URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 29
1411.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za
II.	polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84, 24/84, 26/84, 28/84)
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«- se:
1.	Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,34 nadomesti s stopnjo
1,13
—	v stolpcu 10 stopnja 0,59 nadomesti s stopnjo
0,60
—	v stolpcu 11 stopnja 6,19 nadomesti s stopnjo
5,40
—	v stolpcu 13 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo
0,31
—	v stolpcu 14 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,22
—	v stolpcu 15 stopnja 1,30 nadomesti s stopnjo
1,12
—	v stolpcu 16 stopnja 0,51 nadomesti s stopnjo
0,56
—	v stolpcu 18 stopnja 12,18 nadomesti s stopnjo 10,91
—	v stolpcu 19 stopnja 14,40 nadomesti s stopnjo 14,46
—	v stolpcu 20 stopnja 11,83 nadomesti s stopnjo
10,56.
2. Pri zaporedni številki			18 občina Kranj:		
— v stolpcu 1,10	9	stopnja	1,30	nadomesti s	stopnjo
— v stolpcu 0,34	10	stopnja	0,45	nadomesti s	stopnjo
— v stolpcu 4,72	11	stopnja	4,47	nadomesti s	stopnjo
— v stolpcu 0,67	13	stopnja	0,71	nadomesti s	stopnjo
Cena 50 dinarjev	Leto XLI
—	v stolpcu 14 stopnja 0,44 nadomesti s stopnjo
0,43
—	v stolpcu 15 stopnja 0,71 naflbmesti s stopnjo
1,00
—	v stolpcu 16 stopnja 1,00 nadomesti s stopnjo
0,44
—	v stolpcu 18 stopnja 9,58 nadomesti s stopnjo
9,87
—	v stolpcu 19 stopnja 14,75 nadomesti s stopnjo 14,08
—	v stolpcu 20 stopnja 9,58 nadomesti s stopnjo
9,87.
3.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,26 nadomesti s stopnjo
I,	15
—	v stolpcu 10 stopnja 1,09 nadomesti s stopnjo
0,97
—	v stolpcu 11 stopnja 5,55 nadomesti s stopnjo
5,49
—	v stolpcu 13 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo
0,90
—	v stolpcu 14 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo
0,41
—	v stolpcu 15 stopnja 0,96 nadomesti s stopnjo
1,02
—	v stolpcu 16 stopnja 0,62 nadomesti s stopnjo
0,38
—	v stolpcu 18 stopnja 11,31 nadomesti s stopnjo
II,	42
—	v stolpcu 19 stopnja 15,01 nadomesti s stopnjo 14,65
—	v stolpcu 20 stopnja 11,06 nadomesti s stopnjo 11,17.
4.	Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,82 nadomesti s stopnjo
1,26
—	v stolpcu 10 stopnja 1,37 nadomesti s stopnjo
0,72
—	v stolpcu 11 stopnja 4,94 nadomesti s stopnjo
5,61
—	v stolpcu 13 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo
0,56
—	v stolpcu 14 stopnja 0^4 nadomesti s stopnjo
0,23
—	v stolpcu 15 stopnja 1,46 nadomesti s stopnjo
I,	30
—	v stolpcu 16 stopnja 0,20 nadomesti s stopnjo
0,53
—	v stolpcu 18 stopnja 10,39 nadomesti s stopnjo
II,	25
—	v stolpcu 19 stopnja 14,87 nadomesti s stopnjo 14,55
Ljubljana, ponedeljek 17. septembra 1984
—	v stolpcu 20 stopnja 10,04 nadomesti s stopnjo 10,90.
5.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje:
—	v stolpcu 9 stopnja 0,63 nadomesti s stopnjo
0,98
—	v stolpcu 11 stopnja 5,44 nadomesti s stopnjo
5,58
—	v stolpcu 13 stopnja 0,28 nadomesti s stopnjo
0,43
—	v stolpcu 14 stopnja 0,18 nadomesti s stopnjo
0,25
—	v stolpcu 15 stopnja 1,13 nadomesti s stopnjo
1.36
—	v stolpcu 18 stopnja 10,31 nadomesti s stopnjo 11,25
—	v stolpcu 20 stopnja 9,96 nadomesti s stopnjo 10,90.
II.	V tabeli II. pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 4 občina Cerknica:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,67 nadomesti s stopnjo
12.36
—	v stolpcu 4 stopnja 0,29 nadomesti s stopnjo
0,28
—	v stolpcu 6 stopnja 12,46 nadomesti s stopnjo 14,14.
2.	Pri zaporedni številki 18 občina Kranj:
—	v stolpcu 3 stopnja 7,56 nadomesti s stopnjo
8,66
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,20
—	v stolpcu 6 stopnja 9,31 nadomesti s stopnjo
10,36.
3.	Pri zaporedni številki 36 občina Novo mesto:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,81 nadomesti s stopnjo
9,04
—	v stolpcu 4 stopnja 0,25 nadomesti s stopnjo
0,27
—	v stolpcu 6 stopnja 10,56 nadomesti s stopnjo
10,81.
4.	Pri zaporedni številki 40 občina Ptuj:
—	v stolpcu 3 stopnja 9,57 nadomesti s stopnjo 11,42
—	v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo
0,20
—	v stolpcu 6 stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 13,12.
5.	Pri zaporedni številki 48 občina Slovenska Bistrica :
—	v stolpcu 3 stopnja 10,50 nadomesti s stopnjo
11,30
—	v stolpcu 6 stopnja 12,21 nadomesti s stopnjo 13,01.
6.	Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,95 nadomesti s stopnjo
13,15
—	v stolpcu 4 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
0,42
—	v stolpcu 6 stopnja 12,67 nadomesti s stopnjo 15,07.
III.	V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se:
Pri zaporedni številki 55 občina Trebnje:
—	v stolpcu 5 stopnja 0,02 nadomesti s stopnjo
0,03
—	v' stolpcu 6 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo
0,53.
IV.	Sprememba pregledov stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83	.
Ljubljana, dne 7. septembra 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST SAVINJA - SOTLA CELJE
1412.
Na podlagi 26. do 29. člena zakona o vodah (Uradni list SRS. št. 38/81), na podlagi določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Savinja - Sotla in samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Savinja - Sotla za obdobje 1981 —1985, na podlagi ustreznih stališč Zveze vodnih skupnosti Slovenije in po poprejšnjem sklepu skupščine OVS Savinja - Sotla, sprejetem na 2. seji, dne 21. junija 1984, je izvršilni odbor OVS Savinja - Sotla na
9.	redni seji dne 31. julija 1984 sprejel
SKLEP
n spremembi tarife povračil Območni vodni skupnosti Savinja - Sotla za leto 1984 od davčne osnove iz dohodka delovnih organizacij
1
Določilo pod 1. točko sklepa o tarifah povračil in odškodnin Območni vodni skupnosti Savinja - Sotla za leto 1984 se spreminja tako, da v letu 1984 velja osnovna tarifa povračil od davčne osnove iz dohodka delovnih organizacij 0,90 °/o.
2
Vsa druga določila sklepa, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 8/84, ostanejo v veljavi.
Predsednik
izvršilnega odbora
Jože Stanič I. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1413.
Na podlagi tretjega odstavka 108. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/83) in 73., 119. ter 121. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/81 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na podlagi soglasja Republiške skupnosti za cene in po predhodnem mnenju Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje in Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika dne 4. septembra 1984 na 114. seji sprejel
SKLEP
o določitvi stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja znanja V izpitnem centru Ljubljana in izven njenega sedeža
I
Stroški vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanju vozniškega znanja v izpitnem centru Ljubljana in izven njenega sedeža znašajo:
1.	za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij, traktorjev in preverjanje vozniškega znanja na sedežu izpitnega centra — 180 din, izven rfjenega sedeža — 230 din,
2.	za preizkus znanja za voznike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem — 150 din,
3.	za izpit iz vožnje motornih vozil in traktorjev:
za kategorijo A		340
za kategorijo B		420
za kategorijo C		510
za kategorijo D		1.300
za kategorijo E		510
za traktorje	II	340
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 789/2-84
Ljubljana, dne 6. septembra 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine rftesta Ljubljane
»	Dore Dovečar 1. r.
1414.
Na podlagi odlokov Skupščine mesta Ljubljane o določitvi in spremembi imen cest, ulic, poti in trgov na območju mesta Ljubljane objavlja Mestna geodetska uprava Ljubljana
SEZNAM
obstoječega stanja vseh uradno imenovanih naselij po občinah na območju mesta Ljubljane ter rest. Ulic, poti in trgov po naseljih, ki so bili objavljeni V Uradnih listih SRS do septembra 1984
OBČINA
LJUBLJANA
BEŽIGRAD
1.	Beričevo
2.	Brinje
3.	Dol pri Ljubljani
4.	Kleče pri Dolu
5.	' Ljubljana — del
1.	Allendejeva ulica
2.	Apihova ulica
3.	Avšičeva cesta
4.	Belokranjska ulica
5.	Bevkova cesta
6.	Bežigrad
7.	Borutova ulica
8.	Brankova ulica
9.	Bratinova ulica
10.	Bratov Čebuljev ulica
11.	Bratov Jakopičev ulica
12.	Bratov Kunovarjev ulica
13.	BratovšeVa ploščad
14.	Brnčičeva Ulica
15.	Carja Dušana ulica
16.	Celjska ulica
17.	Cehkova ulica
18.	' Cesta Ceneta
Stuparja
19.	Cesta na Brod
20.	Cesta Urške Zatlerjeve (del)
21.	Cesta v Pečale
22.	Cesta' v Podboršt
23.	Cesta 24. junija
24.	Clevelandska ulica (del)
25.	Čolnarjeva ulica
26.	Cargova ulica
27.	ČemažačjeVa ulica
28.	Čerinova ulica
29.	Črnuška cesta
30.	Crtomirova ulica
31.	Danile KumarjeVe
ulica
32.	Dečkova ulica
33.	Dečmanova ulica
34.	DermotoVa ulica
35.	Detelova ulica
36.	Dimičeva ulica
37.	Dolina
38.	Dravska ulica
39.	Einspielerjeva ulica
40.	EnčtliherjeVa ulica
41.	Fabianijeva Ulica
42.	Eorsterjeva ulica
43.	' Franketova ulica
44.	Funtkova ulica
45.	Gača
46.	Gameljska cesta
47.	Gasparijeva ulica
48.	Glavarjeva ulica
49.	Glinškova ploščad
50.	Godeževa ulica
51.	Gogalova ulica
52.	Gorjančeva ulica
53.	Goropečnikova ulica
54.	Grafenauerjeva ulica
55.	Grassellijeva ulica
56.	Grintovška ulica
57.	Hacciuetova ulica
58.	Herbersteinova ulica
59.	Hlebčeva ulica
60.	Hošiminhova ulica
61.	Hranilniška ulica
62.	Hribernikova ulica
63.	Hribovska pot
64.	Hubadova ulica
65.	Ilešičeva ulica
66.	Ipavčeva ulica
67.	Izletniška ulica
68.	Jakšičeva ulica •
69.	Janova ulica
70.	Janševa ulica
71.	Jarnikova ulica
72.	Jarše
73.	Jarška cesta (del)
74.	Jazbečeva pot
75.	Ježa
76.	Ježica
77.	Kadilnikova ulica
78.	Kalingerjeva ulica
79.	Kališnikov trg
80.	Kamniška ulica
81.	Kardeljeva ploščad
82.	Kaspretova ulica
83.	Katreževa pot
84.	Kerševanova Ulica
85.	Kleče
86.	Kocbekova ulica
87.	Kočenska ulica
88.	Kolarjeva ulica
89.	Romanova ulica
90.	Koroška ulica
91.	Kosova ulica
92.	Koželjeva ulica
93.	Kraljeva ulica
94.	Kranjčeva ulica
95.	Kratka pot
96.	K reaktorju
97.	Kregarjeva ulica
98.	Kržičeva ulica
99.	Kumrovška ulica
100.	Kurilniška ulica (Bel)
101.	Kušar jeva ulica
102.	Kuzmičeva ulica
103.	Lambefgarjeva ulica
104.	Lavričeva ulica
165.	Lemeževa ulica
106.	Likozarjeva ulica
107.	Linhartova cesta
108.	Linhartov podhod
109.	Livarska ulica
110.	Luize Pesjakove ulica
111.	Lužiško-srbska ulica
112.	Magajnova ulica
113.	Majaronova ulica
114.	Mala vas
115.	Mariborska ulica
116.	Marice Kovačeve ulica
117.	Mašera-Spasičeva ulica
118.	Matjaževa ulica
119.	Med hmeljniki
120.	Meškova ulica
121.	Mire Lenardičeve ulica
122.	Mislejeva ulica
123.	Mlinska pot
124.	Mucherjeva ulica
125.	Na brežini
126.	Nade Ovčakove ulica
127.	Nadgoriška cesta
128.	Na produ
129.	Na Zalah
130.	Neubergerjeva ulica
131.	Novakova ulica
132.	Novinarska ulica
133.	Obvozna cesta
134.	Ocvirkova ulica
135.	Ogrinčeva ulica
136.	Okrogarjeva ulica
137.	Omahneva ulica
138.	Pahorjeva ulica
139.	Park neuvrščenih
140.	Parmova ulica (del) .141. Pasterkova pot
142.	Pavlovčeva ulica
143.	Pečarjeva ulica
144.	Pečnik
145.	Pegamova ulica
146.	Peričeva ulica
147.	Perkova ulica
148.	Petričeva ulica
149.	Pionirska pot
150.	Planinska cesta
151.	Pleteršnikova ulica
152.	Pod bregom
153.	Podgorica
154.	Pod Gričem
155.	Pod klancem
156.	Podmilščakova ulica
157.	Popovičeva ulica
158.	Posavskega ulica
159.	Pot Draga Jakopiča
160.	Pot k Savi
161.	Pot k sejmišču
162.	Pot v Ceželj
163.	Pot v Goričico
164.	Pot v Hrastovec
165.	Pot v hribec
166.	Pot v Mlake
167.	Pot v Smrečje
168.	Prekmurska ulica
169.	Preradovičeva ulica
170.	Presetnikova ulica
171.	Pribinova ulica
172.	Primožičeva ulica
173.	Pšatska pot
174.	Ptujska ulica
175.	Ravbarjeva ulica
176.	Reboljeva ulica
177.	Robbova ulica
178.	Robičeva ulica
179.	Rodičeva ulica
180.	Rožanska ulica
181.	Samova ulica
182.	Saveljska cesta (del)
183.	Savlje
184.	Savska cesta (del)
185.	Selanova ulica
186.	Seliškarjeva ulica
187.	Simončičeva ulica
188.	Slovenčeva ulica
189.	Smoletova ulica
190.	Soteska pot
191.	Sovretova ulica
192.	Stadionska ulica
193.	Staničeva ulica
194.	Stara Ježica
195.	Stare Črnuče
196.	Stolpniška ulica
197.	Stoženska ulica
198.	Stožice
199.	Strmec
200.	Strniševa cesta
201.	Svetosavska ulica
202.	Šarhova ulica
203.	Šentjakob
204.	Serkova ulica
205.	Slandrova ulica
206.	Šmartinska cesta (del)
207.	Štebijeva cesta
208.	Štembalova ulica
209.	Tesovnikova ulica
210.	Titova cesta (del)
211.	Tolstojeva ulica
212.	Tomačevo
213.	Tomačevska cesta
214.	Tominškova ulica
215.	Topniška ulica
216.	Trebinjska ulica
217.	Trg VII. kongresa ZKJ
218.	Trg 9. maja
219.	Triglavska ulica
220.	Trstenjakova ulica
221.	Turnerjeva ulica
222.	Udvančeva ulica
223.	Ulica aktivistov
224.	Ulica bratov Židan
225.	Ulica Koroškega bataljona
226.	Ulica Majke Jugovičev
227.	Ulica Metoda Mikuža
228.	Ulica nadgoriških borcev
229.	Ulica narodne zaščite
230.	Ulica padlih borcev
231.	Ulica Pavle Jero mn o ve
232.	Ulica Pohorskega bataljona
233.	Ulica prvoborcev
234.	Ulica Rezke Klopčič
235.	Ulica Staneta Severja
236.	Ulica v Kokovšek
237.	Ulica 7. septembra
238.	Ulica 29. hercegovske divizije
239.	Valjhunova ulica
240.	V dolini
241.	Velikovška ulica
242.	Verdnikova ulica
243.	Vilharjeva cesta (del)
244.	Vodovodna cesta (del)
245.	Vojkova ulica
246.	Vranja pot
247.	V Varde
248.	Za gasilskim ^ domom
249.	Zagrebška ulica
250.	Zajčeva pot
251.	Za partizanskim domom
252.	Zasavska cesta
253.	Ziljska ulica
254.	Zupanova ulica
255.	Zolgerjeva ulica
256.	Zorgova ulica
6.	Podgora pri Dolskem
7.	Videm
8.	Zaboršt pri Dolu
9.	Zajelše
OBČINA
LJUBLJANA
CENTER
1.	Ljubljana — del
1.	Adamič-Lundrovo nabrežje
2.	Ajdovščina
3.	Ambrožev trg
4.	Aškerčeva cesta (del)
5.	Barvarska steza
6.	Beethovnova ulica
7.	Bohoričeva ulica
8.	Bolgarska ulica
9.	Borštnikov trg
10.	Breg
11.	Brejčeva ulica
12.	Cankarjeva cesta
13.	Cankarjevo nabrežje
14.	Celovška cesta (del)
15.	Cesta slovenskih kmečkih uporov
16.	Cesta 27. aprila (del)
17.	Cesta VII. korpusa (del)
18.	Cigaletova ulica
19.	Ciglerjeva ulica
20.	Cimpermanova ulica
21.	Ciril-Metodov trg
22.	Cojzova cesta (del)
23.	Čevljarska ulica
24.	Čopova ulica
25.	Čufarjeva ulica
26.	Dalmatinova ulica
27.	Bolničarjeva ulica
28.	Dvorni trg
29.	Dvorakova ulica
30.	Emonska cesta (del)
31.	Erjavčeva cesta
32.	Friškovec
33.	Gallusovo nabrežje
34.	Gerberjevo stopnišče
35.	Gestrinova ulica
36.	Gledališka pasaža
37.	Gledališka stolba
38.	Glonarjeva ulica
39.	Gornji trg
40.	Gosposka ulica
41.	Gosposvetska cesta
42.	Grablovičeva ulica
43.	Gradišče
44.	Grajska planota
45.	Grajski drevored
46.	Gregorčičeva ulica
47.	Gruberjevo nabrežje
48.	Grudnovo nabrežje
49.	Hradeckega cesta (del)
50.	Hrenova ulica
51.	Hribarjevo nabrežje
52.	Hrvatski trg
53.	Hudovernikova ulica
54.	Igriška ulica
55.	Ilirska ulica
56.	Jakopičev drevored (del)
57.	Jakopičevo sprehajališče
58.	Janežičeva cesta
59.	Japljeva ulica
60.	Jenkova ulica
61.	Jurčičev trg
62.	Kapiteljska ulica
63.	Kapusova ulica
64.	Kardeljeva cesta
65.	Karlovška cesta
66.	Kastelčeva ulica
67.	Kersnikova ulica
68.	Kidričeva ulica
69.	Kidričev park
70.	Kleparska steza
71.	Ključavničarska ulica
72.	Knafljev prehod
73.	Koblarjeva ulica (del)
74.	Komenskega ulica
75.	Kopitarjeva ulica
76.	Korytkova ulica
77.	Kotnikova ulica
78.	Kratka steza
79.	Krekov trg
80.	Kristanova ulica
81.	Križevniška soteska
82.	Križevniška ulica
83.	Krojaška ulica
84.	Kumanovska ulica
85.	Leninov park
86.	Levstikova ulica
87.	Levstikov trg
88.	Lipičeva ulica
89.	Lončarska steza
90.	Mačja steza
91.	Mačkova ulica
92.	Maistrova ulica
93.	Malenškova ulica
94.	Marxov park
95.	Masarykova cesta
96.	Medarska ulica
97.	Merosodna ulica
98.	Mesarska cesta
99.	Mestni trg
100.	Metelkova ulica 101 Miklošičeva cesta
102.	Močnikova ulica
103.	Moša Pijadejeva cesta
104.	Murnikova ulica (del)
105.	Na Stolbi
106.	Nazorjeva ulica
107.	Nebotičnikov prehod
108.	Njegoševa cesta
109.	Novi trg
110.	Ob Ljubljanici (del)
111.	Obrežna steza
112.	Osojna pot
113.	Osojna steza
114.	Ovinki
115.	Peternelova ulica
116.	Petkovškovo nabrežje
117.	Plečnikov podhod
118.	Plečnikov trg
119.	Ploščad Borisa Kraigherja
120.	Podhod Ajdovščina
121.,	Pod Trančo
122.	Pod turnom
123.	Pogačarjev trg
124.	Poljanska cesta (del)
125.	Poljanski nasip
126.	Pot na Golovec
127.	Potočnikova ulica
128.	Potrčeva ulica (del)
129.	Povšetova ulica (del)
130.	Praprotnikova ulica
131.	Pražakova ulica
132.	Prečna ulica
133.	Predor pod Gradom
134.	Prešernova cesta
135.	Prešernov trg
136.	Prežihova ulica
137.	Prijateljeva ulica
138.	Prisojna ulica
139.	Privoz
140.	Prule
141.	Puharjeva ulica
142.	Razgledna steza
143.	Reber
144.	Resljeva cesta
145.	Ribji trg
146.	Rimska cesta
147.	Roška cesta
148.	Rozmanova ulica
149.	Rožna ulica
150.	Salendrova ulica
151.	Sketova ulica
152.	Slomškova ulica
153.	Snežniška ulica (del)
154.	Sodarska steza
155.	Soteska
156.	Stari trg
157.	Stiška ulica
158.	Streliška ulica
159.	Stritarjeva ulica
160.	Strmi pot
161.	Strossmayerjeva ulica
162.	Strupijevo nabrežje
163.	Saranovičeva ulica
164.	Slajmerjeva ulica
165.	Šmartinska cesta (del)
166.	Študentovska ulica
167.	Šubičeva ulica
168.	Tabor
169.	Tavčarjeva ulica
170.	Tesarska ulica
171.	Titova cesta (del)
172.	Tobačna ulica (del)
173.	Tomšičeva ulica
174.	Trdinova ulica
175.	Trg francoske revolucije
176.	Trg mladinskih delovnih brigad (del)
177.	Trg narodnih herojev
178.	Trg Osvobodilne fronte
179.	Trg osvoboditve
180.	Trg revolucije
181.	Trubarjeva cesta
182.	Turjaška ulica
183.	Ulica Josipine Turnograjske
184.	Ulica na Grad
185.	Ulica stare pravde
186.	Ulica talcev
187.	Usnjarska ulica
188.	Valvazorjeva ulica
189.	Vegova ulica
190.	Veselova ulica
191.	Vidovdanska cesta
192.	Vilharjeva cesta n (del)
193.	Vodmatski trg
194.	Vodna steza
195.	Vodnikov trg
196.	Vošnjakova ulica
197.	Vozna pot na Grad
198.	Vožarski pot
199.	Vrazov trg
200.	Vrhovčeva ulica
201.	Vrtača
202.	Wolfova ulica
203.	Za čreslom
204.	Za Gradom
205.	Zaloška cesta (del)
206.	Za ograjami
207.	Zarnikova ulica
208.	Za vrti
209.	Znamenjska ulica
210.	Zrinjskega cesta"
211.	Zvezdarska ulica
212.	Zvonarska ulica
213.	Zabjak
214.	Židovska steza
215.	Zidovska ulica
216.	Živinozdravska ulica
217.	Župančičeva ulica
OBČINA
LJUBLJANA
MOSTE-POLJE
1.	Besnica
2.	Brezje pri Lipoglavu
3.	Češnjica
4.	Dolgo brdo
5.	Dolsko
6.	Gaberje pri Jančah
7.	Janče
8.	Javor
9.	Kamnica
10.	Klopce
11.	Križevska vas
12.	Laze pri Dolskem
13.	Ljubljana — del
1.	Agrokombinatska cesta
2.	Anžurjeva ulica
3.	Archinetova ulica
4.	Avgustinčičeva ulica
5.	Avsečeva ulica
6.	Bacciavillova ulica
7.	Bavdkova ulica
8.	Bazoviška ulica
9.	Beblerjev trg
10.	Berčičeva ulica
11.	Berčonova pot
12.	Bernekerjeva ulica
13.	Bezenškova ulica
14.	Bilečanska ulica
15.	Bizoviška cesta
16.	Bratislavska cesta
17.	Cerutova ulica
18.	Cesta na Brinovec
19.	Cesta na Ježah
20.	Cesta na Kope
21.	Cesta na Obrije
22.	Cesta na Ozare
23.	Cesta na Urh
24.	Cesta španskih borcev
25.	Cesta v Hrastje
26.	Cesta v Kostanj
27.	Cesta v Prod
28.	Cesta v Šmartno
29.	Cesta v Zajčjo dobravo
30.	Cesta II. grupe odredov
31.	Cesta 13. julija
32.	Cesta 30. avgusta
33.	Chengdujska cesta
34.	Cilenškova ulica
35.	Cimermanova ulica
36.	Clevelandska ulica (del)
37.	Cvetlična pot
38.	Černivčeva ulica
39.	Delavska ulica
40.	Dergančeva ulica
41.	Dobrunjska cesta
42.	Društvena ulica
43.	Fani Grumove ulica
44.	Flajšmanova ulica
45.	Frenkova pot
46.	Fužinska cesta
47.	Gašperšičeva ulica
48.	Gortanova ulica
49.	Gozdna pot
50.	Grajzerjeva ulica
51.	Gramozna pot
52.	Gustinčarjeva ulica
53.	Hladilniška pot
54.	Hradeckega cesta (del)
55.	Hruševska cesta
56.	Industrijska cesta
57.	Jakhljeva ulica
58.	Jarška cesta (del)
59.	Kajuhova ulica
60.	Kamnoseška ulica
61.	Kašeljska cesta
62.	Kavčičeva ulica
63.	Kekčeva ulica
64.	Klemenova ulica
65.	Klunova ulica
66.	Koblarjeva ulica (del)
67.	Kodrova ulica
68.	Kopna pot
69.	Kosovelova ulica
70.	Koširjeva ulica
71.	Kovačeva ulica
72.	Kriva pot
73.	Križna ulica
74.	Krmčeva ulica
75.	Krožna pot
76.	Kudrova ulica
77.	Kvedrova cesta
78.	Letališka cesta
79.	Leninov trg
80.	Leskoškova cesta
81.	Litijska cesta
82.	Lovska ulica
83.	Lovšetova ulica
84.	Lunačkova ulica
85.	Malejeva ulica
80.	Marčenkova ulica
87.	Marincljeva ulica
88.	Mazovčeva pot
8o.	Mekinčeva ulica
Sj. Menardova ulica
91.	Miklavčeva ulica
92.	Mirna pot
93.	Močilnikarjeva ulica
94.	Moškričeva ulica
95.	Nahtigalova ulica
96.	Na klančku
97.	Na peči
98.	Novo naselje
99.	Novo polje, cesta 1
100.	Novo polje, cesta II
101.	Novo polje, cesta III
102.	Novo polje, cesta IV
103.	Novo polje, cesta V
104.	Novo polje, cesta VI
105.	Novo polje, cesta VII
LUG. Novo polje, cesta VIII
107.	Novo polje, cesta IX
108.	Novo polje, cesta X
109.	Novo polje, cesta XI
110.	Novo polje, cesta XII
111.	Novo polje, cesta XIII
112.	Novo polje, cesta XIV
113.	Novo polje,
cesta XV
114.	Novo polje, cesta XV'i
115.	Novo polje, cesta XVII
116.	Novo polje, cesta XVIII
117.	Novo polje, cesta XIX
118.	Novo polje, cesta XXI
119.	Novo polje, cesta XXIII
120.	Novosadska ulica
121.	Nusdorferjeva ulica
122.	Ob Ljubljanici (del)
123.	Ob Mejašu
124.	Ob potoku
125.	Obrije
126.	Ob sotočju
127.	Ob studencu
128.	Ob zeleni jami
129.	Ob železnici
130.	Okiškega ulica
131.	Osenjakova ulica
132.	Papirniška pot
133.	Papirniški trg
134.	Parmska cesta
135.	Partizanska ulica
136.	Pečinska ulica
137.	Perčeva ulica
138.	Periška cesta
139.	Pesarska cesta
140.	Petrovičeva ulica
141.	Pod Debnim vrhom
142.	Pod ježami
143.	Pohiinova ulica
144.	Pokopališka ulica
145.	Poljanska cesta (del)
146.	Polje
147.	Polje, cesta I
148.	Polje, cesta II
149.	Polje, cesta III
150.	Polje, cesta IV
151.	Polje, cesta V
152.	Polje, cesta VI
153.	Polje, cesta VIII
154.	Polje, cesta X
155.	Polje, cesta XII
156.	Polje, cesta XIV.
157.	Polje, cesta XVI
158.	Polje, cesta XVIII
159.	Polje, cesta XX
160.	Polje, cesta XXII
161.	Polje, cesta XXIV
162.	Polje, cesta XXVI
163.	Polje, cesta XXVIII
164.	Polje, cesta XXX
165.	Polje, cesta XXXII
166.	Polje, cesta XXXIV
167.	Polje, cesta XXXVI
168.	Polje, cesta XXXVIII
169.	Polje, cesta XL
170.	Polje, cesta XLII
171.	Polje, cesta XLIV.
172.	Polje, cesta XLV1
173.	Poljedelska ulica 174-. Poljska pot
175.	Pot do šole
176.	Pot heroja Trtnika
177.	Pot na Breje
178.	Pot na Fužine
179.	Pot na Hreše
180.	Pot na Labar
181.	Pot na most
182.	Pot na Visoko
183.	Potrčeva ulica (delj
184.	Pot v dolino
185.	Pot v mejah
186.	Pot v Podgorje
187.	Pot v Zeleni gaj
188.	Povšetova ulica (del)
189.	PrisUnska ulica
190.	Proletarska cesta
191.	Prvomajska ulica
192.	Pugljeva ulica
193.	Puterlejeva ulica
194.	Ribniška ulica
195.	Rjava cesta
196.	Rojčeva ulica
197.	Rosna pot
198.	Rožičeva ulica
199.	Savska cesta (del)
200.	Skojevska ulica
201.	Skopska ulica
202.	Slape
203.	Slovenska ulica
204.	Sneberska cesta
205.	Snebersko nabrežje
206.	Sončna pot
207.	Sestrska cesta
208.	Središka ulica
209.	Srednja pot
210.	Steletova ulica
211.	Stražarjeva ulica
212.	Studenec
213.	Škerjančeva ulica
214.	Šmartinska cesta (del)
215.	Športna ulica
216.	Stepanjska cesta
217.	Štepanjsko nabrežje
218.	Toplarniška ulica
219.	Tovarniška ulica
220.	Trbeže
221.	Trg oktobrske revolucije
222.	Trg 2. partizanskega štajerskega bataljona
223.	Trpinčeva ulica
224.	Trtnikova ulica
225.	Turnško nabrežje
226.	Ulica Angelce Ocepkove
227.	Ulica bratov Rozmanov
228.	Ulica bratov Tuma
229.	Ulica Goce Delčeva
230.	Ulica Gradnikove brigade
231.	Ulica Jana Husa
232.	Ulica Marje Bovšnikove
233.	Ulica Minke Bobnar
234.	Ulica Mirka Jurce
235.	Ulica miru
236.	Ulica Molniške čete
237.	ulica Pariške komune
238.	Ulica Polonce Čude
239.	ulica Vide Janežičeve
240 Ulica Vide Pregarčeve
241.	Ulica 15. aprila
242.	Vaška pot
243.	Vevška cesta
244.	V idergarjeva ulica
245.	Višnjevarjeva ulica
246.	Vlahovičeva ulica
247.	Vodmatska ulica
248.	Vzajemna ulica
249.	Zabretova ulica 250 Zadobrovška cesta
251.	Zadružna ulica
252.	Zakotnikova ulica
253.	Zaloška cesta (del)
254.	Zavoglje •
255.	Zdešarjeva cesta
256.	Zvezna ulica
257.	Žalska ulica
14.	Mali Lipoglav
15.	Mali vrh pri Prežganju
16.	Malo Trebeljevo
17.	Osredke
18.	Pance
19.	Petelinje
20.	Podgrad
1.	Podgrajska cesta
2.	Zaloška cesta (del)
21.	Podlipoglav
22.	Podmolnik
23.	Prežganje
24.	Ravno brdo
25.	Repče
26.	Sadinja vas
27.	Selo pri Pancah
28.	Senožeti
29.	Šentpavel
30.	Tuji grm
31.	Veliki Lipoglav
32.	Veliko Trebeljevo
33.	Vinje
34.	Vnajnarje
35.	Volavlje
36.	Vrh pri Dolskem
37.	Zagorica pri Dolskem
38.	Zagradišče
39.	Zgornja Besnica
OBČINA
LJUBLJANA
ŠIŠKA
1.	Brezovica pri Medvodah
2.	Bukovica pri Vodicah
3.	Dobruša
4.	Dol
5.	Dornice
6.	Dragočajna
7.	Dvor
1.	Kolesarska pot (del)
2.	Partizanska pot (del)
8.	Golo brdo
9.	Goričane
10.	Hraše
11.	Koseze
12.	Ladja
13.	Ljubljana — del
1.	Adamičeva ulica
2.	Aleševa ulica
3.	Alešovčeva ulica
4.	Aljaževa ulica
5.	Andreaševa ulica
6.	Arharjeva cesta
7.	Arkova ulica
8.	Artačeva ulica
9.	Belačeva ulica
10.	Bel jaška ulica
11.	Berdajsova ulica
12.	Bernikova ulica
13.	Bijedičeva ulica '4. Bitenčeva ulica
15.	Bizjanova ulica
16.	Blažičeva ulica
17.	Bognarjeva pot ir. Bohinjčeva ulica
19.	Bokalova ulica
20.	Boletova ulica ’1. Brajnikova ulica
12.	Bravničarjeva
ulica
23.	Bregarjeva ulica
24.	Breznikova ulica
25.	Brilejeva ulica
26.	Brodska cesta
27.	Burnikova ulica
28.	Celovška cesta (del)
29.	Cesta Andreja Bitenca
30.	Cesta Cirila Kosmača
31.	Cesta Jožeta Žagarja
32.	Cesta Ljubljanske brigade
33.	Cesta na Bellevue
34.	Cesta na Laze
35.	Cesta na Poljane
36.	Cesta na Prevoje
37.	Cesta Urške Zatlerjeve (del)
38.	Cesta v Dvor
39.	Cesta v Gameljne
40.	Cesta v hrib
41.	Cesta v Kleče
42.	Cesta vstaje
43.	Cesta VII. korpusa (del)
44.	Cesta 25 talcev
45.	Cizejeva ulica
46.	Čebelarska ulica
47.	Čehova ulica
48.	Cepelnikova ulica
49.	Černetova ulica
50.	Cervanova ulica
51.	Cesnikova ulica
52.	Čižmanova ulica
53.	Demšarjeva cesta
54.	Derčeva ulica
55.	Dergomaška ulica
56.	Devova ulica
57.	Djakovičeva cesta
58.	Dolharjeva ulica
59.	Dolinarjeva ulica
60.	Dolniška cesta
61.	Dolomitska ulica
62.	Do proge
63.	Drabosnjakova ulica
64.	Draga
65.	Draveljska ulica
68.	Dražgoška ulica
67.	Drenikova ulica
68.	Drenikov vrh
69.	Ellerjeva ulica
70.	Ferberjeva ulica
71.	Flandrova ulica
72.	Frankopanska ulica
73.	Freyerjeva ulica
74.	Galičeva ulica
75.	Gasilska cesta
76.	Globočnikova ulica
77.	Gola Loka
78.	Goljarjeva pot
79.	Gorazdova ulica
80.	Goriška ulica
81.	Gospodinjska ulica
82.	Gotska ulica
83.	Gradnikova ulica
84.	Grobeljca
85.	Grobeljska pot
86.	Grošljeva ulica
87.	Grško
88.	Grudnova ulica
89.	Gubčeva ulica
90.	Gunceljska cesta
91.	Gustinčičeva ulica
92.	Hafnerjeva ulica
93.	Hodoščkova ulica
94.	Hotimirova ulica
95.	Ingličeva ulica
96.	Jakopičev drevored (del)
97.	Jarčeva ulica
98.	Jasna poljana
99.	Javorškova ulica
100.	Jerajeva ulica
101.	Jerančičeva ulica
102.	Jesenkova ulica
103.	Jezerska uhea
104.	Jurčeva ulica
105.	Juričeva ulica
106.	Justinova ulica
107.	Kajakaška cesta
108.	Kalinova ulica
109.	Kaminova ulica
110.	Kamnogoriška cesta
111.	Kavadarska cesta
112.	Kavškova ulica
113.	Kebetova ulica
114.	Kernova cesta
115.	Keržičeva ulica
116.	Kettejeva ulica
117.	Klemenčičeva ulica
118.	Klopčičeva ulica
119.	Kmečka pot
120.	Kneza Koclja ulica
121.	Knezova ulica
122.	Kocjanova ulica
123.	Kogojeva ulica
124.	Kogovškova ulica
125.	Kolesarska poi;
(del)
126.	Kolmanova ulica
127.	Komacova ulica
128.	Korenčanova ulica
129.	Korotanska ulica
130.	Koseška cesta
131.	Kosijeva ulica
132.	Kosmačeva ulica
133.	Koščeva ulica
134.	Kovaška ulica
135.	Kovinarska ulica
136.	Kozakova ulica
137.	Kozinova ulica
138.	Kozlarjeva pot
139.	Kranerjeva ulica
140.	Kreljeva ulica
141.	Kremžarjeva ulica
142.	Krmeljeva ulica
143.	Kropova ulica
144.	Krovska ulica
145.	Krvinova ulica
146.	Kumerdejeva ulica
147.	Kurilniška ulica (del)
148.	Kurirska ulica
149.	Kuštrinova ulica
150.	Kuzeletova ulica
151.	Laknerjeva ulica
152.	Lakotence
153.	Ledarska ulica
154.	Lepodvorska ulica
155.	Devičnikova ulica i.68. Ljubeljska ulica 1j7. Lotričeva ulica
158.	Lubejeva ulica
159.	Mačkov kot
130. Magistrova ulica
161.	Majde Silčeve ulica
162.	Majde Vrhovnikove ulica
163.	Majorja Lavriča ulica
164.	Malgajeva ulica
165.	Malnarjeva ulica
166.	Marin dol
167.	Marinovševa cesta
168.	Marjekova pot
169.	Martina Krpana ulica
170.	Martinčeva ulica
171.	Martinova pot
172.	MarušiOeva ulica
173.	Matjanova pot
174.	MaurerjeVa ulica
175.	Medenska cesta
176.	Medvedova cesta
177.	Medvešekova ulica
178.	Mesesnelova ulica
179.	Miheličeva cesta
180.	Milčinskega ulica
181.	Mizarska pot
182.	Mladinska ulica (del)
183.	Molekova ulica
184.	Mrhar jeva ulica
185.	Murkova ulica
136.	Murnova ulica
137.	Na cvetači 183. Na delih
189.	Na dolih
190.	Na gaju
191.	Na gmajni
192.	Na Herši
193.	Na jami
194.	Na Korošci
195.	Na Palcah
196.	Na Rojah
117. Na Straški vrh 183. Na Trati
199.	Nedohova ulica
200.	Novakova pot
201.	Nova ulica
202.	Ob daljnovodu
203.	Obirska ulica
201. Ob kamniški progi
205.	Ob Savi
206.	Ob zdravstvenem domu
207.	Ob zelenici 2)8. Ob žici
209.	Omejčeva ulica
210.	Omersova ulica
211.	Osterčeva ulica
212.	Ovčakova ulica
213.	Parmova ulica (del)
214.	Partizanska pot (del)
215.	Pavšičeva ulica
216.	Pečnikova ulica
217.	Peršinova cesta
218.	Pestotnikova ulica
219.	Peščena pot
220.	Pilonova ulica
221.	Pipanova pot
222.	Pivovarniška ulica
223.	Planinškova ulica
224.	Plemljeva ulica
225.	Plešičeva ulica
226.	Plevančeva ulica
227.	Pločanska ulica
228.	Podgornikova ulica
229.	Podgorska cesta
230.	Pod gozdom
231.	Pod hribom
232.	Pod hruško
233.	Podjunska ulica
234.	Podlimbarskega ulica
235.	Podutiška cesta
236.	Polakova ulica
237.	Porentova ulica
238.	Pot ilegalcev
239.	Pot k igrišču
240.	Pot k skakalnici
241.	Pot k studencu
242.	Pot na goro
243.	Pot na Gradišče
244.	Pot na Zduše
245.	Pot sodarjev
246.	Pot za razori
247.	Prašnikarjeva ulica
248.	Praznikova ulica
249.	Prelčeva* ulica 250 Prelovčeva ulica
251.	Pretnarjeva ulica
252.	Pri borštu
253.	Pri malem kamnu
254.	Prinčičeva ulica
255.	Pri velikem kamnu
256 Prušnikova ulica
257.	Pržanjska ulica
258.	Pšatnik
259.	Pustovrhova ulica
260.	Putrihova ulica
261.	Rašiška ulica
262.	Regentova cesta
263.	Rocenska ulica
264.	Rolovičeva ulica
265.	Romavhova ulica
266.	Rotarjeva ulica
267.	Rovšnikova ulica
268.	Rožančeva cesta
269.	Runkova ulica
270.	Ruska ulica
271.	Sajovčeva ulica
272.	Sa.škova ulica
273.	Saveljska cesta (del)
274.	Savinškova ulica
275.	Scopolijeva ulica
296.	Sedejeva ulica
277.	Seunigova ulica
278.	Slapnikova ulica
279.	Smerdujeva ulica
280.	Smrekarjeva ulica
281.	Smrtnikova ulica
282.	Sojerjeva ulica
283.	Spomeniška pot
284.	Stegne
285.	Sternadova ulica
286.	Sternenova ulica
287.	Strojeva ulica
288.	Strugarska ulica
289.	Šentviška ulica
290.	Šišenska cesta
291.	Sketljeva ulica
292.	Šlosarjeva ulica
293.	Šmarna gora
294.	Šmarnogorska pot
295.	Šmartno
296.	Štefančeva ulica
297.	Štefanova ulica
298.	Štirnova ulica
299.	Štrukljeva ulica
300.	Štula
301.	Štularjeva ulica
302.	Sturmova ulica
303.	Svegljeva cesta
304.	Taborska cesta
305.	Tacenska cesta
306.	Thumova ulica
307.	Tiha ulica
308.	Tischlerjeva ulica
309.	Tkalska ulica
310.	Tometova ulica
311.	Tratnikova ulica
312.	Trebušakova ulica
313.	Trg komandanta Staneta
314.	Trg prekomorskih brigad
315.	Trnovčeva ulica
316.	Tržna ulica
317.	Tugomerjeva ulica
318.	Ulica Ane Ziherlove
319.	Ulica Angele Ljubičeve
320.	Ulica bratov Babnik
321.	Ulica bratov Bezlajev
322.	Ulica bratov Blanč
323.	Ulica bratov Jančar
324.	Ulica bratov Knapič
325.	Ulica bratov Komel
326.	Uljca bratov Kraljič
327.	Ulica bratov Miklič
328.	Ulica bratov Novak
329.	Ulica bratov Škofov
330.	Ulica bratov Učakar
331.	Ulica Franca Mlakarja
332.	Ulica Francke Jerašove
333.	Ulica Franje Koširjeve
334.	Ulica Ivanke Kožuh
335.	Ulica Ivic-Pirjevčeve
336.	Ulica Janeza Rožiča
337.	Ulica Jožeta Jame
338.	Ulica Jožeta Štruklja
339.	Ulica Konrada Babnika
340.	Ulica Lizike Jančarjeve
341.	Ulica Manice Komanove
342.	Ulica Marije Hvaličeve
343.	Ulica Marije Mlinar
344.	Ulica Milana Majcna
345.	Ulica Mirka Tomšiča
346.	Ulica Nade Čamernikove
347.	Ulica Olge Mohorjeve
348.	ihica pregnancev
349.	Ulica Rezke Dragarjeve
350.	Ulica Rozke Usenik
351.	Ulica Zore Ragancinove
352.	Ulica Zanke Erjavec
353.	Ulica Željka Tonija
354.	Ulica 15. maja
355.	Ulica 28. maja
356.	Ulica 9. junija
357.	Ulica 4. julija
358.	Ulica 24. avgusta
359.	Uraničeva ulica
360.	Vagajeva ulica
361.	Vavpotičeva ulica
362.	Večna pot (del)
363.	V Dovjež
364.	Velnarjeva ulica
365.	Verovškova ulica
366.	Videmska ulica
367.	Vipotnikova ulica
368.	Vižmarska pot
369.	V Kladeh
370.	Vodnikova cesta
371.	Vodnikovo naselje
372.	Vodovodna cesta (del)
373.	Vrbska ulica
374.	Vrščajeva ulica
375.	Vrtnarska cesta
376.	Za krajem
377.	Zakrajškova ulica
378.	Zaiaznikova ulica
379.	Zaletelova ulica
380.	Zapuška cesta
381..	Zatišje
382.	Za vasjo
383.	Zevnikova ulica
384.	Zlatek
385.	Zofke Kvedrove ulica
386.	Zoietova ulica
387.	Zvezda
388.	Zeleznikarjeva ulica
389.	Zerjalova ulica
390.	Zibertova ulica
391.	Židankova ulica
392.	Živaličeva ulica
14.	Medno
15.	Medvode
1.	Arharjeva ulica
2.	Barletova cesta
3.	Bečanova ulica
4.	Bergantova cesta
5.	Bernikova ulica
6.	Bizantova cesta
7.	Bogatajeva ulica
8.	Cesta komandanta Staneta
9.	Cesta na Senico
10.	Cesta na Svet j e
11.	Cesta ob Sori
12.	Cesta ob železnici
13.	Cesta talcev
14.	Cesta v Bonovec
15.	Cesta v Žlebe
16.	Čarmanova ulica
17.	Čelesnikova ulica
18.	Dimčeva ulica
19.	Dobnikarjeva ulica
20.	Donova cesta
21.	Finžgar jeva ulica
22.	Gorenjska cesta
23.	Grajzerjeva ulica
24.	Hrastarjeva ulica
25.	Iztokova ulica
26.	Jamnikova ulica
27.	Kalanova ulica
28.	Kebetova ulica
29.	Klanska ulica
30.	Kržišnikova ulica
31.	Kuraltova ulica
32.	Kurirska cesta
33.	Medveška cesta
34.	Na Cerenu
35.	Na Labornici
36.	Ostrovrharjeva ulica
37.	Podvizova ulica
38.	Preska cesta
39.	Seškova cesta
40.	Šetinova ulica
41.	Škofjeloška cesta
42.	šlosarjeva ulica
43.	Smalčeva ulica
44.	Stalčeva ulica
45.	Tehovnikova ulica
46.	Trampuževa ulica
47.	Trilerjeva ulica
48.	Turkova ulica
49.	Ulica Ivanke Ovijač
50.	Ulica k studencu
51.	Ulica ob gozdu
52.	Ulica Simona Jenka
53.	Višnarjeva ulica
54.	Zbiljska cesta
55.	Zontarjeva ulica
16.	Moše
17.	Osolnik
18.	Polje pri Vodicah
19.	Povodje
20.	Rakovnik
21.	Rašica
22.	Repnje
23.	Selo pri Vodicah
24.	Seničica
25.	Skaručna
26.	Smlednik
27.	Sora
28.	Spodnja Senica
29.	Spodnje Gameljne
30.	Spodnje Pirniče
31.	Srednje Gameljne
32.	Stanežiče
33.	Studenčice
34.	Šinkov turn
35.	Tehovec
36.	Topol pri Medvodah
37.	Torovo
38.	Toško čelo
39.	Trnovec
40.	Utik
41.	Valburga
42.	Vaše
43.	Verje
44.	Vesca
45.	Vikrče
46.	Vodice
1.	Brniška cesta
2.	Franca Seška cesta
3.	Jegriše
4.	Kamniška cesta
5.	Kmetijska ulica
6.	Kocljeva ulica
7.	Kopitarjev trg
8.	Krvavška ulica
9.	Ljubljanska cesta
10.	Lebarška pot
11.	Lokarje
12.	Na Dole
13.	Nova ulica
14.	Ob gozdu
15.	Ob hribu
16.	Ob jami
17.	Ob šoli
18.	Pirčeva ulica
19.	Pot na Črno
20.	Pustnice
21.	Škofjeloška cesta
22.	Vodiška cesta
23.	Vogljanska cesta
47.	Vojsko
48.	Zapoge
49.	Zavrh pod Šmarno goro
50.	Zbilje
51.	Zgornja Senica
52.	Zgornje Gameljne
53.	Zgornje Pirniče
54.	Žlebe
OBČINA
LJUBLJANA
VIC-RUDNIK
1.	Adamovo
2.	Babna gora
3.	Bane
4.	Bavdek
5.	Belica
6.	Belo
7.	Borovec pri Kariovici
8.	Boštetje
9.	Brankovo
10.	Brest
1. Ižanska cesta (del)
11.	Brezje pri Dobrovi
12.	Brezovica pri Ljubljani
1.	Borštnarjeva pot
2.	Brezoviška cesta
3.	Brežna pot
4.	Cesta na postajo
5.	Cesta v Log
6.	Debevčeva pot
7.	Drobtinška pot
8.	Gornja pot
9.	Jevčeva pot
10.	Kapalniška pot
11.	Komarijska pot
12.	Malovaška ulica
13.	Na Brezno
14.	Na Lazih
15.	Podpeška cesta
16.	Podsvetija
17.	Poštna ulica
18.	Pot terencev
19.	Remškarjeva cesta
20.	Sodnikarjeva ulica
21.	Starovaška cesta
22.	Šolska ulica
23.	Tržaška cesta (del)
24.	Ulica Ivana Selana
25.	Ulica Jožeta Kopitarja
26.	V Radno
27.	Za grabnom
28.	Založnikova ulica
13.	Briše pri Polhovem Gradcu
14.	Brlog (del)
15.	Bukovec
16.	Butajnova
17.	Centa
18.	Cetež pri Turjaku
19.	Črna vas
1.	Črna vas
2.	Brglezov štradon
20.	Črni vrh
21.	Dednik
22.	Dobravica
23.	Dobrova
1.	Cesta dveh potokov
2.	Cesta 7. maja
3.	Devce
4.	Dobrova
5.	Horjulska cesta
6.	Na ravni
7.	Polhograjska cesta
8.	Pot čez Horjulko
9.	Pot do Andrejčka
10.	Pot na Gornje polje
11.	Pri Muretu
12.	Stara cesta
13.	Ulica Emila Adamiča
14.	Ulica Vladimirja Dolničarja
15.	Vrti
24.	Dolenja Brezovica
25..	Dolenja vas pr’
Polhovem Gradcu
26.	Dolenje Kališče
27.	Dole pri Škofljici
28.	Dolnje Retje
29.	Dolščaki
30.	Draževnik
31.	Drenik
32.	Dvor pri Polhovem
Gradcu
33.	Dvorska vas
34.	Gabrje
35.	Glinek
36.	Golo
37.	Gorenja Brezovica
38.	Gorenje Blato
39.	Gorenje Kališče
40.	Goričica pod Krimom
41.	Gornje Retje
42.	Gornji Ig
43.	Gradež
44.	Gradišče
45.	Gradišče nad Pijavo Gorico
46.	Grm
47.	Gumnišče
48.	Hlebče
49.	Horjul
50.	Hrastenice
51.	Hrustovo
52.	Hruševo
53.	Ig
54.	Iška
55.	Iška Loka
56.	Iška vas
57.	Jakičevo
58.	Javorje
59.	Jezero
60.	Kamnik pod Krimom
61.	Kaplanovo
62.	Karlovica
63.	Klada
64.	Knej
65.	Komanija
66.	Koreno nad Horjulom
67.	Kot
68.	Kot pri Veliki Slevici
69.	Kremenica
70.	Krkovo pri Kariovici
71.	Krvava peč
72.	Kukmaka
73.	Lanišče
74.	Laporje
75.	Lavrica
1.	Babnogoriška cesta
2.	Babškova pot
3.	Cesta ob Barju (del)
4.	Dolenjska cesta (del)
5.	Jagrova ulica
6.	Kamnikarjeva ulica
7.	Nebčeva ulica
8.	Pod Strahom
9.	Pot na Debeli hrib (del)
10.	Selška ulica
11.	Srednjevaška ulica
12.	Šeparjeva pot
13.	Vrečarjeva ulica
76.	Laze
77.	Lesno brdo (del)
78.	Lipe
79.	Ljubgojna
80.	Ljubljana — del
1.	Abramova ulica
2.	Andričeva ulica
3.	Aškerčeva cesta (del)
4.	Ažbetova ulica
5.	Ažmanova ulica
6.	Bajtova ulica
7.	Barjanska ulica
8.	Baznikova ulica
9.	Bičevje
10.	Bistriška ulica
11.	Bizjakova ulica
12.	Bizoviški štradon
13.	Bobenčkova ulica
14.	Bobrova ulica
15.	Bogišičeva ulica
16.	Borovniška ulica
17.	Borsetova ulica
18.	Brdnikova ulica
19.	Cankarjev vrh
20.	Celarčeva ulica
21.	Cerkniška ulica
22.	Cesta Briško-bene-škega odreda
23.	Cesta Dolomitskega odreda
24.	Cesta dveh cesarjev
25.	Cesta na Bokalce
26.	Cesta na Brdo
27.	Cesta na Ključ
28.	Cesta na Loko
29.	Cesta na Mesarico
30.	Cesta na Rožnik
31.	Cesta na Vrhovce
32.	Cesta v Gorice
33.	Cesta v Legarico
34.	Cesta v Mestni log
35.	Cesta v Rožno dolino
36.	Cesta v Zeleni log
37.	Cesta v Zgornji log
38.	Cesta 1. Slovenske artilerijske brigade
39.	Cesta 27. aprila (del)
40.	Cesta XV. divizije
41.	Cesta XVIII. divizije
42.	Cojzova cesta (del)
43.	Čampova ulica
44.	Čanžekova ulica
45.	Cepovanska ulica
46.	Črna pot
47.	Delakova ulica
48.	Devinska ulica
49.	Divjakova ulica
50.	Dobrajčeva ulica
51.	Dobrdobska ulica
52.	Dolenjska cesta (del)
53.	Dolgi breg
54.	Dolgi most
55.	Dolinškova ulica
56.	Eipprova ulica
57.	Emonska cesta (del)
58.	Erbežnikova ulica
59.	Filipičeva ulica
60.	Finžgarjeva ulica
61.	Gabrščkova ulica
62.	Galjevica
63.	Gerbičeva ulica
64.	Glinška ulica
65.	Gmajnice
66.	Golouhova ulica
67.	Gorjupova ulica
68.	Gorkičeva ulica
69.	Gornji Rudnik I
70.	Gornji Rudnik II
71.	Gornji Rudnik III
72.	Gornji Rudnik IV
73.	Gostilničarska ulica
74.	Gradaška ulica
75.	Graden
76.	Grampovčanova ulica
77.	Gregorinova ulica
78.	Grič
79.	Groharjeva cesta
80.	Groznikova ulica
81.	Gunduličeva ulica
82.	Hacetova ulica
83.	Hajdrihova ulica
84.	Hauptmanca
85.	Hudourniška pot
86.	Idrijska ulica
87.	Bovški štradon
88.	Ižanska cesta (del)
89.	Jadranska ulica
90.	Jalnova ulica
91.	Jamnikarjeva ulica
92.	Jamova cesta
93.	Javorjev drevored
94.	Jelovškova ulica
95.	Jeranova ulica
96.	Jesihov štradon
97.	Jezerska pot .98. Joškov štradon
99. Kančeva ulica
100.	Kantetova ulica
101.	Kardeljeva cesta (del)
102.	Karunova ulica
103.	Kermaunerjeva ulica
104.	Kikljeva ulica
105.	Kladezna ulica
106.	Klančarjeva ulica
107.	Knezov štradon
108.	Kocenova ulica
109.	Kogejeva ulica
110.	Kokaljeva ulica
111.	Kolajbova ulica
112.	Koleševa ulica
113.	Kolezijska ulica
114.	Kopališka ulica
115.	Koprska ulica
116.	Koreninova ulica
117.	Kosančeva ulica
118.	Koseskega ulica
119.	Kosovo polje
120.	Kozarska cesta
121.	Krakovska ulica
122.	Krakovski nasip
123.	Kraška ulica
124.	Krimska ulica
125.	Krištofova ulica
126.	Krošljeva ulica
127.	Kusoldova ulica
128.	Lahova pot
129.	Lajkovška ulica
130.	Lampetova ulica
131.	Langusova ulica
132.	Layerjeva ulica
133.	Lazarjeva ulica
134.	Legatova ulica
135.	Lepi pot
136.	Levarjeva ulica
137.	Levčeva ulica
138.	Lipovški štradon
139.	Livada
140.	Ločnikarjeva ulica
141.	Makucova
142.	Mala čolnarska ulica
143.	Mali štradon
144.	Marentičeva ulica
145.	Martinova ulica
146.	Melikova ulica
147.	Mencingerjeva ulica
148.	Merčnikova ulica
149.	Metliška ulica
150.	Mihov štradon
151.	Mikuževa ulica
152.	Mirje
153.	Mivka
154.	Mladinska ulica (del)
155.	Mlake
156.	Mokrška ulica
157.	Mrzelova ulica
158.	Murnikova ulica (del)
159.	Nagodetova ulica
160.	Na griču
161.	Nahlikova ulica
162.	Nanoška ulica
163.	Na požaru
164.	Nasperska pot
165.	Na tezi
166.	Ob pristanu
167.	Obrtniška ulica
168.	Opekarska cesta
169.	Oražnova ulica
170.	Orlova ulica
171.	Oslavijska ulica
172.	Park Arturo Toscanini
173.	Peruzzijeva ulica
174.	Petrčeva ulica
175.	Pirnatova ulica
176.	Pod akacijami
177.	Pod bresti
178.	Pod brezami
179.	Pod bukvami
180.	Pod hrasti
181.	Pod jelšami
182.	Pod jezom
183.	Pod kostanji
184.	Pod lipami
185.	Podrožniška pot
186.	Podsmreška cesta
187.	Pod topoli
188.	Podvozna pot
189.	Pod vrbami
190.	Poklukarjeva ulica
191.	Postojnska ulica
192.	Pot čez gmajno (del)
193.	Pot k ribniku
194.	Pot na Debeli hrib (del)
195.	Pot na Drenikov vrh
196.	Pot na Grič
197.	Pot na Orle
198.	Pot na Rakovo jelšo
199.	Pot v boršt
200.	Pot za Brdom
201.	Predjamska cesta
202.	Preserska ulica
203.	Pri brvi
204.	Primorska ulica
205.	Pri mostiščarjih
206.	Puhtejeva ulica
207.	Rakovniška ulica
208.	Ramovševa ulica
209.	Ravnikova ulica
210.	Razdevškova ulica
211.	Razpotna steza
212.	Rečna ulica
213.	Redelonghijeva ulica
214.	Reška ulica
215.	Rezijanska ulica
216.	Ribičičeva ulica
217.	Riharjeva ulica
218.	Rožna dolina, cesta I
219.	Rožna dolina, cesta II
220.	Rožna dolina, cesta III
221.	Rožna dolina, cesta IV
222.	Rožna dolina, cesta V
223.	Rožna dolina, cesta VI
224.	Rožna dolina, cesta VII
225.	Rožna dolina, cesta VIII
226.	Rožna dolina, cesta IX
227.	Rožna dolina, cesta X
228.	Rožna dolina, cesta XI
229.	Rožna dolina, cesta XII
230.	Rožna dolina, cesta XIII
231.	Rožna dolina, cesta XV
232.	Rožna dolina, cesta XVII
233.	Rožna dolina, cesta XIX
234.	Rožna dolina, cesta XXI
235.	Rudnik I
236.	Rudnik II
237.	Rudnik III
238.	Rudniška pot
239.	Rutarjeva ulica
240.	Sattnerjeva ulica
241.	Setnikarjeva ulica
242.	Simonitijeva ulica
243.	Skapinova ulica
244.	Skopčeva ulica
245.	Slodnjakova ulica
246.	Snežniška ulica fdel)
247.	Snojeva ulica
248.	Soška ulica
249.	Soussenska ulica
250.	Splitska ulica
251.	Spodnji Rudnik I
252.	Spodnji Rudnik II
253.	Spodnji Rudnik III
254.	Spodnji Rudnik IV
255.	Spodnji Rudnik V
256.	Srebrničeva ulica
257.	Stantetova ulica
258.	Staretova ulica
259.	Stranska pot
260.	Strmeckijeva ulica
261.	Svetčeva Ulica
262.	Šercer jeva ulica
263.	Sibemška ulica
264.	Sinkov štradon
265.	Škofova ulica
266.	Skrabčeva ulica
267.	Škrabov štradon
268.	Španova pot
269.	Štradon čez Prošco
270.	Štrekljeva ulica
271.	Šumarjeva ulica
272.	Svabičeva ulica
273.	Svarova ulica
274.	Tbilisijska ulica
275.	Teslova ulica
276.	Tesna ulica
277.	Tiranova ulica
278.	Tobačna ulica (del)
279.	Tolminska ulica
280.	Tomažičeva ulica
281.	Tomčeva ulica
282.	Travniška ulica
283.	Trg mladinskih delovnih brigad (del)
284.	Trnovska ulica
285.	Trnovski pristan
286.	Tržaška cesta (del)
287.	Ulica Andreja Kumarja
288.	Ulica Belokranjske brigade
289.	Ulica Bena Zupančiča
290.	Ulica borca Petra
291.	Ulica borcev za severno mejo
292.	Ulica bratov Martinec
293.	Ulica Cankarjeve brigade
294.	Ulica Dušana Kraigherja
295.	Ulica Franca Nebca
296.	Ulica Franja Novaka
297.	Ulica Gubčeve brigade
298.	Ulica Iga Grudna
299.	Ulica Ivana Roba
300.	Ulica Jožeta Japlja
301.	Ulica Jožeta Mirtiča
302.	Ulica Levstikove brigade
303.	Ulica Lili Novy
304.	Ulica Lojzke Stebijeve
305.	Ulica Lovre Klemenčiča
306.	Ulica Malči Beličeve
307.	Ulica Marije Drakslerjeve
308.	Ulica Marka Šlajmerja
309.	Ulica Milke Kerinove
310.	Ulica Miroslava Turka
311.	Ulica Rudolfa : Janežiča
312.	Ulica sester Malavašičevih
313.	Ulica Štefke Zbašnikove
314.	Ulica Tomšičeve brigade
315.	Ulica Tončke Čečeve
316.	Ulica VTadimirja Trampuža
317.	Ulica Zore Majcnove
318.	Ulica 9. brigade
319.	Uršičev štradon
320.	Valjavčeva ulica
321.	Večna pot (del)
322.	Velebitska ulica
323.	'Velika čolnarska ulica
324.	Veliki štradon
325.	Vidičeva ulica
326.	Vidmarjeva ulica
327.	Vinčarjeva ulica
328.	Vinterca
329.	Vipavska ulica
330.	Viška cesta
331.	V Murglah
332.	Voduškova ulica
333.	Vogelna ulica
334.	Volaričeva ulica
335.	Volarjev štradon
336.	Vregova ulica
337.	Vrhniška ulica
338.	Vrhovci, cesta I
339.	Vrhovci, cesta II
340.	Vrhovci, cesta III
341.	Vrhovci, cesta IV
342.	Vrhovci, cesta V
343.	Vrhovci, cesta VI
344.	Vrhovci, cesta VII
345.	Vrhovci, cesta VIII
346.	Vrhovci, cesta IX
347.	Vrhovci, cesta X
348.	Vrhovci, cesta XI
349.	Vrhovci, cesta XII
350.	Vrhovci, cesta XIII
351.	Vrhovci, cesta XIV
352.	Vrhovci, cesta XV
353.	Vrhovci, cesta XVI
354.	Vrhovci, cesta XVII
355.	Vrhovci, cesta
XVIII
356.	Vrhovci, cesta XIX
357.	Vrhovci, cesta XX
358.	Vrhovci, cesta XXI
359.	Vrhovci, cesta XXII
360.	Vrhovci, cesta XXVI
361.	Vrhovci, cesta XXVIII
362.	Vrhovci, cesta XXX
363.	Vrhovci, cesta XXXII
364.	Vrhovnikova ulica
365.	Vrtna ulica
366.	Vulčeva ulica
367.	Zadnikarjeva ulica
368.	Za garažami
369.	Za opekarno
370.	Za progo
371.	Zavetiška ulica
372.	Zbašnikova ulica
373.	Zelena pot
374.	Zeljarska ulica
375.	Zidarjev štradon
376.	Ziherlova ulica
377.	Zabarjeva ulica
378.	Žeje
379.	Zirovnikova ulica
81.	Logarji
82.	Log pri Polhovem Gradcu
83.	Lužarji
84.	Mački
85.	Mala Slevica
86.	Male Lašče
87.	Mali Ločnik
88.	Mali Osolnik
89.	Marinčki
90.	Matena
1. Ižanska cesta (del)
91.	Medvedjek
92.	Mohorje
93.	Naredi
94.	Notranje Gorice
95.	OP alko vo
96.	Orle
97.	Osredek
98.	Osredek pri Dobrovi
99.	Pečki
100.	Pijava gorica
101.	Planina nad Horjulom
102.	Planinca
103.	Pleše
104.	Plešivica
105.	Plosovo
106.	Podhojni hrib
107.	Podkogelj
108.	Podkraj
109.	Podlog
110.	Podolnica
111.	Podpeč
112.	Podreber
113.	Podsmreka (k. o. Podsmreka
114.	Podsmreka (k. o. Ulaka
115.	Podstrmec
116.	Podulaka
117.	Podžaga
118.	Polhov Gradec
119.	Polzelo
120.	Poznikovo
121.	Praproče
122.	Prazniki
123.	Preserje
124.	Prevalje pod Krimom
125.	Prhajevo
126.	Prilesje
127.	Pristava pri Polhovem Gradcu
128.	Purkačc
129.	Pušče
130.	Rakitna
131.	Rašica
132.	Razori
133.	Reber pri Škofljici
134.	Rob
135.	Rogatec nad Želimljami
136.	Rovt
137.	Rupe
138.	Samotorica
139.	Sarsko ,
140.	Sekirišče
141.	Selnik
142.	Selo nad Polhovim Gradcem
143.	Selo pri Robu
144.	Selnica
145.	Setnik
146.	Sloka gora
147.	Smolnik
148.	Smrjene
149.	Srednja vas pri Polhovem Gradcu
150.	Srednji vrh
151.	Srnjak
152.	Srebotnik pri Velikih Laščah
153.	Staje
154.	Stope
155.	Strahomer
156.	Stranska vas
157.	Strletje
158.	Strmec
159.	Ščurki
160.	Šentjošt nad Horjulom
161.	Skamevee
162.	Škofljica
1.	Ahlinova ulica
2.	Albrehtova ulica
3.	Bučarjeva ulica
4.	Cesta ob Barju (del)
5.	Dolenjska cesta (del)
6.	Finčeva ulica
7.	Gratova ulica
8.	Habičeva ulica
9.	Hribi
10.	Klanec
11.	Kočevska cesta
12.	Laniška ulica
13.	Mijavčeva ulica
14.	Ob pošti
15.	Primičeva ulica
16.	Puciharjeva ulica
17.	Rabska ulica
18.	Ravenska pot
19.	Šmarska cesta
20.	Tonijeva ulica
21.	Ulica bratov Kastelic
22.	Ulica bratov Zakrajšek
23.	Ulica Jerneja Petriča
24.	Ulica 16. maja
25.	Žagarska ulica
163. Skrilje
164.	Skrlovica
165.	Šujica
166.	Tomažini
167.	Tomišelj
168.	Turjak
169.	Ulaka
170.	Uzmani
171.	Velika Slevica
172.	Velike Lašče
173.	Veliki Ločnik
174.	Veliki Osolnik
175.	Visoko
176.	Vnanje Gorice
177.	Vrbi jene
178.	Vrh
179.	Vrh nad Zelimljami
180.	Vrzdenec
181.	Zaklanec
182.	Zalog pri Škofljici
183.	Zapotok
184.	Zgonce
185.	Žaga
186.	Zažar
187.	Želimlje
Mestna geodetska
uprava Ljubljana
1415.
Na podlagi 51. in 66. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 16. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 21. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) smo:
1.	delovni ljudje in občani ter delavci samoupravnih organizacij in skupnosti na območju ljubljanskih občin kot uporabniki proizvodov in storitev energetskih dejavnosti, skupaj in enakopravno z
2.	delavci organizacij združenega dela:
— Do Kurivoprodaja Ljubljana
•t-1*
Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana
— Fakulteta za elektrotehniko — Fakulteta za strojništvo — Inštitut Jožef Stefan
ki opravljajo energetske oziroma raziskovalne dejavnosti na območju ljubljanskih občin kot izvajalci sprejeli in sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin
DO Petrol Trgovina Ljubljana
—	TOZD Trgovina na debelo
—	TOZD Trgovina na drobno
—	DO Zemeljski plin DO Energetika Ljubljana
—	TOZD Plinarna
I. UVODNE DOLOČBE 1. člen
Uporabniki in izvajalci smo s tem sporazumom ustanovili samoupravno interesno skupnost za energetiko ljubljanskih občin z namenom, da bi v njej zagotavljali opravljanje energetskih dejavnosti v svobodni menjavi dela.
—	TOZD Butan plin
—	TOZD KEL
DO Savske elektrarne
Udeleženci tega sporazuma določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti zaradi stalnega usklajevanja dela izvajalcev s potrebami uporabnikov po dobrinah energetskih dejavnosti.
—	TOZD HE Medvode
—	TOZD Elektroprenos Ljubljana
—	TOZD EGTK Ljubljana DO Elektro Ljubljana
—	TOZD Elektro Ljubljana-mesto
—	TOZD Elektro Ljubljana-okolica
—	TOZD Elektro Kočevje DO Elektro Gorenjska
—	TOZD Elektro Kranj
—	DO Toplarna Ljubljana
—	DO Elektroinštitut Milan Vidmar Ljubljana
—	DO Elektroprojekt Ljubljana
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci urejamo zlasti naslednja vprašanja:
—	statusne določbe,
—	namen in cilj ustanovitve energetske skupnosti,
—	predmet svobodne menjave dela,
—	samoupravno organiziranost, delegiranje delegatov in njihove naloge,
—	javnost dela energetske skupnosti in odgovornost,
—	postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah in o odgovornostih,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v energetski skupnosti.
—	samoupravni splošni akti,
—	reševanje sporov,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena,
—	prehodne in končne določbe.
II.	STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za energetiko ljubljanskih občin.
Skrajšano ime je: Energetska skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: energetska skupnost).
Sedež skupnosti je v Ljubljani, Ljubljana, Celovška c. 91.
4.	člen
Dejavnost energetske skupnosti je zagotavljanje opravljanja energetsko gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena po načelih svobodne menjave dela, ki so:
1.	dejavnost premogovništva,
2.	jedrska dejavnost,
3.	naftno-plinska dejavnost:
4.	elektrogospodarska dejavnost:
—	proizvodnja električne energije,
—	prenos električne energije in
—	distribucija električne energije.
5.	dejavnost daljinskega oskrbovanja s toploto.
Zadeve posebnega družbenega pomena v posameznih dejavnostih so:
1.	dejavnost premogovništva
—	raziskovanje in distribucija premoga,
2.	jedrska dejavnost
—	raziskovanje in skladiščenje radioaktivnih elementov,
3.	naftno-plinska dejavnost
—	oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
—	nabava, distribucija naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov,
—	prenos naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov po naftovodih in plinovodih.
4.	elektrogospodarstvo
—	proizvodnja električne energije v elektrarnah, ki so vezane na enoten elektrogospodarski sistem,
—	prenos električne energije od elektrarn, vezanih na prenosno omrežje, do posameznih odjemnih obmo-
—	prenos električne energije, proizvedene v drugih sistemih, do posameznih odjemnih območij,
—	distribucija električne energije uporabnikom in distribucijskemu omrežju.
5.	Dejavnost daljinskega oskrbovanja s toploto
—	samostojna proizvodnja toplotne energije in proizvodnja toplotne energije v povezavi s proizvodnjo električne energije,
—	oskrba s toplotno energijo iz lokalnih omrežij.
5.	člen
Energetska skupnost je pravna oseba, je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposob-noAi.
Energetska skupnost upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi tudi odgovarja za svoje obveznosti, ki jih je prevzela do drugih pravnih oseb.
Pravice, obveznosti in odgovornosti energetske skupnosti določajo poleg ustave in zakonov še ta sporazum, statut in drugi njeni samoupravni splošni akti.
6.	člen
Energetsko skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine energetske skupnosti.
Kot zastopnik energetske skupnosti je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti z vsemi pooblastili brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja, kot tudi zastopati energetsko skupnost pred sodišči in drugimi organi.
Predsednik skupščine energetske skupnosti sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pooblastilo za sklenitev posameznih vrst pogodb in druge vrste pravnih dejanj in druga posamezna opravila.
Obseg in meje pooblastil določi predsednik skupščine energetske skupnosti sam, brez posebnega soglasja skupščine.
7.	člen
Kadar je predsednik skupščine energetske skupnosti odsoten ali kako drugače zadržan, ga nadomešča in predstavlja z vsemi pooblastili podpredsednik energetske skupnosti.
III.	NAMEN IN CILJ USTANOVITVE ENERGETSKE SKUPNOSTI
8.	člen
Udeleženci tega sporazuma ustanavljamo skupnost za energetiko z namenom, da v njej zagotovimo pogoje za skupno usklajeno oskrbo uporabnikov na območju ljubljanskih občin z energijo, da zagotovimo način opravljanja energetskih dejavnosti, da organizirano in trajno zadovoljujemo osebne in skupne potrebe po energiji, da v skupnosti samoupravno, enakopravne in skupno oblikujemo politiko razvoja, združujemo sredstva in določamo namen njihove uporabe ter urejamo družbenoekonomske in druge odnose pri oskrbi z energijo; predvsem pa sprejemamo in uresničujemo programe dela in razvoja energetskih dejavnosti, vplivamo na oblikovanje cen ter sodelujemo pri določanju politike cen v energetskem gospodarstvu.
9.	člen
Zaradi družbenoekonomske zaokroženosti območja in s tem povezane zagotovitve smotrne izgradnje izkoriščanja energetskih, predvsem pa distribucijskih ob-
jektov, celovitega in racionalnega planiranja porabe energetskih virov ter tehnično-tehnološke povezanosti izvajalcev, se na območju ljubljanskih občin ustanovi enotna energetska skupnost.
10.	čleh
Na podlagi vzajemnosti in solidarnosti udeleženci Sprejemamo ubvezndst, da bomo v medsebojni menjavi dela na osnovi samoupravno ugotovljenih osebnih in skupnih potreb ter interesov, dohodkovnih rirož-nosti ter tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zagotavljali opravljanje energetskih dejavnosti, naštetih v 4. členu tega Sporazuma.
V	ta namen bomo združevali delo in sredstva, ter na ta način stalno zagotavljali večanje vrednosti proizvodnje dejavnosti, povečanje produktivnosti dela dejavnosti in razvoj družbe kot celote.
11.	čleh
Udeleženci smo sporazumni, da bomo medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejali s samoupravnimi sporazumi v skladu z naravo in ttoSfebhostmi energetskih dejavnosti.
V	skladu z ekonomskimi zakonitostmi, ki vplivajo na ustvarjanje vrednosti iz dohodka energetskih dejavnosti, bomo udeleženci sporazuma določili družbe-ridekoriOrriske Osnove za vrednotenje rezilitatbv dela ižvajalcek, ki UštrOzajb dtišežehi tažvojhi stot)liji druž-tierie produktivnosti.
IV.	PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA
12.	člen
V energetski skupnosti ljubljanskih občin opravljajo delavci, delovni ljudje In občani predvsem na-sledhje naloge:
—	ugotavljajo, usklajujejo in določajo skupne potrebe po energiji,
—	sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja na svojem območju na področju energetskega gospodarstva,
—	sporazumevajo se O Cenah pri daljinskem oskrbovanju s toploto in cenah energetskih plinov v lokalnih omrežjih,
—	sprejemajo programe razvoja in načrte graditve objektov za daljinsko oskrbo s toploto, distribucijskih objektev in skladih energetskih virovj
—	s posebno energetsko skupnostjo usklajujejo načrte graditve kombiniranih proizvodnih Objektov in Zagotavljajo svoj del sredstev za izgfEldrtjo,
—- sprejemajo programe racionalnega ravnanja in varčevanja z energijo ter skrbijo za učinkovitost njihovega izvajanja,
—	oblikujejo smernice za delo delegatov v skupščini Republiške energetske skupnosti ih obeh posebnih energetskih skupnosti,
—	določajo pogoje za priključitev na sistem daljinske oskrbe s toploto;
—	odločajo o drtigiH Zadevah svobodne menjave dela ter o vprašanjih, za katerfe šo pristojni po žakohu,
odlokih družbenopolitičnih skupnosti, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in statutu skupnosti.
13.	člen
Uporabniki energetskih storitev sprejmemo obveznost, da bomo z ustvarjenim dohodkom stalno zagotavljali sredstva za izpolnjevanje prevzetih obveznosti po tem sporazumu. Ustvarjeni dohodek bomo razporejali v dogovorjenem obsegu in na dogovorjen način stalno poravnali svoje obveznosti.
Izvajalci energetskih dejavnosti sprejemamo obveznost, da bomo zmogljivosti svojih temeljnih organizacij razporedili ih prildgbtiili potrebam uporabnikov tako, dd bodo storitve in proizvodi ustrezdli dogovorjeni kakovosti in količini.
14.	člen
Svojo pravico in dolžnost planiranja v skupnosti za energetiko udeltežfehci uresničujemo tako, da:
—	sprejmemo in sklenemo samoupravni sporazum o temeljih plana v skladu z vsakokratnimi osebnimi in skupnimi potrebami in interesi,
—	sodelujemo pri sklepanju dogovorov o temeljili planov ljubljanskih občin in mesta,
—	sprejemamo dolgoročne, srednjeročne in letne plane za zagotavljanje opravljanja energetskih dejavnosti in izvajamo Ukrepe Za njltibvb urbshičbvdnje,
—	opravljamo ndlbge; ki smo jih prevzeli.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana za zagotavljanje opravljanja energetskih dejavnosti in drugimi sporazumi, določamo škiiprte idiehbše in cilje ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Lethfe pldtie borbo Sprejemali na podlagi Samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka tega člena.
Plane energetske skupno, ti bomo sprejemali sočasno z ljubljanskimi Občinami in itigštom v medsebojni odvisnosti in povezanosti.
15.	člen
Planiranje v organizacijah združenega dela energetskih dejavnosti kot tudi v okviru energetske skup-ridsti se iZVaja po določbah zveznega in republiškega zakona o sistemu družbenega planiranja in zakona o energetskem gospodarstvu.
Samoupravni sporazum c temeljih plana energetske skupnosti obsega tudi:
—	strukturo in obseg skupnih potreb po energiji,
—	programe izgradnje objektov za daljinsko oskrbo s toploto ter distribucijskih objektov na drugih energetskih sistemih za srednjeročna in daljša obdobja ter oshovo, obseg in tlačiti zdgbtaVlj&njb sredstev žb njihovo izvedbo,
—	rešitve ekološke problematike glede na grad-
fijb in btii-atbVanje energetskih Objektov,
—	merila na področju daljinske oskrbe s toploto za ugotavljanje cene proizvoda ter druge posebne pogoje, na podlagi katerih bo uporabnik razpolagal s tem proižVOdom.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, DELEGIRANJE DELEGATOV IN NJIHOVE NALOGE
16.	člen
Energetsko skupnost upravlja delegatska skupščina. Skupščino setavljata zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev.
17.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov.
Zbor šteje 35 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev.
Zbor šteje 24 delegatskih mest.
18.	člen
Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine energetske skupnosti delegira vsaka delegacija CZD oziroma delovne skupnosti in vsaka skupna delegacija sorazmerno število delegatov glede na število delovnih ljudi v organizaciji oziroma skupnosti.
Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine skupnosti delegira vsaka skupna delegacija KS po enega delegata.
Ker delegacije, po načelu iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena, ne morejo dobiti delegatskega mesta v zboru uporabnikov skupščine energetske skupnosti, se organizacije združenega dela, delovne skupnosti ter delovni ljudje In občani krajevnih skupnosti v občini s samoupravnim sporazumom združujejo v konference delegacij uporabnikov zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine energetske skupnosti.
Konference delegacij z območja posamezne občine imajo v zboru uporabnikov skupščine energetske skupnosti ljubljanskih občin po 7 delegatskih mest.
Od skupnega števila delegatov v zboru izvajalcev skupščine energetske skupnosti delegira vsaka OZD sorazmerno število delegatov glede na število delovnih ljudi v organizaciji. Zagotovljeno mora biti, da ima vsaka izvajalska delegacija OZD ne glede na število delavcev, najmanj enega delegata. O tem se Izvajalske organizacije dogovorijo s samoupravnim sporazumom.
19.	člen
Oba zbora enakopravno razpravljata in odločata o zadevah oziroma nalogah iz pristojnosti skupščine energetske skupnosti, to je:
—	o pogojih, obsegu, kvaliteti ter načinu opravljanja energetskih dejavnosti,
—- o dolgoročnih in srednjeročnih planih razvoja ter letnih planih energetske dejavnosti,
—	o združevanju sredstev za opravljanje in razvoj energetskih dejavnosti,
—	o uresničevanju planov energetskih dejavnosti ter izgradnji energetskih objektov in naprav,
—	o pogojih, za pridobitev pravice uporabnikov do uporabe energetskih objektov in naprav ter njihovih energetskih dobrin,
—	o cenah energije,
—	o pogojih in merilih za prednostno zavarovanje potreb po proizvodih in storitvah energetske dejavnosti zaradi izrednih razmer (redukcije),
—	o sprejemanju programov racionalnega ravna-nanja in varčevanja z energijo,
—	o modernizaciji in racionalizaciji na področju izgradnje in vzdrževanja energetskih objektov in naprav,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč, o osnovah in merilih za pridobivanje dohodka izvajalcev energetskih dejavnosti,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela,
—	o izvolitvi predsednika in podpredsednika skupščine,
—	o izvolitvi in razrešitvi stalnih in občasnih organov skupščine,
—	o ukrepih na področju SLO in DS,
—	o ukrepih za varstvo okolja,
—	o samoupravnih splošnih aktih energetske skupnosti,
—	o postopkih na sejah in sprejemanju sklepov ter samoupravnih splošnih aktov,
—	o drugih zadevah in vprašanjih na podlagi zakona in samoupravnih splošnih aktov.
Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet, če' ga sprejmeta oba zbora z večino glasov vseh delegatov v posameznem zboru v enakem besedilu po opravljenem ločenem glasovanju.
20.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev v samoupravnih organizacijah in skupnostih in po predhodnem izjavljanju delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, določi skupščina predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti in ga predloži članom skupnosti v sprejem.
21.	člen
Zbor uporabnikov samostojno:
—	voli predsednika zbora,
—	odloča o uporabi združenih sredstev uporabnikov za izgradnjo energetskih objektov in naprav.
—	odloča o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki,
—	odloča o zadevah, ki so izključno stvar uporabnikov in ne posegajo v pravice in obveznosti izvajalcev.
Zbor izvajalcev samostojno:
—	voli predsednika zbora,
—	odloča o uporabi združenih sredstev Izvajalcev za izgradnjo energetskih objektov In naprav,
Stran 1660
URADNI LIST SRS
—	odloča o samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med izvajalci,
—	odloča o zadevah, ki so izključno stvar izvajalcev in ne posegajo v pravice in obveznosti uporabnikov.
22.	člen
Mandat delegatov v skupščini energetske skupnosti traja štiri leta.
Podrobneje se delo skupščine, obeh zborov in organov skupščine ter pravice in obveznosti delegatov in druge zadeve pomembne za delo skupščine, uredijo s statutom energetske skupnosti.
23.	člen
Skupščina energetske skupnosti ima naslednje skupne organe:
—	komisijo za utrjevanje in razvoj samoupravljanja,
—	komisijo za plan in ekonomska vprašanja,
—	odbor za energijo,
—	odbor za SLO in DS,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor.
24.	člen
Skupščina energetske skupnosti lahko ustanovi tudi občasna delovna telesa, odbore in komisije z namenom, da proučijo posamezne zadeve iz pristojnosti dela skupščine.
25.	člen
Predsednika skupščine in podpredsednika skupščine energetske skupnosti izvoli skupščina z javnim glasovanjem za mandatno dobo dveh let.
Predsednik in podpredsednik skupščine sta lahko ponovno izvoljena največ še za eno mandatno dobo zaporedoma.
26.	člen
Odbor za SLO in DS skrbi za izpolnjevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja naslednje naloge:
—	spremlja in ocenjuje varnostne in obrambne razmere ter pripravlja ukrepe za primer izrednih razmer ali vojnega stanja,
—	usmerja obrambne in samozaščitne priprave in aktivnosti ter skrbi za obrambno in samozaščitno usposabljanje delavcev,
—	sprejema obrambni in varnostni načrt ,
—	usklajuje obrambne priprave z obrambnimi pripravami družbenopolitičnih skupnosti,
—	predlaga predračun finančnih sredstev, ki so potrebna za uresničevanje obrambnih priprav in družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in usmeritvami pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti.
St. 29 — 17. IX. 1934
.... * —-----------—
Odbor za SLO in DS sodeluje s. pristojnimi organi SML, ljubljanskih občin in krajevnimi skupnostmi, izvajalci, kot tudi z družbenopolitičnimi organizacijami pri izvrševanju nalog in še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture uporabnikov in izvajalcev. Podrobnejša določila o delu odbora za SLO in DS določa statut energetske skupnosti,-
27.	člen
Nadzor nad delom energetske skupnosti, izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov energetske skupnosti opravljamo:
—	uporabniki in izvajalci kot ustanovitelji te skupnosti neposredno,
—	po skupščini in njenih skupnih organih,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor, ki ima 9 članov.
28.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima naslednje pristojnosti:
—	nadzira izvrševanje zakonov, tega samoupravnega sporazuma in statuta energetske skupnosti ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti,
—	nadzira izvrševanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov energetske skupnosti ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, h katerim je samoupravna energetska skupnost pristopila,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in skupnih organov energetske skupnosti ter ugotavlja skladnosti sprejetih odločitev in samoupravnih splošnih aktov energetske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi uporabnikov in izvajalcev, ustanoviteljev energetske skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost porabe sredstev združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta energetske skupnosti,
—	nadzira uveljavljanje načela o javnosti dela energetske skupnosti,
—	izvršuje druge pravice in odgovornosti ter obveznosti na podlagi zakonov in statuta energetske skupnosti.
29.	člen
Podrobnejše pristojnosti izpolnjevanja pravic, obveznosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor ureja statut energetske skupnosti. ,
30.	člen
Za opravljanje administrativno-tehničnih, plan-sko-analitičnih in podobnih del za potrebe energetske skupnosti se lahko v energetski skupnosti oblikuje delovna skupnost, ali pa si energetska skupnost zagotovi opravljanje del v dogovoru z drugo samo-
upravno interesno skupnostjo, organizacijo ali organom.
Če energetska skupnost oblikuje delovno skupnost za opravljanje del iz prejšnjega odstavka, da skupščina energetske skupnosti soglasje k tistim določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se je oblikovala delovna skupnost.
n si« v	"idaiaii k	•
VI.	JAVNOST DELA IN ODGOVORNOST ENERGETSKE SKUPNOSTI
31.	člen
Skupščina in organi energetske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno, obveščajo uporabnike in izvajalce energetskih proizvodov in storitev, o o delu energetske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov pri opravljanju energetskih dejavnosti (na področju energetskega gospodarstva), o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti, drugih planskih aktov, sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravni organiziranosti, o delu organizacije združenega dela, o delu delovne skupnosti, ki opravlja administrativna, strokovna in pomožna dela za energetsko skupnost kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih iz pristojnosti energetske skupnosti.
Delo energetske skupnosti je javno in dostopno vsem uporabnikom in izvajalcem energetskih storitev. Vsak uporabnik in izvajalec ima pravico udeleževati se sej skupščine in njenih organov in na njih razpravljati in ima možnost vpogleda v dokumentacijo energetske skupnosti, razen v tisto, za katero je določeno, da je uradna, poslovna in vojaška tajnost.
32.	člen
Energetska skupnost je za svoje delo oziroma uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov ter tega sporazuma odgovorna Skupščini mesta Ljubljane.
VII.	USKLAJEVALNI POSTOPEK
33.	člen
Delegati zbora uporabnikov oziroma izvajalcev razpravljajo in odločajo samostojno o zadevah iz 21. člena tega sporazuma.
Delegati lahko odločajo na seji zbora ločeno, lahko pa tudi na skupni seji skupščine energetske skupnosti.
Predsednik, ki vodi sejo zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev, je pri svojem delu samostojen.
34.	člen
Če med zboroma ni doseženega sporazuma, ki bi ga oba zbora lahko potrdila z ločenim glasovanjem morata izvesti medsebojni usklajevalni postopek in poiskati ustrezno sporazumno rešitev, ki je potem predmet ponovnega glasovanja skupščine energetske skupnosti v posameznem zboru.
Če zbora s prvim predlogom, doseženim v usklajevalnem postopku, pred zboroma ne uspeta, se lahko usklajevalni postopek ponovi, zbora pa predlagata
drugo rešitev.
Usklajevalni postopek izvede paritetna komisija, sestavljena iz delegatov obeh zborov.
Podrobnejše določbe o usklajevalnem postopku določa statut energetske skupnosti.
35. člen
Če med zboroma skupščine energetske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve, ki je bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb in interesov, ki jih morajo zagotavljati uporabniki in izvajalci v skupščini energetske skupnosti, mora predsedstvo skupščine o tem obvestiti Skupščino mesta Ljubljane, ki v skladu s statutom mesta začasno uredi sporno zadevo.
VIII.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V ENERGETSKI SKUPNOSTI
36.	člen
Udeleženci ugotavljamo, da nam zakon o odnosih svobodne menjave dela zagotavlja enak družbenoekonomski položaj kot ga imajo drugi delavci v združenem delu, ko delamo z družbenimi sredstvi. Ta položaj si bomo zagotovili s tem, da bomo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti uresničevali oziroma uveljavljali tako, da bomo samostojno določili lastno organizacijo, samostojno in odgovorno planirali ter pridobivali in razporejali dohodek v skladu z naravo dela, ki ga opravljamo.
37.	člen
Udeleženci sprejemamo medsebojno obveznost, da se bomo v dejavnosti, katere opravljanje moramo skupaj nemoteno in stalno zagotavljati, dogovarjali in sporazumevali.
V ta namen bomo:
—	sprejemali samoupravne odločitve o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v skladu s kadrovskimi in tehničnimi možnostmi izvajalcev ter potrebami in dohodkovnimi možnostmi uporabnikov,
—	določali standarde in normative za opravljanje dejavnosti,
—	sprejemali plane za razširitev dejavnosti in določali sredstva za njihovo izvršitev,
—	določali osnove in merila za oblikovanje cen za opravljene izdelke in storitve ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih možnosti,
—	določali obseg in vrednost za opravljanje dejavnosti ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev,
—	sprejemali druge odločitve glede medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter urejali še druge medsebojne odnose.
38.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da bomo v odnosih svobodne menjave dela vrednotili rezultate dela in
prispevek izvajalcev k ustvarjanju nove vrednosti dejavnosti, povečanju produktivnosti in razvoju družbe v celoti s samoupravno dogovorjeno ceno izdelka oziroma storitve.
Udeleženci svobodne menjave dela bomo pri ugotavljanju cene upoštevali družbeno ugotovljene pogoje za pridobivanje dohodka in delovanje tržnih zakonitosti, pri čemer bomo upoštevali še medsebojno odvisnost, vzajemnost in solidarnost pri zagotavljanju opravljanja dejavnosti.
39.	člen
Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da morajo elementi določanja cen spodbujati izvajanje energetske politike, pospeševati smotrno domačo proizvodnjo energije, porabo domačih virov energije, zmanjševati uvozno odvisnost in vzpodbujati racionalno porabo energije.
Udeleženci tega sporazuma oblikujemo ceno energije v odvisnosti od vrednotenja obsega in strukture proizvodnje, porabe energije, medsebojne odvisnosti posameznih vrst energije, ukrepov ekonomske politike ter sistema in politike cen.
40.	člen
Pri oblikovanju cen bomo udeleženci tega sporazuma upoštevali z zakonom določena merila, zlasti pa:
—	materialne stroške na osnovi tehničnih normativov porabe, ki zagotavljajo smotrno proizvodnjo energije, amortizacijo ter dohodek, ki zagotavlja izpolnitev zakonskih obveznosti in dogovorjenega obsega obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom, dogovorjene osebne dohodke, sklad skupne porabe, sredstva rezerv in sredstva za morebitna nadomestila za pokrivanje izpada dohodka,
—	vračila združenih sredstev uporabnikov in proizvajalcev energije in nadomestila za gospodarjenje z njimi, za katerega se v odvisnosti od ravni cene dogovorijo uporabniki in izvajalci,
—	del odškodnine na enoto proizvoda, ki jo ni bilo mogoče poravnati v smislu določb zakona o energetskem gospodarstvu,
—	vračila kreditov.
41.	člen
V energetski skupnosti bomo udeleženci tega sporazuma oblikovali cene pri daljinskem oskrbovanju s toploto in cene energetskih plinov in plinov v lokalnih omrežjih.
42.	člen
Osnovo za oblikovanje cen v energetski skupnosti predstavljajo sprejeta določila in merila za porabo živega dela, za uporabo sredstev in za materialne in druge poslovne stroške, ki jih zajemajo sporazumi o temeljih planov in odgovori o izvajanju politike cen.
43.	člen
Letni program proizvodov oziroma storitev energetskih dejavnostih mora vsebovati vsa opravila in stroške, ki so v zvezi z obratovanjem sistemov, pro-
izvodnjo, prenosom in distribucijo energije. Letni program obsega tudi plan razširitve materialne osnove dela, nadomestitve, obnove ter tekočega investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev. Sestavni del programa je tudi kalkulacija stroškov obsega dobav energije.
Letni program storitev sprejme delavski svet izvajalca ob soodločanju delegatov uporabnikov in ga da v potrditev skupščini energetske skupnosti.
44.	člen
Udeleženci tega sporazuma smo sporazumni, da bomo sredstva za obveznosti, ki izvirajo iz svobodne menjave dela zagotavljali:
a)	s ceno za proizvode in storitve, oblikovano po 43. členu tega sporazuma ter najemanjem ustreznih kreditov,
b)	iz sredstev za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti, ki so:
—	sredstva za razširitev materialne osnove dela OZD energetskih dejavnosti za daljinsko oskrbo s toplotno energijo in OZD, ki distribuirajo energetske vire, razen dela, ki ga združujejo v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih plana v posebnih energetskih skupnostih,
—	samoupravno dogovorjeni del amortizacije, ki presega potrebe enostavne reprodukcije organizacij združenega dela s področja distribucije energetskih virov in proizvodnje toplotne energije,
—	povračila uporabnikov za priključitev na distribucijsko omrežje oziroma na pove.'1 odjem iz omrežja kot tudi oskrbo s tekočimi in plin^:timi gorivi,
—	združena sredstva uporabnikov z območja občin, če se tako dogovorimo v samoupravnem sporazumu o temeljih plana energetske skupnosti,
—	drugi viri.
45.	člen
Sredstva za delovanje energetske skupnosti, njenega delegatskega sistema in strokovne službe so vsi viri, določeni v predhodnem členu. Višino in namen teh sredstev določi skupščina energetske skupnosti, ko sprejme finančni načrt.
46.	člen
Po določilih tega poglavja, ki se nanašajo na določanje standardov in normativov za opravljanje dejavnosti, določanje osnov in meril za oblikovanje cen ter za vrednotenje dela izvajalcev tistih dejavnosti energetike, ki so v pristojnosti posebne ali republiške energetske skupnosti, udeleženci tega sporazuma obravnavajo gradiva navedenih skupnosti in oblikujejo smernice za delo svojih delegatov v republiški in posebni energetski skupnosti.
IX.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
47.	člen
Statut energetske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge energetske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost energetske skupnosti,
—	pristojnost skupnih kolektivnih izvršilnih organov energetske skupnosti,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odborov, katerih pristojnosti niso določene s tem samoupravnim sporazumom,
—	druge zadeve in naloge po veljavnih predpisih.
Drugi samoupravni splošni akti skuppostj sp:
—	poslovniki za delp sktipšč}ne in njenih organov,
—	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in orgovornostih med skupnostjo in delavci, ki izvajajo skupna dela in naloge skupnosti,
—	samoupravni splošni akti, ki jih določa zakon, ta samoupravni sporazum in statut skupnosti.
X.	REŠEVANJE SPOROV
48.	člen
Posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovimo uporabniki in izvajalci skupaj s posebnimi energetskimi skupnostmi in republiško energetsko skupnostjo pri Republiški energetski skupnosti, rešuje spore iz družbenoekonomskih odnosov, samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij.
Podrobnejše določbe o ustanovitvi in delovanju sodišča iz prvega odstavka tega člena določa samoupravni sporazum o ustanovitvi, posebnega sodišča združenega dela.
XI.	DRUGE NADEVE JN VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA ENERGETSKE SKUPNOSTI
49.	člen
Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja na območju ljubljanskih občin in mesta, programov stanovanjske gradnje ter gradnje drugih družbenih in gospodarskih objektov in uresničevanja drugih družbenih ciljev, se energetska skupnost povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, predvsem s področja materialne proizvodnje, s katerimi usklajuje skupne interese, z njimi oblikuje skupna delovna telesa ter razvija druge oblike medsebojnega sodelovanja.
50.	člen
Energetska skupnost sodeluje z medobčinsko gospodarsko zbornico zlasti:
—	pri usklajevanju pianov proizvajalcev energetske opreme in naprav, ki uporabljajo energetske vdre in izvajalcev storitev pri gradnji energetskih objektov s plani energetskih dejavnosti,
—	pri uveljavljanju ukrepov racionalnejšega ravnanja z energijo,
—	pri optimirarjju in testiranju gospodarne in racionalne energetske opreme in naprav, ki uporabljajo energetske vire.
—	pri oblikovanju standardov,
—	pri usposabljanju strokovnih kadrov v energetiki,
—	pri drugih zadevah, s katerimi se usklajujejo skupni interesi.
člen
Zaradi zagotavljanja povezave in sodelovanja z znanstvenoraziskovalnim delom na področju energetike, energetska skupnost in raziskovalna skupnost usklajujejo in skupaj financirajo dogovorjene programe raziskav.
52.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane daje soglasje k VLjtnernu pgdu redukcij jn programov ukrepov za racionalnejše gospodarjenje z energijo na svojem območju.
53,	člen
SML daje soglasje k temu samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi energetske skupnosti ljubljanskih občin in k statutu energetske skupnosti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54.	čleh
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga uporabniki in izvajalci sprejmejo v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
55.	člen
Postopek za sprejnembe jn dopolnitve tega sporazuma lahko sproži vsaka delegacija preko svojega delegata v. skupščini.
O predlogu delegata se mora skupščina izjaviti najkasneje na prvi prihodnji seji skupščine.
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se opravijo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
59: člen
Energetska skupnost se lahko v skladu z zakonom z drugimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje združi v skupnosti SIS materialne proizvodnje.
57.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo na novo organizirane samoupravne organizacije in skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu niso pristopile.
Le-te pristopijo k samoupravnemu sporazumu ta-, ko, da pošljejo posebno izjavo o svojem pristopu k sporazumu pristojnemu organu občine, ki vodi evidenco udeležencev tega sporazuma in njihovih pooblaščenih podpisnikov ter skupščini energetske skupnosti.
Izvirno besedilo s podpisi udeležencev energetske skupnosti prani pristojni organ občjne, ki ga po ustanovitvi energetske skupnosti preda v evidenco energetskj skupnosti.
58.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko po postopku iz 57. člena tega sporazuma pristopijo in se združijo v energetsko skupnost ljubljanskih občin tudi druge samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov in izvajalcev z območja drugih občin, če skupaj s Skupščino mesta Ljubljane ugotovijo, da območje ljubljanskih občin skupaj z območjem izven ljubljanskih občin tvori družbenoekonomsko celoto, v kateri je možno zagotoviti smotrno izgradnjo distribucijskih objektov, celovito in racionalno planiranje porabe energetskih virov ter tehnično-tehnološko povezanost izvajalcev.
59.	člen
Energetska skupnost preneha z delom, če tako sklenejo uporabniki in izvajalci, ali kadar prenehajo delovati združene organizacije.
O prenehanju delovanja energetske skupnosti se sporazumejo uporabniki in izvajalci in sprejmejo po postopku, ki velja za spremembo in dopolnitev tega sporazuma, tudi akt o njenem prenehanju.
Ce mora energetska skupnost prenehati z delom zaradi prenehanja dela združenih organizacij, preneha po postopku predpisanim z zakonom ali na podlagi drugega akta, izdanega na podlagi zakona.
60.	člen
Prenos sredstev, pravic in obveznosti samoupravne elektrogospodarske skupnosti za preskrbovalno območje ljubljanskih občin,, se uredi s posebnim samoupravnim sporazumom med Energetsko skupnostjo ljubljanskih občin in SIS za preskrbovalno območje Ljubljane oziroma organizacijami združenih v to skupnost.
61.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko da nanj soglasje Skupščina mesta Ljubljane in z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Udeleženci sporazuma
Ta samoupravni sporazum so sprejeli delovni ljudje in občani ter delavci samoupravnih organizacij in skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki so uporabniki proizvodov in storitev energetskih dejavnosti in delavci OZD, ki opravljajo energetske dejavnosti na območju ljubljanskih občin.
1416.
Na podlagi 47. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin je skupščina te skupnosti na zboru uporabnikov in zboru izvajalcev dne 5. aprila 1984 sprejela
STATUT
Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Samoupravna interesna skupnost za energetiko ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: energetska skupnost) je bila ustanovljena s sprejemom samoupravnega sporazuma o njeni ustanovitvi. S tem samoupravnim sporazumom je določeno, da ima ener-
getska skupnost svoj statut, s katerim so natančneje opredeljene določbe o samoupravni organiziranosti, delu in poslovanju energetske skupnosti kot tudi zadeve, ki se sicer urejajo s statutom.
2.	člen
Statut energetske skupnosti določa in ureja naslednje zadeve:
■ibivbo-
i n
%o bi
1.	spiosne določbe,
2.	statusne določbe,
3.	dejavnost,
4.	samoupravno organiziranost,
5.	organe skupščine in njihove pristojnosti,
6.	usklajevalni postopek
7.	planiranje,
8.	reševanje sporov,
9.	strokovno službo,
10.	sodelovanje z drugimi samoupravnimi organizacijami,	,
11.	javnost dela,
12.	samoupravne splošne akte,
13.	končne določbe.
"3IS fitL":
:i48ld‘
->S3'»0
II. STATUSNE DOLOČBE
3.	člen
Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za energetiko ljubljanskih občin.
Skrajšano ime je: Energetska skupnost Ljubljana.
V pravnem prometu mora skupnost uporabljati vedno polno ime, v drugih zadevah pa lahko skrajšano ime.
4.	člen
Sedež energetske skupnosti je v Ljubljani, Celoy-ška c. 9i.	v
5.	člen
Energetska skupnost ima svoj žig, ki je okrogle oblike. Na obodu žiga je napis: samoupravna interesna skupnost za energetiko, v sredini žiga napisano vodoravno, pa napis Ljubljana.
Kolikor skupnost uporablja več žigov, mora biti žig označen z zaporednimi številkami pod napisom Ljubljana.
O žigih energetske skupnosti se vodi posebna evidenca v skladu s predpisi o porabi in hrambi žigov.
6.	člen
Energetska skupnost je družbeno pravna oseba in kot taka nosilka pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu, ki jih ima po ustavi, zakonu o energetskem gospodarstvu, samoupravnem sporazumu o njeni ustanovitvi in tem statutu.
Energetska skupnost upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki so združena v njej ter odgovarja za obveznosti, ki jih je prevzela z vsemi sredstvi.
7.	člen
Energetska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču Ljubljana, enota v Ljubljani.
8.	člen
Energetsko skupnost predstavlja in zastopa predsednik njene skupščine. Predsednik skupščine je upravičen sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja v imenu in za račun energetske skupnosti v okviru njene pravne sposobnosti in dejavnosti in sicer brez omejitev, prav tako pa je upravičen zastopati
energetsko skupnost pred sodišči, upravnimi organi ter drugih organih in organizacijah, s katerimi se energetska skupnost srečuje pri svojem poslovanju.
9.	člen
V	zadevah iz predhodnega člena je v odsotnosti predsednika skupščine upravičen opravljati te zadeve podpredsednik skupščine energetske skupnosti. V primeru odsotnosti predsednika, je podpredsednik upravičen in dolžan opravljati vsa dela, ki jih po sporazumu o ustanovitvi energetske skupnosti in tega statuta sicer opravlja predsednik skupščine.
i -v.r v ■	- ■ 'ifrj f ■
10.	,člen
Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi, ki opravlja določeno funkcijo v energetski skupnosti pooblastilo za sklenitev posameznih vrst pogodb in za opravljanje določenih vrst pravnih in drugih opravil. Vrsto pooblastila in njegov obseg določi predsednik skupščine brez posebnega soglasja skupščine.
III.	DEJAVNOST
11.	člen
Dejavnost energetske skupnosti je zagotavljanje opravljanja energetskih dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela med uporabniki energetskih proizvodov in storitev ter proizvajalcih proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) kot tudi skrb in odgovornost za opravljanje energetskih dejavnosti.
Svojo dejavnost opravlja energetska skupnost na naslednjih področjih:
1.	dejavnost premogovništva
2.	jedrska dejavnost,
3.	naftno-plinska dejavnost,
4.	elektrogospodarska dejavnost s proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije,
5.	dejavnost daljinske oskrbe s toploto.
Naštete dejavnosti so posebnega družbenega pomena.
12.	člen
V	dejavnostih iz predhodnega člena so zajete tudi zadeve, ki so posebnega družbenega pomena in sicer:
1.	v dejavnosti premogovništva:
—	raziskovanje in distribucija premoga,
2.	v jedrski dejavnosti:
—	raziskovanje in skladiščenje radioaktivnih elementov,
3.	v naftno-plinski dejavnosti:
—	oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
—	nabava in distribucija naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov,
—	prenos naftnih derivatov, zemeljskega in drugih energetskih plinov po naftovodih in plinovodih.
4.	v elektrogospodarski dejavnosti:
—	proizvodnja električne energije v elektrarnah, ki so vezane na enoten elektrogospodarski sistem,
—	prenos električne energije od elektrarn, vezanih na prenosno omrežje, do posameznih odjemnih območij,
—	prenos električne energije, proizvedene v drugih sistemih, do posameznih odjemnih območij,
—	distribucija električne energije uporabnikom z distribucijskega omrežja,
5.	v dejavnost daljinske oskrbe s toploto:
—	samostojna proizvodnja toplotne energije,
—	proizvodnja toplotne energije v povezavi s proizvodnjo električne energije.
—	oskrba s toplotno energijo iz lokalnih omrežij.
13.	člen
Energetska skupnost opravlja svoje dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena tako, da se pri tem usklajujejo potrebe in uresničujejo interesi na področju oskrbe z energijo tako uporabnikov kot izvajalcev.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
14.	člen
Energetsko skupnost, upravlja, vodi njeno delo in poslovanje delegatska skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev kot enakopravna partnerja samoupravnega sporazumevanja pri opravljanju dejavnosti skupnosti.
15.	člen
Zbor uporabnikov šteje 35 delegatskih mest, zbor izvajalcev pa 24 delegatskih mest.
Delegiranje delegatov uporabnikov oziroma izvajalcev v zbor uporabnikov oziroma zbor izvajalcev poteka v skladu in po načelih ter določilih 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin.
16.	člen
Delegatsko osnovo in funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v zbor izvajalcev predstavljajo delavski sveti temeljnih organizacij izvajalcev, povezanih v delovno organizacijo. Ce se temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije tako sporazumejo, pa predstavlja delegatsko osnovo in opravlja funkcijo delegacije delavski svet delovne organizacije.
Temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije lahko za .opravljanje funkcije iz tega člena oblikujejo posebno delegacijo, če je tako določeno v statutu oziroma se tako dogovorijo s statutarnim sklepom.
.	17. člen
Mandatna doba delegatov skupščine energetske skupnosti traja 4 leta.
18.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotna večina delegatov posameznega zbora skupščine.
Delegati v skupščini odločajo:
—	enakopravno na skupni seji obeh zborov v skladu z 19. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi energetske skupnosti,
—	samostojno v zboru uporabnikov in samostojno v zboru izvajalcev v skladu z 22. členom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi energetske skupnosti.
19.	člen
Zbora razpravljata in odločata praviloma na skupnih sejah razen, če oba zbora na predlog predsednika skupščine skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja in zadeve na ločenih sejah. O takem predlogu se izjasni vsak zbor posebej.
Sklep skupščine je sprejet, če ga v enakem besedilu sprejmeta ločeno oba zbora z večino delegatov posameznega zbora.
Sklep zbora je sprejet, če ga sprejme večina delegatov tega zbora.
20.	člen
Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine.
Seje obeh zborov sklicujeta in vodita predsednika teh zborov oziroma njuna podpredsednika.
V	odsotnosti predsednika in podpredsednika skupščine skliče in vodi skupščino predsednik zbora uporabnikov. V takem primeru vodi zbor uporabnikov podpredsednik tega zbora.
21.	člen
Predsednik skupščine skliče skupščino po lastni presoji, na potnjdo predsedstva skupščine ali na zahtevo vsgj 19 delegatov posameznega zbora ali odbora za samoupravni delavski nadzor.
Ce predsednik skupščine le-te ne skliče v osmih dneh po prejemu zahteve, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Le-ta mora skupščini predložiti gradivo, zaradi katerega je sklical sejo ter delegatom pojasniti razloge za sklic seje po določilih tega člena.
V	primerih iz tega člena je predsednik skupščine dolžan pojasniti razloge, zaradi katerih ni sklical skupščine ter voditi sejo, kot da jo je sklical sam.
22.	člen
Seja skupščine mora biti sklicana vsaj 20 dni pred dnevom seje, v tem roku pa morajo delegati dobiti vsa gradiva, ki se bodo obravnavala na seji.
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku od 20 dni, ne more pa je sklicati v roku, krajšem od 7 dni. V takem primeru mora predsednik skupščine delegatom uvodoma pojasniti razloge, ki so ga vodili v predčasen sklic skupščine.
23.	člen
Gradiva za odločanje na skupščini morajo biti kratka in jasna, predvsem pa morajo imeti podatke in utemeljitve, ki so potrebni in pomembni za odločanje.
24.	člen
Določbe predhodnih členov o sklicevanju skupščine se smiselno uporabljajo tudi za sklic posameznega zbora o zadevah, o katerih lahko samostojno odloča.
25.	člen
Predsednika skupščine in podpredsednika skupščine energetske skupnosti izvoli skupščina z javnim glasovanjem za mandatno dobo dveh let.
Predsednik in podpredsednik skupščine sta lahko ponovno izvoljena največ še za eno mandatno dobo zaporedoma.
26.	člen
Po poteku svojega mandata opravlja predsednik skupščine le še tista opravila, ki so potrebna za izvolitev nove skupščine ali novega predsednika in opravlja tiste nujne posle, brez katerih bi bilo onemogočeno delo skupnosti.
27.	člen
Glede izvolitve in mandatne dobe predsednikov zborov se smiselno uporabljajo določila 25. in 26. člena tega statuta.
28.	člen
Predsednika skupščine izvolijo delegati iz vr§t uporabnikov; podpredsednika pa lahko tudi iz vrst izvajalcev.
Predsednik skupščine je pri svojem delu samostojen v okviru sklepov in pooblastil skupščine in njenih organov ter za svoje delo odgovarja skupščini.
V	primeru, da predsednik skupščine grobo krši sklepe skupščine ali njenih organov, zlorablja pooblastila, krši samoupravni sporazum u ustanovitvi energetske skupnosti, ta statut ali druge splošne akte energetske skupnosti ga lahko skupščina predčasno razreši.
V	takem primeru prevzame posle predsednika njen podpredsednik vse dotlej, dokler skupščina ne izvoli novega predsednika.
29.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje naloge v skladu s splošnimi akti energetske skupnosti, skrbi za delo skupščine v skladu s poslovnikom o delu skupščine, skrbi za sodelovanje skupnosti z družbenopolitičnimi -skupnostmi in organizacijami, drugimi interesnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela, ki kakorkoli navezujejo stike z energetsko skupnostjo.
30.	člen
Zaradi usklajevanja dela v skupščini ter zaradi koordinacije pri skupnih nalogah se kot metoda dela skupščine oblikuje predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo po položaju:
1.	predsednik skupščine,
2.	podpredsednik skupščine,
3.	predsednik zbora uporabnikov,
4.	predsednik zbora izvajalcev,
5.	predsednik komisije za utrjevanje in razvoj samoupravljanja,
6.	predsednik komisije za plan in ekonomska vprašanja,
7.	predsednik odbora za energijo,
8.	predsednik odbora za SLO in DS,
9.	predsednik odbora za samoupravni delavski nadzor,
10.	vodja delovne skupnosti, če je le-ta ustanovljena.
Predsednik skupščine, ki je po položaju tudi predsednik predsedstva skupščine, lahko pritegne k delu predsedstva posamezne strokovnjake, predsednike občasnih skupnih organov skupščine ter posameznike aktiva ZK, kolikor je v skupščini le-ta organiziran.
Predsednika predsedstva zamenjuje v času njegove odsotnosti podpredsednik skupščine.
31.	člen
Predsednik predsedstva mora sklicati predsedstvo pred vsako sejo skupščine, da se dokončno uskladijo določene zadeve ter tako pripomore k hitrejšemu in boljšemu delu skupščine.
Predsednik predsedstva skliče sej p predsedstva predvsem zaradi opravljanja naslednjih nalog:
—	priprave na zasedanje skupščine ali posameznega zbora,
—	povezovanje in usklajevanje dela med posameznimi skupnimi izvršilnimi organi,
—	izvajanje sklepov skupščine,
—	priprava temeljnih predlogov za odločanje na skupščini, posameznih zborov ali organov skupščine.
32.	člen
Delo skupščine, obeh zborov, stalnih in občasnih skupnih izvršilnih organov je natančneje določeno s poslovnikom o delu skupščine.
.	33. člen
Delegati v skupščini energetske skupnosti imajo vse pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo
ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi energetske skupnosti, ta statut in samoupravni splošni akti njihovih organizacij združenega dela ali krajevnih skupnosti, zlasti pa:
—	da aktivno in tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov,
—	da izražajo na sejah skupščine in njenih organov sklepe in stališča, predloge in pripombe svoje delegatske baze,
—	da povratno informirajo svojo delegatsko bazo o delu skupščine in njenih organov in skupnosti nasploh,
—	da v primeru nevezanega mandata usklajujejo svoja stališča z drugimi delegati.
34.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic samostojni pri svojem delu, pri čemer pa morajo upoštevati smernice, stališča in sklepe svoje delegatske baze, kateri tudi odgovarjajo za svoje delo in odločitve. Za delegata, ki ne ravna po načelih iz tega in predhodnega člena, lahko skupščina ugotovi, da ne izpolnjuje svoje delegatske dolžnosti ter predlaga njegovi delegatski bazi, da ga odpokliče in nadomesti z drugim.
V.	ORGANI SKUPŠČINE
35.	člen
Skupščina ima stalne in občasne skupne izvršilne organe (v nadaljnjem besedilu: organi skupščine).
Stalni organi skupščine so:
1.	komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja
2.	komisija za plan in ekonomska vprašanja
3.	odbor za energijo
4.	odbor za SLO in DS
5.	odbor za samoupravni delavski nadzor.
Organe skupščine izvoli skupščina izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev za enako mandatno dobo kot so izvoljeni delegati skupščine izmed teh delegatov.
Vsak skupni izvršilni organ šteje od 7 do 10 članov. Od skupnega sodnega števila članov vsakega organa imenujejo uporabniki in izvajalci enako število članov. Če pa je skupno število članov v organu liho, potem imajo uporabniki enega člana več kot izvajalci.
Odbor za SLO in DS ima predsednika, podpredsednika in 5 članov. Predsednik skupščine je Istočasno predsednik odbora in vodja obrambnih priprav.
Mandat članov odborov in komisij traja štiri leta.
38.	člen
Delo organov skupščine vodijo njihovi predsedniki, v njihovi odsotnosti pa podpredsedniki.
Predsednike oziroma podpredsednike organov skupščine izvoli skupščina praviloma iz vrst uporabnikov
Predsedniki organov skupščine imajo predvsem naslednje naloge:
—	sklicujejo in vodijo seje organov skupščine,
—	podpisujejo akte organov skupščine.
—	skrbijo za izvajanje sklepov skupščine in njenih organov,
—	opravljajo druge zadeve, za katere jih pooblasti skupščina ali njen organ.
37.	člen
Organi skupščine delujejo na sejah, ki so javne.
Organi skupščine so za svoje delo odgovorni skupščini energetske skupnosti.
38.	člen
Organi skupščine veljavno odločajo in delujejo, če je na seji prisotna večina članov, sklepe in odločitve pa sprejemajo z večino glasov vseh članov.
39.	člen
Pristojnosti organov skupščine so naslednje:
a)	komisija za utrjevanje in razvoj samoupravljanja
—	pripravlja stališča in priporočila za nadaljnji razvoj delegatskih odnosov v energetski skupnosti,
—	pripravlja splošne akte skupnosti ter njihove spremembe in dopolnitve,
—	spremlja samoupravljanje in delegatski sistem v energetski skupnosti ter sprejema sklepe za poglabljanje in razvijanje teh odnosov,
—	skrbi za pravilno uporabo in razlago splošnih aktov skupnosti ter pripravlja ustrezna tolmačenja teh aktov,
—	opravlja splošne in kadrovske zadeve,
—	opravlja druga dela in naloge, ki mu jih zaupa skupščina.
b)	komisija za plan in ekonomska vprašanja
—	pripravlja osnutke in predloge planskih aktov,
—	pripravlja programe razvoja s finančnimi konstrukcijami,
—	pripravlja finančni načrt skupnosti ter predlog zaključnega računa skupnosti,
—	odloča o sklepanju pogodb za realizacijo sprejetih delovnih in finančnih načrtov skupnosti,
—	pripravlja gradiva o cenah daljinske toplote in plina iz lokalnih omrežij,
—	daje ekonomsko-finančne smernice delovni skupnosti,
—	spremlja realizacijo letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov skupnosti,
—	opravlja druge naloge planskega, ekonomskega in finančnega značaja, ki jih poveri skupščina skupnosti.
c)	odbor za energijo
—	pripravlja programe racionalnega ravnanja in varčevanja z energijo,
—	pripravlja predlog pogojev za priključitev na sistem daljinske oskrbe s toploto In plinom iz lokalnih omrežij,
—	pripravlja načrte graditev proizvodnih objektov za daljinsko oskrbo s toploto ter drugih energetskih objektov,
—	pripravlja predlog vrstnega reda redukcij,
—	opravlja druga dela In naloge s področja energije, ki mu jih poveri skupščina energetske skupnosti.
d)	odbor za SLO in DS
—	skrbi za izpolnjevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	spremlja in ocenjuje varnostne in obrambne razmere ter pripravlja ukrepe za primer izrednih razmer ali vojnega stanja,
—	usmerja obrambne in samozaščitne priprave in aktivnosti ter skrbi za strokovno usposabljanje na tem področju,
—	sprejema obrambni in varnostni načrt,
—	usklajuje obrambne priprave z obrambnimi pripravami družbenopolitičnih skupnosti,
—	predlaga finančni načrt za SLO in DS,
—	opravlja druge naloge SLO in DS v skladu z zakonom in usmeritvami družbenopolitičnih skupnosti.
Odbor za SLO in DS ima predsednika, podpredsednika in še 5 članov. Predsednik odbora in istočasno vodja obrambnih priprav je predsednik skupščine po svojem položaju, podpredsednik odbora pa podpredsednik skupščine.
Odbor za SLO in DS sodeluje s pristojnimi organi Skupščine mesta Ljubljane in s skupščino ljubljanskih občin, s krajevnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela izvajalcev ter s krajevnimi skupnostmi kot tudi pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture uporabnikov in izvajalcev v energetski skupnosti.
Delo odbora za SLO in DS lahko skupščina podrobneje uredi s poslovnikom o delu za SLO in DS.
e)	odbor za samoupravni delavski nadzor
—	nadzira izvrševanje zakonov in splošnih aktov energetske skupnosti,
—	nadzira izvrševanje vseh planskih aktov energetske skupnosti ter izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, h katerim je pristopila energetska skupnost,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in njenih organov,
—	ugotavlja skladnost sprejetih odločitev v skupščini s splošnimi akti skupnosti ter drugimi samoupravnimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi uporabnikov in izvajalcev,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost porabe združenih sredstev na podlagi sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta energetske skupnosti,
—	nadzira uveljavljanje načela javnosti dela v energetski skupnosti,
—	izvršuje druge pravice in odgovornosti ter obveznosti na podlagi zakonov in splošnih aktov energetske skupnosti.
40.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima 9 članov in sicer jih je 5 iz vrst uporabnikov in 4 iz vrst izvajalcev.
Delo odbora za samoupravni delavski nadzor vodi njegov predsednik, ki ga v odsotnosti zamenjuje podpredsednik. Predsednika in podpredsednika izvoli skupščina izmed članov odbora.
Člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini.
41.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za ustrezne ukrepe skupščini in njenim organom. Odbor ima pravico, da s predlaganimi ukrepi oziroma predlogi seznani organe družbenega varstva, kolikor skupščina oziroma njeni organi ustrezno ne ukrepajo na predloge odbora.
42.	člen
Skupščina in njeni organi ter delovne skupnosti so dolžni dajati odboru za samoupravni delavski nadzor vse podatke, ki služijo delu tega odbora oziroma
podatke, ki jih odbor zahteva.
43.	člen
Poleg odbora za samoupravni delavski nadzor se nadzor nad delom skupnosti izvaja še neposredno po delegatih uporabnikov in izvajalcev ter po skupščini in njenih organih.
44.	člen
Če se pokaže potreba, lahko skupščina energetske skupnosti sprejme poseben pravilnik o delu odbora za samoupravni delavski nadzor.
. ■
VI.	USKLAJEVALNI POSTOPEK
45.	člen
Kadar delegati obeh zborov skupščine ne morejo doseči soglasja o zadevah, ki so' predmet skupnegžčlh enakopravnega odločanja, se izvede usklajevalni postopek med obema zboroma, na podlagi katerega se poišče ustrezna rešitev zadeve, sprejemljiva za oba zbora. Usklajevalni postopek se izvede tudi v primeru, če določeno gradivo ne bi bilo sprejeto v enakem besedilu na obeh zborih.
46.	člen
Usklajevalni postopek izvede paritetna komisija, v katero imenuje vsak zbor po 3 predstavnike izmed svojih delegatov, predsednik pa je predsednik skupščine po položaju.
Usklajevalna komisija opravlja svoje delo na seji, na kateri morajo prisostvovati vsi člani komisije.
O delu usklajevalne komisije se piše zapisnik, iz katečega mora biti razviden usklajen predlog rešitve sporne zadeve.
47.	člen
Če se večina članov obeh zborov usklajevalne komisije ne more zediniti o sporazumni rešitvi sporne zadeve in pripraviti sporazumnega in enotnega predloga rešitve, mora predsednik skupščine sporno zadevo umakniti z dnevnega reda ter jo preložiti na prvo naslednjo sejo skupščine. V vmesnem obdobju skuša usklajevalna komisija doseči soglasje večine predstavnikov vsakega zbora.
48.	člen
V času, ko usklajevalna komisija dela, lahko skupščina nadaljuje s svojim delom, dokler komisija ne pripravi novega predloga rešitve zadeve ali predloga novega besedila.
O predlogu usklajevalne komisije odloča skupščina takoj, ko ji je le-ta predložen.
Če predlog usklajevalne komisije v skupščini ni sprejet, lahko komisija predlaga ponovno nov predlog oziroma drugačno besedilo. Kolikor tudi ta predlog ali besedilo ni sprejeto, se zadeva odloži na eno izmed naslednjih sej.
Usklajevalna komisija lahko na eni seji pripravi več variant predloga ali besedila. V takem primeru se glasuje o vsaki varianti po vrsti kot je bila predlagana.
49.	člen
Če med zboroma skupščine tudi po opravljenem usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, obvesti predsednik skupščine o tem Skupščino mesta Ljubljane ter ji predloži stališča predsedstva skupščine o
sporni zadevi.
Ce usklajevalni postopek ne uspe v zadevi, katero je na njen posebni družbeni pomen potrebno in nujno sprejeti, lahko sporno zadevo začasno ureai Skupščina mesta Ljubljane ali njen izvršni svet.
VII.	PLANIRANJE
5tt. člen
Planiranje v skupnosti se kot pravica in dolžnost uresničuje tako, da se v skupnosti sklepajo samoupravni sporazumi o temeljih plana skupnosti in dogovori o temeljih plana posebnih energetskih skupnosti ter skrbi za njegovo uresničevanje.
Igosilci planiranja v skupnosti so vsi delavci, delovni ljudje in občani, združeni v energetski skupnosti.
Proces pripravljanja, ocenjevanja in usklajevanja planov poteka sočasno in skladno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi (stanovanjska, komunalna, stavbno-zemljiška, kmetijska ipd.), kjer se prepletajo dejavnosti energetske in drugih skupnosti kot tudi s plani družbenopolitičnih skupnosti.
51.	člen
V	energetski skupnosti se planira dolgoročno za obdobje 10 in več let, srednjeročno za obdobje 5 let in letno za obdobje 1 leta.
52.	člen
Planiranje . v energetski skupnosti se prične s sklepom o pripravi planov, ki ga sprejme skupščina energetske skupnosti. S sklepom o pripravi planov določi skupščina nosilce planiranja, roke za pripravo planov ter druge pravice in dolžnosti nosilcev planiranja v cilju pravočasne priprave planskih dokumentov.
53.	člen
Strokovne predloge za oblikovanje elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti pripravi komisija za plan in ekonomska vprašanja, katere potrdi skupščina energetske skupnosti.
54.	člen
V	skladu z elementi iz predhodnega člena sprejmejo delavci, drugi delovni ljudje in občani preko svojih delegatov v skupščini energetske skupnosti, samoupravni sporazum o temeljih plana energetske skupnosti. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana energetske skupnosti mora biti v javni razpravi vsaj 50 dni predno se ga predloži skupščini v sprejem.
Samoupravni sporazum o temeljih plana začne
veljati, ko ga podpiše večina udeležencev, kar ugotovi skupščina s svojim sklepom in ga objavi v uradnih glasilih.
55.	člen
Za izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejema skupščina plan skupnosti, ki vsebuje zlasti določbe o:
— politiki in ciljih energetskega gospodarstva,
—	nalogah in obveznostih iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	organizacijskih in materialnih ukrepih za uresničitev nalog iz temeljev plana,
—	sredstvih, prikazanih po sestavinah iz temeljev plana,
—	prednostnih nalogah v planskem letu,
—	drugih zadevah, ki vodijo k uresničitvi etijev in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
56.	člen
Za nemoteno delovanje m poslovanje skupnosti; sprejme skupščina finančni načrt skupnosti, s katerim predvidi sredstva, potrebna za delo skupnosti, organe, ki s temi sredstvi razpolagajo ter namene, za katere se sredstva lahko koristijo.
VIII.	REŠEVANJE SPOROV
57.	člen
Ce nastanejo v energetski skupnosti spori družbenoekonomske ali samoupravne narave, so vsi dejavniki v skupnosti dolžni, da storijo vse, da se spor reši.
58.	člen
Ce spora iz prejšnjega člena ni mogoče rešiti, se ga predloži v rešitev posebnemu sodišču združenega dela, ki ga ustanovi energetska skupnost skupaj z drugimi občinskimi skupnostmi in posebnimi energetskimi skupnostmi pri republiški energetski skupnosti.
Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela za energetsko gospodarstvo, rešujejo morebitne spore Temeljno sodišče v Ljubljani oziroma Sodišče združenega dela v Ljubljani, odvisno od vrste spora.
IX.	STROKOVNA SLUŽBA
59.	člen
Za opravljanje administrativno-tehničnih, plansko-analitičnih in podobnih del za potrebe energetske skupnosti, se lahko v energetski skupnosti oblikuje delovna skupnost. Kolikor delovna skupnost ni oblikovana, si energetska skupnost zagotovi opravljanje del v dogovoru z drugo samoupravno interesno skupnostjo ali delovno organizacijo iz vrst izvajalcev.
60.	Sen
Odločitev o načinu in pogojih za opravljanje administrativno-tehničnih opravil sprejme skupščina energetske skupnosti.
Ce skupščina odloči, da bo oblikovala lastno delovno skupnost, mora sprejeti tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med energetsko skupnostjo in delavci strokovne službe delovne skupnosti energetske skupnosti.
61.	člen
S samoupravnim sporazumom iz predhodnega člena se določi zlasti:
—	vrsta del in opravil, ki jih delavci strokovne službe opravljajo za skupnost,
—	osnove in merila za pridobivanje dohodka strokovne službe In za uporabo sredstev v zvezi z opravljanjem del,
—	kadrovske zadeve, vključno s strukturo kadrov,
—	določbe v zvezi z vodjo strokovne službe in pogoje za zasedbo tega delovnega mesta,
—	odgovornost strokovne službe za opravljanje
del,
—	druge zadeve, pomembne za odnose med strokovno službo in energetsko skupnostjo.
Ce opravlja strokovne posle in dela za energetsko skupnost katera izmed delovnih organizacij izvajalcev, mora skupnost skleniti s to organizacijo sporazum s smiselno podobno vsebino.
X.	SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI
62.	člen
Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja na območju ljubljanskih občin in mesta kot celote, programov stanovanjske gradnje ter gradnje drugih družbenih in gospodarskih objektov ter uresničevanja drugih družbenih ci-i.iev, se energetska skupnost povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, predvsem materialne proizvodnje. Povezovanje pomeni usklajevanje in načrtovanje skupnih interesov, oblikovanje skupnih organov ali skupnih delovnih teles ter razvijanje vseh oblik medsebojnega sodelovanja.
63.	člen
Poleg sodelovanja z medobčinsko gospodarsko zbornico in raziskovalno skupnostjo (53. in 54. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi energetske skupnosti) sodeluje energetska skupnost predvsem s stanovanjsko in komunalno skupnostjo, skupnostjo za varstvo okolja, stavbno-zemljiško skupnostjo ter drugimi skupnostmi, katerih dejavnosti so v neposredni ali posredni zvezi z dejavnostjo energetske skupnosti.
Programe sodelovanja z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi sprejme skupščina energetske
skupnosti.
Skupščina energetske skupnosti sprejme programe sodelovanja predvsem v primerih, kadar gre za usklajevanje interesov pri posegih v prostorih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri uresničevanju programa razvoja, o poslovanju izvajalcev skupnih naložb in o združevanju za to potrebnih sredstev.
XI.	JAVNOST DELA V SKUPNOSTI
64.	člen
Delo skupnosti kot celote ter njenih organov je javno ter dostopno vsakemu občanu.
65.	člen
Javnost dela, ki vključuje tudi obveznost obveščanja o delu skupnosti, se zagotavlja predvsem:
—	preko delegatov v skupščini skupnosti ter njenih organov,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine ter njenih organov,
—	z občasnimi informacijami o delu skupnosti, ki jih le-ta objavlja v ustreznih glasilih,
—	z objavo splošnih aktov skupnosti v uradhih in drugih glasilih,
—	s širšim objavljanjem sklicanih sej skupščine,
—	s sodelovanjem s sredstvi javnega obveščanja,
—	z vabljenjem na sejo skupščine in njenih organov vseh subjektov, s katerimi skupnost sodeluje ter predstavnikov Skupščine mesta Ljubljane in njenih organov,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi skupščina energetske skupnosti.
O načinu obveščanja, vključno s primeri, kaj se šteje za uradno, poslovno ali vojaško tajnost, lahko sprejme skupščina poseben splošni akt.
XII.	SAMOUPRAVNI SPLOŽNI AKTI
66.	člen
V energetski skupnosti so naslednji splošni akti:
1.	samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin,
2.	statut energetske skupnosti,
3.	samoupravni sporazum o temeljih plana,
4.	letni in srednjeročni plan,
5.	poslovnik o delu skupščine in njenih organov (lahko več poslovnikov),
6.	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in delavci, ki za skupnost izvajajo strokovna dela in opravila,
7.	drugi splošni akti, ki jih sprejme skupščina na podlagi pozitivnih predpisov, družbenih dogovorov ali drugih samoupravnih sporazumov.
67.	člen
Vsi splošni akti, ki se sprejemajo v energetski skupnosti morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi energetske skupnosti in tem statutom.
Skupščina energetske skupnosti je pristojna, da daje avtentična tolmačenja vseh splošnih aktov skupnosti.	\
XIII.	KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Statut energetske skupnosti sprejme skupščina energetske skupnosti z večino vseh delegatov obeh zborov.
Predno odloči o sprejemu statuta, ga mora skupščina predložiti v javno razpravo vsem ustanoviteljem energetske skupnosti.
69.	člen
Zbor uporabnikov delbgird v delaVški sVfet tiO Energetika Ljubljana delegacijo 5 delegatoy, ki jo sestavljajo predstavniki Ujibrabnikov posamezne ljubljanske občine, upoštevajoč, da ima vsako območje ljubljanske občine po enega delegata.
S posebnim splošnim, aktom zbora uporabnikov se določi način delegiranja delegatov v delavski svet DO Energetika Ljubljana. Zbor uporabnikov delegira v delavski svet DO Elektro Ljubljana enega delegata za mandatno dobo 2 let in je po preteku te dobe lahko še enkrat izvoljen za delegata
Način soodločanja delegatov uporabnikov v delavskem svetu DO Elčittro Ljubljana določa njen statut.
70.	čleri
Statut se spremeni oziroma dopolni po postopku kot je bil sprejet. Predlog za pričetek postopka za spremembo oziroma dopolnitev statuta lahko da vsak zbor skupščine, njen organ ali* predsedstvo skupščine. Sklep o pričetku postopka sprememb oziroma dopolnitev statuta sprejme skupščina energetske .skupnosti.
71.	člen
Ta statut začne Veljati, ko da nanj sdglaš.ie Skupščina ttibsta LjutjljaHfe iti z dilem titijave v {trudnem llStb SRŠ.
PVetišednik skupščine Energetske skupnosti Ljubljana
Borut Miklavčič 1. r.
področje otroškega varstva ureja statut delovne skupnosti skupnih služb občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva Ljubljana«.
3.	člen
51.	člen statuta se črta, zato se v nadaljnjem besedilu statuta spremeni zaporedne številke členov.
4.	čleti
Spremembe statuta začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina Mestrie skupnosti otroškega varstva Ljubljana, ko da nanje soglasje Skupščina mesta Ljubljane iri Z dnem objave v Uradriterh listu SRS.
St. lo/io-i
Ljubljana, dne 7. junija 1984.
Predsednik
skUpščhie Mestne skupnbsti otroškega varstva Ljubljana
Mit-ko Datiijan 1. r.
GROSUTLjfc
1418.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona b IfefetehdUmu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/78) ter 45. člena statuta krajevne skupnosti Zagradec je skupščina krajevne skupnosti Zagradec dne 16. avgusta 1984 sprejela
S K L E £
o ražpšštl Referenduma ža uvedbo samoprispevka nil območju krajčVrie skupnosti Zagradec
1417.
Na podlagi 15, člena Statuta Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana (Uradni list SRS, št. 37,83) je skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana na 9. seji zbora upflFhtitiikov in na 10. seji zbora izvajalcev dne 7. junija 1984 sprejela
SPREMEMbB STATUTA
Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana
i. člen
Besedilo 4. alinee 14. člena se spremeni tako, da se' glasi:
»— o dajanju soglasja k imenovanju oziroma razrešitvi vodje tajništva skupščine Mestne skupftbšti otroškega varstva«
Ž. Čleti
V drugem odstavku 50. čleha Statuta še dbda nov tretji Odstavek, ki še glasi:
»imeribvah.ie iti Fti'žl'SŠ&VaR.ie vodje tajhlštva kot delaVce s posebnimi pooblastili ih odfebVoFtiostmi ža
. .	1. člen
Razpiše Se refeteiitium o uvedbi samoprispevka v nehat ju za tekottstrukcijo eestj ureditev pokopališča ter dttiga koitumaiha dela na območju krajevne skupnosti Zagradec
2: čleti
urejanje komuttaine infrastrukture iz i. člena bo potekalo skladno s sprejetim programom, ki ga Sprejme skupščina skupaj s sklepom o razpisu referenduma.
3.	člen
Referendum be v nedeljo 16, 9, 1984 od 7. do 19. , ure na glasovalnih mestih, Iti jih določi volilna komisija krajevne skupnosti,
4,	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1. 11. 1984 do 30. 10. 1989.
B. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Zagradec, občani, ki imajo nepremičnine v KS Zagra-
dec,*čeprav nimajo stalnega prebivališča na območju KS in občani ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani:
A — ki imajo stalno prebivališče na območju KS in sicer:
—	po stopnji 2 %> od neto OD iz delovnega razmerja
—	po stopnji 2 °/o občani, ki imajo dohodke od obrti, gospodarskih dejavnosti in avtorskih pravic
—	upokojenci po stopnji 1,5 %
—	delovni ljudje in občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin po stopnji 2 “/o
—	po stopnji 5 Vo zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka
B — ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Zagradec čeprav nimajo stalnega prebivališča na ob-
močju KS:		
v letu	1984	1.000
v letu	1985	2.000
v letu	1986	3.000
v letu	1987	4.000
v letu	1988	5.000
v letu	1989	5.000
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študenti na proizvodnem delu oziroma delovni praksi.
Plačila so oproščeni tudi: delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60 odstotkov povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto, oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji.
8.	člen
Na podlagi v prejšnjih členih določenih osnov in stopenj bo predvidoma zbranih 9,000.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa.
9.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu odgovarja svet krajevne skupnosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih letno poroča v skupščini krajevne skupnosti.
Sredstva se zbirajo na žiro račun krajevne skupnosti 50130-842-009-900938.
10.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka iz 6. člena plačajo znesek v dveh obrokih in sicer prvi obrok do 15.
6.	tekočega leta in drugi obrok do 15. 12. tekočega leta.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke, plačilo zavezancev iz 10. člena pa svet krajevne skupnosti.
12.	člen
Referendum vodi volilna komisija v krajevni skupnosti, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti.
13.	člen
Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Zagradec glasovnica
za referendum dne 16. 9. 1984 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od 1. 11. 1984 do 30. 10. 1989 za območje krajevne skupnosti Zagradec za rekonstrukcijo cest, ureditev pokopališča ter druga komunalna dela v krajevni skupnosti Zagradec po programu, ki ga je sprejela skupščina KS
glasujem
za	proti
Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo samoprispevka oziroma obkrožite PROTI, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka.
14.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način.
Zagradec, dne 16. avgusta 1984.
Predsednik skupščine KS Zagradec
Alojz Orel L r.
i
LITIJA
1419.
Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija je skupščina komunalne skupnosti na seji dne, 25. junija 1984 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine
Litija
1. člen
Doda se nov 36.a člen, ki se glasi:
»Predsednik skupščine samoupravne komunalne skupnosti lahko skliče skupno sejo odborov iz 29. člena tega statuta za obravnavo zadev skupnega pomena.«
2.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-10/82-01
Litija, dne 10. septembra 1984.
Predsednik
skupščine samoupravne komunalne skupnosti ,vj	občine Libija
Marjan Sonc 1. r.	r
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1420.
V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vtč-Rud-nik (Naša komuna, 20. februarja 1982) je skupščina občinske kulturne skupnosti na seji zbora uporabnikov, dne 6. marca 1984 in na seji zbora .izvajalcev, dne 6. marca 1984, sprejela
STATUT
Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik, v katero so se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih in drugi delovni ljudje po svojih samoupravnih organizacijah in občani po krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot svojo glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in delovni ljudje, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo ali sodelujejo pri opravljanju kulturnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), združili, da bi v njej:
—	pospeševali, usmerjali in usklajevali razvoj kulturnih dejavnosti v občini in v mestu,
—	sklepali o načinu zagotavljanja programov, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana,
—	sprejemali skupne osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela,
—	sprejemali načrte kulturne dejavnosti v občini,
—	soodločali o vprašanjih ali zadevah, za katere je na področju kulture pristojna Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik,
—	opravljali druge zadeve v skladu s sporazumom o ustanovitvi skupnosti, zakoni in drugimi akti.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in
izvajalcev, v mejah, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Trg MDB 14. Skupnost lahko sedež spremeni, o čemer odloča skupščina skupnosti.
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota v Ljubljani.
3.	člen
Skupnost ima svojo štampiljko, ki je okrogle oblike in ima ob obodu kroga napis: Občinska kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, v sredini pa simbol v obliki petih lističev, ki simbolizirajo pet občinskih kulturnih skupnosti.
Štampiljko uporablja skupnost v pravnem prometu s tretjimi osebami in v drugih poslovnih in korespondenčnih odnosih.
4.	člen
Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Skupščina za opravljanje določenih opravil v pravnem prometu lahko pooblasti drugega delegata s stalno funkcijo v skupščini.
5.	člen
Skupnost omogoča, da bi v njej in preko nje uporabniki in izvajalci kulturnih storitev, programov storitev in dejavnosti na podlagi svobodne menjave dela skladno s potrebami, interesi in možnostmi zagotavljali skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini in v mestu.
V skupnosti se tako na podlagi ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti in drugih aktov opravljajo predvsem naslednje naloge:
—	sprejemajo programi kulturne dejavnosti v občini,
—	dogovarja o načinu zagotavljanja programov, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana,
—	sporazumeva o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje cene storitve ali povračila za program storitev ali dejavnosti,
—	sprejemajo drugi strokovni predlogi in elementi za določanje standardov za opravljanje kulturnih dejavnosti, izdelavo samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov,
—	dogovarja o programu naložb za razširitev zmogljivosti izvajalcev,
—	druge naloge, o katerih se uporabniki in izvajalci dogovore v skupnosti.
6.	člen
Delavci in občani sprejemajo odločitve z delovnega področja skupnosti z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih.
Z neposrednim izjavljanjem v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih delavci in občani:
—	določajo elemente samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske in Ljubljanske kulturne skupnosti,
—	odločajo o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti, kadar je to določeno s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom.
Po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sklepajo delavci in drugi delovni ljudje in občani samoupravne sporazume:
—	o temeljih plana občinske in Ljubljanske kulturne skupnosti,
—	o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom.
Po svojih delegatih v skupščini skupnosti delav- ‘ ci in delovni ljudje odločajo o zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in z zakonom.
II.	SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI Sestava skupščine
7.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti, ki je sestavljena iz zbora izvajalcev in zbora uporabnikov.
8.	člen
Skupščina skupnosti ima 61 delegatskih mest v zboru uporabnikov in 33 delegatskih mest v zboru izvajalcev.
9.	člen
V	zbor uporabnikov delegirajo delegacije oziroma konference delegacij in sicer:
—	38 delegatov delegacije krajevnih skupnosti,
—	21 delegatov delegacije organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti,
—	1 delegata delegacije delovnih ljudi, ki delajo v obrti in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva,
—	1 delegata delegacija kmetov, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, skupaj z delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva.
10.	člen
V	zbor izvajalcev delegirajo delegacije in sicer:
—	25 delegatov delegacije kulturnoumetniških društev v občini Ljubljana Vič-Rudnik,
—	7 delegatov organizacije združenega dela s področja kulturne in društvene organizacije, ki opravljajo kulturno dejavnost,
—	1 delegata delegacije delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost.
11.	člen
Delegati so delegirani za posamezno sejo zbora.
V	zbor uporabnikov oziroma zbor izvajalcev ne more biti delegiran delegat, ki je izvoljen v odbor skupnosti za samoupravno delavsko kontrolo, dokler mu traja mandat v tem odboru.
12.	člen
V	skupščini so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in na-
mestnikov predsednikov zborov ter predsednikov stalnih skupniti organov uporabnikov in izvajalcev.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine ter predsednika in namestnika predsednikov zborov so voljeni za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, delegati, izvoljeni za druge stalne funkcije v skupščini pa za dobo, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina ali zbor lahko že prej odpokličeta ali na njihovo prošnjo razrešita.
V primeru, da delegatu preneha stalna funkcija pred potekom mandata,; izvoli skupščina na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe.
Če je delegat opravljal funkcijo manj kot polovico mandatne dobe, se to ne šteje kot enkratni mandat.
Odločanje v skupščini
13.	člen
Pri uresničevanju nalog skupščine, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata enakopravno na ločenih ali skupnih sejah. Vsak zbor obravnava in odloča samostojno o zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti.
14.	člen
Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru
Čeprav skupščina odloča na skupni seji, mora biti v vsakem zboru navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest.
15.	člen
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov v obeh zborih.
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti, o katerih enakopravno in ločeno odločala oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov tega zbora.
16.	člen
Glasovanje v zborih skupščine skupnosti je praviloma javno, zbor lahko sklene, da se glasuje o posameznih zadevah tajno.
17.	člen
Sklepi so veljavni, če jih sprejmeta oba zbora v enakem besedilu, drugače pa se uvede usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede skupna komisija," v katero imenujeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev po 5 delegatov. Delo komisije vodi eden od članov komisije, ki ga člani izberejo izmed sebe.
Komisijo in podpredsednika imenuje skupščina na seji.
18.	člen
Skupščina skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena uskladi stališča in predlaga predlog odločitve, ki ga zbora sprejmeta.
Če navkljub usklajevanju ni doseženo soglasje ali ni sprejet predlog skupne komisije, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena pa zadolži, da ponovi usklajevalni postopek.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija v roku, ki ga določi skupščina skupnosti, vendar ne daljšem od 30 dni, predložiti predsedniku skupščine skupnosti usklajen predlog odločitve. Predsednik skupščine skupnosti je dolžan usklajeni predlog odločitve takoj predložiti skupščini skupnosti.
19.	člen
Če tudi po usklajevalnem postopku skupščina skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa je tako pomembna, da bi zavoljo tega nastale motnje za izpolnjevanje obveznosti ali družbena škoda, lahko na pobudo enega od zborov ali skupščine skupnosti sprejme odločitev Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Sklicevanje sej skupščine in njenih zborov
20.	člen
Sejo skupščine skupnosti skliče predsednik skupščine skupnosti na svojo pobudo ali na pobudo delegatov skupščine.
Predsednik skupščine skupnosti mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva eden od zborov, tretjina delegacij ali-konferenc delegacij, ki delegirajo v skupščino ali odbor samoupravne delavske kontrole. Sejo skliče tudi na zahtevo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ali njenega izvršnega sveta ter na pobudo občinske konference ZK ali SZDL ali občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije.
21.	člen
Predsednik zbora skliče sejo zbora po smiselno enakem postopku, kot je določen v prejšnjem členu.
22.	člen
Seja skupščine ali seja zbora mora biti sklicana praviloma najmanj 15 dni pred dnevom, določenim za sejo. Če je seja skupščine ali zbora sklicana v krajšem roku, mora biti v vabilu za sejo posebej obrazloženo, zakaj je seja sklicana v krajšem času.
23.	člen
Delo skupščine in zborov skupščine skupnosti, načine in postopke sprejemanja odločitev ter delo skupnih organov skupščine podrobneje določa poslovnik.
Pravice in dolžnosti delegatov v skupščini skupnosti
24.	člen
V	obravnavanju posameznih vprašanj v skupščini ali v njenem zboru je delegat dolžan ravnati po smernicah delegacije ali konference delegacij, ki ga je delegirala.
Ce delegacija, konferenca delegacij ali organ, ki opravlja funkcijo delegacije, zavzame stališče do posameznega vprašanja, je delegat dolžan to stališče izraziti v skupščini ali njenem zboru in ga usklajevati s stališči, ki jih do tega vprašanja izrazijo drugi delegati.
V usklajevanju stališč med delegati v skupščini ali njenem zboru ima delegat pravico in dolžnost opredeliti se za sporazumno rešitev, ki po njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom ter širšim družbenim interesom.
Preden se opredeli za določeno rešitev, ima delegat pravico zahtevati dodatna posojila ali podrobnejšo utemeljitev predloga.
25.	člen
Delegati v skupščini skupnosti in v njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine ali njenega zbora enakopravni.
Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnost udeležiti se sej zbora, v katerega je delegiran ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Delegat ne more brez utemeljenega razloga odkloniti nalog, ki mu jih poverita zbor ali skupščina.
26.	člen
Delegat, ki je delegiran v skupščino, je za svoje delo v skupščini ali v njenem zboru osebno odgovoren delegaciji ali konferenci delegacij, ki ga je delegirala.
Delegat je svoji delegaciji ali konferenci delegacij, ki ga je delegirala, dolžan poročati o delu skupščine ali njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini ali v zboru.
Predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedstvo
27.	člen
Skupščina ima predsednika in njegovega namestnika.
28.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
—* podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejme skupščina,
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
29.	člen
Namestnik predsednika opravlja zlasti naslednje naloge:
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti,
—	pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti
predsednik skupščine ali skupščina.
30.	člen
Predsednik zbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje zbora,
—	skrbi za izvajanje sklepov zbora,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri zbor.
V času odsotnosti ga nadomešča namestnik.
31.	člen
Za boljše usklajevanje dela skupščine in skupnih organov se ustanovi predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov ter predsedniki skupnih stalnih organov uporabnikov in izvajalcev.
Predsedstvo skupščine dela na sejah predsedstva. Sejo predsedstva sklicuje in vodi praviloma predsednik skupščine, seja pa se lahko skliče tudi na pobudo tretjine članov predsedstva. Predsedstvo skupščine usklajuje delo zborov skupščine in njenih organov ter načrtuje in pripravlja sklic sej. Podrobneje ureja delovanje predsedstva poslovnik skupščine.
Skupni organi uporabnikov in izvajalcev
32.	člen
Za izvrševanje stalnih skupnih nalog ter za izvrševanje sprejetih sklepov ima skupščina stalne ali občasne skupne organe uporabnikov in izvajalcev. V skupnih organih so lahko le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oziroma izvajalcev za skupščino skupnosti.
Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
33.	člen
Skupni organ ( v nadaljnjem besedilu: odbor) je za svoje delo odgovoren skupščini.
34.	člen
Delo odbora vodi predsednik.
Odbor dela in odloča na sejah. Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odbor sprejme sklepe za večino glasov vseh članov.
35.	člen
Skupščina skupnosti ima odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela.
Odbor šteje 9 članov.
Predsednika odbora izvolita oba zbora enakopravno, vsak zbor pa izvoli izmed članov svojih delegacij še po štiri člane.
36.	člen
Odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela (v nadaljnjem besedilu: odbor za načrtovanje) zlasti:
—	izvaja sklepe skupščine,
—	pripravlja predloge srednjeročnih planov in letnih programov kulturne dejavnosti v občini, pripravlja predloge finančnih načrtov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih in posamičnih aktov in jih predlaga skupščini,
—	spremlja in preučuje stanje kulturne dejavnosti v občini in posreduje skupščini predloge stališč in sklepov,
—	ugotavlja skladnost osnov' in meril za oblikovanje povračil za kulturno dejavnost in o tem poroča skupščini,
■tm t	.■
—	usklajuje predloge investicijskega- vzdrževanja prostorov za kulturo in predloge naložb za razširjeno reprodukcijo izvajalcev, programov kulturnih storitev in dejavnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
37.	člen
Za opravljanje posameznih opravil s svojega področja dela lahko odbor za načrtovanje ustanovi tudi delovna telesa.
III.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
38.	člen
Uporabniki in izvajalci skupaj planirajo kulturne storitve in dejavnosti ter sredstva za njihovo izvajanje.
Pravice in dolžnosti planiranja v svobodni men-njavi dela uresničujejo uporabniki in izvajalci zlasti tako, da sklenejo samoupravne sporazume o temeljih plana skupnosti, kot je določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti, sprejemajo plan skupnosti in sodelujejo v postopku pripravljanja teh aktov.
39.	člen
S planom skupnosti, ki temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti, uporabniki in izvajalci opredelijo zlasti:
—	politiko in srednjeročne cilje razvoja kulturnih dejavnosti v občini,
—	naloge, obveznosti in sredstva, prikazane po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti,
—	naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in predpisih ter sredstva in ukrepe za uresničitev teh nalog,
—	organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti.
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnega plana sprejme skupščina skupnosti letne planske akte, s katerimi določi politiko in naloge v posameznem letu ter ukrepe, ki zagotavljajo njihovo izvajanje.
IV.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
40.	člen
Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti kot tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali jim pristopila.
.tli 6:.-
t ■'-•41. aen '*y
Postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov v skupnosti mora biti v skladu ž zakonom in tem statutom.	H$ b0'-
Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, ukiniti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje.
42. člen
Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Če s samoupravnim splošnim aktom ni določen rok začetka veljavnosti, začne veljati osmi dan po objavi.
Samoupravni splošni akti, za katere je potrebno soglasje Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter spremembe in dopolnitve teh aktov se objavijo šele, ko je to soglasje dano.
Samoupravni splošni akti skupnosti se objavljajo v delegatskem gradivu skupnosti ali v delegatskem gradivu Ljubljanske kulturne skupnosti.
a)	Samoupravni sporazumi 43. člen
Postopek samoupravnega sporazumevanja o zadevah skupnega pomena začne skupščina skupnosti in ga tudi vodi.
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati pobudo, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci ali drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah, po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole kakor tudi po družbenopolitični organizaciji in družbenopolitični skupnosti.
Skupščina skupnosti določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti.
b)	Plani in programi skupnosti
46.	člen
Plane in programe skupnosti sprejme skupščina skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih samoupravnih sporazumov. Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik.
S planom ali programom skupnosti ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom.
Za obravnavo osnutka plana ali programa mora biti zagotovljen čas, kot ga določa zakon.
Ce skupščina skupnosti sklene, da se plan ali program sprejme v dvofaznem postopku, da v javno razpravo tudi osnutek piana ali programa.
c)	Statut skupnosti
47.	člen
Statut skupnosti sprejme skupščina potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi.
V primeru, da je bil začet postopek za spremembo ali dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bil spremenjen ali dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestavo konferenc delegacij in iz podobnih razlogov, skupščina skupnosti začasno uredi vprašanja, s katerimi ni mogoče odlašati, s statutarnim sklepom.
Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb ali dopolnitev statuta.
d)	Poslovnik skupščine
44.	čien
Ko skupščina skupnosti sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo delegacijam, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 ini.
Ce organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma, ni pripravil osnutka tega spo-azuma, pripravi osnutek odbor za načrtovanje ali lelegatska delovna skupina, če skupščina tako sklene.
45.	člen
Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma, ugotovi odbor za načrtovanje re-.zultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi izkazanih predlogov in pripomb.
48.	člen
Skupščina skupnosti s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti in tem statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom in z delom zborov, odborov in delegatskih delovnih skupin.
e)	Drugi samoupravni splošni akti skupnosti
49.	člen
S pravilniki in navodili ter s sklepi in drugimi akti splošne narave skupščina skupnosti zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih delavci in drugi delovni ljudje prevzeli s samoupravnim sporazumom ter določa način in podrobnejše pogoje uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti.
Za obravnavo predlogov iz prejšnjega odstavka nora biti praviloma zagotovljen čas najmanj 15 dni j poslovnikom skupščine se podrobneje določi, v katerih primerih je ta čas izjemoma krajši in v katerih primerih je izjemoma mogoče predlagati določen splošni samoupravni akt na sejah zborov skupščine,
Določba drugega odstavka tega člena se ne nanaša na sklepe, s katerimi skupščina skupnosti ugotavlja, da je po izvedenem postopku sklenjen določen samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, kot tudi ne na sklepe, s katerimi skupščina skupnosti ugotavlja druga, za družbenoekonomske ali druge samoupravne odnose v skupnosti pomembna dejstva.
50.	člen
Skupščina skupnosti daje, kadar je to potrebno, obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela in razlago sklenjenih samoupravnih sporazumov, če s sporazumom ni za to pooblaščen drug organ.
Skupščina skupnosti lahko pooblasti svoj odbor za načrtovanje, da po potrebi izda metodološko oziroma tehnično navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta.
Navodilo iz prejšnjega odstavka zavezuje subjekte, na katere se nanaša, da se pri uresničevanju svojih pravic in pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnajo po njem.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
51.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnost, nad uresničevanjem odločitev, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor ima 7 članov. Izvolijo ga delegacije oziroma konference delegacij uporabnikov in izvajalcev, na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga ustrezni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Člani odbora ne morejo biti delegirani v skupščino skupnosti in ne v njene odbore.
Mandat članov odbora traja dve leti z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
Te določbe veljajo tudi za odpoklic člana samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne skupščina skupnosti ali delegacija, ki je delegata delegirala, če je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon.
52.	člen
Predsednika odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo člani izmed sebe. Predsednik odbora sklicuje in vodi seje ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino skupnosti in njenimi organi ter drugimi organi in organizacijami.
Odbor dela in odloča na sejah. Odločitev je sprejeta, če se zanjo izrečejo vsaj 4 člani odbora.
Vsak član odbora je v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi osebno odgovoren za svoje delo v odboru, pa tudi za delo in odločitve v odboru.
53.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, njenega statuta in drugih samoupravnih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih udeleženka je skupnost,
—	izpolnjevanje sklepov organov skupnosti,
—	skladnost aktov in sklepov organov skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov skupnosti,
—	združevanje sredstev, uporabo in razpolaganje s sredstvi skupnosti,
—	obveščanje delegatov o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo odločanje, opravlja pa tudi druge naloge, določene z zakonom in splošnimi akti skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojnim organom skupnosti za sprejem ustreznih ukrepov.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje skupnosti. O tej zahtevi mora odboi samoupravne delavske kontrole seznaniti skupščino skupnosti.
54.	člen
Organi skupnosti in delavci strokovne službe skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
Organi in službe iz prejšnjega odstavka tega člena morajo podatke posredovati v 15. dneh po sprejemu pisne zahteve. Ce ne ravnajo tako, mora organ samoupravne delavske kontrole o tem obvestiti skupščino skupnosti. Ce pa skupščina ne ukrepa, odbor samoupravne delavske kontrole o tem obvesti Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
55.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole mora najmanj enkrat na leto poročati skupščini skupnosti o svojem delu.
56.	člen
Zakonitost poslovanja in dela skupnosti nadzoruje pristojni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
VI.	SAMOUPRAVNO REŠEVANJE SPOROV
57.	člen
Spori iz družbenoekonomskih razmerij, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje urejajo v skupnosti, se praviloma rešujejo sporazumno ali z arbitražo.
Ce spora ni možno razrešiti sporazumno ali z arbitražo, se predloži posebnemu sodišču združenega dela.
Posebno sodišče združenega dela lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci pri skupnosti ali skupno z drugimi kulturnimi skupnostmi.
Delovanje sodišča podrobneje ureja samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča ali poslovnik o delu sodišča, ki ga sprejme skupščina.
VII.	SPLOŽNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
58.	člen
Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter s sklepi družbenopolitične skupnosti.
Za neposredno izpolnjevanje nalog s področja splbšne ljudske obrambe skupščina skupnosti izvoli izmed delegatov odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor ima sedem članov.
Pu položaju so člani odbora predsednik skupščine in njegov namestnik, predsednika zborov in tajnik. Predsednik odbora je predsednik skupščine.
59.	člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje načrt skupnosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	predlaga obrambne elemente v razvojnih načrtih in drugih splošnih aktih ter ukrepe s področja splošne ljudske obrambe m družbene samozaščite, za katere je pristojna skupščina skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje varnostnih in varstvenih ukrepov po načelih družbene samozaščite.
—	opravlja druge naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom.
60.	člen
S pravilnikom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti se v skladu z ustavo, zakoni in družbenim dogovorom določijo organizacijske oblike, pravila ravnanja ter naloge in odgovornosti za delo na področju splošne ljudske obrambe • in družbene samozaščite.
VIII.	SODELOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
61.	člen
Skupnost sodeluje z organi družbenopolitičnih skupnosti in organizacij tako:
—	da jih tekoče obvešča o svojem delu,
—	da jih vabi na vse seje svojih organov-, po potrebi pa tudi delovnih teles,
—	da zahteva njihova mnenja in stališča o vseh pomembnejših vprašanjih o zadevah, ki lahko bistveno vplivajo na njeno delo.
— z upoštevanjem stališč, priporočil in mnenj organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o zadevah, ki so neposredno ali posredno predmet dejavnosti skupnosti.
62.	člen
Skupnost sodeluje z organi in telesi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti tudi na skupnih sestankih, sejah in posvetih.
IX.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH TAJNIŠKIH DEL IN NALOG
63.	člen
Strokovna in tajniška dela in naloge, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v skupnosti v skladu s tem statutom samoupravno sprejemajo in uresničujejo odločitve, se opravljajo v komiteju za družbene dejavnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik, po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in sporazumu o medsebojnih pra-vicah, obveznostih in odgovornostih.
Analitska strokovna dela, zlasti tista, ki zadevajo enotnost razvoja kulture v vseh ljubljanskih občinah ter finančna poslovanja skupnosti opravlja za skupnost skupna strokovna služba vseh ljubljanskih občinskih kulturnih skupnosti in Ljubljanske kulturne skupnosti. Odnose med kulturno skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe ureja sporazum.
X.	JAVNOST DELA
64.	člen
Delo skupnosti je-javno.
Seje skupščine in drugih organov so praviloma javne.
Skupščina in njeni organi lahko v posebno utemeljenih primerih sklenejo, da bodo določena vprašanja obravnavali brez navzočnosti javnosti. Tako sklenejo zlasti v primerih, kadar zakon ali drug predpis določa, da je določene podatke šteti za tajne.
65.	člen
Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij In druStev, samoupravnih interesnih skupnosti, sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja.
Na seje se redno vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja.
66.	člen
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno in popolno obveščanje javnosti zlasti o:
—	stanju in problematiki kulturnih dejavnosti,
—	razvoju kulturnih dejavnosti.
—	uresničevanju sprejete politike in vseh samoupravnih odločitev v skupnosti,
—	delovanju delegatskega sistema in delegatskih Odnosih,
—	delu skupne strokovne službe,
—	uporabi sredstev, združenih za kulturne dejavnosti,
—	drugih pomembnih vprašanjih.
67.	člen
Obveščanje o delu skupnosti se izvaja:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pisnimi gradivi za seje skupščine in njenih organov,
—	s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo s statutarnimi sklepi po postopku, ki velja za sprejem tega statuta.
Za obvezno razlago statuta je pristojna skupščina skupnosti.
69.	člen
Statut velja, ko ga sprejmeta oba zbora skupščine skupnosti in da k njemu soglasje Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ter se objavi v uradnem glasilu.
70.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut skupnosti, ki je bil sprejet 29. junija 1978, začel pa je veljati po pridobljenem soglasju Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, 11. januarja 1979.
Predsednik skupščine Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik
Niko Valjavec 1. r.
PIRAN
14*1.
Na podlagi 40. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Piran je odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela ORS Piran na seji dne 20. junija 1984 sprejel
SKLEP
začasni ustavitvi obveznosti plačevanja prispevka za
ORS Piran
Od 1. 9. 1984 do 31. 12. 1984 se začasno ustavi obveznost plačevanja prispevka za Občinsko raziskovalno skupnost Piran.
St. 420-1/81-84
Piran, dne 20. junija 1984.
Predsednik odbora
Josip Zohil 1. r.
RIBNICA
1422.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Ribnica je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva dne 23. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984
1
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.900 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 4.900 din na družinskega člana mesečno;
—	1.100 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.900 do 5.600 din na družinskega člana mesečno.
—	600 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada 5.600 do 6.000 din na družinskega člana mesečno.
2
V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
3
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600 din na mesec ob pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 15.443 din oziroma 4.805 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka;
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju.
4
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	700 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	400 din na mesec, če ima enega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
5
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
6
Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika.
Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek.
7
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
8
Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju.
Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev.
9
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah celodnevno šolo in v drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
10
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«.
11
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. maja 1984 leta.
Predsednica
skupščine Skupnosti otroškega varstva občine Ribnica
Bernarda Pirc 1. r.
* SEVNICA 1423.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi Občinske raziskovalne skupnosti Sevnica sprejeli
SKLEP
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Sevnica za obdobje januar—september 1984
Temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci za plačevanje prispevka Občinski raziskovalni skupnosti Sevnica vplačajo ob plačilu mesečne akontacije Občinski raziskovalni skupnosti Sevnica tudi razliko med plačanim zneskom akontacij tega prispevka za obdobje januar—september in obračunano obveznostjo tega prispevka na dohodek, ugotovljeno s periodičnim obračunom za isto obdobje.
Št. 024-4/84-6
Sevnica, dne 22. avgusta 1984.
Predsednik skupščine
Jože Peternel inž. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1484.
Na podlagi 134. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) in 5. člena poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ha seji dne 22. avgusta 1984 sprejel
ODREDBO
o višini stroškov za tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov
1. člen
A. Višina stroškov za celotni redni ali izredni tehnični pregled traktorjev in traktorskih priklopnikov
znaša:
1.	za traktorje:
am
—	v delavnici na sedežti OZD pooblaščene
za tehnični pregled	200
—	na terenu	366
2,	za traktorske priklopnike:
—	v delavnici na sedežu OZD pooblaščene
za tehnični pregled	150
—	na terenu	'	256
B.	Višina Stroškov za Ugotovitev tehnične
spremembe na vozilu znaša	160
C.	Podaljšanje veljavnosti	registracije	znaša	70
D.	Zamenjava prometnega	dovoljenja	znaša	50
E. Višina stroškov za izredni delni tehnični pregled traktorja in traktorskega priklopnika znaša sorazmerni del višine stroškov, ki je določen za posamezno vrsto vozil v točki A tega člena odredbe.
2. člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine imarje pri Jelšah Branko Pucelj, inž. 1. r.
POPRAVEK
O odloku o podeljevanju javnih družbenih priznanj v občini Slovenska Bistrica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26-1307/84 z dne 30. VII. 1984, se v 18. členu prvi stavek drugega odstavka pravilno glasi:
»Sklep o podelitvi javnega družbenega priznanja občine Slovenska Bistrica iz 15., 16. in 17. člena tega odloka sprejme komisija za javna družbena priznanja občine Slovenska Bistrica, če za realizacijo sklepa niso potrebna finančna sredstva.«
VSEBINA
Štren
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1411.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984	1645
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1412.	Sklep o spremembi tarife povračil Območni vodni
skupnosti Savinja-Sotla za leto 1984 od davčne osnove iž dohodka delovnih organizacij	(Celje)	1646
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1413.	Sklep o določitvi stroškov vozniškega izpita, pre-
izkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja znanja v izpitnem centru Ljubljana in izven njenega sedeža	1647
1414.	Seznam obstoječega stanja vseh uradno imenovanih naselij po občinah na območju mesta Ljubljane ter
cest, ulic, poti in trgov po naseljih, ki so bili objavljeni v Uradnih listih SRS do septembra 1984	1647
1415.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin	1656
1416.	Statut Samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin	1664
1417.	Spremembe statuta Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana	1671
1418.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samopri-
spevka na območju krajevne skupnosti Zagradec (Grosuplje)	1671
1419.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine	Litija	1672
1420.	Statut Občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-
Rudnik	1673
1421.	Sklep o začasni ustavitvi obveznosti plačevanja prispevka za ORS Piran	1680
1422.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne
pomoči otrokom v letu 1984	(Ribnica)	1680
1423.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plača-
no obveznostjo prispevka iz dohodka Občinski raziskovalni skupnosti Sevnica za obdobje januar-sep-tember 1984	1681
1424.	Odredba o višini stroškov za tehnične preglede
traktorjev in traktorskih priklopnikov (Šmarje pri Jelšah)	1682
— Popravek odloka o podeljevanju javnih družbenih
priznanj v občini Slovenska	Bistrica	1682
Sekretar
Skupščine občine Slovenska Bistrica
Stane Sega 1. r.
Dr. Miha Ribarič / dr. Ciril Ribičič
Delegatski skupščinski sistem
Od tedaj, ko smo pri nas z ustavo SFRJ in ustavo SR Slovenije uvedli delegatski sistem, je minilo že toliko let, da smo si že lahko pridobili številne praktične izkušnje in tudi izdelali mnoge analize o delovanju tega sistema, ki temelji na znanstvenoraziskovalnem delu na tem področju. Zlasti študija Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je spodbudila vrsto teoretičnih del, ki obravnavajo tudi delegatski skupščinski sistem.
Avtorja dela DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM dr. Miha Ribarič in dr Ciril Ribičič sta napisala široko zasnovano študijo, v katero sta zajela primerjalni prikaz posebnosti naše ureditve skupščinskega sistema, razvojni vidik uveljavljanja skupščin in delegatskih odnosov, ustavno zamisel in teoretično utemeljitev delegatskega skupščinskega sistema ter dognanja mnogih analiz in raziskav s tega področja Pri tem se nista omejila samo na našo republiko, temveč sta na teoretični in normativni ravni upoštevala rešitve in izsledke v vsej Jugoslaviji,
Delo je napisano razumljivo in skrbno dokumentirano v opombah, navaja vire, kjer se je mogoče podrobneje seznaniti z določenimi vprašanji in problematiko, opozarja pa tudi na drugačna stališča v teoriji Skratka, avtorja v tem delu ne le podajata temeljna teoretična izhodišča obravnavane snovi, temveč je njuna želja še zlasti nakazati poti, načine in metode ravnanja in delovanja v vsakdanji praksi pri uresničevanju delegatskega sistema — in ob tem sta zbrala veliko ugotovitev, misli in predlogov najvidnejših teoretikov delegatskega .sistema, predvsem izjemnega misleca in teoretika jugoslovanskega socialističnega samoupravnega sistema Edvarda Kardelja.
In komu je delo namenjeno? Predvsem:
—	delegatom v zvezni skupščini, republiški skupščini in občinskih skupščinah, v skupščinah krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, v organih samoupravljanja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih;
—	funkcionarjem v republiški skupščini in občinskih skupščinah ter v državni upravi;
—	študentom na družboslovnih fakultetah in v političnih šolah;
—	vsem drugim delavcem, ki so kakorkoli vključeni v uresničevanje delegatskega sistema.
Knjiga DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM je zelo lepo opremljena — vezana v platno in z barvnim ščitnim ovitkom — in zato bo tudi zelo dobrodošlo darilo in priznanje delegatom in vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju našega delegatskega sistema.
Delo obsega nad 400 strani v formatu 23,5 X 22,4 cm.
Knjigo so založile: Državna založba Slovenije, CZP Komunist, CZ Uradni list SRS in Skupnost slovenskih občin.
Cena: 1400 din.
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379, VII,
I zakon SFR Jugoslavije
s pojasnili, sodno prakso in literaturo (1984)
Avtorji dr. Ljubo Bavcon, mag. Ivan Bele, dr. Peter Kobe in dr. Alenka Selih v predgovoru ugotavljajo, da mineva kar štirinajst let od zadnjega izida te zbirke. Priprave za novo izdajo so trajale nekaj več časa, ker so se avtorji odločili za nekoliko širša pojasnila, kot v prejšnjih izdajah. Pri razširitvi pojasnil je avtorje vodila misel, da je treba uporabnikom pojasniti smisel posameznih določb, njihov teoretični, ustavnopravni, praktični in sistemski okvir, njih povezanost z drugimi določbami v kazenski zakonodaji, zlasti kazenskem zakonu SRS, v zakonu o kazenskem postopku, zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in v drugih predpisih. Na koncu zbirke je še primerjalni pregled členov bivšega kazenskega zakonika, kazenskega zakona SFRJ in vseh republiških in pokrajinskih kazenskih zakonov. Izbor odločb iz sodne prakse upošteva zlasti novejšo judikafuro, vendar posega po potrebi tudi precej daleč nazaj, če gre za odločbe, ki so značilnega pomena in aktualne tudi sedaj. Na koncu vsakega poglavja oziroma oddelka ali posameznih pojmovnih kategorij pa je navedena novejša literatura, ki je izšla po uveljavitvi nove jugoslovanske zakonodaje. Tako zasnovana zbirka bo nedvomno v veliko pomoč pravosodni praksi, in uporabniki bqdo za večino kazenskih zadev našli ustrezne rešitve oziroma odgovore, zlasti še, ker lahko v razširjenem izboru literature poiščejo odgovore na težja, bolj zapletena in nevsakdanja vprašanja.
Cena: vez. 2.400 din	(012165)
Naročila spre'jema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS —• Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za let-' 1984 950 din. Inozemstvo 1900 din — Reklamacij- se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379'Vn — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72