«
V.
Prohibicija v Južni Ameriki.
_
Neka brzojavka ;z Beuenos Aires naznanja, da se argentinski delavci in delavci po ostalih državah z vso energijo zavzemajo za u-\edbo absolutne prohibicije.
Njihova energija je Ala tako daleč, da so v nekem pristanišču telo z delom prenehati, da so preprečili razložite*.* alkoholičnih pijač.
To poročilo v tej goli oliki je popolnoma nerazumljivo.
Kdor po/na "akvardiento" Južne Amerike, ima velik reSpekt pred to pijačo, kajti pri nji &luži želodec kot bukrena^t i kotel.
Ve tudi, da je količina tega žganja, veliko manjša — po osebi ra«u«uimo — kot je uporaba žganja na Angleškem.
Kar pa drugega tam pijejo, je neškodljivo.
V velikih mestih p»jejo delavci dobro, močno pivo, v not ran j o-fcti dežele pa pijejo ljudje kavo in "mate".
Kaj bi bil torej hamen prohibicije v teh deželah in zakaj so delavci za uvedbo protubicije, ni razvidno iz znanih dejstev.
Celo iz časopisov, ki prihajajo iz Argentine, Brazilije, Urugua-ja, Pura ena j a in Čile, ni ničesar posneti, kar bi pojasnjevalo to brzojavko.
Samo ena misel n<*m preostaja — misel, ki je bila že večkrat re-no izgovorjena, svet je ponorel.
K temu pa pride Se nekoliko škodoželjna misel: — Le udarimo! Kakaj bi se ljudem lam zdolaj boljše godilo kot se nam godi.
\
Evgenija, cesarica Francozov.
Ko je Marija Evgenija, Ignacija, Avguština de Monti jo, prej-?nja cesarica Francozov, dosegla v preteklem maju starost štiri in devetdesetih let. je preživela cesarstvo za devet in štirideset let, torej nekoliko manj kot za pol stoletja. Skoro prav toliko časa je bila ločena od svojega moča. Njen sin, nesrečni cesarski prlne, je bil že > eč kot Štirideset let v svojem groba Sedaj, ko je živela toliko časa, da je videla Francija, "ta simpatični smehljaj moderne civilizacije", pečeno in obvsrovono uničenja ter spravljeno na po/ nadaljnega i apredka, je lahko rekla: — Nune dimittis (Sedaj odpusti Gospod) soglasno z vero svoje mladosti, ki je predstavljala tolažbo njene starosti. Xobene stvari ni bilo ve£, za katero bi živela.
Rojstvo Kvgenije je bilo vse preje kot kraljevsko. Tako, v dne-h njene slave kot v dnevih njenega poraza je napravila največji \ti> na v>i*( ki so prišli v stik z njo. Njena mati je bila Amerikanka nikakega plesanja ob polnoči, po državljanstvu, čeprav ne po bivanju. Čeprav smo danes udanl iepubhkanski Franciji, je večina Amerikancev zadovoljna, da je zadrega Evgenije leta 1*70 napotila ameriškega poslanika Washbourna in druge Amerikanee, da so šli padli cesarici na vse mogoče načine oko ter ji pomagali v njeni zadregi.
Malo pomembno je razpravljati sedaj o tem, če je mlada in lepa e*anea kedaj govorila o franeosko-pruski vojni leta 1870 kot o »noji vojni". Po razkiitjih z ozironi na brzojavko Benedettl-ja, ta-k rat ne trn francoskega poslanika v Berlinu, je sedaj celemu svetu n.ano, da je bila to Itismarckova vojna, hladnokrvno započeta, ker P' Bismarck dobro wdel, da bo Prusija zmagala.
Skozi leta je bila Evgenija edini odlični preživeli človek onega •asa, — in Časa, ko ni .mela Nemčija več svojega Bismarcka. Njena lotuantična karijera j» bila zaključena ravno ob času, ko je zmago-davna Francija diktirala &voje pogoje ponižani Nemčiji.
km potrpežljivo dan za dnem za izplaSanje njih majhne in že dolgo časa ustavljene penžije. Z izjemo žen vojakov, ki so vedno tam, kjer so njih možje, pa ni videti nobene druge ženske.
V	notranjosti hotela je opaziti ravno tako gnečo, če ne 5e večjo. Patio aH takozvane dvorišče, je neprodirno. Iz sredine dvorišča prihajajo zvoki vojaške godbe in po stopnjicah, ki vodijo navzgor, leži in spi vse polno indijanskih stražnikov, ki so izven služoe.
V	prvem nadstropju je široki hodnik, ki vodi krog dvorišča, še bolj natlačeno poln. Nemogoče je dospeti do obeh vrat na obeh koncih pročelja, kamor so obrinjene vs^ oči. Skozi ena teh vrat je mogoče dospeti do -Obregona. Izbrani si pribore svojo pot skozi ter so pripuščeni po dolgotrajnem pregovarjanju s čh>vkom, ki pokuka iz napol odprtih vrat.
V^i Mehikanci, celo oni, ki ga najbolj sovražijo, priznavajo, da je Obregon simpatičen. Amerikanci so istega naziranja. Nekdaj splošno razširjena fraza bi rekla o njem, da je zelo magnetic ?n človek. On je robusten, vedno smehljajoč in izraz v njegovih očeh je mi-een. Če bi moral povedati nekaj zelo učenega, dobrega in koristnega in če bi miral tako stvar na dolgo in široko razkladati, bi ne šel k generalu Obregonu. Če pa bil v zadregi, vem, da bi se on ranimal in da bi uredil eelo stvar.
Obregon se oblači civilno in njegovi nasprotniki izjavljajo, da špekulira pri tem z najnovejšo modo v Mehiki, namreč s civilLz-mom. Tudi zahteva, da se ga ne nagovori z naslovom general. Kljub tenia pa Čujem, da ga. oni, ki se vedno nahajajo v njegovi bližini, nagovarjajo z besedama "mi general". Iz tega je razvidno, da ni civilizem pristni izraz razpoloženja naroda in da ne more noben Mehikanec resno vrjeti, da tii kdo rit hotel, da se ga kliče z imenom general.
Jaz pa mislim, da je Obregon odkritosrčen v tem pogledu. To pa ne toliko radi an t i militarizma, temveč bolj iz zavesti, da je že itak preveč generalov v Mehiki.
Velikanska je naloga, katere so. se lotili pristaši Obregona. No-Lenega denarja ni in nobenega zaupanja. Dolga pa je dosti. Dežela je bila popolnoma razorgaizirana in demoralizirana vsled desetih let gospodarstva banditov. Polna je raznolikih revolueijonarnih voditeljev oin vsak majhni politični jefe (okrani glavar in sodnik) ima svojo lastno majhno armado ter svoje velike ambcije.
Vojaki se ne bore za kako stvar ali kako načelo, temveč za svojega načeluika. Ta jim daje konje, puške, hrano ter nekaj denarja. Kar reče on, to tudi store.
Te politične načelnike, ki imajo vsi svoja privatna sovraštva ter svoje privatne ambicije mora Obregon ali uničiti ali pa spraviti na svojo stran in vsaka, teh nalog je zelo težka. Ne more uničiti velikih, kerf kontrolirajo armado, od katere je odvisna njegova moč. Ne more niti uničiti malih, ker se nahaja pozorišče njih delovanja daleč v gorah in pustinjah. Če pa spravi danes vse na svojo stran, nima c tem še nobenega zagotovila, da ga ne bodo jutri že zapustil
n avguracijska annada je bila presenetljiva zadeva. Videti je bilo Jefe iz gora, ki so jahali konje kot se jih nikjer ne vidi pri nas doma. Pred petimi takimi političnimi okrajnimi načelniki so jahali trobentači, sieer slabo oblečeni, a sijajni godbeniki. Jaqui Indijanci so korakali v sprevodu, obloženi z m uničijo najbolj različnega ka-ligra. Bil je to prizor kot si ga ne more izmisliti niti najbolj bujnna domišljija ravnatelja kakega kino-podjetja.
V	glavnem mestu Mehike so se zopet pričele bikoborbe ter se vrše vsako nedeljo. Carranza jih je prepovedal. Obregon pa je dal zopet otvoriti veliko Plaza de Torros.
Sedaj se vrše torej vsako nedeljo bikoborbe. Sedeži, ki so na solneu, so zasedeni od navadnega naroda, oni v senci pa od odlič-njakov.
Tudi julete so se zopet pojavile potem ko so bile nekaj časa skrite. Mexico je zope* postal kraj, kjer človek lahko poskusi svojo srečo v hazardni igri.
V	glavnem mestu Mehike ni absolutno nobenega nočnega življenja kot ga razume Amerikanee, Nikakih večerij po gledišču in
a
Seveda je najti gledišča, a ta niso odlična. Občinstvo je brez izjeme zelo suhoparno. Ljudje ostajajo doma in nikdo ne prireja zabav zvečer. Najti je dve restavraciji z godbo in plesom, a*obe sta ponavadi prazni in obe čakata na nekoga, o katerem vestaj da ne bo prišel.
Redkokedaj se vidi kako žensko na cesti po 10. uri. Ze lo malo jih je celo videti krog devete ure.
D
opisi
i možje so spravili novo
življenje v Mexico City.
Mexico City je vehko bolj zanimiv prostor, da se živi v njem i/ia < asa, ko so prišli v mehiško glavno mt>sto pristaši generala Obregon« Prišli ao s severa kot neka druga vrsta ljudi. Visoki so namreč, drzni in bmočni. V njih očeh je neki drugi pogled in v njih korakih neka drugačna prožno*l Žalostne stare ceste prekipevajo življenja \*l»ričo navzočnosti teh severnih mož.
Lepe oči Mehikancev v glavnem so tako brez vsakega upanja! T tuli hodijo naokrag tako neslišno in leno. Vsake stvari se lotijo le teditega, ker je neizogibna, čeprav jih je zanima posebno. A ti možje iz Sonore in Chihubhue! Kako odločni so videti in kakotdrzni!
Celo Mehikanec v glavnem mestu spoznava to razliko. Če ga vprašate, zakaj je stvxr taka, vam bo dal odgovor, katerega ima pripravijenega ca vsako vprašanje ter skomignU pri tem z ramenom: — Qnien sabef (Kdo ve?)
Kak drugi pa vam bo povedal, da je to vprašanje plemena, ded-h«' <na severnih indijanskih plemen. Zopet nadaljni pa vam bo rekel, <la prihajajo ti ljudje z meje in da so "muy americanisados" (Zelo amerikanizirani.)	"ju 1
Nektj resnice tiči v vsem tem. ,„,:■*;.•
Možje, katere je videti krog hotela Regis, edinega luksurijozne-ga hotela v glavnem mestu, kjer je nastanjen provizoričen predsednik de la Tlcierta, so temni, lepo rsaceni, dobro oblečeni* ter nekateri v zelo lepih uniformah ameriikega kroja, dočim nosijo drugi civilne obleke, brez dvoma amerilke ter namenjene strogo za biznes.
Ljudska množica, ki se zbira pred stanovanjem Obregona, majhni m hotel St. Francisco, ie veliko bolj slikovita. Pred hotelom je videti	otok Črnih Fotdov in tlet cesfe je poln Ijndi. Videti je vojaka vseh vrst, priktafe iz davnega časa ter pristaše, ki so m Šele sedaj *aVedli, kam nrtvziprav spadajo, prejšnje Ckrranziste, Pablo-iste, polkovnike, generale in uradnike. Ob zidovje se naslanjajo Ja-qtr> luči t$anei, ki tfpipirljajo shaibo straž in v njih dražbi se nahajajo
in enonogih mož v cunjah, invalidi, ea-
Indianapolis, Ind.
Redkokdaj berem kak dopis iz tukajšnje naselbine. Da pa ne bo
še dosti dobro napreduje, kar se tiče novih potomcev. Žal, da se bodo vsi ti vtopili v svetovni an-
kdo mislil, da spimo, sem se na- gleščini. Dolžnost starisev je, <Ia menil napisati par vrstic.	[vcepijo vsakemu svojemu otroku
Kar se tiče dela, gre se precej ^ ljubezen do svojega materinske-dobro, draginja je pa tudi kakor ga jezika, katerega smo prinesli po drugih krajih.	s seboj kot sinovi in licere sloven-
o de- skega naroda. Sveta dolžnost sta-
Omeniti moram nekoliko 1 o van ju pri Slovenskem ^larod-nem Domu. Poslopje smo povečali, da se sedaj lahko vrši v njem vsakovrstna zabava. Akoravno ni vse po naših mislih, lahko rečemo, da v tem kratkem času smo dosegli več kakor smo mislili. Na dan otvoritve se je dokazalo, da je bil Slov. Nar. Dom vstanovljen na pravi podlagi, za splošno korist naše naselbine. Z veseljesn smo slišali od več strani: "Nismo
rišev je, da nauče svoje otroke poleg angleškega ljubiti tudi slovenski jezik in slovenski narod. Brezštevilno je starisev, kateri ravno v tem oziru veliko greše in poleg tega pa še kakšna druga burja prisopiha, ki je direktno v nasprotju s slovenščino.
Torej, star&i, učite svoje otroke slovenskega jezika! S tem ne boste prav nič škodovali pri pouku angleščine. Svet je velik in
nikoli mislili, da boste to stvar	vemo, .kjer bodo naši otroci
uresničili." Ali naše delo ni še še lahko rabili svoj materinski končano. Da bomo enkrat posta-lf:,ovenski jezik ter bodo tudi povili krasno poslopje, bo treba še(nosni- ga znajo. Saj dandanes dosti požrtvovalnosti. Delati bo tudi mnogi Amerikanci govo-treba složno, ker le v slogi je'^: "The more languages you
know, the better for you." (Čim več jezikov znate, tem boljše za Va.) Moja želja je, da bi vsak oče
Slov. Nar. Doma v nedeljo 18. ju-
ra oc.
Nadalje moram omeniti, da se1
lija ob 2. liri popoldne, na kateri se bo prebral šestmesečni račun ter se bo razraotrivalo o tridnevni zabavi. Vsak delničar, -kateri <e sploh kaj zanima xa Slov. Nar. Dom, bi se moral vdeieziti te seje,
M. A. Pavell.
• i
La Balle, m.
Zelo redko se čita kakšen dopis iz te naselbine, zato sem se jaz namenil napisati par vrstic.
Tukajšnja slovenska naselbina
in mati spoštovala teh par besed.
Naročnik.
IA
USTNICA UBEDMlftTVA.
L P., Franklin, Xun — Le pomirjeni bodite. Pregledali smo vse starokrajske liste izza onega časa, ko se je pripetila nesreča, pa Imena Vašega brata nismo nikjer izsledili. 'Torej se ni pone-sreeiL
Peter Zgaga
Govor, ki ga je imel Am. K. O. Trošt na seji delničarjev lipovo-cvetnega importnega in eksport-nega društva v New Torkn.
Slavna gospoda, cenjene dame in gospodje, slavni delničarji in delničarice:
Napočil je godoviroki dan v zgodovini naše kulture, dan, ki bo z zlatimi črkami napisan v sr" cih vseh, napočil je dan, ko Je zmagala resnica nad lažjo. Praznujmo to %mago resnice, kvišku srca, proklet naj bo Glas NaVoda in "to h— with Peter Zgaga".
Vse, kar je pi^fl dotični list, je laž, od prve do^fli£t»je besede. Pri kompaniji, katero jaz strokovnjaS-ko vodim, ni namreč zmanjkalo za dvainštirideset tisoč dolarjev Liberty bondov. To je infamna laž, t oje lažnjiva infamnost! Tukajle, zastopniki slovenskega naroda, svečano prisežem, da je zmanjkalo sanio za enoinštirideset tisoč dolarjev Liberty bondov. Zmanjkalo jih je, izgubljeni pa niso. Od vas je odvisno, da se ta stvar poravna. Skolektajte potrebno svo-to denarja, in jaz jih grem kupit v prvo banko, pa jih bomo zopet imeli.
Nadalje je laž, da plačamo za svojo kanclijo na 14, cesti pettisoč dolarjev na leto. Ne, ini plačamo šest tisoč dolarjev, to pa vsledte-ga. ker smo najeli veliko število uradnikov, ki že znajo kaj pridno pisati na tajprajtar. Veliko uradnikov, to je rešitev vsake kompa* nije. In velfka pisarna je tudi njena rešitev. Kaj bi napravil Rockefeller, če bi bil brez vsakega uradnika in če bi imel kakšni šendi svoj desk? Popolnoma nič!
Očita se mi tudi, da sem si izgovoril preveč plače. Dvanajst * tisoč dolarjev na leto, je vendar malenkost z oziroma na moj bariton. Ker pa hočem odpraviti vse pomisleke, sem pripravljen delati zastonj, čisto zastonj. No, seveda, živeti pa mora človek. Stanovanje mora plačati in vsak teden en frisen krogelc se mu tudi spodobi. Cisto zastonj vam bom delal, pod pogojem, seveda, da mi povrnete stroške,, ki bi znašali nekako trinajst do štirinajst tisoč dolarjev na leto.
Gospoda slavna, naši kompaniji je obstoj zasigurna. Domovina je osvobojena in nikomur se ne laskam, če rečem, da sein veliko pripomogel k njeni osvoboditvi. Dvakrat sem se peljal z aeroplanom v Rim ter s tem presegel rekord, ki je bil dosedaj le ženskam lasten. In Korošcevo pismo sem prinesel v Ameriko ter ga dal objaviti s potrebnimi opombami in razlago v največjem čikaškem listu. Mojih zaslug torej ni podcenjevati. Konr panija bo uspevala.Vprvič vsled-tega, ker ji jaz nač^ljujem, drugič zato, ker je v domovini vsepol" no lipovega cvetja, kimlja in ka-melie, tretjič pa vsledtega, ker uspevajo celo druge kompanije, ki izdajajo denar, dočim Imamo ml čisto poseben sistem, namreč, da ga samo sprejemamo. Med nami imamo iznajditelje. Če bi jim dal Sakser na razpolago Glas Naroda in petdesettisoč dolarjev, bi šlo, in nihče drugi bi ničesar ne izgubil.
Sfaliti pa tudi ne more, ker ste vsi delničarji sami strokovnjaki. Nekateri ste strokovnjaki v slam-nikarski obrti, nekateri v munšaj" nanju, nekateri v petah in urbasih, več jih je pa med vami celo takih, ki ste temeljito izveSbani v splošni čevljarski stroki.
Ravnokar sem dobil nad vise značilno brzojavko, ki se glasi:
Boljševiki so pregnali Kitajce iz Čeljabinska.
Priprosta brzojavka, kaj ne, toda kdor jo do kosti pozna, ve ceniti njen pomen. Naši ruski bratje so odločno nastopili proti rmeni nevarnosti z namenom, da ostane vsa trgovina v rusko-slovanskih, oziroma v jugoslovanskih, 'to se pravi v naših rokah.
Vidite, tukaj imam dolar, ki je bil tii&an v državni tiskarni v Washingtonu. To je nov dokaz, da smo tudi z vlado v tesnih zvezah ter da nam gredo vse Združene države na roko.
Upam, da sem primerno pojasnil vse vaše dvome ter izbil najbolj nevernemu Tomaža z&clnje pomisleke iz srca. Dojder bom jaz načelo val kompaniji, se ni treba nikomur ničesar bati. N& kak majhen bankrotek se ne $me gledati, to se vse lahko popravi z-denarjem, katerega ste pripravljeni Še vedno dati.
No, John, ali ni takof i (Tanka štimca k kota): — Ja!
iuguflUttmnska
Ustanovljena 1. 1898
KabiL Sfrimrta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Pwflnednlk: MIHA HI. BOVANfiM.
Box 261, Oonemangb, Pa. Pdttpredsed.: IX>DIS BALANT. Box
106, Fear Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI8HIJDH, Mly,
Minnesota. Blagajnik: G BO. L BBOZICH, Bly, Minnesota.
Hlagajnllr nelsplačanln amrtnln: LOUIS 008TELL0, Salida, Colo,
Vibe*ul Zdiavnft.
Or. 70S. V. OKAHEE, 843 E Ohio 1«. EL, Plttshnrgn, Pa.
GBJBGOB J PORBNTA. Box IT«, Bl» Diamond, Wu6.
LEONARD SLABODNIK, Box Mft Ely, Minnesota.
JOHN HUPNIK, 8. B. Box 24, Pa.
•
JOHN PLAUTZ Jr„ 4S2-7t* Avl* Oi* 1 timet, Mich.
JOHN MOVERS, «24-2nd AVA, MM*
Minnesota. MATT. POGO&1LCL T W. MadlMB M* Obirajo, HL
HUDOLtF PERDAN, «U2t
_ _	Avenue, Cleveland, Ohio.
JOHN OOUZB, Ely, Minnesota.	PRANK &KRABEG,
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenna M.	Denver. Colo.
So. Chicago. IU.	GREGOR HRESČAB, 407 =4 8th Alt,
IVAN VAROGA, 512« Natrona Alley, | Johnstown. Pa.
P^ttMrargh, Pa.	i Jednotlno glanllo! "GLAS NABODAL
Vss at v ari tikajoča se nradnlh aadev kakor tnal denarne poilljatev na) M poMlJajo na glavnega tajnika. Vas pritožbe naj se poilljajo na predaed* sika porotnega odbora. Proftnje sa sprejem novih Članov ln sploh rta adravt olika ^spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega td ravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jngoslovanom m obilen pristop. Jednota posla Je po "National Fraternal Congress" leatrlcL V blagajni Ima okrog $300,000. (trSstoUsoC dolarjev). Bolnlčklh podpor, od> ftorlnln, ln poemrtdn je tzplafala Se na«2 poldrugi m 11J on dolarjev. Jednota Iteje okrog 8 tlaoC rednih članov (lce) ln okrog 3 tiso« otrok t Mladlnakna oddelka. DraStvs Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Ttan, kjer Jlb fe nlf priporočamo vstanovltev novih. Kdor fell postati dan naj se cglasl pri tajniku bll£aega druStva JSKJ. Za vstanoyiter novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vsanovl s 8 Rani aH " ' *
Slovenske
novice.
Cleveland, Ohio.
Skupni dohodki treh dni semnja Slovenskega Narodnega Doma, kot se poroča, znašajo nekaj liad $6000.
Tomaž Pavlineie je bil na mestu ubit in Henrik Rak. H51G East •>9. St., močno ranjen, ko .je neki taxicab /adel oba na St. Clair Ave. in rest i v sredo 7. julija zvečer ter ju p<»drla. Policija je aretirala voznika Johna Silvestro in ^a olxloliila uboja.
Povožen in na mestu je bil ubit šestletni Frank Fcpelka, 1024 K. t»6. St.. v sredo 7. julija. Otrok je hotel preko ceste blizu stanova nja starišev, ko ga je podrl n«*ki motorni truck iti ubil. Voznika so aretirali. Želetova ambulauea j«' pobrala mrtvega otroka.
V četrtek S. julija popoldne je nastala silna razstrelba v tovarni Jordan Motor Co., 1070 K. 152. St. Razletela se je peč, kjer japa-nizirajo fenderje za avtomobib-. Ves dotični del tovanie popol noma porušen. Delavec Walter Oglin je bil ubit, štirje pa nevarno ranjeni, med njimi rojak Jožef Erjavec, 604 E. 157. St.. katerega je razstrelba vrgla skozi okno iz tovarne. Odpeljan je tail v St. Mark's bolnišnico. Škode na tovarni je $100.000.
George Križ je stal pred sodnikom Beebe z obtožbo, da se potepa. Na vprašanje, zakaj ne dela ko je vendar močan in zdrav, je odvrnil: "Hm, za te^.ko delo nisem močan dovolj, za lahko delo nisem zmožen, ker sem premočan." "Tako, tako", je dejal sodnik, $50 .kazni in :U) dni v zapore. Tam je" vsakovrstno delo. težko in lahko." Srednja ]x>t najboljša pot.
Anna Prohoremska, ki živi na 2535 E. 35. St., je bila napadena 7. julija opoldne doma na svojem domu. Ropar je prišel v hišo z nastavljenim samokresom t »t jo prisilil, da mu je dala sto dolarjev. Jos. Marlevie. ki je videl ta prizor. je hotel vstaviti roparja, toda ta je oddal dva strela na Mar-
[ levica, a k sreči ni gra zadel.
Rudolf Šiuiek. star IS let, se je pripeljal i/, države New York. Šel je na dolgo pot: s seboj je imel $75.00 \ denarju in eno vojfco za-dolžnieo za $50.00. Tudi električno žepno vvetilko je imel — pa 4 samokrese. Well, stražnik ira je aretiral, policija pa bo dobila zvezo z njegovimi stariši, »la se povorijo. zakaj j«* Rudolf prišel tako oborožen v Cleveland.
Lorain, Ohio.
C Lapitski je bil povožen od : nekega avtomobila, ki ga je povozil na vogalu Elyria in vzhodne 28. eesle.
Štefan Civatek je bil od višje porote postavljen pod varščino tisoč dolarjev, ker je napadel 15-letno Marijo Jovič iz Loraina.
Nov izum Marconi j a.
Iz Rima se poroča, da je prispelo tjakaj poročilo Marconija, da je na svoji za brezžične poiskuse opremljeni ladji v Sredozemskem morju z velikim uspehom uporabljal svoj novi izum — radio goniometer, — ki naznači smer iz katere prihajajo iz sosednjih brezžične postaj razposlani valovi. Marconi je zumogel s svojim novim apara" toni \ bbližiui španske obale, kjer je morje na posameznih krajih ja-ko globboko, natančno določiti kraj, kjer se je nahajala njegova adja.
Prvo lokomotivo so dovršile
te dni bivše avstrijske topovske tvoru ice "Skoda", ki so začele zopet no mirovno delovanje. Češke liste to bolj veseli kakor najpopolnejši top, ki ga la tovarna izdelala.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio nad rojak
Vi potrebujete knjigo
Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dobe® obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25,000 angleških besed z izgovar-javo in slovenskimi pomeni. Če vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola" go eel i druži ii i.
Angleško-slovenski besednjak naroČite na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern 16902 8t- Clair Ave., Cleveland. 0.
I Cena obsežni knjigi je 5 dolar-jjev s poštnino vred. — Istotam S lahko naročite Zormanove pesmi aa	—Adv
• *f jMiM


GEORGE WAUBTI0H,
ki je pooblaščen pobirati nino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost sa vam Že vnaprej sahva« ljnjemo.
' Upr&vniitvo
- I ®
m
... . t, , <f
GTjAS NARODX 13. .TTO. 1930
a*
Veliii del odgovornosti za ekonomsko restavracijo sveta počiva bre* dvema na Qrijento in po celt Aziji je bilo zapaziti v zadnjem času zelo zadovoljivo reorganizacijo industrije in človeške sle, kar oči vidno znači, da se narodi na drugi strani Pacifika pripravljajo zadoatiti zahtevam, katere se bo stavilo nanje.
Izgubljeno možko silo v Evro* pi ni mogoče nadomestiti dosti hitro, da bi se dalo preprečiti resrečo. Očividno je, da potrebuje Evropa pomoči od zunaj. V Združenih državah je le dvajset odstotkov ljudi na deželi in nekako petdeset odsto-kov teh obstaja iz farmerjev, ki faktično obdelujejo remiju. Njih
lu in strojih, katere dobavljajo Amerikanci v velikih množinah. Tovorni motorni vozovi oproeča-jo tisoče in tisoče pridnih delav-eev, ki se lahko sedaj posvete drugim, bolj dobičkanosnim po* slom.
Japonske železnice so postale v skoro vsakem slučaju dvotirne in r« Kitajskem se je pričelo z grajenjem novih prog. Sedanja mešanica materijala bo postala bolj enakomerna, ker se uporablja izključno ameriške tračnice in dru~ gi železniški materijal. Še bolj važno pa je, da otvarjajo nove železnice ostaiemu svetu produkte-velikih novih tvomie ter nove pro-vinnee s svojimi velikanskimi skla"
produkcija je postala straSno neza-'jj naraVnih bogastev. Kaj pome-f dostna. Partnerska pomoč je tako ni transportacija za Orijent- in kaj maloštevilna, draga in neuspešna,' poIlIenj transportacija v Orijentu da je pričakovati le malo izboljša", 741 08ta]j SVet, nam kažejo na si-
nja v produkciji dokler se ne bodo mladi ljudje vrnili na deželo ali dokler ne bomo izpremenili svojih poatav tako, da bo prišel semkaj nov razred priseljencev, ki bodo napravili našo bogato zemljo zopet primemo produktivno. Tako gibanje pa je radikalno ter je treba dosti razmisleka predno se prične z akcijo, čeprav je vredno razmisleka dejstvo, da produ-cirajo kitajski farmerji dvakrat toliko pšenice na aker kot pa na* ši. Povsem mogoče je, ds bi im-portiranje par tisoč kitajskih far-merjev zopet ustanovilo našo po-Ijedlesko produktivnost.' Veliko bolj prijetno za večino Amerikan* eev pa je ozirati se na Orijent za povečano produkcijo.
Mogoče je bilo pripravo na sedanj oeventualnost, da je prdesed-nik Pillmore poslal komodorja Perrv-ja na Japonsko leta 15S4, da otvori deželo, ki je postala pone' je industrijalni voditelj Azije. Kljub bogatim tovorom, katere so prinašale ladije iz Indije in dalj-
jajen način veliki rovi v Fušun na Kitajskem.
Nič manj kot osemsto milijonov ton premoga je ležalo v tem velikanskem skladu. Dokler se ni zgradilo južno*mandžurske železnice ter uveljavilo transportaci-je, ni ta premog ničesar prispeval k produkciji ali komfortu ljudi. Ta premog je bil v vse praktične «vrhe prav tako malo na razpolago kot bi bili kaki skladi pre moga na Marsu. Železnica pa je te sklade odprla ter jih napravila dostopnim. Danes vidimo velike odprte rove pri Čienčinčaj, ki spa" dajo med največji na svetu in ka tere se bo kmalu izkopalo do glo bine 13,000 Črevljev. Industrijal-ni razvoj ozemlja, v katerem leZe ti rovi, je bil tako nagel, da bo treba celo mesto Fušun s svojimi lepimi cestami in sijajnimi poslopji, prestaviti da bo mogoče kopati premog, ki leri malo pod temelji hiš. Ko bo postalo potrebno, bo železnica pomaknjena tudi v druge dele Mandžurije, Kitajske in v

Vstaja zoper Italijane v Tripoli
Ves Čas vojne so se Tripoličani-domačini na skrivnem pripravljali na vstajo zoper Italijane. Italijanske oblasti so si skušale z de*, narjem in protežiranjem nekaterih voditeljev-domačinov pridobiti simpatije ter po drugi strani uganjali veliko korupcijo. Voditelji domačinov, ki so prej navidezno bili pristaši Italijanov, so sedaj i
Ameriška politika in Jadransko vprašanje.
(Is gL urada J. R. Z.)
Kdajxke, je do onega časa Sibirijo, kjer je najti toliko pre
A/ija spala pod prahom stoletij in njena produktivna sila, čeprav je bila videti čudovita, je predstav-
ni oga, da bo zadostoval svetu za celih tisoč let.
. ,	. .	,	V severni Koreji ter ob reki
lja.a le ,n.;hen del tega, kar po- Amur sf> velikau^i poxdovi> ka_
daja sedaj.4
Slaba kupčija je, če se pusti moške in dečke vleči tovore po prašnih cestah. Slaba kupčija je, Če se vpreza ljudi v dvokolniee in tudi slaba kupčija je, če goni člo~
tMHHHHpHBip
Iterih se še ni dotaknila človeška roka. Svet potrebuje nuujo lesa in tukaj imamo pravocato skla dišče lesa. Gotove kompanije, ka tere so stvorili orijentalski kapitalisti, so že pričele izsekavati
stopili na čelo upornih domačih !jali Pašičevi politiki in velikosrb" ,čet, pregnali so Italijane iz notra-jskim ambicijam. In če pride do nje dežele na morsko obal in tijejkak*«a sporazuma med Italijo in nameravajo napasti celo trdnja" jugoslovansko vlado, še vedno vo Tripolis. Italijanska vlada je| ostane vprašanje, ce bodo tisti de-poslala v Tripolis ojačenje. Upor-.H jugoslovanskega naroda, ki bo-niki so zajeli mnogo Italijanov kot,do najbolj prizadeti sploh zado-svoje talce. Vstajo vodi Ramadan el Šeteni.
Jadranski spor še ni končan in [ ske, najbolj slovenske dežele, za-zastonj pričakujemo dneva ko bo, hteva Italija z edinim namenom, ta spor pravično poravnan v za-1 da razširi svojo oblast in se vtr-dovoljstvo Jugoslovanov. Italijan- di na vzhodni strani Jadranskega ski šovinisti in imperialisti se do morja." skrajnosti trmoglavi, medtem ko gre našim jugoslovanskim zastopnikom edino za to, kako bodo uga-
(Oonrrtsttt kr Oi
a Dnarwin) •
Slika nam kaže Abrahama Krotoshinskega, ki se je bil srečno priplazil skozi sovražne vrste ter rešil takozvani "izgubljeni" ameriški bataljon v Ar goni h. Junak se je sedaj vrnil na svojo farmo.
bi utegnili biti v Sloveniji z oziroma na povedan (»in najslabšem zmislu kvečjemu manj kot trije odstotki analfabetov.
Nepismenost v Sloveniji
pad ter vzbuddil devetsto milijonov duš k novi delavnosti. Naše delo prebujenja Orijenta iz nje" gove let a rg i je je imelo za posledico, da je pričel Orijent sam več
veaUa sila arhimedske sesalke, s ta le8 %a<joste potrebam eivi-pomočjo katerih se preplavlja P", Igranega sv<?lta jn iz teh distrik" lja. Skozi stoletja je bilo mogoče j tov brt kmaUl prtfela prihajati noto na mestu, a sedaj je prišel za va 7ai0ga papirja, katero bo z ve
seljem pozdravila vsaka dežela na svetu. Z vsakim navrtanjein no" vih naravnih virov prihaja iz Azije novo povpraševanje po strojih, ki bi izdelali te naravne produkte zahtevati od samega sebe. Orijent v koristne, izgotovljene predmete. m* je moral vsled tega organizirati Ta industrijalni razvoj Orijenta pa ter producirati.
Da zadosti tej zahtevi po velikansko povečani produkciji, je moral Orijent reorganizirati svojo traasportacijo, kajti transportacija je temelj vse industrije. V zadevi zunanja transporter i je je Orient dobro založen, tako dobro
bo prišel v dobro vsem.
Ali pa ni to potiskanje Orijenta v zapadni način akcije preveč trdo za orijentalske narode. Ni* kakor ne. Orijentalec si prav tako želi dobička in materijalnega komforta kot zapadnjak in kakor-(hitro spozna delavec, da je uspeh žaljen, da je pričakovati vojne'njegovih prizadevanj njegova last glede prevoznih prestojbin. Ame* in da mu je posest 7.ajam^ena od riskemu potniku se zdi dobro, ko močne centralne vlade, prične de-
vidi ameriško zastavo vihrati v pristaniščih Daljnega iztoka, a stroški dela in kuriva kontrolirajo oceansko transportaeijo. Ker ima Japonska vse prednosti z ozi-rotn kurivo in delo, je samopose-bi umevno, da se bo nahajala vsaj tekom aedanje generacije trans* paciftčna transportacija v rokh Japoncev in to kljub pretnji ene izmed evropskih družb, da bo prevažala tovor za dolar tono če bo treba, da se napolni ladije.
Japonska w je ie preti davnim čaaom iznebila svojega atarega že-les*. Kitajska gradi iivoje lastno trgovsko brodovje in v zvezi a tem je vredno omeniti, da so zgrajene orijentalske ladije iz ame* riikega jekla.
V zadevi notranje transpor-tacije nudijo motorni vozovi hitro in ceneno krajevno transportaeijo, katero potrebujejo Kitajska, Japonska, Filipini in Indija. Treba j« tudi pripomniti, d* j4* veČina teh motornih vozov ameriškega izdelka in da ao številni drugi napravljeni is ameriškega jekla. Znani Kuli-vosovi izginjajo hitro s rest in ulic Japonskem. Tovori izginjajo s ramen močnih Kitaj eev in kmalu ae bo kričanje kitajskih kalijev umaknilo ropotanju
transportacija potrebni
lati in dela pridne. Naravnost klasičen vzgled tega nam nudi Kore*
ja-
Koreja je dežela, ki oltsega nad 82,000 kvadratnih milj ter ima 17,000,000 prebivalcev. Podnebje je naravnost občudovanja vredno. Možna produktivnost je skoro neomejena. Zakaj pa je v preteklosti narod Koreje ni delal? Nekateri trdijo, da so bili Korejci leni po svoji naravi in d ase jim je studilo delo katerokoli vrste, ker se je smatralo za Korejca nečastno, da bi delal. Zgodovina pa pravi, da je bil korejski cesar od najstarejših časov naprej vazal kitajskega cesarja. To je pomenjalo, da je morala Koreja skozi stoletja plačevati Kitajaki tribut. Po naravnem redu starih orijentalskih stvari pa je pomenjalo to tudi, da so jemali uradniki, visoki in majhni, denar vsakemu, ki ga je imel.
Delavec ni bil nikdar varen v posesti sadov svojega napora in povsem naravno se je tekom številnih generacij razvila indolen: ca ali brezbrižnost. Koreja pa je dobila v zadnjem času močno vlado, ki je zagotovila vsakemu po-, sameznemu posest tega, kar si je pridobil A svojim lastnim delom in naporom. Ista vlada pa je tudi učila ljudi delati ter jih bodrila v njih naporih, da si pridobe premoženje. Danes eksportira Koreja svilo, fižol in grah, ris, živino, koše zlato, premog, bombaž in tobak. Pred kratkim nasajena sadna drevesa proizvajajo is sedaj jabolka

Po uradnih virih je razvidno, da je bilo pred kakimi 20 leti v Sloveniji nad 20 odstotkov ljudi, ki niso znali ne pisati in ne čitati. Bil je torej več kot vsaki peti človek nepismen ali kakor pravimo g tujo besedo analfabet.
Toliko analfabetov prav goto- Kakšen bi bil izid boja med ne: vo ni bilo, in so le uradni viri kri* j oboroženim človekom ter človeku vi takih podatkov, kajti sestav-'P«dobno opico! Recimo med člo-ljali so se zadevni podatki v^dno,vekom, ki bi združeval v sebi u-tako, da je za Nemce izgledalo metnost in moč največjega roko-bolje, za nas Slovane, zlasti za borca in največjega borilca proti Jugoslovane, pa kolikor mogoče šimpanzu f Človek ima gbtove slabo.	j prednosti, katere mu daje njego-
Za analfabete so vpisavali pri,vc višje duševno stanje, vendar nas vse tiste ljudi od šestega leta pa se pojavi vprašanje, če bi bile naprej, ki niso znali pisati in čita-jte prednosti zadostne, da mu za-ti. Prosim vas, koliko desettisoč( gotove zmago na opico ali da vsaj otrok je, ki so izpolnili šesto leto stavi slednjo iz boja. O tem piše ob času popisovanja, v šolo pa še 'I(eki pisec v Kansas Citv Star-, niso začeli hoditi. Tudi otroci pr-l _ Vtelesite v enem človeku ve-
Kakšne prilike bi imel rokoborec ¥ boju proti šimpanzu?
vega šolskepa leta so se morda šteli med analfabete.
Za bodoče naj bi veljala pri po
likost Willarda. ročnost Corbetta,
strašni udarec Fitzsimmonsa, moč
j Mike Dorizasa in boriluo izurje-pisovanju analfabetov vsekako do* .	, r, . , fp »,
' , ,	.	. , nost h rank Gotcha. Tega clove-
l>a od desetega leta naprej, ker .	4	....
, . . , ; , ,	. ka postavite i:a borilni prostor z
kdor do desetega leta ne zna pi-	_
.	. .. In« vadno gorilQ m imel bo mani
sati. se ga pa ze more smatrati za	^	-
an alfabet a.	j prilike za zmago kot jo ima dete
Dandanes ne znajo pisati tu l"oti Zraslemu človeku, pa tam samo Še nekateri pravi	nirtev tekom prvega spo-
stari ljudje,'bebci in pa nelcaterl P««ia, če bi ga ne rešili njegovi gluhonemei. Večina gluhoueinfev pomagači in tudi slednji bi bili pa dovrši v posebnih zavodih vsaj mrtvi kot kamenj če bi ne upora-štiri, velik del celo osem razre-j bili eksplozivnih krogel j proti do v normalne šole.	. i gorili.	^
Po raznih računih sklepamo, da Čeprav je gorila
vendar ne pripada
1 voljni z njihovo kupčijo. Mi mi" slimo, da ne bodo in še vedno vstrajamo pri naših zahtevah za
OGRSKI SSATJ_SIN RIV&E-"pravično rešitev jadranskega vpra-
OA TtaitTrA HABS3URŠKEGA? »anja v smislu načela samoodlo-
___jčevanja. In ker je po našem mne-
Prager Tagblatt" poroča iz nju stabilnost svetovnega miru v Budimpešte,da predlaga upravitelj .veliki meri odvisna od pravične Horthy princa Otona za ogrskega «»tve tega vprašanja in tudi ne kralja. Vrše s«* pogajanja me«l Bu- nameravamo odnehati, dokler lie dimpešto in Pranginsom v Švici. bo to vprašanje pravično rešeno, Bivši cesar Kari bi rad sam postal zato se I,aiD 3e zdel° P«®->nH> opo* kralj Ogrski. Horthy bi v tem pri- zoriti razne Politične konvencije, meru sestavil regentstvo in vzgojil ki so w obdržavale in ki se imajo mladega prnca v narodnega via* obdržati, na resen položaj na darja. Ako je ta vest resnična, do- Balkanu. Na te konvencije smo bimo Habsburgovee za sosede in P<*Iali pisma sledeče vsebine: Ogrska postane sedež trajnejše re" "V današnjih časih vsestran-jkcjie.	skega mednarodnega prometa,
svetovnega gospodarstva in svetovne trgovine, brezžičnega hrzo-java in aeroplana, univerzalnega izmenjavanja kulturnih prido" bitev in vse narode /.bližajoče in spajajoče znanosti, umetnosti in literature je očividno vsaka politika brez obzira na internacionalne probleme nemogoča in mora ostati sterlina, kjer koli se poskuša. Zato ne dvomimo, da bo tudi Vaša konvencija posvetila svojo pažnjo vsaj vodilnim načelom zdrave internacionalne politike in odklonila stališče ta* kozvane neinteresiranosti, ki je praktično nemogoča. Zaradi tega si dovoljujemo spomniti Vas na konflikt zaradi takozvanega jadranskega vprašanja, ki je nastal med Italijo in Jugoslavijo."
"Časopisje govori v splošnem pač vedno le o reškem vprašanju, kakor da gre spor le za to mesto in njegovo luko. Pri tem se pa prezira, da je pohlepnost italijanskega imperializma mnogo večja; Italija je okupirala in hoče anektirati teritorij, na^kate* rem živi krog pol miljona prebivalcev jugoslovanskega plemena, in večinoma so to kraji, v katerih ne živi razun okupacijskega vojaštva ne en Italijan. Ne le slovensko goriško pokrajino, velike hrvaške okraje v Istri, amapk celo dele pokrajine Kranj"
st rasna, mu prvenstvo v pripada šim-
iz vrst ne kakovosti, primerna za džungli. Prvenstvo eksport. Produkcije zmožni del I)iill2U v sorazmerju z njegovo te-K ore je, njeni rovi in gozdovi ob- £0 _
enem s 17.000,000 prebivalcev, — čeprav so udarci modernega
vse to se je stavilo v službo pro- , , -	- . . -	, ...
, . .. J . . . . , 1 bokserja strasni in čeprav so bili dukeije, ne le v korist lastenega ,	.
,	„ i i, i. , udarci starodavnih gladiatorjev
naroda, temveč v dodbbr oeelega
ostalega sveta.
smrtnosui, ni bil dosedaj še noben Številni milijoni akrov v Mand-'^adiator ali rokoborec v stanu žnriji in Sibiriji bodo brez dvo- nizv,tl svoJe roke v *meri Pr*ve
ma kmalu obdelani soglasno z
ofenzivne sile in na način kot li-
ri} vedno sklonjena radi visoko štrlečih kosti na hrbtu ter ni v.-led tega višja kot pet do pet in pol čevlejv. Če se jo vzravna po smrti, znaša dolžina telesa nad 6 čevljev in pleča so dvakrat tako široka kot ona možkega. Povprečna teža znaša od 300 do 350 funtov in' ustrelili so že gorile, ki so tehtale do 400 funtov.
Simpanz je za približno eno glavo manjši ter tehta polovieo manj kot pa gorila.
Pokojni Richard L. Gamer, znani učenjak, je vedel več o živalih v afriških džunglah kot ka teri drugi živeči človek. Tudi on je izjavil, da bi bil najbolj mogoč-ij med človeškimi borilci le otrok v boju z gorilo ali šimpanzom. V dokaz temu svojemu prepričanju navaja naslednje:
—	Bil sem na eskspediciji od obali francoskega Kongo v deželo Esvira, nekako 350 milj V notranjosti dežele, kajti hotel sem dobiti tovariša za Sussie, mlado žensko gorilo. Imel sem številne prijatelje med afriškimi poglavarji ob celi poti. Nobenega nisem smatral za boljšega kot Ma-guango iz rodu Otombi. Presenečen sem bil ko sem izvedel v njegovi vasi, da ga je umorila gorila ir. da je bil on tretji mož, katere-gr so uničile gorile v bližini v te-kn treh mesecev. Njegov sin, ki jo bi! indirektno kriv njegove smrti, mi je pripovedoval strašne posameznosti njegove smrti.
—	Sin je bil ponosen posestnik puške, kar pomenja veliko dragocenost na domačine v notranjosti dežele. Ko je lovil v goščavi, je zadel na gorilo, ustrelil nanjo in' ko so dospeli lovci na lice mesta, je prevzel načelnik ali glavar Ma-guanga nalogo, da se loti ranjene živali.
—	Dobro se spominjam Ma-guange. Bil je velikan, visok šesrt čevljev in dva inča. Njegovo telo je bilo slično onemu vola. Bil je
v cvetu svojih
modernimi metodami in brez dvo- porablja kot orožje roko vsak o-ma bo postala severna Kitajska lrolc m vsaka ženska človeškega največje mesto proizvajajoče rodu.
ozemlje na svetu. Svet potrebuje' Presenetljiva* sličnost in skoro živil, obleke in strehe. Orijent lah- identičnost obstaja med udarci tako dobavi vse potrebno. Upapol- kili velikih opic ter udarci mladih no znamenje je videti korejskega človeških bitij in prav posebno farmer ja, kako nvaja novo dobo v žensk.
poljedelstvu svoje dežele s tem, da jeZen otrok udari z dlanjo svo-importira ameriške poljedelske odprte rokp in prayi gQriIa aH stroje, da pr,prav,jo njegovo žimpanz ter posIužuje. sli(,nih u_ zemljo ter spravijo pod streho dareev Tq dstavlja	naj,
njegove pridelke. Ti stroji bodo	f , ,
oprostili na stotine in stotine de- '°Jj !* "	znanstvene
lavcev, katere se nujno potrebuje tef>' da nosl raozkl PnneiP v sebi :ll,:en kot Panter< v drugih strokah. Nekega dne se	bodočnosti, dočim je let ter strasten lovec. Nosil je o-
bo slična revolucija završila tudi Zr,,ska po svoji naravi varuhinja rožje, ki je lula naravnost ideal-
velikih centralnih planjavah Ki- in obraniteljica preteklosti.	|no za tak spopad, namreč dolg, o-
tajske. Pilipini so že pričeli s to-' Istotako je zanimivo dejstvo, da ster nož, privezan na težko, tri
zadevnim delom.	|j - roka gorile v glavnem ženska'čevlje dolgo palico.
Ker izločuje iznčene ročne de- roka, naravnost elegantna in než-| — Pripravljen na spopad je ča-
lavce je ta nova delavnost v Aziji na v svojih obrisih v primeri z kal Maguanga, s mrtonosnim kop-
brezobzirna uničevalka tradicije in povprečno možko roko.	Jjfm v roki. Naenkrat pa je skoči-
starodavnosti, kajti zidovi Azije Pri poskusih, da se ugotovi so- la ranjena gorila izza nekega gr-
padajo v starem .mestu Kanton, razmerno moč človeka ter šimpan- mr ter prešla k napadu. Maguan-
nrašnem Mukdenu in zaspanem zaI-t je siednji pri vlečenju vrvi ga, ki je bil popolnoma priprav-
- SavJ"' da "^pravijo prostor bule- z .]ahkoto porazil tri močne mor-ljen, je pognal svoje kopje proti
vardom ,n pouličnim železnicam narje.	orilc se smatra za širokim, črnim prsom.
in delavci hodijo v tvornice. kjer » , * * i	^	i	. . , ..	. ,
,	, . . J <Ivakrat tako veliko kot ono šim-1 — To je bil mogočen udarec,
producirajo na en dan vec kot so	„ , .	.. ^	,	.....
preje producirali v enem letu. Vse ^."f" «ack^tm.dt al, Dor,zas izveden z vso silo vajene-in moc-
to pa je v polnem soglasju s smer- bl blU le ^aea V rokah 81mPanz/f ce roke' * P"**110 Pa Je 0st noza jo časa in tudi Azija prispeva v ^0rUe-	zcdeIa °jena P"4' ->e
veliki meri k ekonomski restavra-J C e bl ** stava° Willardu ali kopje iz rok ter vrgla lovca na ciji sveta.	]Jeffries-u nasproti gorilo ali šim- tla. Z eno roko mu je odtrgala
O tem ne more biti nobenega panza, bi bil pogled na oba na-1 meso z noge tako, da se je takoj dvoma,	_ ,sprdtnika zelo varajo. Gorila ho- 'pokazala kost. Drugi udarec je ix-
"Nevarnost teh ekspanzivnih aspiracij je mnogo večja, nego se navadno nJsli. Taka aneksija v zvezi z italijanske oblastjo v Albaniji ne more biti nič drugega, kakor začetek italijanskega impe* rializma na Balkanu. Ne gre to-raj le za spor med Italijo in Jugoslavijo, ki bi bil le lokalnega pomena, ampak za resno nevarnost novih internacionalnih vojn, ki postanejo lahko groznejše od zadnje, če pride Italija ie z eno nogo na Balkan, jo bodo ekono' mični interesi navajali na vedno večje aspiracije; njena vloga na Balkanu bo enaka nekdanji avstrijski. To pa mora neizogibno zbuditi ljubosumnost drugih držav, katerih interesi so bili na Balkanu vedno skrajno občutljivi.
*'Od mir na Balkanu je od" visen mir v Evropi, vsak večji evropski konflikt pa mora nujno postati svetoven konflikt. Mir na Balkanu bo mogoče le tedaj, če se prepusti Balkan balkanskim narodom samim; čim je tam katerakoli izvenbalkanska sila privilegirana, postane njen spor z drugimi velikimi silami neizogiben."
"Zgodovina zadnjega sitolef ja zgovorno potrjuje ta argument. Pač govorimo v interesu Jugoslovanov, kadar zahtevamo pravičnost zanje; govorimo pa tudi za mnogo večje interese, med katerimi je* svetovni mir gotovo nejvečji. Zaradi tega mislimo, da bi bilo zelo umestno, če bi tudi Vaša konvencija označila svoje stališče glede na te proble* me, nemara z resolucijo, ki bi naglašala pravico vseh narodov, torej tudi Jugoslovanov, da sa-. moodloče van ja.''
"Ničesar ne zahtevamo zanje, kakor to, kar jim pripada po jasni pravici. Nobenemu naroda ne želimo krivice in z vsakim siinpatiziramo, zlasti če se bojuje za svojo svobodo jn za boljšo civilizacijo na podlagi demokracije in vzajemnega spoštovanja pravic. In za vsako podporo te' ga našega stremljenja bomo hvaležni." -
"Nikakor ne mislimo posegati v poslovanje Vaše konvencije, in upamo, da boste smatrali našo sugestijo le za izliv želje, da po-služimo tistim idealom, za katere se po našem prepričanju bo* juje tudi Vaša organizacija."
trgal čreva iz telesa nesrečnega j Švicarsko časopije o Giollitiju. glavarja. Še predno je moprel do-j	" -—
speti najblišji vojnik do glavarja, je gorila že izginila v gromvjp.
— Ta dogodek odgovarja po mojem na 1-prašanje, če je bil sploh kedaj rojen človek, ki bi se
"Gazette lie T>ausanne'' piše: — Italjanska parlamentarna in ministrska politika se zdi zmešana. G-iolitti je po svojih izjavah v Dronero dokazal, da se še ni od-
mogel spoprijeti z gorilo v odpr- 1'kel svojim idejam.iz prejšnjih tem boju, namreč neoborožen. Vse j(' asov. Kako more dežela, ki p prednosti so bile na strani moje-,go gotovostjo govori o svoji zma-g:i prijatelja Maguange, — kajti j odobravati povratek moža, ki gorila je bila resno ranjena. Izid jc deloval z vsemi svojimi mcčml vsakega takega boja je odvisen od na to, da da bi preprečil tu zraa-nagle koordinacije med možgani: go i Ta pojav se more razlagati in telesom. Reakcija človeka je ah- ediuole z razočaranjem. Zmagovi-slutno prepočasna, da bi imela tu-[ta Italija imp značaj premagane di najmanjšo priliko proti nevr-!države. Qiolittijeva politika pa jetni naglosti opice.	jpotovo ne bo taka, da bi dala Ira-
Profesor Garner je nadalje iz- P°gnm, zaupanje in moralna javil, da je gorila, čeprav mogoč-.z'travje-
no in hitra, vedno na slabšem pro- "Journal de Geneve" omenja, ti šimpanzu in da se vedno izogi-,^' se J*e Giolitti dolgo časa pri-ba boju s slednjim, kadar je obzir pravljal na svoj nastop in izkeri-do same sebe ne prisili spustiti se'^"a sp(laJ razočaranje Italije v v boj.	svojo korist.
"Neue Zuericher Ztg." pa v splošnem prorokuje Giolittiju n-
ČEHOSLOVAvKA VLADA PRE- sPeh in hva,i-JELA ZAUPNICO.
Poslanska zbornica je končala Italjanski klerikalci za izvedbo debato o izjavi vlade. Pri glasova-	londonskega pakta.
nju je poslanska zbornica s 140	-
proti 109 glasovom vzela izjavo Splitska ' Vox , Doba" poro'-a, vlade na .znanje. Za izjavo vlade da so se predsednik sab ra dr. Iv-so glasovali čehoslovaški socijalni ^ečič, poslane«; Ma« hiedo, kano-demokrati, naroddni socijalci,1 „ k £uda in odvetp.ik Desnica raz-agraci, slovaški nacijonalci .kmet- govarjali v Zadril z iuljan.kim ska. stranka m otnje Madžari, pro- Ulerikaln;m poJ?anmm
Vassalom o
ti pa vse nemške in madžarske
jadranskem vprašanju. Naši Iju-

stranke, češka ljudska stranka in .. , . ... , narodni demokVati. Nato je govoril OJe f	govorom U-
predsednik Tomašek, ki Je opozar- 1iy' bo tezko Pna® do sPora' jal na to, da je vsem govornikom zr,n,a med Jugoslavijo in Italijo, brez razlike strank dovolil poseb- kt>r 80 12 pogovora z Vassalom no svobodo govora, da je bilo mo- razumeli, da se tudi katoliška g oče, da je debata pokazala pravo stranka, ki ima zveze z Vatika-mMjeujm vsega prebivalstva. li*om, čvrsto drži london. pa&ta.

-i. .

s.-.;'' - s i-
Pomen nase svobode«
Dr. M. Rostohar.
Svetovna vojna j» kotirana in nam. ki smo jo preživeli, je usojeno, <la živimo na njenih razvalinah in gradimo bodočnost človeštva Iz teh razvalin pa se dviga sfinga naše dobe. Rodila jo je naj-t»(ra*nejia vojna, kar jih pozna zgodovina. — Pred to sfingo stojimo danes državljani •) nposlavi je. Ntfte vprašanje je: biti ali ne biti. Ako jftt ne razrešimo, na* neusmiljeno pahne v prepad. Eksistenčno vpraaaiije navira iiui>m1u in njepovt- države bi nas moralo iztrezni-ti; tuoralo bi dud prisiliti k razmišljanju iu pripraviti do tega, da se trčenju končno \ •»••h političnih predsodkov. ki *>mo jih poeretlovali iz predvojnih dob.
Trt-ba je suuliti n iskati potov v bodočnost našega naroda. Naui-re»- za nas ostane kruta resnica, da naše vstajenje še ni prišlo. Diplomati naiu pišejo pogodbo, ki ostane za nas vitehovpijoča krivica, dokler je n» bolno samo uničili. Državne meje bodo potegnjene po živem teb-*u hl<»\ rnaroda. Velik del naš* tra ljudstva bo iztrgan iz dižavnefa oriraniztca SliS. Ali je to naša usoda ali naša krivda. noi"ino razpravljati. To prepuščamo zgodovini. Nam, ki smo se za-i bljuKili, da svojih bratov ne izdamo, pa ostane delo onvobojenja. Verujte, tlii pride tudi naše vstajenje, l'ride, ako bomo delali. Zakaj v delu je življenja, z delom strelno smrt.
K»*alrio torišče našega o^ v oboje v al nega stremljenja- pa more biti le lastna država, v Laleri zaiuoremo najložje in njabolje oryanizi-iiiti to delo. Kdor to driavo razd»ra, dela proti našemu ujedinjenju. Zakaj v.a nas Sloven e ni danes nobene politične orijentacije, ki bi bila realnejša, kakor j« ujcdinjenje v Jugoslaviji. lx tega razloga mora hrti \siik narodno raveden Slovenec zu politično edinstvo v državi SllS in mora dcsletlnosti z vsemi močmi na to delati, da se naša država okrepi in razvija.
Polittena svoboda, katere trden temelj in ščit je lastna demokratična država, pa je tudi eden glavnih pogojev za naš kulturni napredek. Zaradi očitkov, da nimamo lastne razvite kulture, smo se vedno zagovarjali s tem, da ukiiio imeli politične svobode oziroma lastne države, ki bi n:-m nudila možnost kulturnega vstvarjau ja. Danes pa to možnost imamo, in če jo lahkomišljeno zapravimo, nas bu % es kulturni svet po Jem presojal in obsojal, da smo narod brez zdravih življriLskih instinktov, narod, ki nima nmisla za resno kulturno Ustvarjanje, ki nima idealov, za katere bi živel kot socijalna individualnost.
Tak narod ne zasiuži svobode in je tudi ne potrebuje.
Prišel je čas, da s\ojo narodno voljstvo, ki danes vlada v vseli1 eksi«teim-<» upravičimo pred »ve- slojih ljmlstva in to je prva lia-tcm.lhi to «lof.ežemo, mora naše h.«»a vlade in parlamenta, narodno življenje temelji na na-j t lovek z zdravim razumom bi eijonalnent ustvarjanju, na last- pierokoval, da bomo Slovenci, Hr-i eni. kulturnem delil, ki jra bomo vati in Srbi sedaj, ko imamo last-lahko položiti na ichnieo, kadar-(no državo, med seboj tekmovali v koli se sproži naš'* eksistenčno tem, da se naša država čimprej u-
vprašanje. To mora biti nas narodni ideal bodočnosti. Ta ideal p i. za moremo doseči zopet le v de-mokratičui Jugoslaviji.
Zdi se pa. da se narodi Jugoslavije te svoje naJoge še lie za-vtdajo. Zakaj, <m1 kar smo 11 jedi-njeni v Jugoslaviji. se satno prepiramo tned seboj za strankarsko hegemonijo, na vstvarjajoče delo smo pozabili. Od prepira za kvorum. »hI sporov za centralizem ir. separatizem, od rival izi ran ja* političnih "ličnosti" in večnih vladnih kriz ne more živeti mla-ila država, ki nima nobenih političnih reserv. Življenje je razvoj, ki zahteva plodnega dela, ako tega ni, propade.
redi, da se odpravijo hude posledice vojne, vsled katerih trpi na-š* težko preskušena ljudstvo. Vsi politični faktorji bi morali delati na to, da že skoraj vzcvete v tej od narave blagoslovljeni Jugola-viji blagostanje za vse stanove iu zf vsakega, ki je vanjo veroval in upal. Toda mi včerajšnji sužnji smo navajeni le razdira j očega dela S političnimi metodami, s katerimi smo razdejali mogočno monarhijo, pa se ne da graditi nova država. Treba je. cLi se priučimo; treba je. da se začnemo zavedati, dr lastno državo imeti, pomeni nove, doslej nepoznane dolžnosti samozatajevanja in obzirnosti do državnega ustroja, za katerega
Živimo v najbogatejši drfavi obstoj in razvoj je treba doprina-
K v rope. Iu v tej državi trpi ljudstvo pomanjkanje! Splošna draginja postaja od dne do due ne-
šati vsak čas nove žrtve. Ako hočemo imeti svojo državo, moramo za njo tudi delati; ako ne.
zi.osm-jša. Kako je to mogoče4'	propademo. Za politično
Zalo. ker se preveč eksperime
nti. svobodo, Če si jo hočemo ohraniti,
ra pa premalo dela in vstvarja.
je treba delati in se truditi, ka
Naša gospodarska politika je za- ko! za vsakdanji kruh. Takega vo/ena. Vallilo smo reševali tako j spoznanja j*1 danes treba vsem dr-dolgo, dokler si je nismo uničili. ;fc»vljaiiom Jugoslavije, posebno Naš«* narodno predstavništvo že{I'1* našim političnim strankam in poldrugo let j "zboruje*' oziroma njenim reprezentautom. nt zboruje. Kavno tako dolgo se izdeluje naša ustava in se izenačujejo zakoni, pa še danes nimamo ne er.ega, ne drugega. Ljudstvu se je obljubila nacionalizacija premoženja, agrarna reforma! in socializacija podjetij. Izvršilo
pa h*' ni ničesar. Ljudstvo se čuti , , •• , , .
». ,	Načelnik kabineta reskepa po-
prevarano 111 je postalo dostopno „ .	. ,	,..
, , , ,. ..	, , , veljstva, Alceste de Ambns je
D'Annunzijev častnik o ameriških interesih na Reki
z«£ radikalna politična gesla. Vsled tega vlada v naši državi splošno nezadovoljst v o. iz katerega se porajajo stuvke in neredi, ki ogro-
imel razgovor z urednikom *(iior-nale d'Italia', kateremu je rekel o gospodarskem pomenu Reke med drugim: Vsi načrti zastopnikov
...»	" ■	. • ni HO< 1 M	/.lIMU MIIKIM
zajo njeno eksistenco. Nie ne po-t » -, . ...	,, ..
_ , -	1 Amerike, Anglije in	traneije so
maga aknvati se za izgovorom,	•
češ vsaka mlada država ima svoje porodne te* k oče, ker še nima razvitega državnega instinkta. Tem večja nevarnost je za njen obstoj. Ir če tega instinkta ne bomo začeli sistematično gojiti, ga tudi nikoli ne bo.
Temelj države je interes državljanov na obstoju države. Brez te politične kohezije, ki veže državljane in njih raznovrstna skupine v ne razruši ji vo celoto, se država ne more razvijati. Sredstvo, s katerim se da pri nepokvarjenih državljanih uspešno gojiti, ta kohe-zijska sila pa je zadovoljstvo drži. vljanov, katero izvira iz zavesti vsakega posameznika, da država zanj skrbi in da je v državi omogočena dostojna eksistenca za vsa kega, ki hoče delati.
Iztrebiti je treba torej iz naše jiriave najprej splošno nezado-
nesprejemljivi. zlasti pa izročitev pristanišča 111 reške železnice Ligi narodov. Reka je glavna točka za severo vzhodno Evropo, izhod neizmernega ozemlja, ki obsega Gdansk o, Petrograd, Moskvo, Kijev, Odeso in Carigrad. Anglija imo že Gdansko in Carigrad, torej absolutno kontrolo v Črnem morju. Amerika pa hoče imeti Reko ir. žnjo trgovsko kontrolo v Avstriji. llmesna reška državica se je izmislila samo za to, da se uresniči načrt. De Ambris primerja načrt reške vmesne državice z načrtom, s katerim je hotela Amerika leta 1903 odtrgati od Kolumbije ozemlje v svrbo uresničinja Panamskega kanala. Toda Reka ne bo popustila, saj je tam D'Annun-zio!
GLAS NAHODA! 13. JUL*. 1920
S potovanja.
Romarjem se marsikaj oprosti in; na mi je gostoljubnost Slovencev, tako upam, da boste rekli dobro a v toliki meri jo vseno nisem besedo Vašim stavcem, da se ne pričakovat Tu ti ponudijo pri-bodo preveč "gor" držali, ker grizek tam "marijacelslrih kap-pišem s svinčnikom, kar je proti li" če te zvija v želodcu, zopet "regelcam" dopisnikov. Kakor drugje se ravnajo po svetopisem" Vam znano, sem odpotoval v petek ;skem Samaritanu "žejne napojit", dne 2. t. m. iz New Torka. Ne ve- In k osi gotovo z naselbino, se ta-
mjem sicer -vraže, a je menda le nekaj resnice v prislovici, da je pete kslab začetek. Ko sem namreč kupoval vozni lisetk na domači postaji, mi je pes odnesel pri* grizek, katerega mi je moja boljša polovica napravila za močno potovanje. Dospevši v N. Y. pravočasno za 9. P. M. vlak. mi povedo da vlak sicer odhaja ob devetih, a po standard času. kar znači eno uro kasneje po urah Kurje vasi ali New Yorka. Med tem je pričel padati dež. Pa sem si mislil, glej Lojze, fajhten boš na zunaj, kaj bi se dala pofajhtati še na znotraj, da bo ravnotežje. Zavijem jo k znanemu hrvatskemu rojaku, pa sva se kmalu sporazumela, prinesel mi je nekaj v posodi, iz katere navadno pijemo kavo. Ko sem za srečno pot tak "fruštk" ponovil, sem se počutil bolje ter se vrnil na postajo. Dež je še vedno lil in nehote sem se spomnil na suhača Brvna ter se mu nntihoma smejal pest, saj sem bil "korajžo" pravkar spravil pod streho. Drugi dan okrog 11. ure me vržejo ven na rudarski postaji Johnstown, Pa., kjer sem kmalu našel rojaka Sega-ta in prijatelje Dreineljna in Ilereoga. Podvorili so me kavalir-ski ter mi popoldne razkazali zna" menitosti gori na hribu, s katerega je krasen razgled na okolico in slovenske naselbine po bližnih hribih. pod katerimi si rojaki v potu svojega obraza služijo svoj vsakdanji kruh v rudokopih. Za-dne 4 dni sem se mudil v okolici, spremljan po rojaku Segatu. Zna-
ko lepo trkljaš doli po hribu, da leti kamenje za teboj že ko si v štritkari v ravnini. So pa tndi zavedni naši rojaki. Kjer je par Slo-vencev v hiši, boš gotovo našel po 2 — 5 slovenskih listov. Imajo pevska društva, dve godbi na pi~ hala, dvorane pa kar tri, kar je bila sicer potreba, ker. je naselbina z okolico res velika. Tudi promei-na sredstva so mnogo boljša tu nego v N. Y. Ko sem se vozil z poulično karo iz Holsopple na "VVindber, sem bil edini potnik s spremljevalcem Šegatom. V kari pa sem opazil reklamo z napisom "Ride the Cars and Save Shoe Leather". Kaka razlika med N. Y. in tu. Pri vas prenehajo z prometom, ako jim mestna uprava ne dovoli zvišati voznine dasi so ira" re nabasane ko tbučele v panju od jutra do poznega večera. No. kapital kakor povsod, pa na drugi način izkorišča delavski živelj.
Jutri odpotujem v Dunlo, Lloy-deil in okolico, prihodni teden pa v okrožje Pittsburgha. Bog ve je li kedaj Trbovčev Tone hodil po teh hribih ali ne. Poznam ga po dopisih kot botaničarja, pa se bojim, da morda ni opazil nekaj cvetk, da bi jih zaznamoval v svoj album. Če se kedaj srečava mu bodetn drage volje pomagal ga iz" popolniti. Več mu za enkrat ne morem namigniti, ker se bojim da bi mi prišel v zelnik.
Končujem za danes ter se iskreno zahvaljujem rojakom za njih gostoljubnost in naklonjenost.
Louis Andolšek.
Gospodarstvo.
li
Primerno podnebje za sladkorno sladkorno peso tudi več let zaporedoma na enem in istem prostoru, kar pa nikakor ni priporočljivo.
Najboljši in trajno mogoč na" čin sejanja pese je. da se kolobari: 1.) detelja (dve košnji), 2.) ozim (pognojen s hlevskim gnojem), 3.) pesa, 4.) jarina (ječmen). Na ta način pride pesa vsako četrto leto na prav isto njivo.
KAKO
JE AMERIKANEC VEL ZASTONJ.
ŽI-
peso
Sladkorna pesa ima tako last" nost, kakor krmska, namreč da se zelo rada prilagodi podnebju do-ličnega kraja, kjer se prideluje. Zdrži visoko toploto, ljubi solnce, samo če im azadostne množino vlage, č^adkorna pesa prenaša sušo zelo dobro, ker segajo njene korenine v globoke plasti zemlje, sicer pa je zelo hvaležna, ako dobi vsak mesec izdaten dež, posebno v mesecih juliju in avgustu. Poizkusi. napravljeni v naših krajih, so pokazali, da je naše podnebje prav ugodno za sajenje sladkorne i»ese. Sladkorna pesa zahteva 2500 do 2S00 stopinj C solnčne enerži" je in zaradi tega je mogoče, da nam daje velike množine ogljikovih vodanov (sledkorja) na 1 ha površine.
Da je zemlja sposobna za sajenje sladkorne pt*se, morajo biti sledeči pogoji:
1.) Zemlja more biti dosti glo- hotelu. Tam je izdal na dan po boka.	'200 mark za stanovanje ter izdal
Londonski Daily Express poroča o nekem mladem Amerikancu. ki je podedoval $10,000 ter šel s tem denarjem na potovanje. Potem ko je v Angliji in Franciji zapravil skoro polovico svojega premoženja, je prišel v januarju 1920 v Nemčijo, kjer je dobil za preostalih 6000 dolarjev 600.000 mark ter se nastanil v odličnem
2.)	Spodnja voda ne sme se" gati preveč na njeno površje.
3.)	Zemlja mora imeti zmožnosti, vsebovati veliko množino redilnih snovi in vode, spodnja plast zemlje mora biti prodirna in mora dovajati zadostno množino .vode iz spodnjih plasti.
4.>	Zemlja ne sme biti kisla (močvirje).
razventega še po 300 do 400 mark ne dan za življenje. S to svoto se more v Berlinu še vedno zelo dobro živeti. Krog Velikenoči je sklenil vrniti se v Ameriko ter imel še vedno 500,000 mark.
Medtem pa je vrednost nemškega denarja poskočila in dobil je za svoj nemški denar 10,000 do-
.... larjev. Vsled tega se je mladi Tem pogojem odgovarja naj- •«	,
r °	&	Amerikanee vrnil v svojo domo-
vino prav tako bogat kot jo je bil zapustil. To je mogoče smešno
/WSS[
iv^liv^
bolje naplavljena zemlja, kakršna se nahaja po večini v krajih v bližini rek (Posavje"Krško polje). Peščena zemlja daje dobre uspehe, ako je zadostna množina vlage, katere imamo v Posavju tudi dosti.
Tudi na humoznih tleh, kakor je barje, se dajo doseči lepi uspehi, ako bi le mogli osušiti in odpraviti preveliko močo in- ksilino zemlje ter jo zboljšati z umnim oranjem in gnojenjem (živim apnom, blatom iz sladkornih tovarn).
Sladkorna pesa raste dobro po-vsodi, četudi je rastla na njivi pred njo ta ali ona rastlina. Vendar ugaja sladkorni pesi najbolj zemlja po zimskem žitu ali po po detelji Idomači). Za temi rastlina' mi imamo dosti časa za plitvo oranje, da uničimo plevel, da pogoji-mo še v* jeseni njivo s hlevskim gnojem in potem primerno globoko razorjeino. Tudi na razorani ledini, travnikih, pašnikih pesa zelo dobro uspeva, ako je bila zemlja v jeseni pognojena in globo ra-zorana. V najnovejši dobi sejejo
za Amerikanee, a prokleto resno z.* Nemce, k*i so morali plačati nje-
gov izletniški račun.
Kirurgično zdravljenje tuberkuloze.
V društvu dunajskih zdravnikov je imel monakovski kirurg prof. Sauerbrunn predavanje na katerem je priporočil kirurgicne zdravljenje jetike posebno ob močnejšem stadiju bolezni. Od leta 1907 je operiral 381 težkih slučajev in je dosegel pri 35 proc. popolno ozdravljenje.
V deželi, kjer so tornadi pogosti
Nemška Avstrija odvisna
Juriiiji -
Dunajska "ttfcne iPreie Presse z dne 3. aprila 1920 je pisala v uvodnem članku dobesedno: Die Republik Osterreich braueht -die' Jugoslawen wegeu tier Einfuhr* von Lebensmitteln. (Republika Avstrija rabi 'Jugoslovane zaradi uvoza živeža.)
In nemsko-avstrijski minister prehrane Russ je izpregovoril 14. fliaja 1920 v parlamentu besede: "In erster Linie kommt Jugosla-wien in Betraeht." (V prvi vrsti pride Jugoslavija v poštev.) Vsak lahko čita te besede v "Arbeiter Zeitung" z dne 15. maja 1920.
Cleo 27. mirovne pogodbe je Nemško Avstrijo v take ozke meje stisnil, da za svoje prebivalstvo ne pridela več živeža nego za tri mesece. V Nemški Avstriji, ki šteje približno 7 miljonov ljudi, je 1,300.000 takih, ki si sami pridelujejo živež, in 5,700,000 takih, ki si morajo ves živež kupovati.'
In če prišejo Nemci v. brošurici "Die Wirtschaftsfrage", da pomanjkanje živeža ni trajno in se bo to v najkrajšem času izboljšalo, je ta ravno tako, če bi rekel človek, da je to samo mimogrede, če na vrhu Pece ne raste pšenica.
Pomanjkanje žita v Nemški "Avstriji je in ostane trajno dejstvo; s tem mora vsak kmet računati.
Kaj sledi iz tega dejstva?
Iz tega sledi, da ostane Nemški Avstrija dežela trajnih rekvizicij. Kmet, ki v Nemški Avstriji nima toliko žita — to prizna sam minister prehrane Russ —, da bi ga prodajal, ga bo moral od države prisiljen oddajati. Žito in sploh živež, kamor spaida v prvi vrsti živina, bo vedno pod kontrolo države; za žito in živino nam bodo vedno dobro v spominu ostali
H«k?hstpreise' \ To pač noben "heear" ne bo mogel tajiti! Kot dokaz svoje trditve naj navedem, da se v nemško-avstrijskem parlamentu že marljivo deluje na zakonu, ki bo določil, koliko bodo kmetje morali oddajati.
"Arbeiter Zeitung" z dne 19. maja 1920 navaja sledeče zanimive številke:
Ljudje, ki sami ničesar ne pridelajo, rabijo za celo leto 600,000 ton moke.
Nemško-avstrijaki kmet bo moral tem ljudem prodati po Hiichst-preisu 110.000 ton moke, to se pravi, mu bo rekvirirane.
Drugih 490,000 ton moke si bo morala Nemška Avstrija iz inozemstva, v prvi vrsti iz Jugoslavija, poskrbeti.
To čaka torej nemško-avstrij-skega kmeta!
Zanimivo je še sledeče dejstvo in to si Še posebno dobro zapora nimo!
Svojim kmetom rekvirira po nizki ceni — po ceni, ki so po sedanji vrednosti nemško-avstrij-j-kega denarja naravnost smešne Žito pa, ki ga mora iz tujine uvažati, mora jako visoko plačevati In tako priskoči država vsem, ki kupujejo moko, meso itd., na pomoč ter "nekaj" kronic prida, da ni preveč drago.
Minister za prehrano je navedel dne 14. maja 1920 v tem oziru naravnost gorostasne številke. Naj jih navedem: K enemu kilogramu moke, ki pride iz Jugoslavije, posebno pa iz Amerike, pri da država povprečno 20 kron, k •enemu kilogramu masti 36—44 kron.
Potem se pa ne smemo čuditi, če znaša deficit v avstrijskem proračunu za "Verbilligung der Le-bensmitteT' ne manj kot 3744 miljonov kron.
Nemsko-avstrijski kmet, ki mora v prvi vrsti po znižani ceni vse to prodati, kar bi pravzaprav sam rabil, mora potem še vsem tem plačevati živež, ki ga nimajo. Kajti tisti deficit 3744 miljonov kron mora vendarle tudi on plačati.
— Kam plovemo? —^ se morajo avstrijski kmetje vprašati.
—Z.—
Srvprovj /dr n vi hi v?dr/ ujeto t t r n,». j p v c". rti T < r .i h
Natresite ga ▼ svoje čevlje.
Da doaaiata za stom boreča, z|o m ^y1 not* zaiaOen komfort, in da ustavite neprijetno potenja in aub. ki nastaja iz tega, natresite v evotje čevlje in aagavise
l.nl—t.jJ.
Dorece, zffoce
Foot Powder
(Severov Praiek za nore). Tis prstek pomagale vas bole noge. suii vlago in drži vale noge suhe in v kom tort u. Dobite ga pri vaftem lt-karju. Cena 25c in lc davka.
W. r. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA
Pnebl«, Cola.:
Peter Coll«, J< Janesh In A. Satida, Colo.:	»M
Louis Costello. SODMTSCtf Colib«
Math. KtHKlj. Indianapolis, Int.:
Alois Rodman. Clinton, Ini.:
Lambert Bolakar. Aurora, I1L
J. Verbič, 63S Aurora A.Venn*. Chiraco, HI.:
Joseph Boettf, Joeepfc Joseph BevClC. Jollet, UL
Frank Bamblcb, In John Zale tel.
Iz starih tasov.
Kaprol (proti svoji kompaniji) : Včasih se zgodi, da napravi -gospod havptman kak majhen dov-tip. Pri tem se je treba seveda smejati, to mora biti jasno vsakemu tepcu Najti je nekatere tepce, ki smatrajo za potrebno, da se reže kot stare babe ter čivkajo kot prepelice. Zopet druge, ki se celo večnost tiho smejejo predse, kot kaka kompanija beloušk. Teim seveda ne morem trpeti. Kadar se je treba smej&ti. se mora vsakdo smejati po vojaški, na kratko iu nLglas: — Ha. ha, ha!
Smrtna kosa.
Tz Podjune. Na Binkošti smo pokopali zavednega Slovenca Fr. Velblna, tukajšnjega posestnika. Pogreb sta vodila dva župnika dr Lučovnik in Pš»-ničnLk. udeležil so se ga tudi pevci iz Globasnice.
VABILO NA PIKNIK,
ki ga priredi slovenski pevski zbor "Jugoslavija" v nedeljo 18. julija 1920 na prijaznem, prostoru rojaka Tvana Kukenbergerja na Hogback, Moxham, Johnstown, Pa. Na tem izleju bo "Jugoslavi ja" nastopila ter zapela več izbranih pesmi v mešanem in moškem zboru. Poleg tega je "Jugoslavija" povabila svoje pevske pobratime, slov. pevsko društvo Bled" iz Conejnaugh in hrvat sko pevsko društvo "Rodoljub" iz Johnstowna, ki bosta sodelova la poleg, da bo naša pesem čim bolj zaorila. Na izletnem prostoru bo v obilnosti vsakovrstnih zemeljskih dobrot, poleg tega pa vsakovrstne zabave, ki bo ostala vsakemu vdeleženeu v trajnem prijetnem spominu. Rojaki iz j Johnstown a in okolice, vdeležitel se tega izleta, pokažite, da ste zvesti sinovi naše Jugoslavije I Vstopnina za moške je 50^: ženske in otroci so vstopnine prosti. Vstopnice je dobiti pri vhodu na prostor ter pri članih društva kot predprodaja. K obilni vdeležbi vam kliče izletniški odbor: Veseli dobrodošli 18. julija!
(3x 6,8,13—7)
Frank Learteh
Ms^coutah. IU.:	
Frank Angoada.	
La Salle. I1L	• ~ M. "
Matija K<mip.	
North Odeago. DL:	
Anton Koba! in Math. Offrin.	
South Chicago. DL:	
Frank Če rue.	
Springfield, IlL:	
Matija BarborUL	
Wankegan. IlL:	
Frank Petkovlek.	i
Franklin, Kansas:	
Frank I^eskovle.	
Frontense, Kansas:	
Kok Firm.	i
Ringo, Kansas:	
Mike Pencil.	
Kitzmiller. Md.:	
Frank Vodopiree.	• ■'
Chishohn, Minn.:	
Frank ttorit In Jakob	Patrick.
Calumet. Ml eh.:	4
M. F. Kobe In Paral M	tolte
Aurora. Minn.:	
Ll PeruSek.	9i
E velet h. Minn.:	j s
l»uls GorZo.	i
Gilert, Minn.:	
L. VeseL	
Hibbinp, Uinn.:	
Ivan PovSe.	
Virginia, Minn.:	
Frank Urovatlch.	
Ely, Minn.:	
Frank GovZe, Joseph J.	Peshol In
Anton Poljanec	
SL Louis. Mo.:	
Mike Grabrtan.	1
Great Falla, Montana:	
Matb. Urih.	}
Kamfls In lL
Moj brat Ciril Pajer se je letos poročil v Kranju; njegova soproga je doma iz Št. Jurja pri Kranju. Njen oče se nahaja nekje v New Vorku, za katerega naslov bi rad zvedel spodaj podpisani. Ime soproge mojega brata in njenega očeta mi ni znano. — Valentine Pajer, 350 So. 3rd St., Brooklyn, N. Y.
(10-13—7)
—	Ali se učiš klavir, dragica moja V — je vprašal farmer jeva žena svojo hčerko.
—	Da, mati.
—	Kje pa je tvoj oee.
—	Je odšel v ciklonsko klet, mati. .
Ali imate še kaj na srcu?
—	Obdolženec, ali imate še kaj ne vesti?
—	Le kaj še, gospod *odnik. Zelo žalosten bi bil, če bi se mlademu odvetniku, ki me je zagovarjal, poverilo obrambo kakega nedolžnega človeka.
Suho Grozdje
Importlraao Is starega kraj« 22 eentoY font. Boksa 60 funtov $11.00
Posebna cena na Toliko.
BALKAN IMPORTING 00
61*63 Gharry Btrwt Now York, N. Y,
Z naročilom pošljite $3. ▼ naprej.
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so pooblaKenl pobirati naročnino sa dnevnik "Glas Naroda". Vsak sestopu!k izda potrdilo sa svoto, katero je prejel In jlb rojakom pri po roCamo.
Naročnina sa "Glas Naroda" je: Za celo leto $5.00; sa pol leta $3.00; sa Udri mesece $2.00; «a četrt leta fLBO.
OsLI Jacob IiiiiBa
In Frank Skrabsc.
Klein, Montana: Gregor Zobec.
Gowanda, N. ¥.: Karl Stern 15a.
Little Falls. N. Y.: Frank M a »te.
Barberton, Oble:	»
Frank Poje in Alb. Poljansc.
Collin wood, Ohio: Math. Slacoik.
Cleveland, Ohie:
Frank Bakeer, Charles In Jakob Reanik.
Vjorain, Ohio:
Ix>uls Balant, J. Ostanek.
Nile«. Ohio:
Frank KogorBek.
Yoongstown, Ohio: Anton KlkelJ.
Oregon City, OrefM: M. Justin.
Alleghany, i'a.:
M. K la rich.
Ambridgc, Pa.:
Frank JakSe.
Bessemer. Pa.:
I^ouis Hribar.
Bronghtoo. Pa.:
Anton It*vec.
Sordine, Pa.: Jobo
Cooeoaauch, Pa.
I vlo Pajk In Vid Boti
Claridge, Pa.:
Anton Jerlna In gloe.
Dnnlo, Pa.:
Anton Oahabaa.
Export. Pa.:
Louts Snpan£l&
Forest City, Pa.: Mat. gamin.
FarreD. Pa:
Anton ValenCIC.
Imperial. Pa.:
Valeutlne PeternaL
Greensburg. Pa.:
Frank Noyak.
Johnstown. Pa.:
Frank Garenja in John Pelanc.
Luzerne. Pa.:
Anton Oeolnlk.	«
Manor. Pa.:	i f
Frank DemSar.
Moon Run. Pa.:
Frank Maček In Prank Podsdl Sek.
Pittsburgh, Pa.:
U. Jakoblcb. Z. Jakabo, 111. rich in I.
t
i a i
Pa.:
Martin
Reading, Pa.:	B
J. Pesdire. Steelton, Pa.:
Anton Hrcs. Turtle Creek. Pa.:
Frank Schlfrv. West Newton, Pa.: *
Joseph Jotul	i
White Valley, Pk:
Jurij Previa.	SI
Willoek. Pa.:
J. PeternelL Black Pi—mi. Wuk
G. J. Porenta. Coketon. W. Va.:
Frank Koda*. Thin«, W. Va.:
A. Korencham. Milwakuee, Wlsi :
Adolf Mantel In Jodp Sheboygan. Wis.:
John Rtampfel In H. West Allis, Wh: Frank Skok.
t

1
MVPMMM

Da Bog da hajirli!
Po Simi Rokolovjču Sarajlijt
Ko je l.adi premislil t»-r « jeti za z»*ta. a daj niti ne vi, rodom in čij je ra. ko vat dr verji legli Osman u. « k«*r »u
P" cUi
ija Ktvar temeljito iu««do pričakuje dne. Potem odide kleml Ihliiana spre- zu]>et na razkrižje. koder svet mi-e spomni, da do «e-kdo je. <m1 kod je •m. Nekega veče- v hadžijin dučan prišel in kako igi » lani družine st\ar kupil, vsak je poznal Osma-,»at. namigne ha- na zaradi njegove okretnosti in »j gre v njegovo veščine ter se začudil, ko ga naj-z ujuu nekaj važ. d»- na razkrižju, kjer s.sii in pla-
Ropar pred ljubljanskim
Vojaške demonstracije Trstu
"Lavoratore" poroča pod na-
n«-	•ga razpravljati.		
	Ko utopita v !»o.j«»,	Vr	■li stari lia-
di	:iia 4Miuaiiu. 'Li	de	na minder
	of o). iKiuaii stol		kar mu je
V 0	*h-l stare®, ki sam		njemu pri i
	de, dolgo live bin«	l<»	pogladi ter]
	me mladeniču tak	o l	e govoriti:
J®			
	• Dragi moj (Nut,	lito	-! Ko sem!
	l jaz v omh letih.	v	katerih si
IM*	daj ti. fxoskai mi	j*1	> t» e i.eve-(
at<	li, i»/e.l 11 Ule Je / 1	nj»j	. ter mi je
	■e,lal h v o j« • cvet »j	uti	trgovino.
	i.Hro ptMem mi je l		rl. Jaz sem
Y	zakonu *rečno živ	el.	a najsreč-j
	jše, najbolj v rt »če	Že	1 je mi B«'g
	slava u.u! - ni i	»P	olnil, ui uii
	►daril moškega det«	'ta	. Ko je mo-1
	Fat in.a — naj v	m	iru počiva!
	- umrla, izginila m	ii J	je nada. dc.
	e b«* v starosti kri	tal	I moje krvi1
	-ipirala. Sklenil	SelJ	n ledaj na
	sir pa/aru kupiti n	da	die a, da ga
	^gojtiM kakor s.na.	Na	L šel sel., te-
bl	im ^laj teče Že i	»et	najKto leto.
	»r v moji hiši.	l/a	kazal si ne
	A poštenega, marlj	flV»	-ga m v«la
	ga mladeiii-'a. pa t	ifdi ti tni mo-	
Pred sodiščem stoji Jože Gor-
"io prihaja.	|janc. 24letn . brezposelni mizarski I slovoui: 'Sinočnja vojaška de-
Kdorkol. «»,1 mimoidočih j- kdaj pomočnik, doma iz Setnika pri monstracnja" • 11. junija okrog
Polhovem grade u. Obtožen je hu,,^^ na trgll Garibaldi zbra-
dodeLstva ropa. Zelo obširna ob-mofaa sk ina an,itov 2 name.
tozn ica navaja:	1	,. . .
coni prirediti uemonstraciio. — Obtoženec je brezposelni mizar-'\rzrok tenin#je hilo	7a otl.
sk, pomočnik. Odkar je prišel od'hod v Abanijo. vojakov, mu ne diši nobne delo.j j
če. Na njihova vprašanja je Os
uian jed v a mo^el odgovarjati ter preži vi jt se nepoštenim potom z; i oder jim pratiti vzr«»k svojega trplje- veriženjein in tatvino- Bival je nja.	**
isti poročajo naslednje po-podrobno>ti o spopadu med vojaki
večinoma v Kožni dolini in v Ljub- une 31 juniJa : Izn.e.l stalili ljudi je prišel mi-lUani. Njegova mati je v Zalogu vzbujalo pozornost dejstvo, da je > šetaj«-- tudi Sadrazam, ve-ll,ri Polhovem gradeu.	dospelo v Trst iz Istre veloko šte-
i \«-zir. Mu je prihajal pogosto! Ko je zvečer pri Trobcu na Or- arditov 10., 8. in 20. oddelka hadžijin d man ter mnogo pa j1«*"* vrhu gorelo, ko je bil gospo- naskoenih čet arditov. Te čete so si|zaroval I ujm,val in ob tej pri j''ar ^»dsoten od svojega doma na uo!očene za Albanijo, temu pa so nal • Kiiiana zelo dobrojst**niku. je .lože Gorjanc v nje"'se snoči uprle. Okrog 21. se je v
uestju Sv. Jakob zbralo ka-
Zadnje dni je
udi
j kili 200 ljudi, med njimi zelo
-r-. k«> ga vidi na razkrižju »"»Pa^ki napad na ženo Jero.	______ ^____^ ___ ^___
•»•ga ter za pove svojim kava | Anton Trobec ima .Ive posest vi.1 luIlt)„0 arditov, ter jelo korakati najbližjim »lugrnii < urških ■"»«. »»J^tmku. katero obdeluje s proti tu,.>(„ 7 rde^.0 zastavo, po. ki so ga spremljali, naj Os- SVOJO ieUo-	m eno hčerjo,'
! t ? 1*11	tvrv.«iv..«
I a« •'» had/.
ga «Lšel
iijegnx koiiak pa !<,ru^e posestvo na Ornem vrhu,h praša. zakaj je tKi|^«teroj>lMlel(ujeta njegovi hčeri s koba
zakaj | da če na' IM's,i Kralja med posestvi je tri; ( .
četrt ure	govorilo
tM l/ J U.
Sluge hrzo sk«'<-ij-» ter do vedo
ra* raw
< v
veli ke 1
da s.-ia s t.boj vadilo r liut>wuiv oče s st-
,top
ut
piep
jaz
i k a t
jdžija brez
111 iše.
Sad raza m jed v a d<»čaka
' »..niauovega prip.vedanja, pa ga vpraša: **HoiVšli pri meni v m«>-1 .ie:u kotiaku služiti?**
Drage volje* *, < hI govori Os-i j man ter ostape pri Sad raza mu. Sadrazam. kot prvi vezir na Ivoru. je moral skoro vsak «lan iti
j k vladarju na tlivau ( ray.govor in tarec, 4'moj posvetovanje). V društvu ostalih Nauinil seiu 1 opremljevalcev l».l mu je Osinan
joč mednarodno himno in vzklika-»joč Leninu. Pred cerkvijo sv. Ja-je sprevod ustavil ter je urf(	mnogo oseb, med njimi
Ko je 15. januarja letos ob po-)lndi	žtnsk" P^ivljali so ar-
,, K lu 7. zvečer opazil Trobec, da gori jdite» naJ	solidarni z ljud-
drazanni''da^ ga"je ha ' "ieKovo posestvo na Ornem vrhu. j^tvom v boju zoper vlado. Nato vzroka i/tiral i /svoje hiM ^ s sinovi gasit. Na domu v «» demonstranti pomikali proti
jSetniku je ostala le njegova 59,Trgu Garibaldi. Tam so se spo-konec' 'etna	Trobec, hči Katra in padli / drugo skupino civilistov,
dekla v ev cxlpravljat živino, ji 'ed katerimi je bilo ravno tako žena -ler v temi s.sleln v cnhi Lninnn .uviitnr Oddanih 'e bilo
»t ari-11 roko ter j la jaz seui ti na ve-J* /ali!' * i dalj« je «
kraju.
iMm \ i si
»jo hčerk
e ill liiill
m pri vaju ZI nru. da pretili
v temi sedela v sobi. mnogo arditov. <>.. '-v I ), se odpro vrata in v.mnogo strelov v zrak. Oddelku hiso stopi m ki neznan ji človek. J varnostne straže se je posrečilo Zahteval je, naj takoj prižge luč. rczgnati skupini demonstrantov. Ona je to storila ter videla preti Hkrati se. je tretja skupina civi-
seboj velikega, vojaško oblečenega J^tov in arditov zbrala na Trgu človeka s puško v roki. Mislila je, Cberdanu pred vojašnico. Tudi da je orožnik. \ prašal jo je osorno tukaj je bHo oddanih uekaj stre.
Imate ]M,zar?. In ko mu je ima!, t/ 4	.
,lo\. Demonstranti so vzklikali vo-
KRETANdE PARNIKOV
KEOAJ
PREBL-ŽNO OOPLUJEJO N6W YORK A.
IZ
FRANCE REGIN4 NEW YORK ROCHAMBEAU ROTTERDAM ST. PAUL PRES. WILSON LAFAYETTE NOORDAM PHILADELPHIA N. AMSTERDAM NEW YORK
21. julija. — Havre 17. julija. — Genoa -17. julija. — Cherbourg 17. Jufija — Havre 21. julija. — Boulogne 24. julija. — Cherbourg r\ Julija. — Trst I 30. julija. — Havre 4. avg. — Boulogne 7. avg. — Cherbourg 10. avg. — Boulogne j 14. avg. — Cherbourg
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908
1NK0RP0R1RANA
27. OKTOBRA 1908
Slede cen za vozne r«r«e »n vsa erugo pojasnila, obrnite se na tvrdfco
frank sakser
82 Cortlandt St. New York
LLOYD SABMIDO
3 State Street New Yerk
Prihodnje .Mlplutj^ iz Sew York;* par-nik na 2 vijaka 'REGINA D'lTALIA' 17. julija.
Izdajujo Pe dlrekttil V..ZI1I listki d<> vs«-h
Klavnih nit-st v Jugoslaviji. Br.zi.lačno vino potnikom a. razreda.
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravpsa) in Trat.
BKI.VKDERK .. PRES. WILSON
1.». juLja 27. julija
Potom llatkov. Izdanih za vse kraje v Jugoslaviji In Srbiji
R&zkoftne ugodnosti prvega, dru-gega tn tretjega raxrrda
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Piaaenger Department 4 West Street	New Ywfc
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN PEKEC. 445» Wash. St., Denver, Colo. Podpredsednik: JOHN FAJDICA. Box 33, Lead t lie. CUo. Glavni tajnik: FRANK SKliAUEC, 4b64 Wash. St.. Deliver. Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLErK, Sta. 5, PnK>!o, Oc!o. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETI C. 4485, lx«an St.. L^euver, Co!«. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnnt St., L^advlie. Oolo.
NADZORNI ODBOR:
Predani ."Jit: JOHN GERM, 734 Moffat Ave.
MIHAEL KAPSCH, 508 N. Spru<f KL, Colo. Springs. Cole
UEOKGE PAV1AKOVICH, 471? Grant St, Denver. iJoto,
POROTNI ODBOR:
P^l»4lnlk: ANTON KOCHEVAR, 1^06 B« rwlnd Ave, Fueblo. Colo JOHN KiX'MAN, lJOtt Maliren Ave., PueMo, Colo. FKANK CANJAR. 500-501 — 45 Ave., lH-uver, Colo
ZDRU2iCVAI.Nl ODBOR:
Pi-e«ls*Hlnlk: FRANK BOYTZ, RR. 'J. Box 132. I'nebio. <>>lo. FRANK SIAKTINJAK, Box '25!». Ely. Minn. PETER GESHELL. 4464 Wash. St., Denver, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. r: b. burkett, 4487 WaKbington St., lVnver, Colo
SLAB NARODA. 82 Cortlandt Street. New Tork. A. I. Vae aruaroe uekaznire In vae uradne atvarl ae {wMIJaJo na gl. ta} alka, piitoCbe na pre<iaeiln!ka gl. nadzorne^ odbora, preplme aadeve pa aa predaednlka alsvueaa porotnega odbora
Uradno naznanilo.
mm, ../,- 'najniil.^.. r.-M« je prihajal' tud.i^^/ \,a	v.	j,kom. Ta skupina je nato st
Sadik., i«; »»-dar	k sv,.jr.«n vez .rju ... Jl. s.'""aJ- »astajil je puško proti	korakal-i* .»roti Tre ¥
v	k,.,i.ir _ : . ,-,., k. v J »U»-J ter zahteval naj mu hitro p?5- '"ajot korakald l>rotl 11 - a *
'	:: ;;,. . ,	:	-- ves denar, ee ne. bo njena	*	^
ter pripravljali ,-i!,uki. ali ke,lari^	'"r	"J™
J. I.ilu t.eU kake uslutr, in pn-i:,,,rT- I,r'	^ »f^h« ^ P^te.
hli
u r«
d ves »'Ija
L
dvurlie, nikdo ni /nal vladarju ta-|l"'	ti,k"' je biU
i» uNtrtvi kakor <hstnan; /ato ^a1
I i i
ti
t
»I-k o /a i Ml h pf pi am
»• tu Jet-ljaje iz-
• kuu vzdihom: j
r.Miil' " Pri t»-h
pla.*. k»*r »e je Miih roditeljev. T" vpraša ^a
ma, tla bo kar sprožil. «"e tun ta-
tareii.i j** vladar Sadra«,nu pohvalil ter	ut?o«li. Prestrašila ^ je
'--------------- .1 k,.a j. i Kiuaua' * «,a ^ ^ treda m
;ia vpraša!,
dohil.
Sadrazain pove vladarju, kar je znal. namreč "a je večkrat vi-| del pri hadži, ia ga je izredno !posluževal in -tla j^a je jH»tem / razori/ju k Sf-I»i dovedel v službo.
n.
, i.
st re-Edi-ljati
na Llovdovo palačo in na ma«ri->.trat ter napadati varnostno stražo ,častnike in karabinierje. Xa vojralu ulice Maleanton so demon siranti obkolili podčastnika in mu
mo«rla sprepovoriti. Stopila je ;:[i/tr<?ali samokres. V tem trenutku >krini ter jo odprla, nakar je do-j je neko prinesel na trg nmnicije. tiemk siirn denar V predab'La v/,1 jMnožiea jo je izpraznila v trenot-in Ka spravil. Yzr\ je ves dennr !kl| Vsle<l naraSeajoee razburje-ki pa je mož za sprotno rabo imel> tl demonstrantov so ugasnili ter vso v papirju zavilo vobivsko i i i i
, - 1 , , . ,	1 vse luei Llovdove m maifistratne
kupino v znesku ee/. 12,000 K ta-' , « v- . * •• , ■ ,
Ijialaee. Nato se je skupina demon
Ah
dt
•ja
dishl
FVojili r< \ r»d»-t\ tera na' tile ne v IU
predno
Vpra« o«V in k
< Kutai
• lit
| P.. tem vladarjevem vpi^sanju. ko fU je ,„,IIesel ok	Ili(JW K ,
Im II,I t..pila preti wl»4Hd>ujen. povprašuje Sadrazam| Nato je :„},..r \y	\y„m\\ |slr«»tov obrnila po ( orsu proti
■litelja.jthsinana natanko do konca in kra-'~	" ' n'— r,",jI—: — —r~ * lol had/ija nikdar < »s-jj"- i»»U svoj tečaj življe.nja. svo-i\, kod ie .n eij je j* "lave in svoje bridke ure popi-da nj» t;.i\ roh .siiiu!»»kar mu < »suian pove vse.
obdolženea.
Jože Gorjane je ves	Pas jirels
kave zanikal dejanje	je nava-j"»uožiea je začela nanje streljati
u«
iv</iia. ker sel Sadrazam se zaeudi Ostiumove-Ije mala tbsa. ka- 11,11 pripovedovanju ter pa rpra-» ujih roditeljih ' si vendar sanjal?" i K i uan mu nikdarl	Osman mu odgovori:
Ne
Ropar je imel vojaški pl.,~- i„ ?rnlTr"U <:j<',tio,li'	^ ariiit
trak od ušesa do uše^ pod no-rovor ua	l*prey..vonla
som. da je zakrival muStaee. V tem'j1 tu<li Ilt"ka ž,?llska- Streljanje j.-roparju je spoznala -Jera Trobee Postalo zopet močnejše. Demon «
Vsem krajevnim društvom ZSZ.	ako konvencija izreče proti po-
--i trdit \ i jH»»;i iibe. naj hi s«' potem
Društvo sv. .Martina št. 1 Zap.	obe.ie.n vršila retina konvencija
Slov. Zveze stavi predlo«; in se	namesto prihodnje leto. S tem bi
obrača na drupa društva, da ga	- i prihranili nekolik«. stroškov,
podpirajo. «.la se skliče i/.vaiire<lua	-laz mislim. «la u«- bi imeli nika-
kouveneija v sv rob združenja. 1'«»	kili ovir v tem oziru. vendar pa io
pa i/, razloga, ker brez ižre Ine .!»■ Ie iii«» j nasvet \ prid n;i> vseh. konvencije ne moremo odločiti, in Se še lahko inli.nniraino na pra-ker je ktmveneija najvišja in>;an- vem mestu. ak«. nam j«- t«. mop<»če ca ali oblast. Ak<» .-«* Ix> zadostno narediti ali m*. Seve.la to naj bi število društev izreklo v s;iiMtJl>il le slučaj, ako l»i izre<loa kon-pravil Zapadne Shivanske Zveze.' venci ja ne 'prejeL-i m j« »triila p.t-potem naj določi plavili i 'lb»r'podhe. ZSZ.. kje in kdaj s.* ima vršiti ta Z hral-kim fx^zdravom i/rtdna konvem-ija. Frnnk Škr.ibec, tajnik. V to slede naši lastnoročni pod-.	-
p LSI.
Adolph Anžicheck. predsednik. John Starešinich, tajnik. John Cessar, blagajnik. Društ. pečat.)
Mr. LOUIS ANDOLŠEK,	^
biv« večletni upravnik Glas Na-| °Pomba- ~ v s,,,,sl» P':iV)l roda in zadnja leta uradnik pri' I,ad,,le .sl('va»*ke Zveze se morata sk. TiaselnSkem oddelku Združenih S»Jr|8lus.t. dve tret.n, društev. sp: držav, namerava uporabiti svoj ''a-},,!M'1 lM'd okrilje ZSZ. t as za •iOdnevni dopust v to, da obišče ,0 111	označen v pravi-
meseea julija rojake v Pennsvl- 1,h'	P*'	pr^epati
vaniji. West Virpiniji in morda kot 4,> ,lni uriH,1H1" ":,/na lei Ohio kol zastopnik filas Na-i,,,lu* r°rtJ ak" S4' v
• Ely, Minn.
Vsem e I a no n in člaiiic<im «lru-štva Orintovec št. 21 ZSZ. v Hly vljudno naznanja da se mora-:j«i vii vdeležiti prihodnje seje, ka-t< ra m» vrši v tie«leljo ls. julija ob sedmi uri /.večer v Ju|?oslovaii-Xar«Mln»-oi 1>«miiii. V razpra-a- vi imamo zelo važne stvari. Kdor o ru* ho vdele/il te veje. bo po klepu zadnje veje /.a »*n mesec su-jH'iidiran.
< .beiiein tu«li vljudno prosim but«* m . M a li i ee, da bolj reluo
"T1	" roda. Pooblaščen je nabirati na- " "1-"	zadostno šte- plačujejo ?r,oj a.esu.ent to je
strantom je prišel nasproti cnlde- ,.(>i,Jiino -n oglase ^ rojakom vilo društev, potem s.* b. vi šila vsaj do ilvaj^etepa v mesec,,. Z
Ihk ardnov, da jih pomiri. I oda |_ar ua;to.,]eje nrinoročaino	jkonvencija v svrho združenja, oz onim. ki lie bo plačal do tepa časa,
V tJ
Kajti rudi
pa te«laj: ■ si se nar mu p«»Ve
il o svojem deunstvu,	povedati!*'
prišel v njegovo hiio.|v«ir Jv P"zahil
'Kdo je tvoj
lil/"	Seveda se Sadrazam nato raz-
"Sem ro«l..m is,'di na iKmaiui ter «a «»d s«*be t«l-mi je llad/iltit'a ^ak«.r krivca, v Histrtku." ! Ivam se je hotel Osman na dru-»stavil svojega	>tran obrniti kot zopet na raz-
kri/.je ' Tam sede žalosten, da kh \sakd Kar
i jal razne alibi dol:;«:
Pri areTa-jin Jdi jc popuala v bep. Tu se je
joiji so našli pri (b ■ i.:ii«mi, d^■a «ini [ninožiea nekoliko razkropila, k'o
])iista v iti takoj r0pU gotovino 1 1 K in sicer se začeli podati streli z obeh stra t»ese«ie: "Da H<»<» da hajirji!
iz naraj«*va w. < Ablija, zauatlija "Pa zakaj si c četa in kako je i V svet svojega e«linca začuden hadžija. Nat.
<lovat i ves smueaj
pH ««e pustiti!*rl/Je
vprasii
\ i«li.
nastane na cesti ]M»sebiio mu /a.-i.e (Kh.rh pri|K»ve-ril'an• <)l1 daW > Pohajala po-
I . • » !>,a * nuna jezdecev, katerih boga-
• MJ [M M t'l Kd V
mektelu. očetov nalog, Uodie ukazi inposledice tega inl k..u«*a do kra ja kakor se je zgiwlilo.
ta. z zlatom
2 stotaka )»o 10 i! C in (.1 :»ankov-J i:',. Demonstrant je so se polagoma cev po 20 K, L !«-r*. vsi imajo stani- razkropili, velik <lel pa je krenil pilijo in koleke "Združene zve-
a j topleje priporočamo. Upravniatvo (ilasa Naroda.
!da st* potrdi izid splošnega i;l:is..-\auja ali pa zavrže. Ako pa se m* i ZLflasi zadostim število društev in •lanov, |i ■stan«*ino
ve bo p««stopalu po pravilih. Dandanes j.* težko zakladati zanje, k«*r se ne ve. kaj član misli. Več-tem se st\ar opusti in krat pripeti, tla se za \'aiia za-kjer suio. Danes vem laga. toda on je ž«* v stari dnino*
lladzija se zelo začudi Osmano-
izvezena obleka se je
v solnčnem svetu lesketala. Vsi
trgovei in zanatlije so stopili iz
svojih du.-auov in delavnic, pa
tudi vsi mimoidoči so ivostajali in \euiu pripovetiovanju ter mu re"',"*akali (»
Če: "povej nielli, kaj sj sanjal!" i . - ; ... . . .. . ..	, Kloiujo svojemu
Ali m nadziji «lor»lo v pamet, da
< Kmanu takoj rt*i'*e: "tla iVvg tla
hajirli !v
Zato mu Osman odgovori: "Ne
morem ti praviti!"
lladzija na je začenjal z lepimi
m
ze'\ Rav no ta okolnost obtoženca liahuje obtežuje. kajti pol. rev. nadzorniku V. Bael.lerju se je posrečilo izslediti izvor tepa denarja.
Sodišče ga je obsodilo na 18 let t.ežke ječe.
ORIGINALNI RUSKI PRINC IZ 18. STOLETJA.
besedami nagovarjati, iiiij mu odkrije svoj sen. "Zakaj mi nočeš povedati, kaj ai sanjal, ko vidiš da te toliko let v vsem vzdržavam ter pazim, od gaja :u in želim te .bolj o* reč iti. nego da sem te rodil kot sina."
"Žal mi je. ali ne morem tf p<»-vedati", odgovori Osman.
Ko hadžija z lepimi besedami nič ne opravi, razi jut i se na <>s-mana ter mu zagrozi, da pa iztira od sebe golega in bosega, kakor pa je kupil, misleč, da bo Osman to obžaloval ter ga zadovoljil. Ali prevari 1 se jt
Osman mu odgovori: 4,Stori iz mene, kar hoče«, jaz ti svojega sna ne morem povedati."
Ta trdovratnost hadžijo tako razdraži, da ga brzo brez nikjer nič za na veke iz svoje hjše i.-tira. Kukavni Osman odide s plačciu temno n<«^; pa da bi ga nočni čuvaji kot klateža ne prijeli, skrije se na vrtu v grmovje ter pla tr kaje in pomilovaj« sebe m svojo
b cesti., da se globoko pri-vladarju. Bil je namreč džuma (pet«*k> in vladar je Š«*l v džamijo < svetišče), da liopa moli. Ko zagleila Osjnaua. spoznal pa je takoj ter ukazal svojim spremljevalcem, naj mn Os-mana v saraje (dvor) do vedo. In to se je mahoma izvršilo. Tudi vladarju pove, da ga je Sadrazam brez pravega vzroka od m be spodil, vladar mu pa ukaže, naj njegovem seraju služi tako hitro in veSee, kakor pri Sadraza-mu.
Osman je ostal v vladarjevem saraju darj
ke dostojanstvenike) in vezire v vladarskem saraju.
Naposled vpraša vladar, čudeč s«* Ošmanovi volji, veščini in o-k ret no, kdo je, od kod je in kje se je učil.
Osman odkrije vladarju vse svoje življenje, slavo in trpljenje od konca do kraja ter vzrok svojega stradanja in gonjenja, ker ni hotel nikomur svojegy detin-skega sna pripovedati.
Vladar se začudi in radoveden, kakov je bil ta sen, vpraša Osnia-na: "Kaj si vendar v snu videl?"
V Draždanih na Saksonskem je i
proti Sv. dakobnu. kjer se j,* streljanje, večinoma v zrak, nadalje val o.
Oddelek upornih arditov j*.' vdrl iu> južni kolodvor, kjer je napadel vojaka, ki je dobil z lio^vm težko rano na tilniku. Del teh ar ditov je nato odšel ter je na potu napadal častnike in jim tr<ral znake. Težko so ranili tudi finančne jpt. stražnika, ki je tudi zadobil i rano z nožem. Vsied napada lia j kolodvoru se je promet popolno-
živel začetkom 18. stoletja ruski!1"* stavil. Vlak. ki bi imel oditi princ Put ja tin. originalen človek. ob 23 15' *>e ()s,al v Trstu- ^ porin Filozof, duhovit mož. je občeval.ardltl so v družb' civilistov pre-z (Joethejeni in Krat,sejem. Imel*P"*'11 nadaljevanje d^la. Ob dveh ie kočijo, v kateri je bila pozimi ponoči se je ustavilo vsako delo. peč z dimnikom, poleti pa je imel! Burni prizori se se ponoči odi-v kočiji aparat, ki mu je delal gravali tudi pred vojašnico na veter. Njegov dežnik mu je segal Montobellu. Kakili 100 upornih do gležnjev, ob strani je imel ok-jarditov je preskočilo zid, ki ob-na. Njegova vila je imela polno (da ja vojašnico ter se zbralo v pru-balkonov in v takem balkonu se čc. Nekaj zvestih arditov s častni je poleti senčil ter sprejemal ob-jk, jim je sledilo ter jih izkušalo iske. Obiskovalec pa ni videl. Ako|poniirjtj in opozarjati m njihove se je predolgo mudil pri njem, je -dolžnosti. Tuda kmalu so se spo-jr	^ vlaoarjevem P****abtl Putjatui aparat, ki jo padli Začeli so zopet padati stre-
iraju nekoliko let. služeč via- Pahn,t obiskovalca pred vrata.jU frije vojaki, ki so upornike arjevi volji in dvoreč lale (vLso- *vojo ženo je neizmerno ljubil. jrjeValj so biH hndo ranjen;
Vsak večer je igral ž njo na kar- ________:_„:„x___
te. Ko je umrla, je napravil veliko sliko svoje žene in pred njo vsak večer igral na karte zase in
in so jih prinesli umirajoče v bol-I'ieo. T'pornikom so se pridružili tudi civilisti, ki so ščuvali ardite.
zanjo. Ko je končal partijo, je so f	streli' sta se
vstal, v^ priklonil pred sliko ter odšel v svojo silnico.
Osman vladarju brez strahu odgovori: "Ne moreni ti povedati
sna."
Vladarja razkači ta osorni Os-manov Odgovor in v silni jezi mu reče: "Ali veš, da te dam takoj poseči, ako ne zadovoljiš mojemu Ali pozabil je pristaviti takoj be-ukazu!" sede: "Da Bog da hajirli!" ,	(Pride ie.)
skupini* razpršili.
Ponoči so vojaki brigade Ferra ra, karabinerji in varnostne straže hodili po mestu ter aretirale mnopo upornikov, arditov in eivi listov.
Raujenih je bilo vsepa skupaj okrog 10 oseb, med njimi umirajo trije vojaki.
Ob 4. ponoči je oblast vzpostavila red in mir. Uporniki so se polagoma povrnili v vojaan.'co.
ZENITEV SE PONUJA
lekletu ali pa vdovi stari od I o ;{."> let. četudi z enim otrokom, laz s.*ni vdovec star 4:"» let brez natančno, da. ako hočemo sprejeti vini. tajnik pa izgubi tisti denar, trok. Imam stalim delo ter za-1 združevalno pogodbo. moramo kajti društvo mu uo.-e jx»vrniti. lužiiu 10 dolarjev na dan in	izredno konvencijo. Druga- Zatorej vam tukaj povem, da jaz
imam že lep prihranek na banki lle moremo nikamor naprej v ne bom za nobenega zakladal, u-Zato se ne oziram na premoženje,',em oziru. Zatorej j»* se.laj član . vzemši za one. kateri naročijo, pač pa Tia dobro in vestno gospo- stv 11 dano na raz]voln<r<> in tudi /•• Toliko v prija/m. pojasnilo, lin jo. Tozadevna pisma, ako mo-'stavljen pretilo«; za izre<lno koti- Naznanjam tudi vsem članom, irof-e s sliko, katera se na zahtevo! vene i jo od društva sv. .Martina št. kateri živijo izven K Iv. da tiaj s« vrne, naj se ]»ošljejo pod našlo- ' v Denverjti. Colo. Torej ve j>t>- \ vseh društvenih zadevah obra-vom: Ženin, c o Frank Sakser.| zivlje vsa društva, da izrečejo čaj«, na *po«laj jH.dpisan.-ga. <11(^1 St. Clair Ave., Cleveland. svoj«- mnenje, ali hoe«-jo konv«-u- Z bratskim p«./dravom
Ohio.	(12-14_«di ne. Moje mnenje naj hi	Krank Martinjak.
--- | bilo b* še to k temu, da v slučaju. l!ox 27>'<	Kly. Minn.
^ mE^S ^ EIS
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA.
Predno se podam v stari kraj. , to je v deželo, kjer se lahk«j ta-< rat k eira pije, p« »z< i ra v 1 j a 111 v se rojake v Ameriki, posebno pa one v Clintonu lud., ter se jim lepo j | zahvalim za spremstvo in za da ; j rila. ki ste jih naložili v mojo potno torbo. Zato vam vse najboljše ■ želim: lahko delo, dober zaslužek, malo dežja, pa dosti dobrega vina. da bi zdravi in srečni bilijn iz tavelikega tVrklja pili. Z Bopom! Anton Rovšck, p.Kiomače Kosma-j ti Tone.
Veliko zmanjšanje cen
Grozdju! Grozdju! Grozdju!
Suho, importirano iz Htarc^a kraja. Najbolj*«, vrsta 100 funtov $24.00 druga vrsta 100 funtov $21.00
MOŠT. svežega grozdja 51 gal $63.50. MOST, svržega grozdja 26 *al $40.
Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00. Naročite, dokler ji čas. ker so vse cecc veljavne le za kratek Fm. Posebna rena na debelo. Denar »e pošlje v priporočenem pismu ali po
Money Ordern.	S . K U C I C H
Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 COBTLANDT STREET	NEW YORK CITY
Predno se podava na parnikj "Belvedere", še enkrat pozdravljava družino Cigala in družino (»regorka ter se lepo zahvaliva vsem skupaj, kateri s«» naju spremili na kolodvor. Lepa hvala Josipu Finkštu. ker je naju pripeljal z avtomobilom na kolodvor, i Tem potom tudi vsakemu prij>o-ročava, kdor se bo vračal v stari kraj, naj se obrne na tvrdko t>. Sakser, kjer bo najbolj zadovoljno postrežen. KI i če v a vsem skupaj : Na veselo svidenje v Jugoslaviji t — Janez in Josipina Go« sar.
• _ •
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVL
Take ponudbe vam ne nadi noben drugi zdravnik.
Jaz imuni toliko zati|ianja v btoJ n^,ieb in «posob-n«>st, (la vas morem ozdraviti. «la za *voje prizadevanje pri vašeiu zdravljenja ne za* teram niti centa vnaprej. PIa«~-ajte za ra«.jo u«<lu^o, ko t»o*te wlra-vL Jaz sem najstarejši Specijallst .r Pitt»burj?hu, s 40 letno prakst». K meni prihajajo ljudje od blian in daleč, <la jih hitro ozdravim. Govori se fllovendc«
Dr. B. F. MULLiN, špecijalist. 411 FOl'RTH AVE., 2 na«istr«»pje. PITTSBURGH
Pazite na »tev. 411 četrta Ave. PENNA. _M.----------
Predno se p«>dam na široki oee- Predno se ]XMlam na široki ocean. pozdravim vse znanec in pri-[an. fK>zdravljam vse rojake in ro-jatelje po Združenih državah. jh»-'jakinjc «irom Združenih držav, sebno pa Antona Bergoč in nje-[ p«>sebno pa bivn-nna Stuica in govo družino. Na veselo svidenje; njegovo družino. Z lJ4*go;n in na v stari domovini! — Franc Ho- vedelo svidenje! — Frank Bizjak niih. iz Hoover, Pa., na potu v Krško, • * • _____Jugoslavija.	^
ANZR PITOV
r
OL>A5 NAKOtEA, 1M. JUL.
-in

■n
AU
ZAV2EJTJE5 BASTILE.
f
*Sjv I
M
•	(Nadaljevanje.)
—	Ho. Jio, — je vzkliknil Pitov presenečen. — Vi mLslite, da se bodo odpovedali vsemu temu?
—	<), — j*, vzkliknil Billot vzradoščeu, — to je sijajna prostost
—	In potem, ko homo vsi prosti, kaj bomo storili*
—	Kaj bomo storili f — j»* rekel Billot nekoliko v zadregi. — Bomo že videli.
—	To je skrajna beseda, — je \ zkliknil\;ilbert. — Bomo že videli!
To je bilo v trenutku, ko je Lndovik XVI. slovesno priznal neodvisnost Združenih držav. Na bojnih poljih in v svetu paso se izkazali Francozi kot močnejši. Takrat pa je Anglija ponudila Wash-ingtonu priznanje
|
a judeževiini groši iz Celovca. t
^z Loge vesi. Na binkoštni pou-deljek se je vršil ,v Ijogi vesi ob
Oddam lepe sobe v najem, l^epa prilika za počitnice. Soba stane le sjct.00 na teden. Niti eno miljo » od postaje, v bližini New Yorka. Škofič in Pi.drobnosti izveste pri lastniku: f okolice. Shod je »tvoril domači I.udwig Vertachnik.
LETOVIŠČE NA FARMI.
ameriške neodvisnosti, če bi se novi narod obm.I Whskeni jezeru lepo uspeli shod, od Francozov ter se >vezal z Anglijo.	'ki se ga je vdeležilo lepo števili
—	Meni se zdi. — je rekel Bilot, — da ni bil to nikak posten ljudstva iz Ixige vesi.
predlog, niti da se ga stavi, niti da se ga sprejme.
—	Moj dragi Billot, temu se pravi diplomacija in v političnem župnik Singer. Kot prvi govornik Rowland^Pa.
Kljub Washington!!, temu naj- je nastopil g. Mahkota iz Boro-'
bilo mogoče najti Amerikan- veJj. ki je v svojih izvajanjih na-
...	t	,, iLn	slikal obmien gospodarski polo-
cc, ki bi kupih mir za to sramotno pouudbo..	r	K
diiilir milioHmi* »
smAL
C*PSUtES •
MIDY
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.	/—.
V^k. ftimim (MiQW
\
Box 65, (2x 12&15—7)
Varujte ae pooaredb It*
s\etu občudujejo la'>.e vrste ideje, bolj poštenemu človeku na svetu pa ni
Vlada "dela in reda".
žaj. v katerem se nahaja sosedna Avstrija, ter zavračal nemške laži. nanizane v letakih, ki yh celovška neniškonacionalna klika ši-_______,ri v eoni A. Drugi govornik, pa-:
Minist-ski preJso.li.ik dr. Mile.,ko Vesnič je snoval koneen.ra- plan Kan.l„t, je v lepo ^nova-
eijsko vlado pod *esl..m "dela in rtda \ Novi kabinet naj bi pred- ne,a frovorn apehral na narodno
IIJSKO	r-	. ■	.„,„:i1 vnp. clistvo koroških Sloveiieev ter jih
v sem izvedel volilni red za konstituanto in dosegel v glawnh \pra-	.	J
wm euei vomui	nered y državi in poziva!, naj zastajfij^ vse svoje
pobijal naj bi
Vstal je 7 mrkim < hrazom ter š*-l par trenutkov po sobi gerin-dol. Nato s** je vrnil !: najemniku, prijel njegovo žuljavo roko z resnostjo, ki je b.lu skoro sliena pretn j i ter rekel:	'parlamentarnim potom
ha, videli bori.C. Mi vsi bomo videli. Na to pa sem rav.su l>u-'u<iSti v fcedaujem#kabinetu nam niso porok, da bo novi kabinet res 1 » j iiii-l 1, ko \as je moja hladnokrvnost tako zelo presenetda. L^bii.et dela in reda ii: če primerjamo novi kabinet z odstoplvšim, ne Vi me plašite. Ali je enoten, prost narod ono, kar vas straši? iX-ul[iao v njem uobene garancije, da bi bil sposobnejši in boljši; ima
zase to prednost, tla bo mogel delovati s parlamentom in bo —
pa
To bc
tiiibert je /majal /»rameni
Na:o pa je nadalj. val Billot vprašaje:	! upamo — javnost njegovo delovanje presojala objektivno.
Kaj pa l.«»ste rekli \i o samem sel.i, če -ie danes dvomite, ko ^i^q na korist uj?iedu I ašc države v zunanjem svetu. Končen ste bili veudar t den izmed onih, ki so pripravili prostost novemu
šajih bodoče ustave sporazum,	" \ ;	. .sile, da pride pri pPbi<^tU do ve-
ti! delo ter odpravil , se do konstituante neodložljive ,n nujne PO-f®jIjj|Ve	a nepotvor jena lju<1_
I----------------Bo novi kabinet tej nalogi kos? \ se °^biska volja. Zborovalci so v polnem
rezumevanju pritrjevali izvajanjem obeh govornikov in se zarezali. da bodo z vsemi silami delovali na to, *da se pri ljudskem glasovanju izreče vse koroško slovensko ljudstvo za Jugoslavije.
svetu
be p M
_ Billot, edo, ki \> tost
je odvrnil (jilbert, — izgovorili ste, ne da I>i vedeli •buj." srn se'i uiraiike. l)a, m.sni o dali novemu svetu
— Vi, Francozi To je lepo.
To je lepo, a I »o zelo drago, — je odvrnil Gilbert žalostno.
Denar je izdat* ir. račun plačan, — je rekel Billoc veselo. — Malo /lata in malo kr\i iu dolg je od plaean.
Slepec, — je odvrnil Oilbert, — mora biti oni, ki ne vidi v tej jutranji zori /apa«la semena pop na nas vseh mu svetu, se pravi uničiti starega.
Ali je bilo težje premagati Angleže kot pa bo pomiriti Francoze? - - je vprašal Billot.
tiacinjska vlada ni iiajboljša, toda v sedanji dobi je.-potrebna; samo zato je parlamentarna eksekutivfc SHS to idejo z vso silo zastopala; po razbitju prve koncentracijske vlade je v tem oziru ostala za nekaj časa skoro osamljena, dokler njena ideja ni zmagala po
dol«ri in težki krizi.
Komentrijska vlada bo držala, ako bodo posamezni ministri lojalni in ne bodo svoj d1 mest zblorabljali v strankarske namene, zapostavljajoči državne koristi.
Protičeva vlada je odstopila, čeravno je uživala zaupanje regenta in večine naroda, da omogoči parlamentarno delo; pri poga-Dati prostost nove ! ^ za koncentracijo bila zmerna, in zato tudi na celi črtn prodrla, ker je opozicija opustila *voje agitacijske zahteve. Kakšne
dull je močan ter vidna zla, ki prdiajajo. Vsled tega drhtim.
Oprostite mi. gospod, — je lekel Billot s svojim zdravim ra-& umom —— Preje ste me doliili, d gnusi.
sramotilne članke in uajgrše osebne napade so objavljali nasprotni 'lisii o odstopivšem kt.binetu, ko je nastopil vlado! Po teh glasovih, V novem svetu gradili, a v starem hočejo podirati. Moj]kj ^ vodila samo strankarska strast in zloba, je bil prejšnji ka-
bi. et sestavljen iz najrcakcijonarnejših mož na svetu in iz zločincev. In vendar smelo trdimo, da je bila v resnici prejšnja vlada od vseh sov raz m revolucijo, a sedaj se mi !j0sedanjih še najboljša iu zares delavna. Brez oz!ra na demagogijo
!opozicije se je lotil« važnih in težavnih vprašanj. Sanacija financ v takem položaju ni hvaležno, pa potrebno delo in finančni minister dr Velizar Jan kovic se ga je lot 1 z vso energijo. Davek na vojne dc-
bičke je čakal pol leti. na odrešenje, vlada ga je uveljavila ukinila j«*
.laz -e ne odpovedujem revoluciji, — je lekel Gilbert, — ker vitliui eilj iti ta cilj je sijajen. Ni 1< prostost Francije, o kateri sanjam, temveč prostost celega s\eta. Ni le telesna enakost, temveč enak
lueti na roil t
t [»red postavo Ni le bratstvi med meščani, temveč bratstvo);zv0J,n0 korupcijo in z naredbo od 27. aprila položila temelj za
Mi
tvleaih utrni«
radi ti
\si smo vojaki, moj dragi Billot, in po našib uničenih j lir,,jen j/Yoz in za boj proti draginji. Posamezne postojanke so polne korakala naprej generacija, koje prednja jJn ,me jZpremehbe in naredba je potrebna dopolnila, da bo boj zo-
bo ueke^a
J* ta «»*rok tiik .j	j r drajrinjo uspeš« nna vseh poljih. Temu se pa tudi ni č-uditi, ker
\e vem. zakaj obupavate. moj dragi gospod (iilbert. Mogoče	ni meia pre<i seboj nobene — dosedanje statistike o izvozu in
LM ker Je tol kak nesrečnež umorjen ob Greve?	'u\ozu. Tako lahkomiselno se je pred njo vodila trgovinska politi-
odstopivii vladi našla razumevanje v
osta li
/.nk«j se ti ton j stvar gnusi' Pojdi in mori tudi ti. Tak svet mi l.ijete, gi*s|>od Oilbert T -— < e I »očes koristiti domovini, narodu in celemu svetil tukaj. Vzemi kladiv«* ter delaj v delavnici Vulkana.
—	Ostanem naj. iia vidim moriti ali morim celo sam t
Kako to? je od vrnil Gilbert z lahnim usmevont. — Ti mu liti, Billot, kaj pravil tukaj?
.laz pravim. je odvrnil Billot. — da bom prvega, katerega Vid.lil potegniti vrv na svetilko, zadavil s svojimi lastnimi rokami. Potem boš tudi ti morilec.
—	Da, morilec loftovov.
Govori, Billot. Ti si videl, kako so umorili de Launay-a Flessclles a, Foiilona ia Berthierja ?
—	Da.
K	Kakšna imena so dobili od onih, ki so j h umorili?
Ona lopovov.
de
boš lllle', če boš obešal.
a če boš obešen, ne boš imel nagnil >\ojo glavo pod tem udarcem, a jo zopet dvignil

—	Prav prav.
Billot j« ter rekel :	i
Ali hočete mo/oče reči, da so oni, ki so umorili ljudi, stoje-•če pIMJ javnim varstvom, prav tako dobri Francozi kot jaz?
Ah, je odvinil Gilbert. — to je nekaj drugega. V Franciji je najti več vrst Fr-ncozov. V prvi vrsti je najti francoski narod, kateremu pripadam Jmz, vi in Pitov. Nadalje je najti francosko dn-lovmštvo in tretjič francosko plemstvo. Tri vrste Francozov je v Franciji. Vsak je Francoz z vidika svojih lastnih interesov, brez V*ira na kralja ali Fraueijo. S t eni snio prišli na drugo stran cele zadeve. Vrzite en pogled na to, — je rekel Gilbert.
Podal je najemniku j»otiskati papir.
Kaj je to ?-- je vprašal Billot, ki je vzel papir, vrste, da ne znam čitati.
—	Torej reci ti, Pitov.
Pito* je * stal ter se i»zrl preko ramen najemnika.
To ni francoski, — je rekel. — Tudi ni latinski ali pa grški.
—	To je ai gleški, — je odvrnil Gilbert.
.laz ne razumem angleški. — je rekel Pitov ošabno, .laz pa razumem je rekel Gilbert, — ter vama hočem prestaviti. Naj prvo pa si oglejta podpis.
Pitt, — je čitul Pitov. — Kaj pa je to Pitt? % —.Hočem vama pojasniti, — jc odvrnil Gilbert. \
* %	Drugo poglavje.
P I T T I.
—	Pitt, — je rekel Gilbert, — to je sin Pitta.	1 Ha, je rekei Pitov, — to je prav tako kot v Svetem pismu.
Tore; Pitt Prvi, Pitt Drugi in tako naprej.
In ta Pitt Prvi, prijatelja moja, — je nadaljeval Gilbert, — je bij skozi trideset let najbolj zagrizeni sovražnik Francije. Boril se je i* svoje sobe ven, v katero je bil prikovan radi putike, proti Franciji z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago. Imel je geslo, da je treba Francoze mučiti. Skozi trideset let nam je jemal eno kolo njo za drugo ter i am * zel Indijo in fanado. Ko je bila Francija že ta tri četrtine uničena, je zapustil svojemu sinu dedk** no, da nadaljuje z njegovim delim Sedem let že vlada mladi Pitt v Angliji in skozi sedem let te izvaja teorije svojca očeta.
—	Torej imamo s* nekaj časa. — je odvrnil Billot.
—	Da, in to tembolj, ker je življenska sila Pitt zelo veliko. To vama hočem dokazati.
—	Leta 1778 je naš sovražnik umiral. Zdravniki so ga obvestili, da visi njegovo življenje le na eni nitki in da bo vsak najmanjši napor to nitko ra^trfjil
Takrat so se v angleškem parlamentu prepirali radi vprašanja, ali naj se da ameriškim kolonijam prostost, da se s tem prepreči vojno, ki je prftila požreti vse bogastvo Anglije.
ka. Zadružna misel j' prvič v
zdravi ideji. Sred i šn je zadruge, ki kapitalističnim zastopnikom seveda niso všeč
Sklenila je nadalje, da proglasi naš denar t^koj za zdravo valuto, kakor bo za to podan predpogoj, da bode donatiskan novi denar. IV bo nova vlada šla za tem praveem, se bo to moralo v najkrajšem času izvršiti.
Slovenija je dob ia občinski volilni red z žensko volilno pravico .Ta volilni red je najboljši odgovor na vse klevete o reakcijonar-setvnu bivšega kabineta. Naprednost se ne kaže v besedah, ampak v dejanju!
Zoper državi nevarne elemente in provzročitelje ter pospeše-vatclje nereda je Protičev kabinet nastopil z vso odločnostjo. Kljub železničarski stavki so se razmere na železnicah neprimeroma izboljšale, čeravno je pretila železniška katastrofa, predno je vzel v roke železnice dr. Koroše<\
Protičeva vlada se tudi ni ustrašila prevzeti odgovornosti za končno rešitev jadranskega vprašanja, ki jo nujno zahteva ne samo za Italijo, ampak tudi za Jugoslavijo ureditev gospodarskih razmer. To ui bila lahka naloga, ako se pomisli, da se je prej demokratsko-si( ijalistična vlada odtekla suvereniteti nad Reko, nad Zadrom. otoku Visit in mora kolikortoliko biti v zunanji politiki varovana kontinuiteta.
Resno se je lotila tudi ustavnega vprašanja s pozitivnim delom in v kratkem času izv:šila tu več kakor se je prej tekom celega leta zgodilo. Nasplošno moramo priznati, da je odstopivša vlada nastopila pot, po kateri naj bi ji sledila koncentracijska vlada, ki bo imela prednost, da jo bo mogel regulirtti parlament, kar je za vsako, tudi najboljšo vlado potrebno.
Protičev kabinet „ie žel tudi priznanje regenta, ki je dal na čast \i dobro oddopivši vladi diner in se ji je v toplih besedah zahvalil za zasluge, ki si jih je stekla v težavnem položaju za narod ter izrazil nado, da bo mogel na to vladi tudi v bodoče računati.
('* Slovenec".)
KOJAKL NAROČAJTE 8K NA GLAS NARODA", NAJTF.CJ1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZD*
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tP EC IJ AL 1ST MOtKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skužnje v vseh boleznih in ksj znam slovensko, zato vas moiein popolnoma razumeti in spozna ti vaao belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moskil bolezni. Zato im morete popolnoma zanetiti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridi t« čimprej«.
Jas ozdravim zastrupljene krt. m asu 11« in llae po telaeu. Solaanl m any. ta-padanj« la«. ooieCln« v koiUh, atar« ran«, tivtm, bolezni. o«lat»«toat, bolMnl
v mehurju, ledcah. let r ah In ielodcu. rmenleo. revmatlisam. katar, slate iSa. naduha Itd.
Uradna ur« «o: V pond«lj.k. «r«da*i In NtklU od S. ura BHrtraJ Se 1 »opoldne. V torkih, Četrtkih In aoootan od t. ure ijutral Se a» ura zv*c«r. Ob n«d«llah pa do S. ur« pipotdn«.
po poŠti nk zdravim, pridetk osebno, ni koza bit b imb in
iSablov.
Dr. LORENZ t« P»n Ave.__PITTSBURGH, PA.
Nakatarl drugI zdravniki rabijo tolmač«, da vaa_raxumajo. Jas umi hrvatsko Se la ataraaa kraja, sate vaa laSJe sdravim, ker vse
Koroške novice
Narodni shodi.	(nudile res pravi užitek. Posebne-
lz Dobrle vesi. Na binkoštnoi ga priznanja pa zasluži gdč. Ana nedeljo je priredilo tukajšnje Sranc, ki je mojstrsko igrala svo-
'.ensko društvo v naši narodni gostilni pri t ičmanu veselico z jako
jo ulogo. Našim nemčurčkom je žensko društvo kakor sploh žen-|
•I širnim programom. Nastopila.ska organreacija trn v peti. ki jih da» govornika gg. Fellaeher in vedno bolj in bolj bode. Kaj radi M<»derndorfer, ki sta nam v živih J»i se ga iznebili. Zato so začeli barvah slikala bedo v Nemški A v-'pošiljati v svet različne vesti, da tri ji ter nas navduševala, da bi odvrnili in odtujili naše žene
vztrajamo v boju za svojo pravič-n" stvar. Nastopila je tudi gdč.
in dekleta. Navadno so to ne-sranuje laii in podla obrekovanja
Kamer iz Velikovca, ki nam je v Zadnjič so pa zadeli resnico. Pra-domačem narečju v jako šaljivi vijo namreč, da je ženska organi-■ibliki povedala marsikatero restj/acija samo predpriprava za žen-nieo. Nato so sledile dCklamacije,sko armado v Jugoslaviji, ker že
molkih primanjkuje. Da. genska

_
_
iolarie, ki so nam pokazale, koli-J moških primanjkuje. Da ko zamore slovenski pouk na na- armada bo to. ki se bo bojevala za ših šolah. Takšnih u<*pehov naša j svoj narod, za našo staro pravdo! prejšnja "utrakvistična" šola Ne z mečem in s kanoni, tudi ne pač ni mogla doseči, ker otroci od s kuhalnico in metlo, neg** z drn-| samega "tajč pa tajč" že kar mi-|£im orožjem, ki je veliko bolj ne-sliti niso znali več. Po deklamaei-^ varno in katerega se bojijo kakor jah pa so nastopile naše vrle se-.hudič kriča. in to je glasovnica, stre iz Lovank v igri "Pri gospo-, na kateri stoji zapisano "Ju«ro-di". Naravnost občudovali smo slavi ja". Mi stojimo trdno, da naša dekleta, ki so se v kratkem {nas noben vihar ne omaja, naj-času tako izvazbale, da so nasi manj pa tiste sapice, ki prihajajo
........
Najstarejši dnevnik v
in največji slov. Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta,
dopisi iz slovenskih naselbin«
%
novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
99
=	STANE:	
Za	vse leto -	$6.00
za	pol leta	$3.50
za	mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, koverte, pisemski
itd.
plakati, papir