Posamezna številka 10 vinarjev. S16V. I __V LjuDM v soDolo, lo. iiuarli im. Leto XLII. Velja po pošti: s K 26'-„ 220 „ 2B--35-- Za celo leto naprej za en meseo „ sa Nemčijo celoletno za ostalo inozemstvo V Ljubljani oa dom: Za celo teti oaprel . . K 2V — za en mese .....2' — I opravi prelems oteseino „ 1*70 = Sobota. Izdaja. ia celo lat ....... 7"— sa Nemčijo oeloletno „ 8--za ostalo Inosematvo „ 12 — tki- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev 6, ta Rokopisi se ne vračalo; nelrankirana pisma se ne s= sprejemajo. - Urednlškoga leletona štev 74 — m . . "H.: 1 m m. % •••? -i k. M •»..._ Inseratt: i Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat prlmersa po past, Porofina oznanila. zaDrale. ssmrtmee iti: enostolpna petitvrsta po 18 vla» . Poslano: * enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemšl na« delje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Voral red. Cpravništvo |e v Kopitarjevi nllol šl 6. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teletona it 188. Današnja številka obsega 12 strani. na Najvažnejša novica, tičoča se Balkana, je ta, da se grški ministrski predsednik Venizelos nahaja v Rimu. Laški listi, ki so pač dobro informirani, pravijo, da se bosta Italija in Grčija sporazumeli. S tem bi bila odstranjena največja resnična tež-koča, ki je bila končni ureditvi balkanskih razmer še na poti. Grčija dobi Kios in Mi-tilene, najvažnejša egejska otoka, se pa mora zato zadovoljiti z ono mejo v Epiru, katero je Italija diktirala. Tozadevni odgovor trozveze na znani angleški predlog se v Londonu še ni izročil, se pa bo v najkrajšem času. Za Grčijo se je tudi topot potegovala izmed trozveze Nemčija. Iz tega je razvidno, da bo širokousfe-nje Enver bega, ki je vseskozi od Nemčije odvisen, da bo Turčija s silo zahtevala od Grčije otoke nazaj, ostalo po vsej priliki le aa papirju. Enver beg je velik bahač, ki se zelo s tem ponaša, da je Bolgarom zopet iztrgal Odrin. Ampak to je bilo silno lahko •M o, dočim je vojska z Grčijo spričo seda-a položaja resna stvar. Po kopnem ;ija Grčije ne more napasti, če se ne azume z Bulgarijo, Bulgarija pa niče-ae more, ker ji stoje solidarno nasproti nti bukareškega miru. Torej morejo ti operirati le po morju, kjer pa Gr-niso kos Kdo je aranžiral tisto šalo s progla-;m Iz/et paše za albanskega kneza, se ines za gotovo ne ve. Najbrž jo je sku-bajeslovni junak Enver beg, ki se je Dbro opekel. Tistih 200 mož so v Va-ilbanski orožniki s holandskimi častna čelu zagnali nazaj in ekspedirali v . (Včerajšnji «Narod« se je zmotil, če da temu ni bilo tako.) Enver beg je •ž mislil, da bo v Albaniji vse zmešal laril dve muhi na mah: osvojil nazaj lijo in potem napadel Grke po kop-Toda ob jadranski obali so spričo ; Italije in Avstrije taki udarci veli-ji nego v Carigradu, princu Wiedu, kterega sta Avstrija 'ja pozvali, naj nemudoma odpotuje 1 novo kneževino, se slišijo intere-. stvari. Wied ni maral v Albanijo, ivei u niso vse velevlasti hotele dovoliti posojila. In sicer je bila to tripelente'nla. Anglija, Rusija in Francija sta se namreč pritožile, da Wied občuje z velevlastmi zgolj potom nemškega zunanjega ministrstva in se naslanja samo na trozvezo, An- glija je izjavila, da se ima Wied posluževati posredovanja vseh velesil. V tem se kaže, da obstoji glede Albanije med trozvezo in tripelentento slejkoprej nasprol-stvo. O reorganizaciji turške armade se ču- je, da bo štela odslej 13 zborov. Poveljstvo nad Bosporom in Dardanelami prevzame vojni minister sam in ne nemški general Liman. Manjše vesti, ki so v zvezi z balkanskim položajem, so: Angleški ministrski predsednik Äsquith se poda v Pariz, da se s Doumerguejem posvetuje o egejskih otokih, nemški vojaški misiji v Parizu o nakupu dreadnoughta po Turčiji. — Avstrijski poslanik v Carigradu je interpeliral velikega vezirja glede turških intrig Albanije. — Doumergue sodi, da se mir ohrani. Deželna zveza za lujsKl promet in liiri-sliko. - Cen» za domovinsKo varsivo. (Ustanovno zborovanje.) Prejeli smo naslednje uradno poročilo: Dne 7. januarja t. 1. se je v deželnem dvorcu ob navzočnosti glavnih odbornikov in zastopnikov raznih korpo-racij izvršilo ustanovno zborovanje nove Deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem in centrale za domovinsko varstvo. Zborovanje otvo-ri deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, kateri v daljšem nagovoru najprej pozdravi zborovalce, v prvi vrsti deželnega predsednika ekscelenco g. barona Schwarza in zastopnika ministerstva za javna dela ministerijalnega podtaj-nika dr. Liszniewskega. Povdarja posebne zasluge deželnega predsednika, dalje načelnika oddelka za tujski promet v ministerstvu za javna dela se-kcijskega svetnika barona Wetschla. Spominja se nato s toplimi besedami zaslug mož, ki so dosedaj vodili gibanje v povzdigo tujskega prometa, predvsem dr. Valentina Krisperja kot dušo tega gibanja, kateremu se je zlasti zahvaliti, da prevzame dežela imetje dosedanje Deželne zveze za tujski promet z izdatnim aktivom, potem pa ostalih voditeljev te zveze posebno dr. Papeža in deželnega knjigovodjo Henrika Lindtnerja. A vse to delo se je dosedaj izvršilo na podlagi zasebnega društva, dočim se s podeželjenjem zveze cela organizacija postavi na temelj javnega deželnega zavoda. Da je pode-željenje poslalo mogoče, za to gre v obilni meri zahvala ministerstvu za javna dela, zlasti osebni inicijativi ministra dr. Trnka in pa c. kr. deželni vladi in pa tudi osebno ekscelenci baronu Schwarzu. Očrtajoč po glavnih potezah delokrog nove Deželne zveze ki je urejena po načelih deželnega obrtno-pospeševalnega urada, omenja deželni glavar dalje, da bo razširjeni delokrog obsegal zlasti in kot eno najvažnejših točk, tudi dosedaj v deželi precej zanemarjeno domovinsko varstvo, ki se bo odslej gojilo sistematično. Tudi v tem oziru se je odslej največ storilo od strani dosedanje Zveze za tujski promet. Inicijativo za ustanovitev tega samostojnega odseka za domov, varstvo je dal minist, eksc. dr. Trnka, ki je tudi priporočal, da se administrativno priklopi prometni zvezi. Dosedanji odbor je le steber nove organizacije in se bo v kratkem- izvo lila cela vrsta svetovalcev, izvedencev in zaupnikov po celi deželi. Koncem izvajanj deželnega glavarja zakličejo zborovalci na njegov poziv navdušeno trikratni Živijo Njega Veličanstvu pre-svitlemu cesarju. K besedi se nato oglasi deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz. Spominja se zaslug dosedanje Zveze za tujski promet in zlasti prvoboritelja dr. Krisperja ter izreka obenem zahvalo deželnemu zastopstvu, da je, po prizadevanju deželnega glavarja vzelo zadevo pod svoje krilo. Deželna vlada, da bo stremljenja Deželne zveze vsikdar dragevolje podpirala. Ministerijalni podtajnik dr. Lisz-niewski pozdravi v imenu ministra za javna dela zborovalce, povdari zaslugo ekscelence barona Schwarza, deželnega glavarja dr. Ivan Šusteršiča in dr. Krisperja za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem in želi stremljenju nove zveze, katero bosta ministerstvo organizacije in se bo v kratkem izvo-nejšim zanimanjem zasledovala najboljši uspeh. K prvi točki dnevnega reda »Volitev predsedništva in odsekov« se oglasi dr. Krisper. Spominja se izrednih zaslug, ki si jih je z neumornim delom in trudom ter velikim svojim vplivom pridobil za dosedanjo zvezo za tujski promet in za tozadevno gibanje sploh, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, kateremu gre tudi v prvi vrsti hvala, da so se temu gibanju, če tudi po večletnih pogajanjih odprla vrata deželnega dvorca. Že kot državni poslanec in potem kot deželni glavar je 011 bil tisti, kateremu gre zahvala za pridobitev subvencije, ki sta jih dala država in dežela in velika zasluga njegova je tudi, da je sedaj piogoče misliti na oživotvoritev centrale za domovinsko varstvo. V obeh ozirih so se srečavala pota deželnega predsednika in deželnega glavarja. V znak hvaležnosti predlaga govornik, da se dr. Ivan Šusteršič, kateremu kot deželnemu glavarju že itak gre častno predsedstvo per aklamationem izvoli tudi pravim predsednikom nove organizacije. Predlog se sprejme per aklamationem in splošnim odobravanjem, nakar deželni glavar dr. Ivan Šusteršič izjavi, da sprejme to mesto. Nato se izvrše volitve ostalih funkcionarjev glavnega odbora in sicer se po predlogu deželnega poslanca Ivana Pibra per aklamationem izvolijo: Podpredsednikoma kanonik profesor dr. Gruden in dr. Praunseis, blagajnikom deželni knjigovodja Lindt-ner, revizorjema dr. Benedik in Ubald pl. Trnkoczy in kot člani ravnateljstva dr. Papež, dr. Gregorič, dr. Krisper in H. Lindtner. K drugi točki dnevnega reda: »Ustanovitev centralnega mesta za domovinsko varstvo« omenja dež. glavar dr. šusteršič, da se gre tu sicer za odsek glavnega odbora, kateri odsek pa posluje popolnoma samostojno, tako da se mu lahko tudi na čelo postavi lasten častni predsednik. Nato se po predlogu poslanca Ivana Pibra per aklamationem izvolijo v odbor prof. Grebene, kanonik prof. dr. Gruden, državni in deželni poslanec prof. .Tare. Po predlogu deželnega glavarja dr. Šusteršiča, se dalje soglasno izvolita in sicer kot predsednik temu odseku kanonik prof. dr. Gruden in kot posebni častni predsednik član gosposke zbornice in grajščak knez Hugo Weriand Windischgraetz. K točki »Slučajnosti« povzame prvi besedo dr. Krisper, kateri v daljšem, temeljitem strokovnem govoru opisuje delovanje stare deželne zveze za tujski promet in označuje smeri, ki naj bi bile vodilne novi deželni zvezi. Spominja se hvaležno dobrohotnosti, katero je stara zveza našla vedno pri ministerstvu za javna dela, zlasti tudi pri referantu sekcijskem svetniku baronu Wetschlu in dalje do- LISTEK. No begu. (Iz cikla Sibirske povesti.) Napisal L. Knud Fredrik. Poslov. Jaklič. Cel dan so se trije skrivali po selni-škem bičju. Do kolen so morali stati v vodi, ker kozaki so neprenehoma jezdarili .bregu in večkrat so konje zapodili v bičje. In imeli so srečo, kakor prejšnji dan, ko so se skrivali po nirgorodskcm gozdu, mimo katerega so videli jezditi četo koza-kov. Šele v noči so se drznili zapustiti svoja skrivališča na drevju, a podali so se k Selnodu. Vso noč so hodili in ob jutru so srečno izgtnili v meglo, ki je vstajala iz reke. Tudi sedaj se je pričelo mračiti. »Lačen sem, očka«, se je oglasil najmlajši, komaj dvajsetleten ključavničarski pomočnik, katerega so pregnali v Sibirijo z mnogimi drugimi, ki so bili obdolženi političnih zločinov. »Tako sem lačen, ali nimaš nič v torbi, očka!« Zobje so mu šklepetali; mraz je bil oster in noge skoro odmrzle v vodi. Obrnil se je k starcu, ki je stal poleg njega, naslonjen na debelo vejo. »Nič, Gribov«, je žalostno odmajal starec z glavo; vse sem pojedel. »Počakaj mulo, da dospemo v Vodanov,« »Svoje prste glodaj, Gribov«, ga je prekinil mračno Petrovič, krepak mož; v Sibirijo so ga poslali, ker je bil nekemu kozaku s pestjo razdrobil čepinjo. »Glodaj svoje prste, a ne javkaj. Saj bi bil lahko tamkaj ostal. He!« Težko je uganiti, kaj je mislil s svojim »he«. Gotovo je pa dosegel svoj namen; Nikolaj Gribov je utihnil in grizel je molče prste, da je pričela teči kri. Polagoma se je zmračilo in nad reko je ležala težka, siva megla. »Sedaj je čas«, je spregovoril Petrovič in se pričel slačiti. Druga sta molča posnemala njegov zgled. Obleko so zvezali. in obesili na vejo, na kojo se je opiral starec Andrej. Petrovič je z dolgim kolom prvi šel v reko, katero so bogunci imeli preplavali. Počasi in oprezno sta mu sledila in v tihih sunkih so šli čez široko reko. Petrovič je že imel skoro trdna tla pod nogami, kar je zaklical krik. Zaklel je po tihem in v dveh sunkih je zapičil kol med bičje na drugem bregu. V dolgih sunkih se je obrnil v reko in prišel je ravno ob pravem času, da je rešil potapljajočega Gribova, katerega stari Andrej ni mogel več držati na površju. In ko se je obrnil k bregu, ga je pretresla di\ja groza, da bi bil kmalu one-svestlega Gribova spustil v vodo. Na strmem bregu se ie vzdigovaia jasno in razločno silhueta jezdeca. Moral je biti kozalt, kateri je začul krik in pognal je svojega konja k reki. Tudi starec je bil zapazil jezdeca in hitel je, kolikor so mu dopuščale moči, Ker mesec je moral vsak hip prisvetili na obzorje in oni bi bili odkriti na površju vode. »Nazaj na drugi breg«, je velel Petrovič in se zagnal proti bregu, od katerega so ravno priplavali. »Naša obleka , je tožil starec, ki mu je poslušno sledil, >Brez nje smo izgubljeni.« »Molči starec«, je surovo dejal Petrovič. »Bodi miren«, in pristavil je prijazno: »Prinesem ¡0 jaz! Srečno so dosegli bičje; in v istem hipu je tudi mesec izšel in vodna gladina se je kazala v krasni mesečini. Poleg kozaka, ki je stal mirno in tiho na bregu, se je dvignil še drugi jezdec. Kratek »Kdo tu?«, ki se je razlil nad reko, je oslal sam. En kozak je pognal konja v bičje. Hip na to so ga begunci zapazili ob robu bičja, in takoj je zopet izginil, »Pasji sinovi«, je ušlo Petroviču, ki je z bistrim očesom pazil nad vodo. »Sedaj sla odkrila našo obleko. Toda čakajta, čaka jta!« Stari Andrej je skoro glasno zastokal. Sedaj nas odkrijejo, izgubljeni smo , je tarnal. »Izgubljeni! je zastokal Gribov, ki je komaj še stal na nogah. »Oho! Ne še tako kmalu, mevže-, je dejal Petrovič. »Ali imaš načrt?« je vprašal hlastno Andrej, Iz glasu jc zvenelo oživljeno upanje, »Tu počakajta! Ne moreta mi pomagati!« je odločil Petrovič, ki je za vse tri mislil in tudi delal in zginil je ob reki po bičju navzdol. Po precejšnji razdalji je smuknil v vodo in plaval je čez reko. Naglo je rezal valove, ker čim preje jc na drugem bregu, tem boljše se mu bo posrečil načrt. Ta je bil vratolomen in drzen. Vedel je, da leži nižje ob reki kozaška stanica Nirgorod, od koder sta bila bržkone tudi kozaka. Znano mu je bilo, da neprestano jezdarijo ob reki radi beguncev. Nameraval je zapreti pot kozakoma v stanico in ju vjeti. Zanašal se je na presenečenje, največ pa še na svojo telesno moč. Petrovič se je ravno vlegcl ob poti, ko je začul konjsko peketanjc; jezdec se mu je bližal v divjem diru. Bil je samo eden. Petrovičevo srce je bilo močno. Če bo kozak jezdil naglo mimo njega, ne da bi ga opazil, bo moral zelo naglo izvršiti svoj načrt. A ta je skočil s konja; s počasnimi in opreznimi koraki, s sulico v roki se jc bližal Petroviču. Sedaj se je sklonil nad njim. V tem hipu mu jc močan udarec izbi! sulico iz rok, in še močnejši udarec pod koleno je vrgel kozaka na tla. Predno je mogel prestrašeni jezdec zakričali, ¿e so se železni prsti zagrebli mu v vrat, da mu ie sapa pošla. brohotnosti deželne vlade, osobito neprecenljivih zaslug deželnega predsed-n ka ekscelence baron Schwarza in tudi naklonjenosti referenta vladnega svetnika dr. Praxmarerja. Hvaležen je govornik pri referentu deželnega odbora grofu Barbotu, ki se je potegoval za podeželjenje zveze in pospeševal zlasti zimski šport, nadalje trgovski in obrtni zbornici, mestni občini ljubljanski osobito njenemu odposlancu L bald pl. Trnkoczy-ju, potem duhovščini po deželi, deželnemu poslancu Ivanu Pibru in dr. Benediku. Odbornik Avguštin Zaje v imenu gostilničarjev toplo pozdravi novo organizacijo, želeč, da bi zveza posvečala svojo pozornost tudi gostilničarstvu, osobito v letoviščih in da bi bila naklonjena tudi doslej nekoliko zanemarjeni Dolenjski, kjer naj bi kolikor mogoče pospeševala uresničenje železnice Novo mesto—Brežice in morda kar mogoče tudi storila za povzdigo Šmarjeških toplic. Končno prosi še za pospeševanje strokovnega lista, ki ga bode izdajala sedaj gostilničarska zveza. Kanonik prof. dr. Gruden obširno in strokovno pojasnjuje pomen in važnost zgodovinskega varstva na polju domače obrti, domačih umetnin, glasbe, stavbarstva in drugih panog umetnosti in važnost njih poživljenja. Končno se sklenejo provizorična navodila za prvo poslovanje organizacije. Ravnateljstvo zveze in oclsek za domovinsko varstvo naj v teku štirih mesecev predložita akcijski program. Potem se skliče zopet glavni odbor, volijo Uadaljni odseki in izvolijo svetovalci, izvedenci in zaupniki. Besedo poprime dr. Krisper za kratko utemeljitev. Dalje omenja na izvajanja člana Zajca, da se je na go-stilničarstvo pri sestavi odbora zelo oziralo, in da se kasneje izvoli morebiti tudi poseben »Gostilničarski odsek«. Končno izreka še zahvalo za podpiranje teženj v povzdigo tujskega prometa postojnski jamski komisiji in prosi navzočega ravnatelja Perkota, da jej to sporoči s prošnjo, da tudi nadalje pospešuje to stremljenje. Deželni glavar zaključi ob V2 2. uri zborovanje z željo, da bi započeta akcija rodila obilno dobrih sadov v blagor ožji in širji domovini. V zbornici. Koliko se je pisalo o tem, da hočejo češki agrarci in radikalci obštruirati in zabraniti rešitev proračunskega provizori-ja. Skromen začetek je v tem oziru napravil posl. Klofač, ki je začetkom seje predlagal, naj se najprej voli komisija, ki se bo pogajala z gosposko zbornico, in naj se zbornične seje odgodijo, dokler se ta reč ne reši. Za ta predlog je predlagal poimensko glasovanje, ki se je brez škode zvršilo. Začela se je debata in sicer v znamenju češke obstrukcije. iMalo črez poldne se je pa vse pomirilo in danes se je dovršilo mirno in brez ovir prvo branje proračunskega povizorija. Nato se je izvolila komi- sija 26 članov za pogajanja z gosposko zbonico (naša dva: dr. Korošec in Jarčj. * Komisija se bo pogajala v pondeljek. Sklenilo se je, da zastopniki naše zbornice brez dolgih govorov izjavijo, da ostane, kakor je bilo sklenjeno, in da je nesprejemljiva vsaka izprememba. V torek in morda še v sredo bo zboroval proračunski odsek tako, da bomo imeli prihodnjo sejo šele v sredo ali celo v četrtek. Za deželne zbore jc določen čas od 20, jan. do 17. februarja. V seji seniorjev je min, predsednik grof Sturkgh naglašal, da želi, da se začasni proračun z ozirom na zasedanje deželnih zborov kmalu reši. Danes je zboroval tudi socialno zavarovalni odsek. Notranji minister baron Heinold je čestital podod-seku, ker je rešil prehodna določila za Galicijo in Bukovino in želel, da bi se socialno zavarovanje kmalu rešilo. Odsek je opustil glavno razpravo in pričel takoj s podrobno razpravo in jc rešil § 1. predloge. Lokalne železni "e. Vlada je predložila predlogo lokalnih železnic za »94 prog, ki bodo z&htevrle 287,424.200 kron oci države. Hrvatsko-slo-venski klub je nezadovoljen, ker se sorazmerno predloga veliko premalo ozira na železniške potrebe našega ozemlja zlasti na Kranjskem, kjer je v predlogi le proga Domžale — Blagovica, 17"6 km dolga, ki je zanjo voljna dati država dva milijona 600.000 K in od proge Polzela—Braslovče —Motnik (18 km] drž. izdatek 2,240.000 K, mali kos od štajerske meje do Motnika. Po številu prebivalstva bi moralo po pravični razdelitvi priti na Kranjsko od omenjene svote malo manj, nego 5 milijonov; pride pa komaj tri. Za Dalmacijo so določene te-le proge: Kaštel Sučurac —Trogir, ki bo vezala sta-roslavni Trogir s Splitom (16'5 kilometrov, državni prispevek celo gradbeno svoto tri milijone); Zadar — Benkovac (34 kilometrov, država 3,640.000; dežela 60.000; udeleženci 100.000 K.) Za Primorje: Sv. Lucija — Tolmin (5'7 km; država nosi vse stroške 3 milijone kron), Sežana —Opčina (6'1 km; država 100.000 K, dežela in udeleženci 550.000 K); Opčina — Herpelje (17'4 km, država vseh 23,500.000 kron). — Laški del dobi še več: Gorica—. Červinjan (34'2 km, država 8,8-10.000 K; udeleženci in dežela 1,000.000 K), Ronchi —Tržič (Monialcone) (6'2 km; država 738 tisoč kron, udeleženci 82.000 K). Koroško: Celovec — Velikovec (34 km, država 4,344.000 K, dežela in udeleženci 1,085.000 kron). Smohor — Koče (31 km, država 3,850.000 K, dežela 200.000 K, udeleženci 50.000 K). Pusarnitz — Obervellach ali pa vsaj Kolbnitz—Obervellach (20 km, država 2,760.000 K, dežela in udeleženci 240 tisoč kron); ta ozkotirna proga bi šla po dolini (Molltal), ker jo je turška železnica ki gre 350 m nad njo zelo oškodovala. Slovenski Štajar dobi poleg že imenovane proge Polzela— Motnik samo še Ljutomer — Ormož (20'8 Z jermenom je Petrovič zvezal koza-ku roke na hrbtu. Z naglico je napulil šop trave in jo potisnil onesvestlemu v usta, in da bi je ne mogel z jezikom poriniti ven, mu je usta zavezal z robcem. Konja je pa odpeljal v bičje, kjer ga je privezal na pol podrto vrbo. In ko je še kozaka zanesel v bičje, je odšel na svojo pot. Sedaj se je moral polastiti še drugega jezdeca, kateri je bržkone čuval obleko beguncev. Vzel je pa še puško seboj za vsak slučaj. Kajti udar s kopitom je dobro uspavalno sredstvo, tako si je namreč mislil sam pri sebi. Hodil je skoro pol ure, ko se je prikazal svit ognja. Kozakov tovariš, precej starejši po letih, je bil zakuril ogenj in sedel pri njem ter kadil. Petrovič je previdno smuknil v bičje. Kozakov konj, ki je ležal v stepni travi, je dvignil glavo in začel sopsti skozi nozdrvi. Starec je napeto poslušal, A vse je bilo tiho. Naenkrat je nekaj zašumelo v bičju. Starec je skočil kvišku in napel puško. Bela, gola postava je planila nadenj. Strel se je razlil nad vodo, nato je sledil udar s kopitom po glavi starega kozaka, da se je prevrnil in Petrovič si je brisal med kletvicami kri, ki mu je curljala iz leve rame. Kozak ni dobro zadel, samo kožo je posnela kroglja. Ko se je kozak zavedel, so sedele krog njega tri moške postave in so plenile njegovo torbo, napolnjeno z živežem. »Spustile me, pasji sinovi«, je vpil na vse tri begunce in grizel vezi. Jermeni so b'li močnih »Svinje, spustite me. Še kesali so bodete. Takoj pride semkaj patrulja«, je dostavil, a noben se ni zmenil za njegovo zmerjanje in vsi so jedli hlastno, kar so našli v torbi. »Kaka sreča«, je vriskal Gribov, »Po-vej no, Pe rovič, kako si ti to storil,« »Tiho in jej!« je odvrnil Petrovič, ki je očlvidno oostal zopet surov. »Pustite me, svinje«, je kričal zvezan kozak. »Zamašite mu gobec!« je mirno velel Petrovič tovarišema in stopil je k kozaku, ki je bil okrog sebe z nogami. »Daj mu z nožem, Petrovič«, je svetoval Andrej. Pa samo odmajal je z glavo in z vsem prijemom je zagrabil zvezanca za vrat, da je krčevito zazijal. »Trave«, je dalje ukazal Petrovič in čez nekaj sekund je ležal kozak z zamaše-nimi ustmi pri ognju in samo njegove oči so kazale jezo in srd, ki se je kuhala v njem. Begunci so molče jedli. Petrovič se je dvignil in dejal kratko in odločno: »Čakajta!« Morala je preteči dobra ura, ko sta se Gribov in Andrej pogovarjala o dogodku. »In ti, očka, veš zagotovo, da je Petrovič študiral« ... je ravno vprašal Gribov. In začulo se je konjsko peketanje, da sta se oba naglo umaknila v bičje in kmalu nato je stal pred njima Petrovič. Posadil je mladega kozaka s konja in ga položil poleg starejšega na tla, Gibrov in Andrej sta morala zajezditi konja, vsak je dobil puško. Revolverja je pa Petrovič zase obdržal. »Znam ž njima streljati«, je odvrnil kratko, in se je obrnil k ujetnikoma, »Zabavajta se dobro«, je dejal smehljaje. Bila je edina beseda, ki jo je jima privoščil. Kmalu se je breg zazibal v grobno tišino, ogenj je polagoma pojemal in končno je ugasnil. Šele drugi dan je našla kozaška prtru-lja ujetnika in začel se je pogon za begunci. km, država 1,040.000 K, dežela 250.000 K, prioritetnih obligacij za 1,025.000 K), Deloma zadene na koncu ob slovensko ozemlje Feldbach—Radgona (37" 1 km, država 2,000.000 K, dežela 800.000 K, prioritetnih obligacij za 995.000 K). Kdo je kriv? Epilog k vodiški Johanci. V Vodicah se je godila preteklo leto sleparija, ki vrže žalostno sliko na kulturo našega veka. Več kot pol leta se je delala goljufija, ne da bi se poklicane oblasti zanjo sploh zmenile, jo vsaj skušale razkriti in pravočasno preprečiti. Na koga pade krivda? Naši liberalci najdejo hitro odgovor. Po sodbi teh bi bila naša duhovščina in stebri klerikalizma krivi, če bi n, pr. mačka s peči padla kot pravi pregovor. Kjer se sploh kaj zgodi, kar ni našim liberalcem po volji, tega so krivi klerikalci. Za vodiško sleparijo pa dela »Narod« odgovorne posebej duhovnike, češ da je bila Ivanka le njih slepo orodje, da so duhovniki dobro vedeli, da se godi sleparija, da so jo pa podpirali, ščitili in delali zanjo reklamo. Ali je naša duhovščina ali duhovščina sploh zakrivila vodiško sleparij? Pri odgovoru na to vprašanje se hočemo držati zgolj podatkov glavne razprave. Na Reki je duhovščina kmalu spoznala Ivankino sleparijo. Spoznale so jo benediktinke, spoznali so jo kapucini; oboji so jo zapodili in niso hoteli imeti z njo nič opravka. Najbolj značilna je izpoved provincijala Bernarda. Po njegovi izpovedi so patri na Reki takoj spoznali, da Ivanka veri hudo škoduje, je niso hoteli niti izpovedati in so jo zapodili celo iz cerkve. Najbolj je delal proti njej pater Bernard. In »svetnica« Ivanka jc radi tega klicala Ttanj jezo Boga, Madone in angela variha. Po izpovedi njene lastne sestre Jerov-šek so jo benediktinke zapodile, ker se ni hotela podvreči predpisom in redu in »je imela preveč znanstev«. Tako so se je znebile benediktinke in kapucini. Nato je šla v Marijin dom. Po izpovedi Arsenio so jo pa tudi od tu zapodili, ker je trosila povsod prepir in delala dolgove. Po izpovedbi Jurce so zahtevali kapucinci, da naj jo izroče v norišnico. Tako reška duhovščina. Edini p. Ciril ji je verjel, dokler ni poznal njer.?ga življenja. In na Kranjskem? Kaplan Krische ji ni hotel verjeti, zato je šuntala proti njemu. Dr, Valjavec, ravnatelj Salezijancev, si je resno prizadeval, da dožene resnico in tudi odkril sleparijo. Domači župnik Žužek je odločno prepovedal Ivanki jemati denar od ljudi, ki so ji denar ponujali. V vsem tem času ni hotel sprejeti niti vinarja za maše; hotel je ljudem zabraniti, da bi Ivanko obiskovali; pa je bil naval tako velik in sila od ljudi tako huda — tudi iz ljubljanskih liberalnih krogov —, da se ni mogel ustaviti; postavil je le hlapce, ki so pazili, da ljudje niso podrli vrat. Priča Ivana Skok je izpovedala, da ji je Ivanka predpisala 95 maš po 2 K, da reši dušo ranjkega moža iz vic. Ker je revna in nima denarja, je cel teden premišljevala, kaj bi naredila. Nato je šla vprašat šentvidskega župnika za svet. Ta ji je pa odgovoril, naj gre domov in mirno dela, Ivanki pa naj nič ne verjame. In Ivana Skok je poslušala ta svet in se ni dala Ivanki zapeljati. Posebno značilno je tudi to, da je Ivanka ljudem naročevala, naj izreče denar njej sami, češ da ga bo ona odrajtala duhovnom. Ljudje so ji res dali lepe svote; od vsega tega pa se je dognalo kljub skrbni sodni preiskavi in povpraševanju pri vseh onih cerkvah, ki jih je Ivanka navedla, da ni Ivanka oddala nikjer nobenega denarja razun Salezijancem na Rakovniku 5 kron. Dalje je tudi jako značilno, kar se je tudi dognalo pri glavni razpravi, da je Ivanka ljudem govorila, da se ne sme vedeti, da ji dajo ljudje denar in da ona Iju^ dem pove kaj iz drugega sveta, ker jo sicer duhovni kregajo. Vpričo duhovnikov se tudi ni upala ničesar povedati ljudem o trpljenju duš na onem svetu niti sprejemali denarja. Vse to jc delala za hrbtom duhovnikov. In ljubljanski škof, na katerega se liberalci posebno spravljajo? On je zahteval preiskavo Ivanke. Dal jo je preiskati po zdravniku dr. Dolšaku in prof, dr. Ušenič-niku. Oba sta izjavila, da je Ivanka histerična aH hudobna, da bi jo bilo treba oddati v bolnišnico. In »Slovenski Narod< se je spozabil tako daleč, da je ljubljanskega knezoškofa imenoval »propalico«!! Vse to 60 stvarne navedbe glavne razprave proti Ivanki. Iz njih je vsakemu razumnemu človeku razvidno, da je v tej zadevi reška in posebno naša duhovičina storila svojo dolžnost. Ona je ljudstvo poučila, naj Ivanki ne verjame, ona je Ivanki prepovedala jemati denar in občevati z dušami na onem svetu. Ona ni hotela spre-* jemati niti denarja za maše, ki so ji ga ponujali ljudje, ki so Ivffnko videli v njenem »trpljenju«. Vodiški župnik Žužek, ki liberalci veliko blata nanj mečejo, ni hotel celo iz hranilnice izročiti neki ženski denarja, ki ga je hotela le-ta izročiti Ivanki. In kljub temu se upajo liberalci trditi, da so duhovniki sleparili z Ivanko, da so z njo uganjali svojo obrt, da je bila Ivanka njih orodje. Bili so ljudje osleparjem, Po podatkih sodnega akta pa le tisti, ki so preko duhovščine in proti njenemu nasvetu Ivanki verjeli. Liberalci gredo tudi v tem predaleč, ker zahtevajo, da mora opravljati duhovščina posel policije in orožništva itd. Njena dolžnost je le ljudstvo poučiti, zasledovati in odkrivati hudodelstva pa je dolžnost oblasti, navedenih v kazensko - pravnem redu. Liberalci sedaj o vodiški Johanci že cel teden pisarijo na najnečuvenejše načine. Sodnija je vodiško Johanco obsodila kot sleparico — liberalci pa sleparici vsako besedo, ki jo je nalagala o duhovnikih in škoiu, da bi se izmazala, verjamejo, Sleparici liberalci verjamejo, kar jc rekla, da jo je sleparije naučila neka že umrla nuna« da ji je neki spovednik rekel, naj sleparijo nadaljuje, da je škofa v birmi v Smledniku zastonj prosila, naj se stvar ustavi. To je značilno zanje, Upijejo, da celo bero-linski listi o vodiški Johanci pišejo. Liberalci so bili tisti, ki so na tako nečuven način šli grdit naš narod celo v berolinske liste! O vodiški Johanci so polni liberalni listi — o neredu na ljubljanskem magistratu, ki bo odprl žile ljubljanskim davkoplačevalcem, pa molče. Ali se ne vidi tu na» men, zakaj liberalci pišejo o Johanci. Popolnoma se o »uspehih«, ki ga bo imela ta zadeva za liberalce strinjamo z »Gorenjcem«, ki pravi: »Močne vernike, ki preveč hrepene po čudežih, bode napravila bolj previdne in ob pravem času odločne, nevernike pa, ki hočejo s pomočjo Johance podreti vero v čudeže in ki pravijo, da jim je sam hudič ob zadnjih volitvah poslal dve ženski na pomoč, bode pokazala v pravi luči. Pred sodnijo jebilo dokazano, da so liberalni časniki lagali, ko so prej trdili, da je duhovščina zato pomagala Johanci slepariti, da je dobivala od nje denar, in da je Johanca zato bivala v župnišču. Vodiški župnik ni dobil od Johance niti vinarja. Johanca je bila obsojena, ker si je na nepošten način prisvojila nekaj denarja. Kdaj bodo pa obsojeni tisti še večji sleparji, ki so na peklensko zloben način kradli dobro ime škofu in duhovščini ne samo po domačih, ampak tudi po tujih listih«« Vodiška Johanca in liberalci spadajo skupaj! Oboji imajo iste namene — metati ljudstvu peska v oči in ga oslepariti. Johanca ostane —- liberalna patrona za sle-parjenje ljudstva, njen tron je pa v uredništvih liberalnih listov. OdHOF m dr. Žiisiov noorobni spomenik. Zaupniki iz dr. Zitnikovega volilnega okraja so na svojem sestanku dne 6. t. m. v Št. Petru sklenili, da postavi okraj dr. Žitniku primeren nagrobni spomenik. Z zahvalo so zaupniki vzeli na znanje korake, ki jih je v tem oziru že započelo uredništvo »Slovenca«. Nato se je izvolil iz vsega okraja odbor, obstoječ iz naslednjih gospodov: Za sodni okraj Postojna: dekan Matija Erzar v Postojni, župnik Anton Abram v Košani, vikar Luka Smolnikar v Št. Petru; za sodni okraj Lož: poslanec Franc Drobnič v Novi vasi pri Rakeku; župnik Peter Hauptman v Starem trgu pri Ložu; za sodni okra II. Bistrica: župan Franc Iienigar v Trnovem, župan Janez Dovgan na Premu; za sodni okraj Senožeče: župnika Janez Bešter v Senožečah in Janez Zupan v Hrenovkah; za sodni okraj Cirknica: dekan Josip Juvanc v Cirknici in župan Ivan Lavrič ravnotam; za sodni okraj Vipava: poslanec Miro Perhavec in dekan Andrej Lavrič, oba v Vipavi; za sodni okraj Logatec: župana Ja kob Slavec v Dol. Logatcu in Jernej Benčan v Planini; za ostalo Kranjsko: deželni odbornik Vladislav dr. Pegan, Ivan Rakovec, upravnik »Slovenca« in pa Ivan Štefe, urednik »Slovenca«, vsi v Ljubljani. Vsi člani tega odbora so upravičeni sprejemati denar. Glavni blagajnik je g. Ivan Rakovec, upravnik »Slovenca« v Ljubljani Naročajte „Slovenca"! SLOVENEC, dne 10. januarja 1914. 7. štev.___________ Kolo vlad je v ML I. Kemalbegova vlada v Valoni. Dohodki tečejo iz pristaniških pristojbin. Ima nekaj domačinov za žandarje. . . II. Essadpaša v Draču in liram. Živi od pristaniških pristojbin v Draču. III Malisorska vlada Zokujev v Lješu. Postavili so jo bili Srbi. Živi od pristaniških pristojbin v Medni. Ima dobre žan-darje Prvi vladar je bil Gjeta Zoku, katerega je dal vodja Mirditov, Prenk Bib Doda, umoriti, a mu je sledil njegov brat Ded Zoku. IV. Mirditska vlada Prenk Bib Doda v severoalbanskih hribih. Nima dohodkov. Se zato skuša polastiti Medue. V. Internacionalna uprava Skadra pod angleškim guvernerjem Phillipsom, ki v Skadru še zdaj ne dopusti albanske zastave. , „ VI. Internacionalna upravna komisija s sedežem v Valoni. Dnevne novice. 4- Občni zbor kmečke zveze za ljubljansko okolico se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma (Streljiška ulica 12). + »Slovenska Straža« prosi nujno, da vsi njeni dobrotniki ne prenehajo z dopo-šiljanjem daril, ker so potrebe na meji večje kot so bile prejšnja leta. Radi tiskarskega gibanja bo mogla izkaze darov priobčiti še-le, ko se v tiskarni razmere nekoliko urede. Do tedaj pa prosi vse somišljenike, da delo zanjo podvoje, -f Slov. katol. akademike in starešine vabi na prijateljski razgovor, ki bo v pon-deljek, 12. t. m., ob pol 8. uri zvečer v posebni sobi točilnice hotela »Union« v Ljubljani, predsednik Starešinstva Bogumil Remec. '4-' Iz justične službe. Sodni predstojnik Edvard Picek v Senožečah je dobil značaj in naslov deželnosodnega svetnika. — Iz Mošenj. Dne 4. januarja t. 1. se je vršila skupna seja občin Mošnje, Ljubno in Leše v svrho razdelitve blagajne teh občin, ki so se sedaj ločile. Ob tej priliki se je na predlog g. župana Iv. Resmana izrekla čestitka preč. g. dr, Evg. Lampetu kot častnemu občanu — povodom visokega odlikovanja. — Tržiške novice. V letu 1913 je bilo v tržiški župniji rojenih 120, mrličev 86, porok 23, obhajancev 57.000, cerkvenih govorov 208. — V torek zvečer se prično zopet predavanja v društvu sv. Jožefa in sicer ob 8. uri Predavanje za ženske bo v pondeljek 19. t. m. v ženski dvorani. — Slovensko šolstvo v Ameriki. Te dni so v Jolietu dogradili novo župnijsko šolo sv. Jožefa. — »Glas Svobode«, ki izhaja v Ameriki, je za Avstrijo prepovedan. Pred časom je bil urednik lista obsojen na eno leto ječe. Pri obravnavi je dejal amerikan-ski sodnik, da je ta list gnojnična jama. V list je pisal tudi »gospod« na gradu in se je v njem ovekovečil. — Telovadni odsek »Orel« v Mostah pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 5, uri popoldne ljudsko igro »Črnošo-lec«. Vabite se, da se v obilnem številu udeležite predstave. — Zopet poštni škandal. Komisar dr. Vagaja je v poštnem uradu v Nabrežini konstatiral deficit 6800 K. Poštni mojster Leopold Kampjut je priznal, da se je denarja polastil, da plača svoje dolgove, Kampjuta so zaprli. — Poveljnik vojne mornarice admiral Oton Haus je dospel zopet v Pulj, kjer ostane dlje časa. Prihodnji teden se bo admiral ukrcal na »Viribus unitis«, na katerem se bo podal v Reko k slovesni spu-stitvi »Szent Istvana« v morje. Službena jahta poveljnika vojne mornarice »Lacro-ma« se istotako postavi te dni v službo. Tudi »Lacroma« bo odplula proti Reki, kjer se boste na njo ukrcali nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Annunciata, kateri bosta istotako navzoči pri slovesni spustitvi »Szent Istvana« v morje. Po končanih slovesnostih v Reki se bo ukrcal na »Lvcromo« poveljnik vojne mornarice admiral Anton Haus in se na nje krovu podal proti Dalmaciji nadzorovat eskadro. — V Reki bo ob slovesnosti izpustitve »Szent Istvana« navzoča cela eskadra. — Uprava vojne mornarice je z novim letom izboljšala plače delavcem. Ker so delavci zaposleni pri mornaričnih napravah razdeljeni v plačilne razrede, se je dnevna plača onih v višjih razredih dokaj zboljšala medtem, ko so oni v nižjih razredih to je najbolj potrebni le malo dobili. To je pač stari erarični ključ »najbolj potrebnim najmanjc«. — Umrl je Simon Kandrič, posestnik v Ormožu, — Kot parkelj ustreljen. Iz Pucblo Colo v Ameriki prihaja sedaj naslednje poročilo: Neprevidna šala je povzročila strašno nezgodo. Miklavž in parkli so hodili po hišah in potem, seveda, so se hoteli zabavati nekoliko v gostilni pri gosp. Frank Grebencu. Jam so bili pa roparji že štiri- krat pokradli in v zadnjih par tednih so roparji v več krajih po mestu vlomili notri in dosti pokradli. Gosp. Frank Grebene je imel ta večer precejšnjo svoto v shrambi, tedaj se je spačeno oblečenih gostov prestrašil. Drugi navzoči v salonu zavpijejo »holdups« ter odskočijo po kotih. Parkli so prišli notri zadej pri salonu, kjer je temno. G. Grebene je klical štirikrat, da bo streljal in je kazal samokres. Ustrelil je, in krogla je zadela njegovega prijatelja Franceta Cvara v srce. Seveda ga je sod-nija takoj oprostila kot nedolžnega umora, pa ga je strah tako moril, da je večkrat omedlel. G. Grebene skuša olajšati gorje ubogi družini kolikor je mogoče. Poslal jim je obleke in jim obljubil potrebne podpore še pozneje. Ponesrečeni Cvar je bil doma iz Strug na Dolenjskem, star šele let, in zapušča tri deklice od prve žene, potem drugo ženo, s katero se je poročil pred par leti, ki ima tudi eno dete. Prežalosten pogreb je oskrbelo društvo sv. Jožefa, kjer zapuščeni vendar dobijo tisoč dolarjev smrtne podpore. — Vlak je povozil v Clevelandu rojaka Janeza Lazarja, doma iz Lokve. Bil je takoj mrtev. — V Lincolnu j e električna železnica ubila Ignacija Jakobiča, doma iz Brezovega dola. — Smrt v tujini. Umrl je v South Chicago gostilničar Jožef Kompare starejši doma iz Metlike. — V New Yorku je umrl rojak France Marok iz Kostanjevice na Dolenjskem. — Glavni dobitek zavrgel. Te dni se je v Zagrebu vršilo žrebanje dobrodelne loterije, ki jo je priredilo društvo za zagrebško jesensko razstavo (Herbstmesse). Glavni dobitek je zadel na srečko štev. 26.002; ta srečka je bila poslana župniku I. Aneta v Sotinu v Srijemu, a jo je zavrnil. Glavni dobitek ostane torej navedenemu društvu. — škandal zaradi sleparske banke, ki so jo odkrili v Zagrebu, postaja vedno večji. V afero je zapletenih veliko profesorjev. Policija je aretirala vnovič nekega profesorja, Siročiča. Telefonska in brzojavno poročilo. HUDA RAZŽALITEV VSEH POSLANCEV. Dunaj. V včerajšnji seji poslanske zbornico je poslanec Smeral interpe-liral predsednika glede nekega predavanja grofa Adalberta Sternberga, ki je v navzočnosti ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda in adjutantov cesarja in prestolonaslednika o poslancih dejal: »Če bi se tem 516 lumpom obrnili žepi, bi se ne našel niti »zeksar« ki bi ga pošteno zaslužili«. Predsednik je dejal, da se bo o tem informiral. Dunaj. Pisarna poslanske zbornice zbira poročila o predavanju grofa Sternberga in se bo državno pravni-štvo pozvalo, da dvigne proti grofu obtožbo radi razžaljenja postavodajalne zbornice. SLOVENSKI KLUB. Dunaj. V skupno komisijo poslanske in obrtne zbornice je od Slovenskega kluba izvoljen N. Korošec. ZBORNICA. Dunaj. Prihodnja seja zbornice se pismeno naznani. Najbrže se skliče v sredo. Danes se konstituira skupna komisija. TURKI V TRSTU. Trst. Semkaj je dospel »Meran« s 161 turškimi vojaki. Vojake so zdravniško preiskali in v pomorskem laza-retu internirali. 13. t. m. jih pošljejo v Carigrad nazaj. KORUPCIJA ZA KORUPCIJO. Praga. V predkraju Vršovic so prišli na sled, da so župan Herold, podžupan Zimmermann in magistratni ravnatelj Režniček pri prodaji nekega zemljišča, pri katerem je imela občina govoriti, zaslužili 1 milijon provizije. Mladočeška stranka hoče vse tri iz svoje srede izključiti. Državni pravnik se pozove, da, jih stavi pod obtožbo. NAPOVEDANA DEMONSTRACIJA V BUDIM PEŠTI, Budim Pešta. Socialno deinokra-ška stranka je izdala letak, s katerim poziva delavstvo na veliko demonstracijo v torek, ko prične zopet ogrski državni zbor zborovati. AVSTRO-OGRSKA BANKA. Dunaj. Generalni svet avstro-ogr-sko banke je določil dividendo s 129 K 10 vin. Obrestna mera se ne dvigne. Za generalnega tajnika se je imenoval Karol Waldmeyer. SMRTNA KOSA. Dunaj. Tu je umrl glavni urednik »Osterreichischc ^olkszeitung«, Moric Ring. > BOMBNI NAPADI V LEEDSU. London. V Leedsu stavkajo mestni delavci, ki mečejo bombe. 7. t. m. so neznanci vrgli ob 11. uri zvečer bombo pred Harewodsko vojašnico, kjer je poleg vojakov tudi 50 policistov nastanjenih. NEMCI VLADAJO TURČIJO. Pariz. »Matin« poroča, da nemški general Liman ne bo imenovan za poveljnika I. zbora, ampak za generalnega inšpektorja cele turške armade. RUMUNSKI KRALJ. Bukarešt. Rumunski kralj je bolan vsled prehlajenja, mrzlice pa nima. KOLONIJALNA VEST. Pariz. Francija je Valliške otoke v Tihem oceanu, ki so bili dozdaj pod njenim protektoratom, anektirala. ZVEZA MED TURČIJO IN BUL« G ARIJO. Pariz. Turška in bulgarska vlada so med seboj dogovarjati glede evntu-alne defenzivne in ofenzivne zveze. NEMČIJA V SRBIJI. Berlin. »Tagliche Rundschau« poroča: V Srbiji se nahaja višji nemški poštni uradnik, da reorgan i poštno službo. Nemčija je poslala v Srbijo tudi agronome, živinorejo« in gozdne uradnike. Tako Nemčija na Balkanu Avstrijo povsod izriva. REUTER IN SCHADT OPROŠČENA. Strassburg. Polkovnik Router in poročnik Schadt sta oproščena; stroške ima nositi državna blagajna, NOVA STRANKA NA BULGARSKEM. Sofia. Genadijev izjavlja, da se nameravajo sedanje tri vladajoče stranke v Bul-gariji spojiti v eno veliko liberalno stranko. BULGARSKi ARHIMANDRIT SOFRO-NIJ MRTEV. Soiia. Bulgarski brzojavni urad poroča, da so našli v gorah pri Debru mrtvega ! bulgarskega arhimandrita Sofronija, ki ga dva meseca pogrešajo.. Mrtvega so našli tudi duhovnika Teofana z dvema Bulgaro-ma v gorovju Goljak. REVOLTA V RIMSKI PROVINCI. Rim. V Palianu, kjer se pojavljajo že več časa agrarni nemiri, so kmetje demonstratirali pred hišo posestnika Tuccija in zahtevali, naj se jim položaj izboljša. Tucci je na množico streljal in usmrtil neko mlado deklico, ranil pa 30 oseb. SPLOŠNA STAVKA ŽELEZNIČARJEV V JUŽNI AFRIKI. London. Železničarji v Južni Afriki so proglasili splošno stavko, ker so več železničarjev odpustili. Vpoštev pride ob stavki 35.000 belih in ravno toliko nebe-lih železničarjev. Iz Pretorije je odpeljal 9. t. m. le en vlak, ker razven treh vsi mehaniki stavkajo. Tudi izvoščeki stavkajo. Zveza med Pretorijo in Klerksdorfom je prekinjena, Johannesburg. Štrajkujoči delavci so položili na tir dinamit. Poštni vlak je bil vržen s tira. K sreči ni bil nihče ranjen. JUG NASTOPA. Curih. Nastopilo je južno vreme. Silno dežuje. Sneg se naglo topi. Inomost. Tu močno dežuje. Vsled topitve snega je nevarnost piazov velika. Mittehvaldska železnica je promet ustavila. Tudi proga arlberške železnice je ogrožena. PETA ŽRTEV EKSPLOZIJE NA DUNAJU. Dunaj. Danes je umrl zavarovalni agent Henrik Nemec, ki je peta žrtev eksplozije filmov v zalogi Gaumont na Mariahilfski cesti. PLAZ. Inomost. Plaz je zasul v».'o cestnih delavcev. KOŠ S TRUPLOM. Budimpešta. Donava je vrgla na suho potni koš z ženskim truplom. Sumijo, da gre za umorjeno Dunajčanko. ČRNE KOZE. Dunaj. 311etnega raznašalca kruha Jožefa Hollerja so prenesli v bolnico, ker je zbolel na črnih kozah. SAME PERVERZNE RODBINSKE TRAGEDIJE. Berlin. V Sol da vi v vzhodni Prusiji je družina gradbenega mojstra Bsatz sklenila se usmrtiti. Oče in mati sta se oblekla, v žalni obleki, vsem svojim petim otrokom prerezala grlo, nato odprla. plin in se ustrelila. Tudi Bsatzova sestra se je usmrtila. " ; Stran 3. VLOM V BEROLINU. (Nad 50.000 M vrednosti vlomilci ukradli.) Berolin. Vlomljeno je bilo v tukajšnjo prodajalnico urarja Gilberga. Vlomilci so odnesli blaga v vrednosti nad 50.000 mark. LjuDljonske novice. lj Danes zvečer se v veliki dvorani »Uniona- vrši predpustnica državnih uslužbencev, Svira vojaška godba iz Gorice. lj Katol. društvo za delavke priredi jutri ob 6. uri zvečer v Ljudskem Domu zabaven večer. Vspored: Petje: a) Venček mednarodnih, b) Večer na morju. Igri: Jeza nad petelinom, veseloigra v dveh dejanjih. Gostilna pri »Zlati goski«, burka v enem dejanju. Sedeži po navadnih cenah. Ij šentpeterski »Orel« v Ljubljani je priredil v nedeljo 4. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« svojo prvo javno telovadbo, ki je nad vse pričakovanje vspela. Preciznost izvajanj in raznovrstnost vspo-rednih točk je v polni meri zadovoljila navzoče občinstvo. Poldrugo uro je trajala telovadba, točka se je vrstila za točko — ena lepša slikovitejša od druge. Gledalčevo oko se ni moglo odpočiti, videlo se je, da vlada lep red in stroga disciplina v vodstvu — en vtis je izpodrival drugega. Mičen je bil nastop malih gojenk v belih krilcih, kakor se razsujejo lističi bele rože, če jo potreseš, tako so pritekle te male, a v trenutku napravile lepo krite vrste. Ugajale so jako lepe vaje gojenk z obroči, a do večje izrazitosti so prišle njih vaje s sabljami. Prevzele so gledalce deloma nežne in sentimentalne, deloma živahne in mladostne vaje s šerpami, ki so jih — rekel bi igraje — proizvajale članice in go-jenke damskega telovadnega odseka. Izvajane z isto sigurnostjo a z večjo, moško silo, so bile težke vaditeljske vaje. Največjo pridnost je pokazal deški naraščaj, ki je največkrat oživel dvorano. Tudi orodna telovadba članov ni zaostajala za prostimi vajami; posebno so ugajale elegantne, precizno izvajane vaje na bradlji in težke vaje na drogu. Tem vajam je občinstvo pazno sledilo ter živahno aklamiralo telovadce. Višek celega nastopa je pa bila mogočna alegorična skupina članov, članic, gojenk in naraščaja, okrog 100 sodelujočih. Javno telovadbo je vodil odsekov načelnik gosp. Pavel Kržan, kateremu so člani in članice poklonile ob koncu telovadbe velik lavorov venec s slovensko trobojnico v znak priznanja in zahvale za njegov trud; telovadci in občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. — Prireditev je s svojim obiskom počastil Presvetli gosp. kne-zoškof, nadalje gosp. dež. odbornik in ko-mornik dr. Evg. Lampe, več gg. drž. in deželnih poslancev in gg. obč. svetnikov ljubljanskih in druge odlične ljubljanske družine. Po telovadbi se je vršil družabni večer ob sviranju godbe c. in kr. pešp. 27, ki je sodelovala tudi pri javni telovadbi. Mešani pevski zbor Šentpeterskega prosv. društva je zapel par lepih pesmic. Lahko rečemo, v nedeljo je bil en lep večer, ki je pokazal, kaj je mogoče s smotrenim in požrtvovalnim delom tudi v Ljubljani storiti. Želimo tudi v bodoče takih telovadnih javnih nastopov! lj Ljubljanskega župana resnost. »Narod poroča, da je dr. Tavčar poslal pismen pozdrav na Konstantinovo slavnost — v Nišu. Ko je bila pa velikanska Konstanti-nova slavnost ob priliki katol. shoda v Ljubljani, se je dr. Tavčar skril in ni poznal svoje dolžnosti. Dr. Tavčar res spada v — Niš! lj »Duhovnik z dežele«. Liberalni listi priobčujejo večkrat s posebno slastjo škandale »duhovnika z dežele«. Pišejo pa to tako, da bralci liberalnih listov lahko mislijo, da je to vedno druga oseba. Namen pri tem je prozoren: ogrditi in vzeti zaupanje dobrim, poštenim duhovnikom. Večinoma pa je ta »duhovnik z dežele« ena in ista oseba. Ta »duhovnik z dežele«, ki daje zgoraj omenjene snovi liberalnim listom, te dni zopet pohajkuje po Ljubljani, kjer vzbuja mnogo ogorčenja s svojimi blazno umazanimi govoricami in obnašanjem. Ta opetovano suspendirani »duhovnik« je neki Zgaga, notoričen alkoholik, mlad človek okrogloličnega obraza, črnih las in zmešano živahnih oči. Toliko v opozorje-nje, da se ga vsak lahko pravočasno ogne. Cerkveno oblast bi pa prosili, da take degenerirane ljudi, ki vedno povzročajo škandale in širijo pohujšanje s pomočjo svetne oblasti prisili, da duhovniško obleko, kateri delajo nečast, odlože. Če je pa mož zmešan, naj se ga odda tja, kamor spada. lj Besede in dejanja! Naši rdečkarji so v resnici smešni ljudje, vedno se zaletavajo v svojih glasilih v pravatne podjetnike, kako ti »izkoriščajo« svoje delavce, češ da morajo od ranega jutra do pozne noči delati za beraško plačo, da nimajo niti za najpotrebnejše itd. In nehote, ko človek to bere, se domisli, kako brezskrbno morajo živeti delavci v podjetjih, ki so v social-no-demokrat. rokah. Kajti tisti znani ljudje, ki imaio toliko dobrega za delwvsivr> r.a jeziku, pač prakticirajo to v prvi vrsli sami. Temu pa ni tako. Poglejmo samo v eno podjetje teh ljudi: v soc. dem. konsu-inno društvo, pa bomo takoj na jasnem. Že dolgo so nam znane razmere uslužbencev v tem podjetju, pa smo dozdaj molčali. Ker pa imajo soc. demokrati ravno sedaj pri tiskarskem štrajku toliko lepih besed, jih opozorimo, naj pometejo najprej pred svojim pragom. Trg. pomočniki v konsiunnem društvu so tako škandalozno plačani, da so njihovi kolegi pri trgovcih pravi gospodje proti njim. Izučeni pomočniki imajo po 15 dO 18 K tedenske plače, znan nam je celo slučaj pod 10 K. Predvsem je treba pripomniti, da gleda od delavskih žuljev debeli ravnatelj Anton Kristan, (ki pa ima samo v tem društvu 400 K mesečne plače, ne vštevši kar zasluži v Idriji, Hrastniku in drugod) predvsem na brezposelne ljudi, ker ve, da primora iste beda, da vstopijo za kakršnokoli plačo v službo. Zaenkrat naj to v dejanjski ljubezni do delavstva tam, kjer so socialni demokratje gospodarji, zadošča. Drugič objavimo še kaj več ... lj Ljubljanski občinski svet ima svojo redno sejo v torek dne 13. jan. ob 6. uri zvečer. Med drugim se razpravlja o županovem poročilu o poročilih ljubljanske mestne občine in njih uporabi. lj Najboljša prcc^ustna zabava vsako leto je priznano predpustnica našega vrlega tobačnega delavstva, ki se tudi letos danes teden vrši v veliki dvorani »Unio-na«. Delavni aranžerji in aranžerke s svojo iznajdljivostjo hočejo tudi letos nuditi občinstvu nekaj originalnega, storiti hočejo vse, da bo že v prvih trenotkih zabave vladalo v dvorani splošno veselo razpoloženje. Sodeluje vojaška godba pešpolka št. 27. Vstopnina 1 K. Vsak, ki se je kedaj udeležil te zabave, gotovo zopet letos pohiti prihodnjo soboto v »Union«, pričakovati je pa še mnogo novih gostov, ki imajo tako priliko prepričati se, kaj je res dobra, neprisiljena zabava. lj Pogreša se že dva dni devetletni šolski učenec Jožei Tomejc iz Gline. Dečko se je baje šel drsat v nek jarek Pod Rožnikom in se od tedaj nič ne ve, kaj je z njim. Ali se je udri, ali pa je kje zmrznil, tako se domneva, in je ostalo dosedaj še vse iskanje za njim brezuspešno. lj Slabi časi. Včeraj je bila od Mestne hranilnice na dražbi prodana na 17.000 K cenjena hiša L. Kosa v Vod-matu za 8.000 K. lj Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem bo sviral jutri dne 11. t. m. od 3. do 5. ure popoldne pri ugodnem vremenu »Ljubljanski društveni orkester«. Tržne ccne. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 10. januarja 1914. Pšenica za april 1914.....11 52 Rž april 1914........8 80 Oves april 1914.......TM Koruza za maj 1914.....6 62 Stgnovgnj obstoječe iz treh ozir. štirih suhih sob in pritiklin, išče mirna stranka za maj. Ponudbe sprejema uprava lista pod „Stanovanje št. 104." 401 Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno odvajanje. To je lahko doseči z vporabo naravne Franc Jožcf-ove grenčice, nekako pol kozarca zjutraj pred zajutre-kom, kar odvajanje lagodno, gotovo in varno urejuje. Profesor K. Braun, predstojnik c. kr. dunajske porodniške klinike piše: „O znanih učinkih Franc .Tožei-ove grenčice sem se zelo velikokrat prepričal in tedaj priporočam nje vporabo bolnim ženam." — Kupi se v lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. —2— Bober tek Je in ostane glavna reč. Kdor pa nima veselja do jedi, naj se posluži Scottove emulzije ribjega olja, ki se je že več desetletij kot tek vzbujajoče krepilno sredstvo vedno kar najboljše obnesla. Nasprotno z navadnim ribjim oljem je Scottova emulzija okusna in lahko prebavljiva, da ni nikaka težava zavživati to preizkušeno krepilno sredstvo. Scottova emulzija ribjega olja začne telo krepili in povzroči naravno potrebo prehranitve na tak način, da navadno hrano zopet z dobrim tekom jemo ter dobimo nov pogum in veselje do življenja. 12 m. Odraslim in otrokom služi, le iz naj-Jt4 -ff čistejših in najbolj učinkujočih sestavin Mffirm Prirejena Scottova emulzija ribjega olja vsak čas, poletu kakor pozimi, kot krepilno sredstvo najizborneje. tm F i >| M m? Cena ori«inRlin Btoklenlci 2 K fio v. Dobi pe v vseh lekarnah. — Kdor poiljo 00 v v Knamkuli nu h c o 11 & H o w n 6. U, m. b. H.. Di'naj V JI In so sklicuje na t« im^opls, ss n^ii i>o»li« Kii jiosk. i stekl. potom lekarne. z:i prečastito umnim priporoča ¿Mplasa FÄraiüefe Ljubljana, čevljarska ulica štev. 2 — Naročila po pošti so izvrše točno__; Kako hudo se človek lahko spelje na led, o tem se je moral nedavno prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plačal zl ^sssrteninn, železniška postaja, zdravilno kopališče pri Kariovib varili Prospekti zaslon) in franlto. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestviiiami in vinom. Zaloge ori Mihael Hastncr-u, peler lass-niku in Andrei Sarabonu, Llub.lana. 11 Zahvala. Za vse obile dokaze prisrčnega sočustvovanja povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda posestnika, trgovca itd. dalje za nad vse častno spremstvo na zadnjem potu, za darovane vence in za vse dokaze spoštovanja pre-biagemu pokojniku se vsem in vsakemu posebej najtopieje zahvaljuje. Gomilsko, 8. januarja 1914. Žalujoča rodbina Cukala. 119 se takoj sprejmeta v delo pri Alojzija Pajutar, krojaškemu mojstru, Hudajužna, Goriško. Poročena učiteljica ki ima usposobljenosti izpit za slovenski in nemški učni jezik, želi v prostih urah inštruirati deklice ozir. dečke, ki obiskujejo ljudsko šolo ali vadnico. Prijazne ponudbe pod „Dobra učiteljica" na upravništvo tega lista. za rezbarijo lepo osnažene, javorove od 3 mm naprej, m- po 3 K razpošilja I. Pučko, 121 Zg. Hajdin, 78, p, Ptuj. IaflHKA ZIMSKA SliUŽBAI za na dom, za obojni spol, že od 14. leta naprej, brez posebnega znanja. Zaslužek na uro 20-30 vin. — Kdor želi pojasnila in vzorec dela, naj pošlje 50 vin. v znamkah, kateri znesek se mu pozneje vrne, ako službo sprejme. 122 „ZAS1GURANA EKSISTENCA". Zg. Hajdln 78, Ptuj. Vzrok pemapkanja denarja je tn, da kupujete drage likerfe, rum, sll-vovko, kts iid. Vse jednake pijače si lahko sami na lahek način in polovično ceneje ter boljšo pripravite, ako kupujete pri nas po 00 vin. ekstrate za tri litre dobre jednake pijače. Zahtevajte cenik zastonj. Zastopniki so sprejmejo za vse okraje proti visoki proviziji. Glavni zastop „Astoria-Werke". Zg. Hajdin 78. Ptuj. 123 Odda se v najem m trfioulno z mešanim blagom in sicer z vso opravo in blagom, kateri so nahaja v trgovini. Odda se takoj radi družinski razmer. Pojasnila daje Mihael Re-govcc, posestnik, Sava 130 pri Jesenicah, Go. renjsko. 126 Prodan möge 116 obstoječe iz gostilne znane pod imenom »Kožarjeva gostilna«, ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventarom, koncesijo itd. Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30.000 kron. Po-bližje informacije dajejo moje pisarne v Ljubljani, Streliška ul. 29, in v Črnomlju. Jas. LanCarič, podjetnih. Odda se stavba novega šolskega poslcp!a v Saberjih pri Celju. Pismene ponudbe naj se vložijo do 30. t. m. pri krajnem šolskem svetu za celjsko okolico. Stavbni načrti, proračun in pogoji so na ogled v pisarni v okoliški deški šoli v Celju (Nova ulica) vsak dan razun nedelj in praznikov popoldne od 4.—5. ure. Stavba se bode oddala bodisi v celoti ali pa po raznih skupinah, kakor so natančno navedene v pogojih. Kraj ni šolski svet za celjsko okolico. Restaoracija d najem. Zdraviliška restavracija v radioakt. termal. kopališču v Toplicah na Kranjskem se odda za letno sezono od 1. maja do 20. septembra event za več let pod zelo ugodnimi pogoji. Prosilci naj se obrnejo na kopališko upravo kneza Karola Auersperga v Toplicah za potrebna pojasnila. Želi se znanje kakega slovanskega jezika. 99 Veliki mesečni živinski seninji v Sežani so zopet odprti, in sg bodo od 12. t. m. dalje zopet redno vršili za vse par!?!jarje in kop U ■"•rje. Zupan: P. štolfa z m\n ali d v o I no j™, 2 na Hlnle In palice z ¡zlu-Minim in razbiral-j citiram izttltlo In fluiir'Wii llustrovanl cenik 559 zasloni in franka. Ph. mayfarfh & Cd. Diinaf fauariia polledeliskiii En obrtnih sinu su • | • ivy • se ISCG]9 LMana. Solina ulžca. podpiralte domačo Industr lo i Stare nogovice se ceno podpletu clol Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne iu soodnje jopice, moderčAe, telovnike, nogovlce, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilnt materija! za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent „Wicdermatiuu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118 C. kr. ministrstvo za deželno brambo. K dep. XII.. št. 5039 Iz 1913. Dunaj v decembru 1913. Razglas. Dobava posteljnin za zdravo in bolno vojaštvo ™m oblek in perila za bolnišnice, in čevljev m Ami, za c. kr. deželno brambo. Javni Ministrstvo za deželno brambo namerava oddati za potrebo leta 1014 dobavo predmetov, navedenih v naslednjem zaznamku, potom javnega razpisa in vabi k vlaganju pismenih ponudb. Zaporedna I številka 1 Število Komadov (Dznamenilo Cene naj se ponudijo za Opomba 1 12500 popolnih železnih posteljnjakov sistem Hoerde 2 25000 slamnic 1 komad 3 20000 slamnatih podzglavij ' 4 75000 rjuh za zdravo vojaštvo 5 10000 poletnih odej 1 kg 6 100 kovano-železnih posteljnjakov z žično mrežo 7 120, drogov za vzglavne tablice 8 4000 komadov rjuh za bolniški oddelek 1 komad 9 100 A o za trodelne žimnate modroce 10 200 > «Ba».. ■■wann Konfekcija za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke R. Miki a u c Milana, Pred Sliliio itn. 3, (Medena ulica). Poseben oddelek 1. nadstropje Cenik na zahtevo brozplačno in poštnine prosto. 2622 Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne plašče, kožuhovino, urila, kostume, nočno haljo, poiiio in vsako | modno blagu. 1 Zelo solidna flg Bu!^ | Ljubljana, Stari rg štev. 9. — Lastna h/sa. Xo|U'oko9l)Lva v «7:10 jgfrosfcli olilekcah m krstil m*»vi. Orožje iß kolesa na obroke. Poaamni deli najceneje. )'i Ilustrovani ceniki zastonj. f. DoSek, tovarna orožja, koles in Šivalnih strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347 Kuharica z dobrimi spričevali želi službe pri kakemu gospodu ali v župnišču. Naslov pove uprava lista pod štev. 81. Solscifsifor «a odvetniško pisarno se sprejme. Ponudbe na apravništvo pod št. 87. j dobrimi spričevali, vešča gospodinjstva in fine kuhinje, zraven služkinje, se sprejme v družino dveh oseb. Naslov v upravništvu pod Št. 88. sredi ljutomerskih goric, v najboljši legi, po zmerni ceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Več pove uprav-ništvo „Slovenca" pod št, 55. Miiiimu:!!!tiiiiiiiiiiiiiii!iilll!iiiiHiiiiiiiiiiii!iiiiiiMiiiiuiiiiiiiiimini:mii!ii Absolutno zajamčeno, pristno ■ w m: m mm Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela masna in namizna vina letnika 1912 po 56 do (50 Iv in letnika 1913 od 40—50 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano vino S* 1 SI SI je po 60 K, bel burgundec po 70 in zelen po 80 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje ponudbe. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K za liter. Večje množine po dogovoru ceneje. Kmetijsko društvo v Vipavi. liiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii K SANATORIUM-EMONA i f ^•NOTI^p.^^.CNE-BOLEZNI. L h LJUBLJANA ■ K0MEN8KE GA-ULICA 4 1 f/ shf-zdr^.t jk:pri-iar].j-DR- FR. DERGANC 1 D A M IN IPAOi strokovni zdravnik za ženske bolezui LlulJÍIana, polea rafsíraía á ei 4. re tu- in inozemskih tvrdk raznih strok. Tzkaz na poskušnjo proti vposlatvi znamke za pošto pošlie »UaiversaS-Verlag«, Banaj II Scbiittelstr. 93, Mezz 5. D "»i lastnega izdelka, kakor kompletne kasete namiznega orodja po najnižjih cenah. juvelir in trgovec Ljubljana, Wolíova ul. 3. Ob priliki 25 letnega obstoja tvrdke so določeni za cenjene odjemalce brezplačni krasni predme-? ti, ki se razdele 15. junija t. 1. Pri ) nakupu blaga zahtevajte plačilne v listke. 52 )0©©©(9©0©©©0( Sprejme se v v Kolodvorski ulici št 35, prpraven za malo pisarno, čevljarja, brivca ali urarja, se odda. Več se izve pri D Rovšeku, iotograiu. 73 iz poštene krščanske hiše in z dobrimi šol. spričevali pri tvrdki Ivan Murnik, nasl. v Kamniku. Išče se samostojen ki je zmožen poleg dvojnega knjigovodstva italijanske in deloma francoske korespondence. Vstop 1. oziroma 15. marca. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Samostojen 102" na upravništvo lista. najtopleje priporočamo, da si novo poletno kolekcijo od največ ponujajoče tvrdke sukna naroči. Ravno tako naj vsak Slovenec pri svo jem krojaču to kolekcijo zahteva. 3831 *, -¿mm z manjšim vinogradom ali sadnim vrtom se kupi, v vrednosti okoli 2 000 K ali nekaj več, v bližini Celja ali Rimskih toplic na Spodnjem Štajerskem. ¡Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „V.aograd" št. 3900. Ivan GržJnič, Hnm p. RoS, Istra, pošilja pristno !*>■ II: Cft $ » m m a li'i lit 13 ________«i po K 32-— za 100 litrov. Trgovci in gostilničarji znižane cene. Krasna, trpežna in lepo zidana nova Mnogo krojačev. z vrtičem in verando tikoma cerkve, deset let davka prosta, pripravna zlas.i za vpokojenejra duhovnika, ¡9 na prodaj v Šmar'nem pri Litiji. Proda se tudi še malo rabljena kočija, line lastnika pove upravništvo „Slovenca" pod št. 4002. Preda se zelo stara z nadstojalotn, ima 30 predalov in je vsa vrezana (vložena). Pojasnilo daje upravništvo Slovenca pod štev. 82. Izurjena Ki znata postaviti ostrešje, se sprejmeta takoj za dobo enega meseca pri stavbeniku EMILU SCHMIEDU v Malem Lošinju, Istra. Plača do G kron. Proda se takoj ceno v i • z mnogo odjemalc', 2 stro;a, kopita in sploh vsn oprava in čevljarsko orodje. Lokul luhlco o i^rzi kupec, ki ima lep j priliko, da se osamosvoji. — Naslov pove upravništvo .Slovenca" pod Stev. 3999. ll»t.'«nnvl|c- o lh4S. žilienje in snaž^le Múl. :: 581) Apresura sukna. C 1 Poljanski nasip = Ozka alica št. 4. r Sprejevnaiišče Sei&nbuivjova ulica št. 3. : Postrežba ígíoo. Solidne cene. : 500 kroni Vam plačam, ako Vam moj uničevalec nRlA-GAZILO" ne odpravi Vaših kurjib očes bia-dav.c in trdo kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI—, Slončki K 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnih pisem. 3642 Kemeov, Kostima (Kašo) 1. Poštni predal 12/160, Ogrsko. ssr Vse vrste nua mehka in tida bukova drva, cela in ratseVana i» .i—.»-..... v kolobarjih. «•——■- K 2 90 do 3-18 za 100 kg Trboveljski kosovnih Trboveljski kockovnlk czt kurjavo v štedilnikih K 2-76 do 3-40 za 100 kg, _ Velenjski — IHtfltff' edino najboljSe ku salonski brikeU »UlitiII rivo za peči K 1-40. do 1°80 za 100 kosov prosto, postav, v bišo Trgovina z lesom 357$ St. & E. Tauzher, Telefon 152. Dunajska c. 4?. fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana, Stritarjeva ulica. Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj. večje množine po najnižji ceni. 2587 Friznalna odlika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskib vin. Prodala na debelo in na drobno za italijanska, istrska, dalmatinska in bosanska vina. 3324 d/ommaso cšcdisco Dunaj XV. Ftinihausg. št. 10 in Berolin N. W. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov St. 26866. 114 gtede od daje mestne kopeli „Kolezije" v najem. Podpisani mestni magistrat oddaja mestno kopelj v Koleziji za dobo 3 let t. j. od 1. maja 1914 do 30. aprila 1017 v najem in sprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 5. februarji! 1014. Predmet najema jo lo mestni, kopel v Koleziji in mestna hiša St. 30 v Kolezijski ulici, ne pa tudi „Hribarjev gaj" poleg Kolezije, ki je določen za park, o katerem ima občina sama uisjjonovati. Natančnejšo pogoje pove in podaje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah. j asm i a Mestni magistrat ljubljanski, 5. januarja 1914. Zlate svetinje: Berlin, Parit, Bim ill 11 Ml Ddpisom 3550 HttMtt n nego le izdeluje in razpošilja samo lekarna Mr. Si. ZiiHmermann. Zanreb, Uica 12. z lastnoročnim podpisom