informator Številka 39 Leto XX. Titovo Velenje, 1. oktobra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija I sestavljena organizacija y VI Wl IJV združenega dela Povezovanje pospešuje naš razvoj V sredo, 24. septembra 1986, sta Gorenje v Titovem Velenju obiskala predsednik republiškega sveta Miha Ravnik in predsednik Medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivan Kramar. Najodgovornejši poslovodni delavci, predstavniki samoupravnih organov in sidikalne organizacije so Miha Ravnika in Ivana Kramarja seznanili z našim trenutnim položajem in razvojnimi načrti. "Tudi po našem mnenju je sanacija Gorenja primer, Id bi moral biti še bolj prisoten pri urejanju razmer v drugih delovnih organizacijah oziroma v širšem družbenem prostoru,” je med drugim dejal v tem razgovoru Miha Ravnik, predsednik RS ZSS. Pomembno je, da Gorenje ni sanirano le finančno, temveč tudi kadrovsko in organizacijsko konsolidirano. Spremenila pa sta se tudi odnos do dela in odgovornost, oprti smo se na lastne moči in sposobnosti. Prav zato pa velja, po besedah Mihe Ravnika, zahvala vsem, ki so prispevali svoj delež pri urejanju razmer v Gorenju ne le za opravljeno delo, temveč tudi za njihovo odrekanje. V razgovoru so poudarili tudi našo odprtost v jugoslovanski in tudi v svetovni prostor, O tem pričajo naši razgovori z domačimi in tujimi delovnimi organizacijami oziroma sistemi. Tovrstne aktivnosti so, po besedah Mihe Ravnika, pomembne za hitrejšo uveljavitev vseh oblik povezovanja, ki bodo pospešile razvoj posameznih delov našega gospodarstva Prav primer Gorenja pa tudi kaže, je pouddHl Miha Ravnik, da moramo z uveljavljanjem večje samostojnosti in odgovornosti delovnih organizacij za lastni in širši družbeni razvoj, še nada^evati. Izkazali so se Dober odziv režijskih delavcev delovne organizacije za delo v proizvodih_____________________________ >V Gorenju Elektronika Široka potrošnja se lahko pohvalijo, saj so se vsi režijski delavci že udeležili udarniškega proizvodnega dela v svoji delovni organizaciji. Proizvodne potrebe so velike, delavcev v neposredni proizvodnji imajo premalo, zato so tolikšnega odziva veseli. Prav tako pa so v to delovno organizacijo na proizvodno udarniško delo pričeli prihajati tudi delavci delovnih skupnosti, tako na primer iz delovne skupnosti Splošni posli in Skupne službe Gorenje sozd. Manjši stroški - višji dohodek V četrtek, 25. septembra 1986 so se v Titovem Velenju sestali člani Koordinacijskega odbora sindikata Gorenje, ki so obravnavali mnoga aktualna dogajanja v Gorenju. "Pobuda za zmanjšanje vseh vrst stroškov poslovanja se v polletnih rezultatih še ne more odražati, vendar moramo predlagane ukrepe in aktivnosti izvajati dosledno in si kar najbolj prizadevati, da dosežemo načrtovane cilje, sicer bo močno ogrožena politika osebnih dohodkov,” so med drugim poudarili člani Koordinacijskega odbora sindikata Gorenje, ko so obravnavali rezultate gospodarjenja za prvo polletje. Opozorili so, da nadaljnjo rast osebnih dohodkov lahko opravičimo le z večjim dohodkom, zato je nujno zmanjševanje stroškov in nadzor nad njimi. Člani so podprli tudi predlagane spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, ki naj bi ga vsebinsko dogradili še v času javne razprave. Sklenili pa so še, da republiškemu odboru sindikata kovinarjev dajo pobudo o aktivnem vključevanju v razreševanje problematike cen in nepravilnosti na tem področja Na svojem zadnjem sestanku so se seznanili še s položajem Gorenja Petar Drap-šin in sprejeli njegov izstop iz naše sestavljene organizacije. Menili so, da lahko odgovornost za nastali položaj išče- mo le v delovni organizaciji in nikakor zunaj nje oziroma v Gorenju. Predlagali pa so ponovno, da uvedemo posebno službo za kontrolo poslovanja delovne organizacije. Obravnavali so tudi sanacg-ski program Gorenja Glin in Gorenja Procesna oprema ter predlagali nujno dopolnitev s spremembami, ki jih prinašata izstop Gorenja Petar Drapšin in pristop Iskre Delta. Posebej pa so poudarili, da so za izvajanje sanacijskega programa odgovorne tudi družbenopolitične organizacije. Koordinacijski odbor je podpri predlog o uskladitvi prejemkov in izdatkov, ki štejejo med poslovne stroške in obravnaval Pravilnik, ki naj bi poslej to urejal. Sprejeli pa so tudi Pravilnik o podeljevanju priznanj in v komisijo za podeljevanje teh oriznarj predlagali Medane Šramla, predsednika delavskega sveta sozda Gorenje, Toneta Osrajnika iz Gorenja Muta Stefana Bačovnika iz Gorenja Notranja oprema Pania Krape« iz Gorenja Varstroj in Medano Koran, predsednico Koordinacijskega odbora sindikata Gorenje. Potem, ko so se seznanili s pristopom Iskre Delta v našo sestavljeno organizacijo in konstituiranjem Gorenje Bira so soglašali tudi s statusnimi spremembami temeljne organizacije Mali gospodinjski aparati in predlagali, da svojega delegata v Koordinacijskem odboru sindikata izvolijo tudi delavci Gorenja MGA. Kako izboljšati obveščenost delavcev? . voditi ustrezne informacij- 7. SREČANJE NOVINAR- sko-komunikacijske akcije. JEV IN ORGANIZATOR- Pogovor pri vsakem temat-JEV OBVEŠČANJA V skem sklopu je trajal približ-ZDRUŽENEM DELU no dve uri. vsakega pa so —rr"7-------------:--------- začeli uvodničarji s teoretič- Prejsnji teden, 25. in 26. se- njmj izhodišči. Poročevalci -ptembra, se je okrog 200 novinarji, uredniki, organiza-novinarjev in organizatorjev torji obveščanja in drugi, ki obveščanja v organizacijah se ukvarjajo z obveščanjem združenega dela sestalo na „ pa so nas seznanili, s kak-Rogli. Strokovni posvet in gnimi težavami se srečujejo razgovor s predsednikom pri svojem de,u in kako jih CK ZKS Milanom Kučanom premagujejo ter predsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov V pogovoru z Milanom Kuča-Slovenije Mihom Ravnikom, nom in Miho Ravnikom smo S svojim informacijskim sis- skušali ugotoviti, kako naj bi temom se je na Rogli pred- novinarji in organizatorji odstavilo tudi Gorenje. veščanja v ozdih prispevali k celovitemu razumevanju V strokovnem delu smo sku- sedanjih protislovij v naši šalMzoblikovati skupna izho- družbi in kako naj bi poma„ disca za taksne ukrepe v or- ga|j prj njihovem odpravljan-gamzacijah združenega dela, ju Seveda pa je bi|a to ob„ ki bodo zagotovili boljšo ob- enem tudi priložnost za iz-vescenost delavcev in njiho- menjavo strokovnih izkušenj, vo večjo usposobljenost za saj so v vsakj delovni orga-dobro delo, gospodarjenje in nizaciji tako v vsebini kot or-samoupravno odločanje. V ganizaciji obveščanja po-dveh dneh smo obravnavali membne posebnosti, štiri pomembne sklope vprašanj, to je, Kako odpraviti Po srečanju je bila nato še suhoparnost in birokratski skupščina republiške sekcije stil poročanja v pisnih obli- novinarjev in organizatorjev kah obveščanja, Kaj je raču- obveščanja v združenem de-nalniško podprt informacijski lu, ki deluje v okviru Društva sistem, Kaj upoštevati [Dri novinarjev Slovenije. Srečan-usklajevanju samoupravnih je so organizirali republiški splošnih aktov v ozdih z za- svet Zveze sindikatov Slove-konom o javnem obveščanju nije, Delavska enotnost, celj-in zakonom o družbenem si- ska sekcija novinarjev in or-stemu informiranja in tudi ganizatorjev obveščanja v Kakšne informacije naj spre- združenem delu ter medob-mljajo in omogočajo proce- finski svet Zveze sindikatov se odločanja v ozdih in kako Slovenije. Na današnji dan 1. oktober 1943 — V Kočevju se je začel prvi zbor odposlancev slovenskega naroda. 2. stran — informator gorenje gorenje rotoonjai ©prema Iz starega novo Delavci sami dali pobudo in iz že odpisanega materiala izdelali novo napravo. Koristno, izboljšana kakovost, prihranek. Kaj se da napraviti iz že odpisanega materiala, so dokazali delavci tozda Pohištvo. Že zdavnaj odpisana naprava, podobna stiskalnici, je dolgo časa samevala. Čakali so na prevoz na odpad. Tedaj pa je delavec Alojz Sadovnik sodelavcem v tehnologiji tozda Pohištvo predlagal, da bi iz naprave izdelali nov stroj. Napravo so konstruirali v tehnologiji (RTO -les), izdelavo pa so prevzeli delavci v prototipni delavnici tozda Pohištvo. Tako sta nastali stiskalnici, namenjeni montaži kuhinjskih elemen- tov za vtiskanje malih vrtin v elemente. Z novo napravo dosegajo predvsem boljšo kakovost in natančnost lukenj, saj je naprava vodena s programskimi vložki. Nadalje je odpadla izdelava vse dražjih šablon, ni več ročnega vrtanja vsake luknje posebej. S tipizacijo polizdelkov so dosegli korak naprej k posodobitvi tehnoloških postopkov. Programski vložki omogočajo enostavno spreminjanje postopkov. Poleg tega so v tozdu Pohištvo izdelali tudi stroj za vrtanje dna, s čimer so potrdili tudi svojo iznajdljivost, inovatorstvo, združili koristne predloge in s sodelovanjem konstruktorjev in izvajalci del dosegli lepe uspehe. Nova stiskalnica iz stare naprave. gorenjepmeesDua} ©ptrema Referendum uspel Delegati delavskega sveta sozda Gorenje so na svoji seji v torek, 30. septembra 1986, med drugim verificirali tudi pristop delovne organizacije Iskra Delta k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Gorenje SOZD. *______________________ Na referendumu, ki je bil v ponedeljek, 29. septembra, v Gorenju Procesna oprema, so se namreč delavci odločili, da se bosta temeljni organizaciji Poslovna oprema Ptuj in Proizvodnja računalniških in procesnih naprav izločili iz sestava delovne organizacije Gorenje Procesna oprema in se vključili v Iskro Delto. Tako je v tozdu PRPN za združitev glasovalo 97,3 % delavcev, v Poslovni oprami pa 91,8 %. V Iskri Delta pa je na referendumu za pristop k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Gorenje SOZD glasovalo 75,1 %, za združitev tozdov Poslovna oprema in Proizvodnja računalniških in procesnih naprav v sestav Iskre Delte pa 76,5 % de- lavcev. J 1. 10. 1986 - številka 39 Bilo je lepo... Karavana štiridesetih kolesarjev sozda Gorenje je krenila na dolgo pot po Jugoslaviji 11. septembra 1986 ob 7. uri. Na srečo je prav takrat prenehalo deževati in kolesarji, prekaljeni športniki, smo veselo pognali kolesa skozi Tovarne Gorenja v Titovem Velenju, od koder smo ponesli pozdrave delavcem Gorenja po bratskih republikah. Pred spomenik tovariša Tita v Titovem Velenju smo položili šopek cvetja. Potem smo krenili na pot proti Titovim mestom, po poteh Avnoja, poteh bratstva in enotnosti. Prisrčno so nas na prvi etapi pozdravili otroci osnovne šole v Bistrici ob Sotli in nam lepo zapeli. Njihova tovarišica pa nam je pripovedovala o Titovi mladosti, ki jo je preživljal ob Sotli. Peti razred pa je Josip Broz obiskoval v stari šoli v Bistrici ob Sotli, kjer ima danes Gorenjev tozd Kondenzatorji obrat za proizvodnjo sestavnih delov za hladilniške kondenzatorje. Pot smo nadaljevali proti Kumrovcu, kjer smo si ogledali rojstno hišo tovariša Tita. Prvo noč smo počivali v Karlovcu, naslednji dan pa smo kolesarili skozi Slunj, Plitvice, ustavili pa smo se v Titovi Korenici. Ob 16. uri- smo prispeli v Bihač. Najprej smo se ustavili v servisu Gorenja, nato v prodajnem in razstavnem centru Gorenja, ob 19. uri pa je bil slovesen sprejem pred občinsko skupščino. Množica nas je pozdravljala po ulicah, pred lepo okrašeno tribuno pa so nas sprejeli in obdarili delavci Gorenja Bira. Četudi je za marsikoga bilo težko kolesariti, pa človek kmalu pozabi na utrujenost ob tako lepem sprejemu in čestitkah, ob navdušenju občinstva. Posebno otroci so bili povsod navdušeni in razigrani, ko so nas pozdravljali na vsej dolgi poti. Mislim, da je bil na našo karavano, v lepih pisanih kolesarskih dresih, lep pogled, posebej še na napis GORENJE PO JUGOSLAVIJI. Iz Bihača smo kolesarili skozi Ripač, Dubrovsko, Oroče, Bosanski Petrova c, Titov Drvar. Četrta etapa nas je vodila od Bosanskega Petrovca skozi Ključ, Čadjevico v Mrkon-jič Grad, kjer smo si ogledali muzej ZAVNO BiH, Popoldne smo prispeli v Jajce, kjer smo obiskali muzej 2. zasedanja AVNOJ. Peta etapa nas je vodila skozi Donji Vakuf, Travnik, Zenico, kjer so nam lep sprejem pripravili tudi delavci Gorenja Servis in razstavno prodajnega centra Gorenje. Po počitku smo zapeljali proti Vogoš-ču in prispeli v Sarajevo. Tu Najdaljšo etapo, skoraj 200 km naporne vožnje, smo nadaljevali preko Romanije do Titovega Užica, kjer so nam izkazali izredno gostoljubnost. Od Titovega Užica smo nadaljevali proti Kraljevu, popoldne pa smo že bili v Kragujevcu. Obiskali smo spominski park Šumarice, grobišče 7000 žrtev druge svetovne vojne. Osma, zadnja etapa nas je vodila proti cilju skozi Ople-nac, kjer smo si ogledali znameniti mavzolej in ob 14. uri smo že prišli v Beograd, smo vsi uspešno prekolesarili 1300 kilometrov dolgo pot, ki nas je pripeljala v Beograd. Za uspešno in dostojno opravljeno nalogo nam je na slovesnosti čestital tudi Igor Simončič, pomočnik direktorja Gorenja Servis. Velja dodati, da je bila naša vožnja po Jugoslaviji varna, za to so poskrbeli miličniki v vseh občinah, skozi katere smo se peljali. Spremljali pa so nas tudi novinarji, ki so poskrbeli, da je bila z našo karavano seznanjena tudi jav- so delavci Gorenja v Bosni in Hercegovini pripravili prisrčen sprejem, zvečer pa smo si ogledali še znamenito Baš-čaršijo. Seminarji, posveti kjer smo obiskali Hišo cvetja na Dedinju in položili venec na grob tovariša Tita. Zvečer je bila zaključna slovesnost. Bili smo veseli, da nost. Čeprav je bilo včasih hudo, smo se vsi vrnili z lepimi spomini ter si zaželeli, da bi podobno akcijo pripravili tudi prihodnje leto. Janez Sterkuš Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Tečaj Obdelava besedil s pomočjo — računalnika Dialog (WS) september — delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu Dialog Tečaj Obdelava tabel s pomočjo — računalnika Dialog (MP) september — delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu Dialog Tečaj Obdelava po- Sejna soba datkovnih baz DS Splošni D Base posli delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu osebni računalnik Slovensko posve- Ljudjana tovanje Onesnaževanje in varstvo okolja 21., 22. 10. 1986 Enodnevni strokovni Koper posvet iz varstva pri del u 17. 10.1986 vodjem služb VPD in pooblaščen-nim delavcem vodjem pravnih služb in drugim strokovnim delavcem Seminar o pripravi Maribor investicij in oceni njihove družbenoekonomske upravičenosti 9. 10. 1986 6. 10.1986 vodjem oddelkov za marketing, finančnim delavcem, strokovnim delavcem internih bank, vodjem razvojnih oddelkov inženiringov, strokovnim delavcem s področja prodaje in nabave investicijske opreme in objektov Delitev osebnih Bled dohodkov kot motivacija za delo, rezultate dela in izobraževanja delavcev 15.-17. 10. 1986 Analiza stroškov in Ljubljana za potrebe poslovnega odločanja 20., 21., in 22. 10. 1986 16. 10. 1986 1. jugoslovansko Ljubljana posvetovanje o domači opremi za proizvodnjo elektronskih sestavnih delov in mikroelektroniko SD - MIEL 7. 10. 1986 Seminar: Planiranje, Zagreb koncepcija i izgradnja tipskih TS 110/35, 20, 10 kV u elektroenergetskem sistemu 27.-30. 10. 1986 V INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. 1. 10. 1986 - številka 39 informator gorenje — stran 3 Borba proti preveliki odsotnosti REZULTATI KONTROLE BOLNIŠKEGA DOPUSTA Pred štirinajstimi dnevi smo napovedali borbo previsoki bolniški odsotnosti. Kar devet delavcev iz tozdov in delovnih skupnosti (po tr||e ali štirje dnevno) je opravljalo v tem času kontrolo bolniške na domu. Za kontrolo je bito predlaganih 219 delavcev. Izbor teh delavcev - bolnikov so opravili naši obratni zdravniki ali pa v tozdih ki delovnih skupnostih, v nekaterih primerih pa tudi anonimni posamezniki. Ugotovitve • Bolniški dopust je previsok in mnogokrat neopravičen, kar bo dokazal nadaljnji postopek obravnave bolniškega dopusta. • Vedno manj smo ravnodušni do tistih, ki bolniški dopust zlorabljajo. Na to kažejo individualne pobude za kontrolo bolniškega dopusta in odobravanje delavcev nad oprezanjem kontrole. • Kontrolo bolniškega dopusta so močno otežkočali netočni podatki o bivališčih delavcev, kar predstavlja kršitev delovnih dolžnosti. Vsak delavec je dolžan pravočasno javiti spremembe podatkov za kadrovsko evidenco. • Delavci zelo pogosto menjajo zdravnike ali tudi ambulante in često tudi ne dvignejo bolniških listov. To delajo prav tisti, ki nameravajo za vsako ceno ne bolniški dopust. • Kar pri petinštiridesetih delavcih smo v času kontrole bolniškega dopusta ugotovili, da niso spoštovali oziroma upoštevali odredb leče-čega zdravnika, saj so, namesto da bi mirovali, bili na obisku svojcev, na opravljanju vozniškega izpita in podobno. Tako so zavlačevali zdravljenje in storili hujšo kršitev delovnih obveznosti. Tako smo po tozdih in delovnih skupnostih ugotovili naslednje število kršitev: Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Štedilniki 4, tozd Pral-no-pomivalna tehnika 10, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika 16, tozd Ga Ivana 5, DSSS 1, v Gorenju Procesna oprema 3, v Gorenju Elektronika Široka potrošnja 1, v Gorenju Notranja oprema 2, v Gorenju Servis 1, v Gorenju Commerce 1 in v delovni skupnosti Splošni posli 2. Ukrepi • Kadar delavci ne bodo sporočili sprememb bivališča in drugih kadrovskih podatkov in ne bodo upoštevali odredb lečečega zdravnika za uspešno zdravljenje, bomo individualnim poslovodnim organom v tozdih in delovnih skupnostih posredovali pobudo za uvedbo disciplinskih postopkov zoper te delavce. • Z Zdravstvenim centrom Velenje se že dogovarjamo za izključno pristojnost obratnih zdravnikov, ki bodo edini lahko priznavali bolniški dopust z nadomestilom osebnega dohodka. Po potrebi bomo sporazum sklenili še z zdravstvenima domovoma v Mozirju in Slovenj Gradcu. Kontrolo bolniškega dopusta, ki jo sedaj opravljajo delavci delovnih skupnosti in tozdov, bosta v kratkem zamenjala profesionalna kontrolorja, ki bosta poleg kontrole imela tudi nalogo izdajanja bolniških listov in analitično spremljanje gibanja bolniškega dopusta • Več uspeha pa pričaku- jemo od zagotovitve pogojev za delovanje ambu- lante prve pomoči v Gorenju. Imamo pripravljen projekt, poznamo tudi vsebino deta ambulante. Ambulanta bo omogočala boljšo povezanost med obratnimi zdravniki, delovnimi mesti v Gorenju m delavci, z enega mesta bo mogoče spremljati gibarf* *. bolniške,' tudi predvideti in ribčrtovati ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva delavcev. Z vsemi aktivnostmi za zmanjšanje bolniškega dopusta in poglobljeno zdravstveno varstvo vseh delavcev, zlasti še tistih, ki imajo težave s svojim zdravjem bomo nadaljevali in vas o rezultatih sproti obveščali. Prejeli smo ... Vabilo pioniijev „Vse, kar prinaša vedrih dni utrip, kar ti prinaša svetle sanje, kar s toplim stiskom roke srečo ti želi, vse to je mir od včeraj in za jutri, ta hip". Te besede Milene Batič so pionirji osnovne šole Miha Pintar Toledo zapisali v svoje vabilo na odred no pionirsko konferenco. Tudi letos so namreč, tako kot že vrsto let, od kar Gorenje sodeluje s to osnovno šolo, na svojo konferenco povabili tudi našega urednika. „Zelo veseli bomo, če se boste našemu vabilu odzvali", so še pripisali Tokrat se njihove konference žal nismo mogli udeležiti, zato pa veljajo ob Dnevu pionirjev, njim in njihovim vrstnikom naše prisrčne čestitke z željo, da bi rastli v miru in sreči in se nam kot pridni delavci in dobri strokovnjaki nekoč pridružili tudi v Gorenju. Kros V sodelovanju z Atletskim klubom Velenje bo v četrtek, 2. oktobra 1986 ob 16. uri, na stadionu v Titovem Velenju oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost organiziral prvenstvo Gorenja v krosu za leto 1986. Tekmovanje bo v treh starostnih kategorijah za moške in ženske ekipe ter posameznike. Moški kategorije A bodo tekli na 2.000 m dolgi progi, kategorije B na 1.500 m, kategorije C pa na 1.000 m, ženske kategorije A na 1.500 m, kategorije B na 1.000m, kategorije C pa na 500 m. Pismene prijave z navedbo kategorije sprejemajo v oddelku do 10. ure na dan tekmovanja in 15 minut pred pričetkom na stadionu. Po trije najboljši posamezniki v vseh treh kategorijah in najboljše ekipe v obeh konkurencah prejmejo diplome. Prodaja smučarskih kart V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost bodo tudi letos omogočili nakup sezonskih smučarskih kart za Golte, Kope in Roglo. Znesek smučarske karte lahko poravnate v treh mesečnih obroki], prijave pa v oddelku sprejemajo od 15. do 31. oktob- ra 1986. Ob prijavi morate predložiti sliko 3,5 x 2,5 cm. ZAMENJAVA STARIH SMUČARSKIH KART V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost bodo stare smučarske karte zamenjevali do 30. novembra 1986. delavci Gorenja ostali otroci (do 15 let) Golte letna 15.750 Golte sezonska 14.000 Kope—Golte sezon. 21.000 Kope 21,000 Rogla 15.000 18.750 12.000 16.650 10.800 24.000 17.250 24.000 18.000 18.000