/ Slovenski Poročevalec GLASILO OSVOBODILNE E RON'S E SLOVENIJE L/j ubijana, ponedeljek, 24. aprila 1930. LETO XL, ŠT. 98 / ROSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DM Ob reorganizaciji naše državne uprave PRED NOVIMI UKREPI V BORBI PROTI BIROKRATIČNEMU CENTRALIZMU Z dvema ukazoma Preži dija Ljudske skupščine FLRJ z dne 7. februarja in 11. aprila je bila izvršena pomembna reorganizacija naše vrhovne državne uprave, ki pomeni obsežno decentralizacijo gospodarske operative, razširjenje materialne baze naše federacije in kvalitetno okrepitev zveznega gospodarskega aparata. Z obema ukazoma je bilo ukinjenih 8 zveznih ministrstev: za elektrogospodarstvo, rudarsko, kmetijstvo, gozdarstvo, lahko industrijo, gradnje, trgovino in preskrbo in državne nabavke. Vodstvo podjetij in posle operativnega vodstva navedenih ministrstev so prevzele ljudske republike. Pri zvezni vladi so pili hkrati ustanovljeni komiteji za elektrogospodarstvo, lahka industrija, gradnje itd.); 3. generalne direkcije kot neposredni organi vlade za vodstvo zveznih podjetij tistih panog, za katere ni nobenih republiških organov Cn. pr. nafta in metalurgija); 4. glavne direkcije kot operativni aparat generalnih direkcij. To reorganizacijo je narekoval nagli razvoj našega socialističnega gospodarstva. Od . zadnje temeljite reorganizacije državne uprave v letu 1947. se je število zveznih in republiških podjetij povečalo od 1777 na 2481. Tudi po obsegu proizvodnje se je naše gospodarstvo tako razvilo, da je preraslo dosedanje organizacijske oblike. Razen tega je nastopil trenutek, elektrogospodarstvo, za premog in za ko se je bilo treba odločiti: ali bomo nekovinske izkopanine ter sveti vlade FLRJ za energetiko in ekstraktivno industrijo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za predelovalno industrijo, za gradbeništvo in gradbeno industrijo, za blagovni promet in za prometne zveze. Naposled sta bili ustanovljeni pri zvezni vladi generalni direkciji za proizvodnjo in predelavo nafte in za metalurgijo. Pripravljajo pa se še., nadaljnji ukrepi za reorganizacijo državne uprave. Po tem, kar je bilo doslej izvedeno in kar se še pripravlja, bo bodeča organizacija gospodarskih organov zvezne vlade naslednja: Gospodarske posle zvezne vlade vodi v njenem imenu gospodarski svet s predsednikom, ki je minister zvezne vlade. Člani gospodarskega sveta pa so predsedniki novih svetov za posamezne skupine gospodarskih panog, predsednik planske komisije :er ministri za finance, zunanjo trgovino, za delo in težko industrijo. Sveti zvezne vlade združujejo delavnost zveznih ministrstev, komitejev in generalnih direkcij pri zvezni vladi -ziroma delavnost ustreznih republiških svetov oziroma ministrstev. Ti sveti niso upravni organi nad ministrstvi, komiteji in generalnimi direk-; ljami, marveč le združujejo njihovo delo zaradi pravilnega vodstva. Zvezna vlada ima torej naslednje organe za posamezne panoge gospodarstva: 1. ministrstva v katerih so združeni usmerjevalni in operativni posli ter posli vodstva zveznih podjetij, kakor tudi posli splošnega vodstva nad ustreznimi organi ljudskih republik; 2. komiteji, ki imajo samo splošno vodstvo in nadzorstvo, medlem ko so vsi operativni posli prene-eni na republike (n. pr. premog, šli po poti birekratičnega centralizma, ali pa po poti nadaljnjega razvijanja samostojnosti republiških in krajevnih organov, po poti, ki bo omogočila osvoboditi gospodarske organe administrativnega varuštva državne uprave, se pravi po poti poglabljanja socialistične demokracije. Izbrali smo drugo pot. Reorganizacijo je terjal naš gospodarski razvoj prav tako, kakor je prejšnja stopnja gospodarstva zahtevala tedanje organizacijske oblike. Ta reorganizacija je posledica uspešne socialistične graditve in temelji na marksistični analizi našega socialističnega razvoja, hkrati pa ustreza našim specifičnim pogojem. Splošna smer graditve socializma, ki se kaže v krepitvi socialistične demokracije, v decentralizaciji državne uprave in osamosvojitvi gospodarskih organov, je hkrati nadaljevanje procesa dosledne borbe proti birokratičnemu centra- lizmu. Velik pomen borbe proti birokratizmu so podrobno pojasnili naši voditelji zlasti v predvolivni kampanji. Temeljna načela reorganizacije Reorganizacija državne uprave in vse, kar se v tej zvezi pripravlja, sloni na načelih, ki imajo globok go-spodarskopolitični pomen. Prvo tako načelo je krepitev gospodarske podlage suverenosti ljudskih republik, ki izhaja iz načete samoupravnosti v okviru .federacije. Z reorganizacijo je prešlo na ljudske republike upravljanje skoraj vseh gospodarskih panog. Ta ukrep kaže ne le trdnost naše federativne ureditve, marveč tudi vso odločnost naše borbe proti birokratičnemu centralizmu. S prenosom pristojnosti na republike, ki omogoča operativnejše vodstvo, nikakor ni prišlo v nevarnost enotno plansko vodstvo vsega našega gospodarstva. Z reorganizacijo smo uvedli nov način povezave državne uprave z gospodarskim vodstvom. Pri nas je bila nevarnost, da rastoči upravni aparat postane breme za gospodarstvo in prevzame vlogo varuha gospodarstva kakor v Sovjetski zvezi. Upravnemu aparatu je treba pustiti samo funk- pot diferenciacije upravnih in gospodarskih organov. Sveti in komiteji so nove organizacijske oblike v gospodarstvu in pomenijo novo stopnjo demokratičnega načina upravljanja. Republiški ministri so postali člani zveznih organov-svetov. To je močno orožje proti birokratičnemu načinu vodstva, proti birokratičnemu povzdigovanju zveznih organov nad republiškimi. Z novim načinom organizacije krepimo demokratično načelo kolektivnega vodstva in kolektivne odgovornosti. Tako bomo dosegli enotnost gospodarskega vodstva in preprečili biro-kratične odnose med organi zvezne vlade. Nove organizacijske oblike omogočajo zvezni državni upravi znatno zmanjšanje svojega aparata. Oproščeni vsakdanjih operativnih funkcij se bodo ti organi laže ukvarjali s problemi planiranja, z organizacijo in nadaljnjim razvojem gospodarstva, hkrati pa bodo laže nadzirali izpolnjevanje plana ob dobri evidenci. Reorganizacija republiškega aparata Ta poglobitev socialistične demokracije in borba proti birokratizmu pa bi prinesla le delni uspeh, če bi se izvedla samo v zveznem aparatu. cije, ki so neogibno potrebne za vklju- T--* “» “8T na gospodarske organe. S sedanjo re-1 ««h vodstvo državne uprave m so- organizacijo smo stopili odločno na | Nadaljevanje na 2. strani Pod globokimi brazdami fzgšngajo meje, krajki In ozare V obdelovalni zadrugi Hoče z veliko vnemo in vestnostjo opravljajo pomladanska dela. Po setvenem načrtu bodo posadili veliko krompirja, vanj so določili in pripravili 25 ha dobro pognojenih njiv. Šestnajst ha krompirja je že v zemlji, zavezali pa so se, da bodo do ljudskega praznika 27. aprila posadili še ostalega. Tako bodo posadili 45.000 kg izbranega semenskega krompirja. Ce bo količkaj letine, bodo pridelali več desetin vagonov za skupnost Hoški zadružniki so pravočasno posejali tudi 20 ha ovsa, SLOVENSKI KOVINARJI SO ZBOROVALI NA JESENICAH Na Jesenicah je bila v soboto in nedeljo redna letna skupščina Zveze kovinarjev Slovenije. Predsednik republiškega odbora kovinarjev, Janko Kvas, je v svojem poročilui omenil velike uspehe kovinarskih kolektivov, ki so prejeli zvezne prehodne zastave, med njimi kolektiv Štor, Guštanja, Iskre v Kranju, Impola v Slovenski Bistrici in Litostroja, nadalje uspehe kolektivov e: ktrogospodarstva in kolektivov, ki ;• si priborili prehodne zastave vlade LHS. V preteklem letu je bilo med kovinarji razglašenih 1374 udarnikov. Ra-eicnalizatorji in novatorji so v tem Ie-t us 436 predlogi omogočili za nad 32 milijonov din prihranka. V borbi za petletni plan je 223 pripadnikov kovinske industrije prejelo odlikovanje reda dela oziroma medalje dela. Na skupščini je bila poudarjena potreba večje skrbi za žene delavke, do katerih imajo v nekaterih podjetjih še slab odnos. Prikazali so tudi dosedanje uspehe delavskih svetov in potrebo varčevanja s premogom ter sprejeli o vseh obravnavanih vprašanjih važne sklepe. S .skupščine so poslali pozdravne brzojavke Centralnemu komiteju KPJ, Centralnemu komiteju KPS ter glavnemu odboru ZSJ. Svetovni sindikalni federaciji v Parizu pa so poslali protestno pismo, ki ga je podpisalo vseh 150 delegatov. 1. maja bo začela delati tovarna pohištva v Novi Gorici Tovarna pohištva v Novi Gorici je v tekmovanju z ostalimi podjetji lesne industrije Slovenije dosegla v prvem četrtletju drugo mesto. Sedaj v prvomajskem tekmovanju pa se bori za prvo mesto v proizvodnji in kvaliteti svojih izdelkov in je devet dni pred rokom izpolnila štirimesečni operativni plan serijske izdelave sobnih garnitur in drugih izdelkov. Prvomajsko tekmovanje je obrodilo tako dobre uspehe, da so v mesecu februarju imeli 6 udarnikov več kot v januarju, v mesecu marcu pa že 10 udarnikov več. V mesecu aprilu je delovni kolektiv napel vse svoje sile, da je opravil obrtniška mizarska dela v novi tovarni na Kromberški ravnini. Delo so organizirali tako, da ni trpela normalna proizvodnja v tovarni. Tri brigade po 10 delavcev, ki so opravljale obrtniška dela v novi tovarni, so medsebojno tekmovale in opravile svoj posel namesto do 10. aprila kakor je bilo v planu, že do 31. marca. Najboljša je bila brigada Aleksandra Podboršiča, ki je v tekmovanju za večjo storilnost dnevno obila z lesonitnimi ploščami po 65 m, nosilnih stebrov in stropov velike tovarniške hale. Vse bri- Največje delavsko letovišče v državi Počitniški dom narodnega heroja Lučiča i Lavčeviča na kaštelanski rivieri je največji in najbolje urejeni počitniški dom za delavce v državi ter eden največjih hotelskih objektov na Jadranu. V domu je nad 400 postelj. Gostje imajo na razpolago knjižnico, ki ima nad 1000 knjig ter mnogo časopisov in revij. Dom obiskujejo umetniki splitskega gledališča, ki prirejajo razne predstave. Letoviščarji se vozijo z velikim avtobusom na izlete v okolico, na razpolago pa so tudi čolni in jadrnice ter dobro urejeno športno igrišče. gade po presegaje dnevno normo za 250/0. S tem svojim trudom so mizarji omogočili, da so v tovarni že začeli montirati glavne stroje. V tem tednu pa bodo prepeljali iz stare tovarne še ostale stroje, 1. maja bodo odprli tovarno na slovesen način. Delavci bodo delali ta dan v novi tovarni eno uro, nato pa se bodo udeležili v enotnih modrih delavskih oblekah množično prvomajske povorke. Tovarna bo sodelovala tudi na razstavi lokalnega gospodarstva v Solkanu. ki zdaj že lepo zeleni. Poleg večjih površin ječmena, zelo lepo kažejo ostale ozimine, pšenica in rž, ki zavzemata 47 ha njiv. Začetek maja pride na vrsto setev koruze, za katero so globoko zorali 20 ha njiv. Sadijo in sejejo vse strojno. Traktorju pomaga pri oranju več parov konjskih vpreg, vendar pa bodo z oranjem zadnjih njiv v teh dneh končali. Niso pa zanemarili zadružniki v Hočah tudi industrijskih rastlin. Široke njive oljne repice so vse v rumenem cvetju. Polje za sladkorno peso. ki bo kmalu posejana, so izbrali ob železnici, da bo jeseni kar najbolj pripravno za nakladanje pridelka. Sončnice bodo rasle kot samostojen in vmesen sadež, buče bodo vrgli med krompir in koruzo. Letos na svojo prvo zadružniško spomlad (zadruga je bila lani ustanovljena) so že začeli po novem načinu pri vseh delih. Pod globokimi brazdami izginjajo vse prejšnje meje, krajki in ozare; iz petih, šestih ali sedmih njih je nastala ena sama ogromna njiva, pri čemer so pridobili tudi po več arov plodne zemlje. Pri letošnjem pravočasnem in uspešnem oranju za spomladansko setev v hoški zadrugi, ima poleg domačih vpreg veliko zasluge mladi 20 letni traktorist iz slivniške brigade (USTROJ Maribor) Stefan Virtič/, ki je v tej zadrugi v kratkem času sam zoral nad 50 ha zemlje. Lani je bil še kot trak-torist-vajenec že prvič razglašen za udarnika, letos pa si je s pridnim delom že drugič priboril ta naslov. Zadružniki v Hočah, ki imajo sedaj nad 150 ha orne zemlje, bi nujno potrebovali vsaj en traktor in mnogo govore o tem, kako bi prišli čimprej do svojega traktorja. Nujno ga bo potrebovala zadruga zlasti še, ko se bo vedno bolj širila in ob svojih dosedanjih uspehih pritegnila v svojo sredo še nove zadružnike. Kljub vsem težavam, ki jih morajo premagovati, se vesele . tudi prvih uspehov, ki so jih že dosegli v živinoreji. Za govejo živino, ki jo redijo v treh skupnih hlevih, in se vedfto bolj Ko so delavci še pripravljali razstavo za teden cestnega prometa poleg Na-Me nasproti glavne pošte, so se množice Ljubljančanov že ustavljale pred zanimivimi grafikoni, ki prikazujejo napore in uspehe » modesnizacijp cest ter cestnega prometa k Sloveniji množi, bodo v kratkem adaptirali še en večji hlev. Vso skrb posvečajo kravam molznicam, ki tehtajo večje tudi po 600 in še več kg, posebnost pa sta kravi Cvetka in Bela, dobri molznici, ki tehtata ho 700 kg in dajeta po 15 do 16 litrov mleka na dan. Belo, ki je mariadvorske pasme, so lani pri odkupu rešili izpod mesarskega noža, jo skrbno negovali ter je zdaj najlepša krava v zadrugi. Živinorejca Branko Frangeš in Vilko Kranjc žanjeta lepe uspehe tudi pri vzreji telet. Dvomesečna teleta, ki tehtajo običajno okrog 95 kg, tehtajo v hlevu hoških zadružnikov po 110 do 116 kg! Za vso živino vodijo točne rodovnike ter v redu vodijo tudi mlečno kontrolo, ki so jo uvedli že ob ustanovitvi zadruge. Plan oddaje mleka so lani presegli za 20Oo/o, saj so ga 24.000 litrov več oddali, kakor je bilo določeno po planu. Prav gotovo pa bodo plan oddaje mjleka prekoračili tudi letos, čeprav imajo določeno za oddajo 80.000 litrov mleka. Ce so oddajo zmogli in še presegli v prvih treh mesecih ob slabši, suhi krmi, bodo lahko oddajo mleka povečali, ko bo živina na paši. Sedaj imajo 52 molznic, ki jih bodo z domačim prirastkom ob koncu leta pomnožili na 62 glav. Poleg več parov volov imajo tudi 18 parov težkih konj, na katere so zadružniki še posebno ponosni. V dobro organiziranem delu so jim konji kot vprežna živina neprecenljive gospodarske koristi. —ap Prometne znake morajo poznati pešci, vozniki, kolesarji in šoferji — skratka vsi, ki uporabljajo ceste. V tednu cestnega prometa si na Celovški cesti lahko osvežijo to znanje, kolikor so ga morda delno pozabili „Mesec gozdarstva64 velika delovna naloga Osvobodilne fronte V zvezi z važnostjo, hi jo ima les za naš izvoz, in z velikimi nalogami, ki jih imata gozdarstvo in lesna industrija v letošnjem letu, organizira Osvobodilna fronta ime;sjefc gozdarstva, ki naj pripomore k uspešni izvršitvi plana. Pri tem delu bodo frontne organizacije izkoriščale uspehe, oblike in prijeme, dosežene v lanskem letu, kar jim bo v marsičem pripomoglo pri organizaciji dela brigad in njihovega življenja. Frontna akcija pri sečnji lesa bo trajala mesec dni. Vsaka brigada bo dobila takoj ob prihodu na delovišče svoj proizvodni plan. Za plan dela se računa 23 delovnih dni. Norme veljajo iste kot za redne gozdne delavce. Ce brigada izvrši svoj plan prej, lahko odide domov. Frontovci bodo v tej akciji sekali samo iglavce (jelke, smreke) na suš tako, da bodo drevje podirali, oklestili in obelili, drevo pa pustili nerazža-gano z zelenim vrhom, ker se les na ta način hitreje osuši. 'To delo ni preveč težavno in je ob dobri organizaciji dela lahko zelo uspešno. Frontne brigade začno odhajati na svoja delovišča 3. maja in naj bodo v nekaj dneh po tem že vse na delu, ker bodo brigade, ki bodo pozneje prihajale, tudi pozneje izvršile svoj plan in s tem pozneje odhajale. Frontovci naj prinesejo s seboj potrebno odejo, jedilni pribor fn pribor za osebno nego, lahko pa tudi žage, če kdo misli, da s svojim orodjem laže dela, za kar pa dobi odškodnino. Frontovci bodo za svoje delo plačani kot stalni gozdni delavci, upoštevaje izvršitev postavljene norme. Organizacije Osvobodilne fronte bodo skrbele za to, da bodo dobili frton-tovci plačilo takoj po izvršenem delu in da se pri tem ne bodo ponavljale napake iz lanskega leta. Osnovne frontne organizacije naj število fron-tovcev, ki je določeno za to akcijo, dobro pripravijo In streme za tem, da bodo ti ljudje pravočasno na svojih delovnih mestih, da bi akcijo čimprej in uspešneje končali. Prav tako naj frontne organizacije poskrbe, da Letošnja gradbena dela v Ljubljani Skoraj na vseh gradbiščih v Ljubljani se je zadnje dni razvila živahnejša delavnost. Med najpomembnejša gradbena dela lahko štejemo letos v Ljubljani gradnjo stanovanj. V ta namen bomo letos investirali okrog 260 milijonov dinarjev. Poleg stanovanjskih zgradb, ki jih bodo gradile republiške ustanove za svoje delavce in uslužbence, bo mestni ljudski odbor dovršil tri velike stanovanjske zgradbe na Ambroževem trgu in več novih stanovanjskih blokov v Šiški, tako da bet število zgijajenih blokov V Šiški naraslo na 18. Vi novih stanovanjskih zgradbah bo dobilo stanovanja okrog 300 družin in samcev. Pod Rožnikom se gradi študentsko naselje, ki bo že letos lahko sprejelo nad 1000 študentov ljubljanske univerze. V Novih Jaršah pa so delavci »Gradisa«, »Betona«, »Toplovoda« in tovarne kleja začeli kopati temel je za 36 enodružinskih hiš in 5 šeststanovanjskih montažnih hiš. V celoti bo letos v Ljubljani zgrajenih okrog 400 majhnih stanovanjskih hišic. Za ureditev komunalnih objektov, zlasti vodovoda, je določena vsota 20 milijonov dinarjev. Letos bo treba zgraditi tri nove vodnjake in polo- žiti cevovode, razen tga pai dovršiti zbiralni kanal Moste - Litostroj, kar bo znatno olajšalo razvoj severnega dela Ljubljane. Z regulacijo Fšate so ljubljanski frontovci postavili temelje bodoči veliki mestni ekonomiji na Pšati. Ko bodo končana regulacijska in melioracijska dela, bo mestna ekonomija Fša-ta obsegala na 1000 ha. Zgrajeni so že prvi svinjaki za 800 prašičev. Letos se bo nadalje povečalo število goveje živine na tem posestvu, kjer bodo gojili tudi perutnino. Zgradili bodo potrebne gospodarske in stanovanjske zgradbe, hleve in silose, razen tega pa bodo tudi uredili nad 1000 m2 toplih gred, kar bo mnogo pripomoglo k povečanju proizvodnje vrtnin. Drag! plavž v, Sisku je že postavljen Montažna dela pri postavitvi drugega plavža v železarni v Sisku so v glavnem končana. Na tem drugem plavžu, ki je prav tako velik kakor prvi, je treba izvršiti le še manjša dela in montirati drobne armature. Tudi veliko dvigalo za dviganje rude in koksa je že postavljeno. Ta dela bodo končana do 1. maja. Potem pa bodo izvšili potrebna dela na pomožnih objektih. Novi plavž, ki bo začel obratovati v juniju, so postavili monterji podjetja »Djure Djakovlč« v por Ioatae krajfem nekRi kakor pawl Kmetje in šolska mladina v slovenjgraškem okraju so posadili čez 115.000 sadik V okrajni drevesnici na Prevaljah je bilo te dni živo. Prihajali so po lepo vzgojene sadike iglavcev in jih razvažali na vse strani okraja, da jih posadijo na goloseke in v gozdove, kjer je treba napraviti vmesne nasade. Z vso požrtvovalnostjo so se vrgli na delo za pogozditev nedržavnih gozdov okrajni logarji, £1 so dosegli, da se je večina kmetov odzvala vabilu in posadila velike površine in količine. Pri tem je mnogo pomagala tudi šolska mladina; upraviteljstva osnovnih šol so radevolje podprla akcijo. V zadnjem času je bilo posajenih" čez 115.000 sadik. Napoved za torek: Se nadalje spremenljiva oblačnost s krajevnimi padavinarni, Temperatura brez bi- bodo vsa cfrciga dela doma po odhodu frontovcev v gozdove, z medsebojno pomočjo pravočasno in v celoti izvršena. Ta važna delovna akcija članov OF naj še enkrat dokaže vsem sovražnikom naše socialistične izgradnje, da ni nalog in težav, ki jih naše delovno ljudstvo, združeno v Fronti, ne bi uspešno izvršilo. I0OF SLOVENIJE V reški ladjedelnici so spustili v morje deset plovnih objektov V ladjedelnici na Reki so te dni splovili 10 plovnih objektov po 24 oziroma 50 ton, in sicer 4 plovne bagre za čiščenje in poglabljanje morskega dna v lukah in 6 plovnih objektov za odvažanje materiala, ki ga dvigajo bagri. Vseh 10 plovnih objektov so začeli graditi lani v oktobru. Brigade najboljših elektrovarilcev so izpolnjevale dnevne naloge z 200 in še več odstotki. Stroje za pogon izdeluje podjetje Rikardo Benčič, ki že preizkuša prve izdelane stroje. Železnica Split—Livno bo dolga 120 km Novo železniško progo Split—Livno so že začeli trasirati hkrati pa do-vršujejo vse potrebne načrte. Gradnja te železnice, ki bo dolga 120 km, se bo začela že letos. Vsega bo treba izkopati približno 2 milijona kub. m zemlje in kamenja, zgraditi več predorov ter številne nasipe in propuste. Bodoča proga Split—Livno bo povezala dalmatinsko zaledje in del Bosne z morjem. Imela bo zlasti velik pomen za razvoj livanjskega premogovnega bazena, kjer so velike rezerve prvovrstnega premoga. Z graditvijo te železniške proge bo dobila dalmatinska industrija cementa in industrija plastičnih mas (»Jugovimi«) zadostne količine kakovostnega premoga, prav tako naša razvijajoča se trgovska mornarica. Letos bomo dvignili iz naših rek 6000 ton železa Podjetje za reševanje in dviganje plovnih objektov v Beogradu bo letos iz naših plovnih rek dvignilo nad 6000 ton potopljenih objektov in delov mostnih konstrukcij. Največji del, okrog 3000 ton, bo služil naši črni metalurgiji kot staro železo za predelavo v jeklo. Mnogo plovnih objektov, ki jih sedaj dvigajo, pa bodo popravili v domačih ladjedelnicah. Ekipe podjetja za reševanje in dviganje plovnih objektov so sedaj koncentrirale svoje delo predvsem na Savi v bližini Beograda, kjer je potopljenih več ladij raznih velikosti. Z dviganjem teh objektov in delov mostnih konstrukcij bo hkrati olajšana plovba na naših rekah, ker potopljeni objekti ne bodo več ovirali plovbe. Uspeh razstave jugoslovanskega lesa v Manchestru London, 23. apr. (Tanjug) Na raz-stavi gradbene industrije v Manchestru zbujajo jugoslovanski razstavni prostori veliko pozornost vseh obiskovalcev razstave, zlasti pa strokovnjakov. Splošno mnenje je. da je jugoslovanski paviljon po kakovosti razstavljenega lesa in po ureditvi najlepši na vsej razstavi. Direktor razstave se je izredno povoljno izrazil o kakovosti jugoslovanskega lesa. Enako je mnenje še mnogih obiskovalcev, ki so se zanimali za nabavo jugoslovanskega lesa. Jugoslovanski zastopniki na razstavi so dobili že več ponudb za nakup razstavljenih lesnih vzorcev. Silno neurje v Argentini Parana, 23. apr. (Tanjug) Silno neurje, ki je besnelo v pokrajini Ente-rios v Argentini, je zlasti prizadelo mesto Brilianti Colorado. Prebivalci najmanj 100 hiš so ostali brez strehe, število žrtev pa sorazmerno ni visoko, ker prebivalci Brilianti Coloračte, ko' je prihrumela nevihta, niso bili doma. Smrtno ponesrečil se je 1 meščan, 35 pa jih je bilo ranjenih. V vsej pokrajini Enterios je prizadejalo neurje škodo, ki presega 10 milijonov pezcsov. Smrtno pSaesrecüo se je 5 oseb, 70 pa je bilo ranjenih. Telefonske to brzojavne zveze so vss pretrgane. Str. 2 S L O VENSKI POROČEVALEC 7 štev. 98 / 24. aprila 1950 Ob i^organizaciji naše državne uprave Sovjetska zveza hoče mešetariti tudi s Svobodnim tržaškim ozemljem Nota sovjetske vlade zahodnim velesilam o vprašanju Svobodnega tržaškega oženil ja fJadalicvs-Je j i_ strani cialist. . gospodarstva, da bi ljudske mi—ce še bolj pri tem sodelovale. iv iz teh razlogov moramo izves:. »dobno reorganizacijo tudi nav,- pri republiških upravah in nr . . tudi pri ljudskih odborih in «tarskih podjetjih. V tej smeri proučujejo sedaj v gospodarskem svetu potrebne ukrepe. Republiški aparat ne sme ostati pri sedanji organizaciji predvsem zaradi nevarnosti birokratizma in partikularizma. Zato bodo tudi v republiških upravah ustanovljeni sveti za skupine gospodarskih panog. Generalne direkcije bodo povezane neposredno z republiško vlado. Izvedena bo osamosvojitev direkcij in tudi podjetij. Nekatera podjetja bodo prešla v pristojnost okrajnih ljudskih odborov. Vse to bo omogočilo večjo udeležbo ljudstva pri upravljanju. Tudi tu bo bistvenega pomena demokratični način kolektivnega vodstva. Tako bodo na primer posamezni poverjeniki oblastnih ljudskih odborov postali člani kolegija republiških ministrstev. Podoben način vodstva bo šel lahko navzdol do okrajnih in mestnih ljudskih odborov. Na ta demokratični način bodo člani nižjih upravnih organov sodelovali pri delu kolegijev višjih organov. Okrajni in krajevni ljudski cdbori pa bodo delali ob neposrednem sodelovanju volivcev. Tako bo omogočena čim širša udeležba ljudskih množic v upravljanju države in gospcdarstva, kar pomeni poglobitev ljudske demokracije. Osamosvojitev podjetij kot temeljnih gospodarskih enot si za sedaj lahko zamislimo samo v perspektivi. To osamosvojitev pa je treba poudariti zaradi tega. da se bomo izogibali raznih birokratično centralističnih tendenc v smeri omejevanja samostojnosti podjetij. S krepitvijo delavskih svetov v podjetjih in z novimi oblikami demokratičnega vodstva podjetij bomo še bolj razširili udeležbo delovnih množic v borbi proti birokratizmu. Tako bomo po upravno gospodarski liniji pritegnili volivce, po liniji proizvodnje pa delavce k sodelovanju pri vodstvu države in gospodarstva. Med nadaljnje ukrepe, ki jih proučuje gospodarski svet, spada na primer tudi poenostavljenje sistema planiranja na ta način, da bo zvezna planska komisija dajala samo osnovne proporcije. Za največji del gospodarstva bo potem mogoče izdelovati plan v republiških planskih komisijah, Včeraj je bila v Ljubljani letna skupščina Teritorialnega odbora sindikata železniških delavcev in nameščencev. Ta odbor je bil ustanovljen zaradi formiranja novih železniških direkcij 1. januarja 1950. Na ozemlju bivšega republiškega odbora sta bila formirana 2 odbora v Ljubljani in v St. Petru na Krasu. S to reorganizacijo se je delo znatno olajšalo. V območju teritorialnega odbora je danes 7 krajevnih odborov in 114 podružnic, ki imajo nad 13.000 članov. Predsednik odbora tov. Avgust Batagelj je v svojem poročilu podrobno ocenil posamezne podružnice, od katerih delujejo nekatere zelo dobro, kot n. pr. v Celju in Ptuju. Poročilo pa je navajalo tudi vse nedostatke ter dalo nasvete, kako bi se odpravili. O uspešnosti dela železničarjev pričajo naslednji podatki: Plan je bil dosežen s 110%. Cela vrsta kolektivov je bila nagrajenih in pohvaljenih. Tudi po Sirotsnovičevem načinu so železničarji uspešno tekmovali. Strojne brigade so prihranile pol milijona dinarjev. Med članstvom je 71 novatorjev in racionalizatorjev, udarnikov pa 1863, med njimi nekateri desetkratni. Za drugo petletko dela že 13 članov. V kurilnicah, delavnicah in progovno-vzdrževalni službi dela po normah že 90 % delavstva. Sindikati so se z vnemo posvetili vsem svojim nalogam. Tako je tudi pri vzgoji kadrov dosežen velik napredek. Tečajev je bilo 38 in 8 za izpolnitev znanja. Izpit je opravilo, od zvezni aparat pa bo združeval repu- j bliške plane v osnovnih propoTCijah. Posebna komisija gospodarskega sveta pripravlja tudi enostavnejši sistem evidence, ki bo omogočil bistveno zmanjšanje birokratičnega aparata. V ministrstvih, komitejih in generalnih direkcijah bo treba ustanoviti odbore, ki bodo znanstveno študirali organizacijska vprašanja in nadzirali izvajanje organizacijskih ukrepov v nižjih organih. Potrebna je stalna, ne pa kampanjska borba za sistemizacijo in zmanjšanje upravnega aparata. Zaostriti je treba tudi vprašanje pravilnega notranjega poslovanja v uradih in podjetjih, kar je nujno potrebno, če hočemo zmanjšati aparat. Mnogo je delovnih področij., ki jih lahko upravlja ena sama oseba. Vsa ta vprašanja pa je mogoče reševati samo konkretno v določenem uradu ali podjetju, ker se taki ukrepi ne dajo predpisati od zgoraj. Zvezni komite za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti je sklenil v vseh resorih ustanoviti komisije za organizacijo in sistemizacijo, ki bodo morale začeti odločno borbo za decentralizacijo in za boljšo organizacijo notranjega upravnega poslovanja. Po začrtani poti stopamo v borbo proti birokraciji, v berbo za poglobitev socialistične demokracije. Proslavitev pete obletnice javnega tožilstva Združenje pravnikov FLRJ je priredilo v soboto zvečer v Beogradu svečano akademijo ob petletnici ustanovitve javnega tožilstva. Po pozdravu dekana pravne fakultete dr. Jovana Djordjeviča je javni tožilec FLRJ dr. Josip Hrnčevič podal poročilo o razvoju javnega tožilstva iz časa osvobodilne vojne do danes. Javno tožilstvo je bilo ustanovljeno kot samostojna ustanova izven državne uprave in sodstva, ki skrbi, da bodo v vsej državi vsi enako pojmovali zakone. Z ustavo se je javno tožilstvo okrepilo kot posebne organ, ki nadzira točno izpolnjevanje in pravilno uporabo zakonov ter drugih pravnih predpisov, ki jih izdajajo republiški organi ter organi avtonomnih in upravnih enot. Poročilo je zaključil s poudarkom, da Javno tožilstvo uspešno izpolnjuje naloge, ki Jih ima od ljudske oblasti, in da bo tudi v bodoče zvesto branilo socialistično zakonitost v naši domovini. 1850 prijavljencev 1597, letos pa še 138 tečajnikov. Tehnično-higienska zaščita se je vidno zboljšala. Za očiščenje delavnic in bivalnic so dali železničarji nad 6000 prostovoljnih ur. Za delavske inšpektorje so priredili osemdnevni tečaj v Kamniku. Sindikati skrbijo tudi za zboljšanje preskrbe. Danes imajo 48 poslovalnic, od teh 29 špecerijskih, 11 mešanih, 8 manufakturnih in 2 potujoči. V 15 delavskih in uslužbenskih restavracijah je na hrani 2150 abonentov. S pomočjo ekonomij, ki jih je 8 in imajo 280 ha orne zemlje, se bo hrana še zboljšala. V 18 čevljarskih delavnicah dela nad 100 čevljarjev, ki so popravili nad 17.000 parov čevljev. V 4 krojaških delavnicah je 50 krojačev. Zelo lepo se razvija kulturnoprosvetno in fiz-kultumo delo. Na območju odbora je 5 kultumoumetniških društev, ki imajo 1111 aktivnih in nad 7800 podpornih članov. Društvi »Angel Besednjak« in »Tine Rožanc« sta si priborili na republiškem tekmovanju v čast II. kongresa Ljudske prosvete prvo in drugo nagrado. Rdečih kotičkov je 39. Kolektivne domove so si postavili, večinoma s prostovoljnim delom, postajni kolektiv v Ljubljani, kurilniški kolektiv v Ljubljani in kolektiv nadzorstva v Mariboru. Svoje poročilo je zaključil predsednik s poudarkom, da nihče ne more odvrniti železničarjev od njihove obljube, da izvrše petletni transportni plan v štirih letih. Hada nesreča y velenjskem rudniku V petek proti večeru se je v velenjskem rudniku ob prelomu »tropa dveh odkopov pojavila izredno velika količina plina ogljikovega dioksida, ki je napolnil precejšen del jamskih prostorov. Zaradi tega nesrečnega naključja, ki ga v velenjskem rudniku še ne pomnijo, je bilo v življenjski nevarnosti mnogo rudarjev. Člani rudarske čete za reševanje so pod dobrim strokovnim vodstvom inž. Franca razen štirih rešili vse rudarje. Smrtne žrtve hude nesreče so postali kopači Jože Kerin, Alojz Hednak, Franc Dolar in Miha Ledinek. Predsednik vlade LR Slovenije tov. Miha Marinko je svojcem nesrečnih žrtev takoj nakazal prvo denarno pomoč. Pogreb žrtev je bil včeraj popoldne od rudniškega Sindikalnega doma na pokopališče v Šmartno. Proslave 1. maja nai ne prizadenejo naših gozdov in narave Delovni kolektivi in množične organizacije pa tudi posamezniki bodo 1. maja krasili poslopja svojih podjetij, prireditvene dvorane, spomenike itd. Zato bodo po gozdovih, na njivah in planinah iskali razno cvetje, zelenje in podobno. Da ne bi pri tem uničevali gozdov in lepote narave, ne bo škodilo opozoriti. Marsikateri delovni kolektiv, podjetje ali ustanova bo na dan 1. maja hotelo imeti lepo okinča-ne stavbe, razne vhode, dvorane, spomenike itd. Zato bodo potrebovali raz-'no cvetje, zelenje in podobno. Kot vedno, bodo to iskali v prosti naravi bodisi v gozdovih, njivah, planinah itd. Kje smemo in kaj smemo nabirati ali sekati, ne da bi škodovali gozdovom in lepoti narave? Posebno priljubljeno je sekanje smrekovih vej in raznega redkega drevja. Večinoma ljudje to delajo brez vednosti organov, katerim je to imetje poverjeno, v upravo. Tako se dogaja, da klestijo cela drevesa in s tem odpirajo vrata na stežaj lubadarju in drugemu različnemu mrčesu ter gobam, kar vse uničuje drevje po naših gozdovih. Posebno je škodljivo samovoljno kleste-nje in sekanje drevja na pobočjh, raznih strminah in v gorovju. Nihče ne bo preprečeval ali omejeval krasitev poslopij na dan 1. maja, pač pa je želeti, da vsi delovni kolektivi, zlasti večjih mest pa tudi posamezniki, ki hodijo po material za krasitev ponavadi v najbližjo okolico mest, strogo pazijo, da pri poseku in nabiranju zelenja in cvetlic ne delajo škode in ne kvarijo lepoto narave. Zato naj se obračajo na pristojne organe: gozdne uprave, poverjeništva za gozdarstvo pri okrajih, na odgovorne referente pri krajevnih ljudskih odborih pa tudi na Društvo za zaščito naravnih spomenikov, kjer bodo dobili natančna navodila, kako, kje in kaj lahko brez škode posekajo ali naberejo. Po izkušnjah prejšnjih let, zlasti pa lanskega, moramo skrbeti, da bodo otroci, ki so pod posebnim varstvom države, pravočasno vključeni v strokovno šolanje in zaposlitev. Letos se mora to zgoditi na vsak način v času od začetka junija do sredi septembra. Ministrstvo za socialno skrbstvo LR Slovenije je dalo oblastnim upravam za skrbništvo nova navodila, veljajo pa seveda tudi lanska. Predvsem je treba vključiti mladeniče, ki” so bili že lani prijavljeni in še niso vključeni, kakor tudi tiste, ki so že ali šele bodo letos dovršili 14. leto starosti. Vključiti pa je treba tudi mladino, za katero zahtevajo posamezne stroke 16 let starosti. Skrbniške uprave morajo predvsem skrbeti za stalno in tesno povezavo in sodelovanje s poverjeništvi za prosveto in delo, s šolami in upravami domov ter z organizacijami Ljudske mladine, AF2, Zveze borcev in s sindikati. V povezavi s temi organizaci- Moskva, 23. apr. (Tass) Namestnik zunanjega ministrstva ZSSR Andrej Gromiko je izročil v četrtek zvečer veleposlanikom ZDA, Vel. Britanije in Francije noto sovjetske vlade o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Sovjetska nota zahteva uresničitev določb mirovne pogodbe z Italijo, imenovanje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, spoštovanje določb o začasnem režimu in umik zasedbenih čet s Svobodnega tržaškega ozemlja. Kakor je znano, se velesile 'ZŠ3IT, ZDA in Francija že dve leti in pol niso mogle sporazumeti o vprašanjih, ki jih poudarja sovjetska nota. Razen tega gre sovjetska nota molče mimo dejstva, da je ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja posledica sporazuma med velesilami in da je bila ta rešitev dejansko svoj čas nepravično vsiljena Jugoslaviji, ker so ji s tem odvzeli del njenega nacionalnega telesa. Vztrajanje sovjetske vlade pri zahtevi, da naj se imenuje guverner, pomeni dejansko, da bi ostalo» stan je, kakršno je sedaj, v skrajni liniji pomeni takšna zahteva, da hočejo prizadejati še težjo krivico Jugoslaviji ter izročiti celotno ozemlje velesilam in ga izpre-meniti v sredstvo za njihova morebitna medsebojna pogajanja. Sovjetska nota gre prav tako molče mimo morebitne možnosti sporazuma med obema prizadetima državama (Jugoslavijo in Italije), ki "bi bil v skladu z načeli Ustanovne listine OZN in z duhom mirovne pogodbe z Italijo, saj je vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja v resnici vprašanje spornih ozemelj med obema državama. Izjava bivšega člana KP Španije Feliksa Pariz, 23. apr. (Tanjug) Španski ljudski poslanec Felix Montielo, bivši član CK KP Španije, ki je leta 1948 izstopil Iz Partije, ker se ni strinjal z informbirojsko politiko, je izjavil, da se je začelo v krogih španske republikanske emigracije kazati novo politično gibanje, ki naj bi končalo težko krizo razdvojenosti, nastalo v teh krogih zaradi informbirojskega delovanja. Po izjavi Mcntiela bo imelo novo politično gibanje tele neposredne naloge: združitev različnih struj španskega socializma, ustanovitev delavske antifašistične fronte skupno z vsemi silami proletariata španskega ljudstva, in uresničitev enotnosti španske demokracije v okviru skupnega borbenega programa za zrušitev Francovega režima. V svoji politiki se moramo ravnati po temeljnih koristih naše države, je izjavil Montielo, ln povrniti moramo jami je treba organizirati politično delo s temeljitim prepričevanjem vse mladine, ki pride v poštev za vključitev v strokovne šole in razne gospodarske panoga, med katerimi so na prvem mestu rudarstvo, kovinarstvo in stavbarstvo. Skrbniške uprave morajo posvečati večjo pozornost otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. V sodelovanju z Zvezo borcev je treba vzbujati pri tej mladini veselje za vpis v vojaške šole. Mladina, ki ni dovršila osnovne šole, mora izpopolniti osnovno šolsko izobrazbo, preden jo vključimo v gospodarstvo. Pri sprejemanju v domove in internate imajo prednost varovanci skrbništva in mladina, ki je pod posebnim varstvom države. Sklenjenih učnih pogodb ne more nihče razveljaviti brez odobritve skrbniške uprave in poverjeništva za delo. Acheson o sovjetski noti glede STO Washington, 23. apr. (Tanjug) Ameriški zunanji minister Dean Acheson je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da je nota, ki jo je poslala vlada ZSSR vladam treh zahodnih velesil za rešitev problema Svobodnega tržaškega ozemlja, v sedanjem trenutku poskus, da bi se pod plaščem zakonitosti ovirali napori za rešitev tržaškega vprašanja med strankama, k) sta najbolj interesirana. V Londonu tolmačijo sovjetsko noto zahodnim silam o tržaškem vprašanju kot poskus Sovjetske zveze, da bi preprečila možnost neposrednih razgovo- Žalna slovesnost za 52 fašističnimi žrtvami v Trstu Trst, 23. apr. (Tanjug) Skupina in-formbirojskih in iredentističnih elementov je včeraj zaman skušala preprečiti spominsko slovesnost, ki so jo priredile antifašistične organizacije s Komunistično partijo STO na čelu v Trstu v spomin na 52 nacističnih žrtev, obešenih 23. aprila 1944. V hipu, ko so hoteli zbrani antifašisti obesiti venec na poslopje, kjer so usmrtili žrtve, so začeli informbirojski agenti psovati in žaliti antifašiste, predvsem voditelje antifašističnih organizacij. Vendar so bili odbiti. Nato je tov. Blažina, katere moža so tedaj obesili, položila. venec, član CK KP STO Cenda pa je imel spominski govor. centralnega komiteja Montiela zaupanje v ljudske sile in se tesno in iskreno združiti. Montielo je tudi sporočil, da bo v kratkem v tem smislu objavljena izjava, ki jo bo podpisalo več osebnosti španske emigracije. Deklaracija bo konkretni rezultat razgovorov, ki so sedaj med posameznimi skupinami. Ta deklaracija, je dejal Montielo. bo odgovorila med drugim tudi na obrekovalno gonjo, ki jo vodita Informbiro in KP Španije proti bivšim jugoslovanskim borcem v mednarodnih brigadah in bo javno predlagala, naj se ustanovi širša delegacija španskih antifrankistov, ki bo odšla v Jugoslavijo in neposredno na kraju raziskala, kakšni so pravi razlogi za to nesramno kampanjo. Mislim, je izjavil nadalje Montielo, da bo ta pobuda plodonosna. Inform-birojska gonja povzroča vedno večje zanimanje španskih republikancev in utrjuje njihovo prepričanje, da ima tako imenovani njugoslovanski problems v sebi resne politične posledice, ne le za eno ali več držav, temveč za ves demokratični svet, pa tudi za Španijo. Kar zadeva obrekovanja, je končal Montielo, ne morejo španski antifašisti še nadalje molčati. Javno moramo manifestirati popolno solidarnost in iskreno prijateljstvo do tistih, ki niso v najtežjih dneh naše borbe omahovali, da bi vzeli orožje v roke in se skupno z nami borili za obrambo človeških svoboščin, za obrambo naše republike. Fronta na Hainanu, 22. apr. (Ag. Nova Kitajska) Enote kitajske narodnoosvobodilne vojske, ki so se izkrcale na Hainanu, so že 19! aprila, dva dni po izkrcanju razbile južno od okrožnega mesta Lintao 6 kuomintanških divizij, ki so skušale braniti severni del otoka. Po nepopolnih podatkih so doslej zajele več kot 1000 kucmintan- rov med Jugoslavijo ln Italijo. Predstavnik zunanjega ministrstva Velike Britanije je na včerajšnji tiskovni konferenci komentiral sovjetsko noto in opozoril, da je prišla ta nota prav v hipu, ko sta bili tako z jugoslovanske kakor tudi italijanske strani dani izjavi, da se obe državi zanimat» za neposredne razgovore. Tržaško sodišče oprošča fašistične zločince Trst, 23. apr. (Tanjug) Samo na eno leto zapora je obsodilo tržaško sodišče fašista Neumanna, ki je s skupino osmih fašistov leta 1943 napadal slovenske slovenske gostilne v Trstu in je bilo ranjenih ob tej priložnosti več Slovencev. Vse druge napadalce je sodišče oprostilo, se pravi, sedem že pred začetkom razprave, fašista Galanteja pa z amnestijo. Sestanek zunanjih ministrov treh zahodnih velesil bo od 11. do 14. maja v Londona London, 23. apr. (Reuter) Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo sestanek zunanjih ministrov Britanije, Francije in ZDA v Londonu od 11. do 14. maja. Pred tem sestankom bo imel ameriški zunanji minister Acheson razgovore s francoskim zunanjim ministrom Schu-manom in britanskim zunanjim ministrom Bevinom. Odgovor sovjetske vlade na ameriško noto Moskvo, 23. apr. (Tass) Sovjetski zunanji minister Višinski je izročil ameriškemu veleposlaniku v Moskvi Kirku odgovor vlade ZSSR na ameriško noto z dne 18. aprila v zvezi z izginotjem nekega ameriškega letala nad Baltiškim morjem. V svojem odgovoru ponavlja vlada ZSSR navedbe v noti z dne 11. aprila, da je ameriško letalo znamke B-29 kršilo mejo ZSSR na odseku letonskega pristanišča Libave in streljalo na sovjetske lovce, ter hkrati zavrača trditev ZDA, da ameriško letalo ni kršilo sovjetske meje in da ni bilo oboroženo. Sovjetska vlada prav tako odklanja zahtevo po odškodnini za izginulo ameriško letalo in znova protestira proti kršitvi sovjetske meje. Vlada Južnoafriške unije ustvarja rasna področja Captown, 22. apr. Profašistična Mal-lanova vlada pripravlja nove ukrepe zoper prebivalstvo v Južnoafriški uniji, ki bodo zlasti prizadeli domačine , in drugopoltne narode. Minister u i notranje zadeve Južnoafriške unije je 1 poročal v parlamentu o podrobnostih vladnega načrta o razdelitvi Unije na i plemenske oblasti. Po novem zakonu J ne bo nikomur dovoljena prav nobena J osebna lastnina, niti ne bo smel sta-1 novati v hiši, ki ni zgrajena na nje- I govern rojstnem področju. Zakon po- 1 nblašča vlado, da ustvarja rasna pod- | ročja za belce, domačine in drugo-poitne narode v vseh delih države. Naš poslanik v Bernu izročil ratificirane pogodbe o zaščiti vojnih žrtev Bern, 23. apr. (Tanjug) Jugoslovanski poslanik in pooblaščeni minister v Bernu Života Djermanovič je izročil včeraj švicarskemu zunanjemu ministrstvu listine o ratifikaciji štirih konvencij o zaščiti vojnih žrtev, ki jih je ratificiral prezidij FLRJ. ških vojakov in oficirjev, nad 600 pa jih je padlo, ali pa so bili ranjeni. Razen tega sta bili sestreljeni dve kuomintanški letali. London, 23. apr. Nacionalna kitajska vlada je danes priznala, da je narodnoosvobodilna armada zasedla Hojhou, glavno mesto otoka Hajnana. Obračun dela 18.000 slovenskih železničarjev Skrb za šolanje in zaposlitev mladih varovancev Iniormbirojska gonja proti Jugoslaviji ima posledice za ves demokratični svet Na otoku Hainanu je ljudska vojska razbila že 6 kuomintanških divizij V jeseni bo odprta BIBLIOTEKARSKA ŠOLA V petih letih po osvoboditvi je v Sloveniji doživelo zlasti ljudsko knjižničarstvo velik razmah. Težnja današnje ljudske oblasti je omogočiti vsakemu delavnemu človeku dostop do kvalitetne knjige. Pri njegovem sa-moizobraževanju mu hoče nuditi v knjižničarju svetovalca, usmerjevalca in vzgojitelja. Poglejmo, kako je doslej uspelo zadostiti obema zahtevama. Organizacijsko smo dosegli vidne uspehe. Široka mreža ljudskih knjižnic je razpredena po vsej Sloveniji. Knjižnice pri krajevnih ljudskih odborih so povezane z okrajnimi knjižnicami. Okrajne knjižnice imajo v organizaciji ljudskih knjižnic važno vlogo. Njihovo delovno področje obsega knjižnice vsega okraja. Naloga okrajne knjižnice ni le zbiranje statističnih podatkov o knjižnicah, marveč jim mora nuditi vso potrebno strokovno pomoč, podpirati jih pri ustanavljanju in urejevanju s potrebnimi nasveti, nadzirati delovanje knjižnice in skrbeti za kulturni in strokovni dvig knjižničarjev. Vsak sedež okraja bi moral biti kulturno središče, ki bi nudil okraju vso potrebno pomoč. Takega središča pa si ne moremo predstavljati brez dobre urejene knjižnice in čitalnice. Pri ocenjevanju kvalitete dela se ne moremo pohvaliti z istimi uspehi kot pri .organizaciji knjižnic. Vzrok je predvsem pomanjkanje strokovno izobraženega knjižničarskega kadra. zlasti po mestnih in okrajnih knjižnicah. ki bi morale biti v vzgled in pomeč manjšim ljudskim knjižnicam. Pred vojno se ni skrbelo za vzgojo srednjega knjižničarskega kadra, niti za načrtni razvoj ljudskih knjižnic. Razen tega je bil knjižničar prej le tehnični uradnik, zdaj pa mora biti tudi vzgojitelj in usmerjevalec okusa bralcev, svetovalec pri njihovem iz-venšolskem kulturnem, jjolitičnem in strokovnem izobraževanju. Poznati pa mora tudi tehniko izposojanja, ker mu ta zagotavlja red v knjižnici in hitro posredovanje knjige iz knjižne police do bralca. Takšno delo je zanimivo, zahteva pa precejšnjo predizobrazbo: razgledanost v domači in svetovni literaturi in obvladanje vsega tehničnega dela v knjižnici. Zato je sklenilo Ministrstvo za prosveto, da bo ustanovilo prepotrebno enoletno bibliotekarsko šolo v Ljubljani, ki bo začela delovati jeseni. Za vpis v enoletno bibliotekarsko šolo je jjngoj velika matura. Slušatelji bodo med letom prejemali štipendijo, v internatu pa bo preskrbljeno za stanovanje in hrano. Absolventi šole bodo zaposleni kot knjižničarji mestnih in ljudskih, ali kot vodje okrajnih knjižnic, razen tega pa tudi kot knjižničarji v študijskih knjižnicah ter v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, če imajo Iveč veselja do dela v knjižnicah tega tipa. V obeh primerih pa bodo imeli knjižničarji možnost za nadaljnji študij na univerzi. V bibliotekarski šoli se bo menjaval teoretični pouk s stalnim praktičnim delom v večjih ljudskih knjižnicah v Ljubljani, v študijskih knjižnicah ter v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Težišče teoretičnega pouka bo knjižničarstvo, pedagogika, psihologija in svetovna literatura. Slušatelji bibliotekarske šole si bodo izbrali tudi enega tujih jezikov, ki se ga bodo želeli naučiti ali izpopolniti. Poklic, za katerega se bodo vzgajali slušatelji enoletne bibliotekarske šole, je zanimiv in ima pred sabo lep razvoj, jjotreba po tem kadru je velika. Slušateljem se bodo pri študiju nudile vse ugodnosti, preskrbel se jim bo kvaliteten predavateljski kader, zato želimo, da bi našel jioziv za vpis v bibliotekarsko šolo med letošnjimi maturanti čim večji odziv. »Faust«r na filmskem platnu Motivika o Faustu ie bila za snov številnim tragedijam, komedijam, norčavim burkam in operam — od Goethejeve drame (1805) do Valeryja (1946) ie nastalo nad štirideset del o n5em. Zdaj je oživotvoril zgodbo o Faustu francoski režiser Renč Clalr v filmu z naslovom »La beautö du Diable« — »Zanimanje za Fausta, ki ie živo še po stoletjih, se da razložiti dokaj preprosto,« pravi režiser Rene Clair »V Faustu ie poosebljena človeška želia po spoznanju in oblasti. Ta želja le živa v nas vseh. opazimo jo lahko že ort otrocih« fienš Clairjev Faust 1e postavljen v začetek devetnajstega stoletia. To je zgodba o človeku, ki Je prodal svojo dušo vragu, da bi postal mogočen, in ie nato pahnjen v strašno samoto, iz katere ga reši ljubezen in ponižnost. Zaključek Renč Clairjeve zgodbe o Faustu, ki jo kritika imenuje »poetično orožje v boju za življenje«, je optimističen. Rene Clair pravi: »Kdo ne bi rad verjel da peklenska prekanjenost ni neskončna in nezmotliva, da vrag ni tako močan kakor misli, da se njegovo orožje včasih obrne proti njemu samemu in mora Izginiti osmešen in premagan v plamenih in dimu.« Iz kulturnega sveta Romanopisec Gustave Flaubert je pisal svoj roman Gospa Bovaryjeva zelo dolgo in si ie zbral zanj veliko zapiskov in osnutkov. Iz 3600 napisanih sirani zapiskov i naposled izšla kniiaa s 490 stranmi. Nekatera mesta romana ie Flaubert napisal po dva-raistkrat. Založnik J. Corti ie zani izdal nekakšno rekonstrukcijo prvotne Madame Bovarvieve po Flaubertovih rouenskih rokopisih Tako je nastala kniiaa. ki je 2 in pol krat obsežnejša od končne redakcije romana in se od nie razločuje tako. da se ponekod bere kakor povsem novo delo. • * * Francoska literarna zgodovina je dobila dragocen pripomoček za Studii ln analizo Flaubertovega pisateljskega dela. Marie-Jeanne Durry ie namreč objavila knjigo »Flaubert et ses projets inčdits« (F. in njegov) neobjavljeni načrti. Zal Nizet). V pariški mestni knjižnici je avtorica odkrila tn> zvezke Flaubertovih zapiskov z načrti za dela. ludi taka. ki jih nikoli ni napisal. Posebno zanimivi so zapiski za roman »Sentimentalna vzgoja« (roman bo prihodnje mesece izšel v slovenskem prevodu pri DZS). * • * Za najboljšo angleško knjigo lanskega leta med deli riepripovednega značala imajo angleški knjigarnarji in kniižničarii drugi zvezek Churchillove Zgodovine druge svetovne vojne. • * * v «jnmesK.in , javnin Knuznican ie najbolj priljubljen avtor še vedno Charles Dickens, prvi za njim na Anthony Trollope. * * * Za mesec junij napoveduje založba Macmillan prvi del Zgodovine ZSSR s prvo knjigo z naslovom Lenin 1917 do 1923. To je prvi tuji poskus celotne ruske zgodovine od Oktobrske revolucije dalje. Avtor dela ie Edward Ha Jett Carr, profesor za mednarodno politiko na univerzitetnem kolegiju Walesa m pisec več političnih del. med njimi Bakuninove biografije. * * * Romanopisec Charles Morgan do življa čudno usodo: njegovi roiaki Angleži ga nič posebno ne ceniio. pač oa ima navdušene občudovalce drugod do svetu, posebno na Francoskem. Pred kratkim je izdal v založbi Macmillan nov roman z naslovom »The River Tune«. Naslov romana ie ime francoske podtalne organizacije, ki med drugo svetovno vojno rešuje angleške padalce , Ve%2n 8&sb?no, "««.<»0 mesta Pariza (300.000 frankov) ie letos dobil skladatelj Edmond Malherbe. Angleški kritik Ernest J. Simmons le doživel lam velik uspeh s svojo biografsko študijo o L. N. Tolstoju Prejšnji mesec le v založbi .1 Leh-manna izdal študijo o Dostoievskem Ista založba je izdala prevod ruske knjige Lidiie Avilove »Cehov v mo iem življenju». To ie zgodba o deset let trajajoči ljubezni med Avilovo m Čehovom. Avilova je preživela pisatelja skoraj 40 let. umrla je leta 1942 Pariške mestne knjižnice imajo zadnja leta vedno več obiskovalcev Medtem ko so leta 1938 izposodile nekaj manj ko 1,800.000 knjig, so jih lani izposodile skoraj dva milijona in pol. Zanimiv je pregled o tem. katere avtorje bero največ Na prvem mestu so Balzac. Jules Verne in Alexandre Dumas. Vendar niso daleč za njimi Romain Rolland. Jules Romains. Andre Gide. Georges Duhamel. Colette. Paul Valery. Jean-Paul Sartre in potopisna .literatura. Precej bralcev imajo tudi zgodovinska enciklopedična, na-ravoznanska in filozofska dela. Pierre Emmanuel, francoski pesnik in pisatelj, ki je bil predlanskiin v ■Jugoslaviji. Ie izdal nedavno svoj prvi roman z naslovom »Car enfin ie vous sime« (Kaitj naposled vas ljubim) v založbi Ed. du Seuil. V znanstveni zbirki založbe Albin Michel je izšel francoski prevod pomembne knjige učenjaka G. G Simpsona »Rvthmes et modalitčs de Revolution« (Ritmi in oblike razvoia). — Knjiga je po sodbi kritike važen korak naprej v razvoju biološke znanosti. Njena poglavitna novost ie v tem. da 'kuša razložiti teorijo transformizma. uporabljajoč matematično metodo. Nemec Hans Werner Richter ie zbudil pozornost s svojim romanom »Premagani«, ki ie zajet iz življenja nemških voinih ujetnikov v Ameriki. Kniiea bo kmalu izšla tudi v francoskem prevodu v založbi E. de Flore. Zelo pogosto so dandanes tožbe francoskih in drugih založnikov, da se kvalitetna literarna dela prav slabo prodajajo in da »gredo« samo polici iški romani in podobna literatura. Vendarle pa nekatere številke dokazuieio. da položaj ni tako obupen. Malrauxov roman »L'Espoir« iz španske državljanske vojne, ki ie izšel pred drugo svetovno vojno, so prodali v 10 letih 100.000 izvodov. Roman »La Peste« (Kuga) pisatelja Alberta Camusa iz leta 1948 na le isto številko dosegel v 6 mesecih Zanimiv ie tudi primer pesniškega dela Arthura Rimbauda »Une saison en enftr«. V letu dni so ga zdai prodali toliko kot prej v času od 1870 do 1940. Tahiti ljudskih inšpektorjev Ljudske inšpekcije, osnovane nedavno po vseh prekmurskih vaseh, so ob sodelovanju vaščanov odkrile in odpravile že številne nepravilnosti, katere so vzbujale upravičeno kritiko med ljudstvom. Delo ljudskih inšpektorjev v teh vaseh ni vselej lahko. že marsikateremu ljudskemu inšpektorju se je zgodilo kakor inšpektorjem v Kraščih, katerim je poslovodja Kmetijske zadruge sploh prepovedal vstop v poslovalnico. Podoben sprejem so doživeli tudi v krajevni čevljarski delavnici v Vanečah. Toda ljudski inšpektorji, izbrani iz najboljših lron-tovcev, se pred temi nasprotniki ljudske kontrole niso vdali. Pri pregledovanju dela krajevnih ljudskih odborov so odkrili nepravilnosti zlasti pri odmeri davka in razdeljevanju živilskih nakaznic. Davčna komisija v Gančanih je malim kmetom predpisala večji davek kot velikim. V Zenavljah nista prejela živilske karte Zrim Franc in njegova žena, oba stara nad 60 let, brez premoženja. Krajevni ljudski odbor v tej vasi je napačno predpisoval obvezno oddajo mleka. Predpisal jo je kmetom tudi za živino, ki so jo že oddali. V Mart-jancih je ljudska inšpekcija preprečila škodo, ki bi nastala, če bi dovolila spravljati odkupljeno mast v sode, ki so jih pripeljali odkupovalci. Ti so bili namreč znotraj rjasti in so celo smrdeli po bencinu! Vzoren red so našli ljudski inšpektorji v kmetijskih zadrugah v Gerlin-cih. Gančanih, v Vanečah in drugje. Spet drugod pa je bilo obilo pritožb proti zadrugam, pa povsem umestnih. Tako je v Vardarcih poslovodja zadruge nasprotno predpisu, ki določa 1 kg sladkorja na dojenčka, delil le po pol kilograma. V razdelilnik so bile vnešene osebe, ki niso niti bolniki, niti starci. Med njimi je bilo celo sam referent za preskrbo. Ljudska inšpekcija je skupno z upravnim odborom kmetijske zadruge naredila po pregledu nov razdelilnik. Zadruga v Bo-doncih je delila blago tako, da so ve- bi bili veseli marsikje liki kmetje dobili več blaga, siromašni kmetje z večjimi družinami pa manj. V Puževcih je ljudska inšpekcija na številne pritožbe o nepravilni delitvi blaga predlagala upravnemu odboru zadruge, da je uvedel razdelilno knjigo, po kateri bo v bodoče razvidno, koliko blaga Je kdo prejel. V Dolnjih Slavečih je ljudska inšpekcija ugotovila, da je samo pri enem kontingentu manjkalo nad 20 m blaga, 3 delovne obleke, več parov nogavic in čevljev, naglavnih rut itd. Med najbolj delovnimi ljudskimi inšpekcijami je gornjelendavska, ki je odpravila že marsikatero nepravilnost. Tako so morale matere dojenčkov čakati zaradi birokratičnega prevažanja mleka često po cele ure na mleko. Ljudska inšpekcija Je zdaj uredila, da je mleko že ob 8. zjutraj v zbiralnici 1 Tudi poslovodja tamošnjega okrajnega magazina Je delal mnoge grobe napake, — bil je neprijazen do ljudi in Jih pustil ure dolgo čakati pred zaprto poslovalnico. Blago ni bilo pravilno stehtano, cene višje kot bi smele biti, blago proste prodaje pa so dobili le bližnji znanci in prijatelji. Veliko pomoč so nudili ljudski inšpektorji tudi pri pregledu spomladanske setve, ko so odkrivali v mnogih vaseh bodisi zatajene ali ogrožene površine. Ljudska inšpekcija v Msr-kišavcih-Nemčavcih je odkrila 4 hektarje ogroženih površin, v Moravcih 5 ha, prav toliko v Križevcih, v Te-šanovcih pa nad 2 hektarja. H. Tudi take zadeve morajo biti urejene med tednom cest Podjetja SAP (Slovenija-Avtopro-met) imajo velike naloge pri prevažanju delavcev in nameščencev v industrijska središča in mnogo dela s pravilno razmestitvijo in popravljanjem svojih vozil, zaradi česar je na vsak način potrebno, da skrbijo tudi krajevni ljudski odbori,- ki imajo velike koristi od rednega avtomobilskega prometa, za zadnje postaje avtobusnih prog z garažami in prostori za prenočevanje uslužbencev podjejij SAP. Dober zgled take pomoči in sodelovanja je dal krajevni ljudski odbor Ljubno v Zgornji Savinjski dolini. Ker nameravata SAP Ljubljana in SAP Celje urediti avtobusno zvezo med tem letoviškim krajem ter med Ljubljano in Celjem, je bilo treba najeti v Ljubnem 3 avtobusne garaže in 3 sobe za prenočišče uslužbencev. Zastopniki krajevnega ljudskega odbora Ljubno in podjetja SAP v Celju so si ogledali v Ljubnem primerne prostore V grosupeljskem okraju se zavedajo pomena dobrih plemenskih bikov za razvoj živinoreje V grosupeljskem okraju je pred > Janez Žužek iz Dvorske vasi št. 34. kratkim posebna komisija licencirala bike in ovne. Pri tem je treba reči, da se je stanje mladega plemenskega naraščaja od lani znatno zboljšalo. To velja prav posebno za velikoiaško področje s kraji Velike Poljane, Dvorska vas, Sv. Gregor in Rob. Rejci so vsepovsod prignali mlade plemenske bike v zelo dobri plemenski kondiciji. Se nobeno leto po osvoboditvi ni bilo licenciranih toliko in tako dobrih živali. Posebno priznanje zasluži kmet Anton Peterlin iz Gradišča št, 4 v krajevnem ljudskem odboru Rob. Čeprav je mali posestnik in nima niti dovolj krme, je vzredi! do danes že več prav lepih plemenskih bikcev. Zelo dober rejec plemenske živine je tudi kmet Njegovega naravnost odličnega plemenskega bikca je prignala s kravo vred k licenciranju njegova nad 60 let stara žena, ki je članom komisije povedala,- da bo še naprej skupaj z možem vzgajala mlad plemenski naraščaj. Z odličnim plemenjakom se je lahko postavit pred komisijo tudi rejec Jože Stritar iz Velikih Lašč. V reji plemenskih živali je vidno napredoval tudi socialistični sektor. Ta napredek je posebno viden v kmečkih delovnih zadrugah. Naravnost zgledna je v tem oziru zadruga v Stični, ki ima najbplj izenačeno in kvalitetno sivorjavo plemensko živino. Za njo ne zaostajata mnogo zadrugi na Turjaku in St. Vidu pri Stični. in krajevni ljudski odbor je obljubil, da bodo garaže in tudi sobe za uslužbence urejene do 15. aprila. Vse pa je bilo urejeno in pripravljeno že 3 dni prej. Ta zgled naj bi posnemali tudi krajevni ljudski odbori Solčava. Frankolovo in Izlake, ki jih je podjetje SAP v Celju že lani meseca avgusta prosilo za tako pomoč in sodelovanje, a še do danes ni bilo niti odziva. Ureditev takih In podobnih zadev med prevozniškimi podjetji in prizadetimi krajevnimi ljudskimi odbori Je prav gotovo tudi zelo važna naloga Tedna cestnega prometa. Teden cest v litijskem okolišu Cestno nadzorstvo v Litiji, ki skrbi za 120 km republiških in okrajnih cest skozi 13 krajevnih ljudskih odborov, je pripravilo podroben načrt za najvažnejša dela med Tednom cestnega prometa. Člani množičnih organizacij bodo pripravljali posipni gramoz v 6 kamnolomih. Gramoz bodo sproti odvažali na cesto, pri čemer bodo pomagali kot vozniki kmetje in tudi podjetja, ki imajo svoje kamione. Tajnik litijskega cestnega nadzorstva je obiskal vseh 13 krajevnih ljudskih odborov in so mu vso pomoč obljubili najprej pri krajevnem ljudskem odboru v Litiji, kjer so zagotovili okoli-1500 delovnih ur in 30 kubi-kov gramoza. Sodelovanje so obljubili tudi člani množičnih organizacij iz Stange, Prežganja, Vač in od drugod, v Šmartnem pri Litiji, v Kresnicah in v Hotiču pa še niso ničesar obljubili, a se bodo verjetno tudi ravnali po dobrem zgledu v drugih krajevnih ljudskih odborih. Člani‘sindikata cestnih delavcev v Litiji bodo nudili krajevnim ljudskim odborom vso strokovno pomoč. Brigada cestarjev že pripravlja gramoz in se pri tem posebno odlikuje skupina v kamnolomu v Mačkovnl. DNEVNE VESTI KOLEDAR Ponedeljek. 24. aprila: Jurij. Igor. Toreh. 25. aprila: Marko. Tugomir. SPOMINSKI DNEVI 24. IV. 1942. — Izdane uredbe o streljanju talcev v v «Ljubljanski pokrajini«. 24. IV. 1944. — V Postojnski i»mi so partizani uničili 1000 sodov bencina in nafte ki so jih Nemci skrili tja pred letalskimi napadi. 24. IV. 1944. — Predsedstvo AVNOJ je podelilo naslov narodnega heroja Primorskemu partizanu Janku Premrlu-Vojku. ki je padM. * Mestni odbor Osvobodilne fronte v Ljubljani sporoča vse mbriaradirjem in udarnikom ki so bili v frontnih brigadni: na Piati ali v gozdnih akcijah in rudnikih, da se udeleže centralnega posvet» 27. aprila ob 10 zjutraj v sejni dvorani na magistratu. 977-n Geografsko društvo bo imelo diskusijski sestanek v ponedeljek. 24. apr. ob IS v Geografskem institutu. Referira! bo nrnf. dr. S. Ilešič o različnih pogledih na ekonomsko geografijo. 979-n Sporočamo vsem ustanovam in podjetjem. da imamo svoj poštni predal št. 36 ni pošti 1 in prosimo, da se vsa pošta naslavlja ra ta naslov. — Podjetje železniških restavracij. 9Sfl-n Ribiči, člani ribarske zadruge v Celju si pozivajo, da dvignejo do 15. maja 1950 rihrlovnice. ker ho pisarna po tem terminu odprta samo ob ponedeljkih od_ 9 do 12 dopoldne. 967-p Potrošniška zadruga Podpeč Jezero je prešla v likvidacijo. Pozivajo _se vsi upnik-i in dolžniki, da do 80. Junija 1950 prijavijo svoje terjstve, oziroma poravnajo svoje obveznosti GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 25. apr. ob 20: Ostrovski srce«. Zaključena predstava za LMS Sreda. 26. apr. ob 20: Kreft «Krajnski komedijanti«. Zaključena predstava za LSM. OPERA Torek. 25. "pr. ob 20: Massenet »Don Kihat«. I. repriz». Izven. Sreda. 26. npr. ob 15: Lir.dpaint“r: 'Danina » Zaključena dijaška predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Tor’k 25 apr. ob 19: Gogolj »Revizor«. K d LMS-2. „ , _ . Sreda 26 apr. ob 19: Gogolj »Revizor«. Red 2IS. , Opozarjamo obiskovalce, da naj dvignejo rezervirane vstopnice najpozneje dan pred predstavo, ker sicer zapadejo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Ponedeljek. 24. apr. ob 20: M. Držič »Dundo Marnje». ... Torek. 25. aprila ob 20: M. Držič. »Dundo Maroie«- MESTXO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Torek. 25. apr. ob 1<= Levstik - Som »Martin Krpan«. SKUD TINE ROŽANC. DRAMSKA SEKCIJA — Ljubljana. Masaryk0va 3 DOM KULTURE ŽELEZNIČARJEV ■Torek 25. apr. ob 19.30: Gogolj »Revizor». III. repriza. (Tekmovalna predstava.) Predprodaje vstopnic v Domu kumire železničarjev. Mesaryknva 3. 9Hl-n LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Predstava Pokojnika za III. abonma-ki ie bila napovedana za 26. apr., ,ie zaradi koncerta sindikalnega orkestra preložena na poznejši dan. PRVA ŠTEVILKA »LJUDSKA TEHNIKA« Koncem tega meseca bo izšla prva številka revije »Ljudska tehnika« mesečnik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije. Revija, ki bo bogato opremljena s slikami, bo prinašala poljuclno-tehnjške članke iz naše industrije in tehnike, vesti iz organizacij Ljudske tehnike ter zanimivosti iz domače in tuje tehnike. Naročite se na revijo »Liadska tehnika« na naslov: uprava revije »Ljudska tehnika-. Ljubljana. Celovška 23. tek. rač. pri NB 601-93693-4. Celoletna naročnina 200 din. 1454-1 Kim LJUBI JANA UNION »me riški filz, »Tarzan zmaguje«. Obzornik štev. 42. — Predstave ob 16.15. IS.15 in 20.15. — MOSKVA: francoski film »Po ljubezni-— Črnogorski mesečnik 6 . — Pred stave ob 16.15 18.15 In 20.15 ari - SLOGA: poljski film: »Prepovedane pesmi«. Filmske novosti številka 7. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — TRIGLAV: sovjetski film »Jan Rajnls«. Kratek film »Tito je prišel«. — Predstavi ob 17.30 in 19.30, «IŠKA avstrijski rilm »Bell sen«. Filmske novosti 6. Predstava oh 18. — LITOSTROJ: amer. film »Jane Eyre«. Tednik. MARIBOR PARTIZAN: ameriški film »Njen obraz«. Obzornik 37. UDARNIK: ameriški barvani film »Nepozabna pesem-. Filmsko novosti 5. — CELJE METROPOL: snvj. film »Sedmero hrabrih-. Hrvaški pregled 10. DOM: ameriški film »Jane Eyre«. Filmske novosti 8. KAMNIK: italijanski film »Tatovi ko- les«. kratek film »Naš les«. JESENICE MESTNI: avstrijski film »Kvartet Schrammel«. Hrvaški pregl. 2. KRANJ STORŽIČ francoski Mm »Domovina«. Kratek film »Pred narodnim sodiščem. ŠOŠTANJ: ameriški barvani film »Ali-Baba in 40 razbojnikov«. Fizk. in Spon štev. 12. - RADIO SPORED ZA TOREK Poročila ob 6.15. 7.00. 12.30, 15.00. 19.00. 22.00 in 23.30. 6.00 Budnica. 6.05 Jutranja telovadba 6.30 Slovenske narodne pesmi. 7.10 do 8 00 Jutranji koncert: 10.30 Šolska ura za osnovne šole: Akademija k Dnevu Osvobodilne fronte. 12.00 Nikolaj Rakov: Koncert za violino in orkester. 12 40 Veder opoldanski spored — vmes ob 13.30 Iz življenja v bratskih republikah. 14.00 Koncert orkestra Radia Ljubljana solist Eugen Lipetti (rog). 14 30 Ob ustanovnem kongresu Zveze reproduktivnih umetnikov Jugoslavije. M.40 Zabavna glasba. 15.10 Popoldanski komorni koncert. Sodelujeta čelist Sebastian Baer in pianist Marjan Lipovšek. 16.00 šolska ura za osnovne šole: Akademija k Dnevu Osvobodilne fronte: 18.00 Pisan spored izvaja mah ansambl Radia Ljubljana. 18.30 iswni odrezek št. 2 /a meso živilskih nakaznic Hl, RS1. RŽ2. 112. RS2. R3. RSfl zn mesec april t. 1. ltilie dele vse običajne rajonske poslovalnice in n« trgu od 14 do 19. Poverjeništvo z* trgovino til preskrbo .MLO IJubljana-mesto obvešča vse ulične pooblaščence Za preskrbo, d« se vrti ob- Pred 5 leti so naši ranjenci zapustili bolnišnico »Franjo« Le nekaj dni nas še loči od velikih zgodovinskih praznikov. Delovni kolektivi tekmujejo v počastitev, množične organizacije pa se pripravljajo na svečano proslavitev 27. aprila, 1. maja in 9. maja. Tudi bivši ranjenci, svojci umrlih in osebje znamenite partizanske bolnišnice »Franje« bodo praznovali svojo 5 obletnico, ko so se nekaj dni pred osvoboditvijo z osebjem in ranjenci preselili v Gorica Bolnišnica »Franja« je med najbolj znamenitimi in dovršenimi partizanskimi bolnišnicami v Jugoslaviji. Zgrajena je bila takoj po kapitulaciji Italije leta 1943. Posebno slovi po svoji naravni obrambni legi. Bolnišnica je imela svojo električno centralo, rentgenski aparat, operacijsko sobo, invalidski dom, kuhinjo, bolniške sobe, čevljarsko, krojašku in mizarsko delavnico, prostore za upravno in strežno osebje in stražo. V bolnišnici se je zdravilo nad 900 težkih ranjencev. Po petih letih se tovariši in tovarišice zopet zberejo, da obudijo spomin na težke dneve in povedo vsemu svetu, »da narod naš dokaze hrani«. Odkupna podjetja tekmujejo Da bi bil odkup raznih pridelkov letos čim uspešnejši, so začela vsa odkupna podjetja v goriški oblasti med seboj tekmovati. Pobudo za tekmovanje sta dala glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije in ministrstvo za državne nabave. Nekatera odkupna podjetja so že sestavila svoje tekmovalne načrte in tekmovalne komisije, ki bodo ocenjevale uspehe tekmovanja. - Oblastno podjetje »Mleko« v Sežani, ki je med najboljšimi v državi,-je določilo za 8 najboljših delavcev v podjetju denarne nagrade od 800 do 1500 dinarjev. Nagrade od 200 do 700 din in okrajne ter sektorske prehodne zastavice je določilo to podjetje tudi za najboljše zbiralnice. Po dosedanjih podatkih so sedaj najboljši: oblastno podjetje »Mleko« v Sežani, »Mleko« in »2ivinoodkup« v Tolminu ter podjetje za odkup poljskih pridelkov na Rakeku. Ljudska inšpekcija je razkrinkala izkoriščevalca Nedavno se je pri sindikalnem referentu za stanovanjske zadeve boječe oglasila tovarišica in prosila, da bi svoje stanovanje zamenjala. Pri tem je opisala stanovanje in navedla ceno, ki jo plačuje za najemnino. Clan višje sindikalne stanovanjske komisije Vengust Milan, ki je obenem tudi ljudski inšpektor, je postal pozoren na zadevo. Obiskal je hišnega lastnika, ki stanuje v bližini tovarne na Ptujski cesti 168. Gospodar je oddajal nad hlevom zgrajeno majhno kuhinjo 2 krat 3 me-tre in sobico 3 krat 3 metre. Kuhinja je bila opremljena z nizko staro ko-■modo, pečico, mizo in stolom, sobica pa z dvema posteljama s slamnaricama in dvema odejama brez kake druge posteljnine. Oba prostora sta brez elektrike in so stanovalke svetile s petrolejem, ki so ga kupovale same, V obeh prostorih so do nedavnega stano vale 4 tovarišice, tako da sta spali po dve in dve skupaj v eni postelji. Od vseh štirih je gospodar prejemal 700 dinarjev najemnine. Dve sta plačevali po 200 din. ostali dve pa po 150 din. Ljudski inšpektor, ki je stanovanje pregledal, je izročil brezvestnega izkoriščevalca javnemu tožilcu. Uvedba razširjenega sistema zagotovili ne preskrbe z industrijskim: izdelki Zvezna vlada je izdala odlok o povečanju števila industrijskih izdelkov v zvezni zagotovljeni preskrbi in t načinu nakupa teh izdelkov na kupone in denarne bone. Po novih predpisih bodo potrošniki v zagotovljeni preskrbi z industrijskimi izdelki lahko kupovali naslednje vrste izdelkov: A. Tekstilni izdelki: tkanine vseh vrst (bombažne, volnene, svilene, lanene, konopljene, iz jute in gumirano platno); konfekcijo vseh vrst (iz zgoraj navedenih surovin); trikotažo vseh vrst (bombažno, volneno Jn svileno), sukanec in nogavice. B. Ostali industrijskih izdelki: obutev vseh vrst, izdelava pol novih čevljev; razni kovinski predmeti, predmeti iz stekla, petrolej, elektrotehnični izdelki, pohištvo v kosih, izdelki iz usnja in gumija, razni kemični izdelki za hišne in osebne potrebe. Odločba pooblašča predsednika sveta za promet z blagom vlade FLRJ, da podrobneje določi posamezne industrijske izdelke, navedene pod A ln Ö. NOVE INDUSTRIJSKE NAKAZNICE Nove industrijske nakaznice bodo vsebovale poleg dosedanjih odrezkov (točk) še posebne kupone, glaseče se na denarne zneske. Tekstilne izdelke bodo potrošniki kupovali na nakupne •očke. obutev in ostale industrijske izdelke pa na denarne kupone, oziroma kakor bo za- posamezne predmete še predpisano na denarne kupone, vezane z dopolnilnimi kuponi potrošniških nakaznic. Razen izdelkov, navedenih pod A in B. bodo vključeni v zagotovljeno preskrbo tudi nekateri drugi izdelki, ki se bodo kupovali na pediagi nakazil. Predsednik sveta za promet z blagom FLRJ bo Se določil, kateri industrijski izdelki se bodo kupovali na denarne kupone, kateri na denarne kupone vezane z dopolnilnimi kuponi in kateri samo na nakazila. Na nakupne točke, določene za tekstilno blago, bo mogoče kupovati tudi obutev in druge industrijske izdilke, pri čemer se bo nakupna točka odvzela namesto 12 din denarnih kuponov. Obratno pa ne bo mogoče uporabljati denarnih kuponov za nakup tekstilnih izdelkov. Tl denarni kuponi bodo veljali le za nakup obutve in drugih industrijskih izdelkov. Za posamezne kategorije industrijskih nakaznic je z novo odločbo določeno naslednje število tekstilnih točk in denarnih kuponov: OSNOVNE INDUSTRIJSKE NAKAZNICE Nakaznica kategorije IR-la (v katero spadajo potrošniki, ki imajo živilske nakaznice R-la jam, R-la in R-lb, ki delajo v rudarstvu ter v težki in vojaški industriji; traktoristi v kmetijstvu; delavci v železniških kurilnicah, ki spadajo v kategorijo R-žl in R-Ž2. pa ne dobivajo službene obleke; gozdni delavci v eksploataciji gozdov; delavci kategorije R-l, ki delajo v kamnolomih in predorih ter v cementni industriji pri nakladanju in razkladanju cementa oz. pri kopanju surovine: gospodarski učenci v domovih in učenci v internatih industrijskih šol v prvem letu po prihodu) bo imela 192 tekstilnih točk :n za 1000 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije IR-1 (delavci, uslužbenci in nameščenci v državnih uradih in podjetjih, zadrugah, zadružnih organizacijah, družbenih .organiza- cijah in pri zasebnih delodajalcih, ki niso razvrščeni v kategorijo IR-la, in gospodarski učenci v domovih, razen v prvem letu po prihodu): 168 tekstilnih točk In ta 92* din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije 1R-2 (uslužbenci, ki dobivajo službeno obleko in obutev od podjetja ali urada, kakor železničarji, poštarji in podobno, ter člani obrtnih predelovalnih zadrug): 144 tekstilnih točk in za *46 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije IRS-I (študenti, učenci industrijskih šel. razen v prvem letu po prihodu, vojaški in delovni invalidi s 40 in več odstotki invalidnosti, znanstveniki in umetniki): 16* tekstilnih točk in za 926 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije IRS-2 (osebni upokojenci, vojaški in delovni invalidi izpod 407% invalidnosti ter učenci srednjih in strokovnih šol — razen industrijskih •— stari nad 14 let): 144 tekstilnih točk in za 840 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije ISO (obrtniki, pripadniki prostih poklicev, kakor zdravniki, zobotehniki, odvetniki, babice, šoferji avtetaksijev, kočijsži, vozniki, postrežnice, postreščki, sna-žilei obutve itd., nadalje duhovniki, nosilci družinske invalidnine, družinski upokojenci, gmotne nepreskrbljene osebe, ki so pridobitno nezmožne, in samske žene z več otroki pod 14 let): 96 tekstilnih točk in za 700 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije IPo (družinski člani- nosilca zagotovljene preskrbe, razen otrok, kolikor niso sami razvrščeni v katero izmed prej navedenih potrošniških kategorij in imajo pravico do zagotovljene preskrbe): 96 tekstilnih točk in za 760 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije ID-1 (otroci do 2 let): 64 tekstilnih točk in za 6G0 dinarjev denarnih kuponov. Nakaznica kategorije ID-a (ctroci od 2 do 14 let): 88 tekstilnih točk in za 680 din denarnih kuponov. DOPOLNILNE INDUSTRIJSKE KARTE Nakaznica kategorije IRU (udarniki, novatorji, racionalizatorji in izumitelji): 24 tekstilnih točk in za 80 dinarjev denarnih kuponov. Nakaznica VP-1 (noseče žene po 7 mesecu nosečnosti): ICO tekstilnih točk. Nakaznica VP-2 (za ustanovitev novega gospodinjstva, ob smrti v družini, ob uničenju obleke in obutve zaradi požara, poplav in drugih elementarnih nesreč: noseče žene po 5. mesecu nosečnosti: vojaški vc-jni Invalidi, ki nosijo določene ortopedske pripomočke: gozdni delavci ob določenih pogojih): 64 tekstilnih točk in za 200 din denarnih kuponov. Nakaznica VP-3 (delavci v težki industriji dosedanje prve kategorije): 43 tekstilnih točk in za 150 din denarnih kimonov. Nakaznica VP-4 (delavci v težki industriji dosedanje druge kategorije): 32 tekstilnih točk in za 100 din denarnih kuponov. Nakaznica VP-5 (delavci v težki in. dustriji dosedanje tretje kategorije): 24 tekstilnih točk in za 80 din denarnih kuponov. Nakaznica kategorije VP-6 (delavci v težki industriji dosedanje četrte kategorije): 16 tekstilnih točk in za 50 dinarjev denarnih kuponov. vezni sestanek zaradi razdelitve živilskih nakaznic z» mesec maj 1950. kot sledi: RLO I 25. aprila 1950 na RLO I. PTP. Cankarjeva ul. 7. ob 18: RLO II 25. april« 1950 pri Lasanu, Vodnikova c. ob 19: RLO III 25. «pril* 1950 Ob Ljubljanici 29. ob 19: RLO IV 25. aprila 1950 Tehnik«, sob« št. S3, ob 19. OBVESTILA OBVESTILO Mestni komite LES Ljubljana obvešča, da bo nastop oziroma tekmovanje srednješolskih folklornih skupin v torek, 25. aprila ob 21 v veliki dvorani Slovenske Filharmonije. Na tekmovanju nastopajo naslednje skupine: MKUD Stane Žagar III. gimnazija MKUD Kajuh. MKUD Matej Bor V. gimnazija. Srednja vzgojiteljska šola. IN. gimnazija. VI. gimnazija. Srednja Sola za turizem in gostinstvo in folklorna skupina II. gimnazije. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Knjigarni muzikali). — Mestni komite LMS. 1465-1 OBVESTILO Krajevni odbor Zveze borcev Naklo— Duplje obvešča, da bo 27. aprila oh 9 dopoldne v Strhinju odkritje spomenika 22 padlih partizanov, ki so padli v borbi v Udinj-borštu 14. in 15. septembra 1942. Vabimo vse svojce padlih, kakor tudi vse ostale borce Kokrškega odreda. — vse organizacije ZB in množične organizacije, d« se odkritja polnoštevilno udeleže. — ZB Naklo—Duplje. 1455-1 UČITELJSKI IN VZGOJITELJSKI TEČAJI Ministrstvo za prosveto LRS bo organiziralo !> mesečna tečaja za vzgojitelje v mladinskih domovih (pri sodem-letkah. srednjih in ilr. šolali) in za učitelje. Prijave za ta tečaja sprejema mi-nistirslvo za prosveto preko okrajnih poverjeništev za prosveto do konca meseca maj» t. 1. Pogoji zs sprejem So sledeči: I. starost: z* vzgojitelje nad 20 let. za učitelje na<| 17 let. 2. nižja srednja šola (prepis zndnjoga šolskega izpričevala). 3. moralni in polltičn» neoporečnost (potrdilo n nekaznovanju). — Ministrstvo za prosveto. RAZGLAS Okrajno sodišče v Postojni je začelo osna vi jati novi zemljiški knjigi t» katastrski cbeini HruŠevje in Velika bra«. Posestni listj in drugi pripomočki bodo razgrnjeni od 24. apr. v Hruševju h. 41. 49. nato pn se bodo or»v tam opravile potrebne poizvedbe. K poizvedbam naj pridejo vsi lastniki zemljišč., ki so bila vpisan« v uničenih zemljiških knjigah, do se ugotovijo njihove pravice. Prijavljajo pa naj svoje pravice rut teh zemljiščih tudi zastavni ni-niki in vsi dragi upravičenci (prevzä'kn.rji «luž-nostni upravičenci itd.). Je želijo, da se vpišejo v novi zemtjbdti knjigi kot stara bremena. Te pravice se priiavljajo pri okrajnem sodišču v Postojni v sobi S. od 24, aprila do 7. junija pa os kraju, noizvedb ozirom* razgrnitve v TtrnševJu li. it, 49. — Podrobnosti *0 razvidne h oklica objavljenega v prilogi Uradiu-ga Usta LBS due 11. aprila 1950, štev. 12- OPOZORILO POTNIKOM, KI NAMERAVAJO POTOVATI PO ŽELEZNICI S POPUSTI Direkcija za železnice opozarja vse sindikalne podružnice in druge organizacije ESJ. Ludsko mladino Jugoslavije, fizkulturne in vse ostale organizacije ter šolska vodstva, ki so upravičeni do popusta za skupinska potovanja in šolske ekskurzije, na naslednje: 1. Vse skupine od 20 do 50 oseb se morajo prijaviti vstopnim postajam najpozneje 48 ur pred nameravanim potovanjem (priporoča se tudi prej). 2. Vse skupine od 50 oseb naprej se morajo prijaviti vstopnim postajam do najpozneje 8 dni pred nameravanim potovanjem, šolske ekskurzije od 20 oseb dafie. pa 8 dni. 3. Organizatorji teh skupinskih potovanj ali ekskurzij naj $e za vsa potrebna pojasnila obračajo poprej na vstopne postaje zaradi pojasnil o predpisanih prijavah, objavah, šolskih dovoljenjih itd. 4. Vsa šolska vodstva opozarjamo, da smejo dovoljevati šolske ekskurzije samo po odrejenem načrtu in programu šole — iz prosvetno-poučnih, kulturnih (alf fizkulturnih) razlogov. Kot dijaki veljajo samo osebe, ki nimajo lastnega zaslužka, niti niso stalno zaposleni kot delavci, nameščenci ali uslužbenci. Za vsako šolske ekskurzio je potrebno najmanj 10 dijakov, ki jo mora spremljati en učitelj-profesor ali nastavnik, z vsakimi nadaljnjimi 10. dijaki-učenci pa se lahko vozi po en profesor-učitelj (nastavnik), ne pa pomožno osebje. Šolske ekskurzije se ob sobotah in nedeljah ne bodo dovoljevale. Osebe, ki uporabljajo take popuste, naj imajo vselej na potovanjih pri sebi ustrezne izkaznice, ki so za to predpisane, sicer se jim vozne olajšave ne bodo priznavale. Opozarjamo, da se bodo vsa skupinska potovanja, ki ne bodo prijavljena v roku. brezpogojno odklanjala. Pripominjamo, da so vodje skupin odgovorni za vso nastalo škodo, ki bi jo povzročili udeleženci skupin, na vozovih ali opremi, kakor tudi. da morajo vsi udeleženci upoštevati pred-pise_ o redu in osebni varnosti Direkcija za železnice — Ljubljana Dodatno k opozorilu v zvezi s predložitvijo plana fonda plač z* II. tromesečje pojasnjujem«, da go obvezni predlagatelji plap« fonda plač isti kot doslej, t. j. državn* gospodarska podjetja in podjetja družbenih organizacij. V isti zvezi izdano okrožnico popravljamo v toliko, da je obrazec z* plan fonda plač za lokalna podjetja enoten t. j. F-13. ki je je bil objavljen v Finančnem zborniku ji. 6 5li. Komunalna banka mesta Ljubljane. 1479-1 Mestno kovinsko podjetje Unitag, Ljubljana, Celovška c. 9ba. obvešča vse interesente. da Im prevzemalo prezidavo Lutz peči samo v izvonsezijskem času. to j* najpozneje do konca septembra. — Hkrati «e bo postavljanje novih peči. dobavljenih v I. in II. tromesečju izvedlo le do omenjenega rok«. Po prednjih navodilih «e je točno ravnati. Potrebne informacije daje obrat »Lutz«. Beljaška 4 (el št 32 - 52. 1443 1 Poziv upnikom in dolžnikom. Na osnovi odločbe IO MLO Maribor, št. 560 2-50 '. dne 9. ITI. 1950 je prešlo v likvidacijo Mestno trgovsko podjetje »živila« Ma- ribor — Glavni trg IS. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo vse terjatve in obveznosti do bivšega podjetja v roku 30 dni po objavi likvidatorjem poJjetja na naslov: Mestno trgovsko pod-jeije »Povrtnina«, Maribor — Glavni trg 16. — Likvidatorju 1460-1 UMRLI Umrla nam je naša nenadomestljva mama, st. mama TEREZIJA CRNOLO-GAR, vdova učitelja in konservatorja, v starosti 87 let. K zadnjemu počitku jo bomo spremili v torek 25. aprila oo 14.30 iz kapele sv. Krištofa. — Ljubljana 23. aprila. — Zaiujoči: Ztnka m Mara hčerki. Carmen in Judita vnukinji n ostalo sorodstvo. ________ __ Umrla le naša mama MARIJA PI-KEL roj. KALISTER. Truplo pokojnce bo prepeljano v Postojno, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico 25. aprila. Mirko. Meri. Ruža in ostalo sorodstvo. Sindikalna podružnica rudnika Velenje sporoča žalostno vest. da so pri izvrševanju dolžnosti za izpolnitev plana na poti v socializem, nesrečno preminuli dne 21. aprila ob 19. naši zvesti tovariši rudarji DOLÄR FRANC. REDNAK ALOJZ, KERIN JOŽE in LEDINEK MIHA. Bili so vzor zvestih in požrtvovalnih rudarjev, ki so s svojimi žrtvami dali največ kar so mogli dati. to je svoje življenje. Zadnji pozdrav — srečno! Sindikalna podružnica rudnika Velenje. V globoki žalosti naznanjamo, da je v nedeljo 23. aprila umrla naša nai-dražja, ljubljena mamica NEŽKA LAVRIČ, roj. MALEZIĆ. Do dneva pogreba leži na domu Prijateljeva 8. Na zadnji poti 1o spremimo v torek, dne 25. aprila ob 15. iz Žal. kapelice sv. Antona. — Ljubljana. Ribnica. Mekinie Maribor. Ptuj. Otok Pag 23. aprila 1950. — Žalujoči: Ciril mož. Anica. Natalija. Marija hčerke, Lukec vnuček. Pavle Knapič zet. sestre, bratje in ostalo sorodstvo. 1481-1 Dotrpela je ijuba, skrbna žena. zlata mama. stara mama. tašča in sestra FRANČIŠKA GORSIC. K večnemu počitku jo bomo spremili v torek 25. apr. ob 16. na pokopališče v Dobrem polju. — ZalujoČi mož Jernej, otroci: Jože. Karla. Lojze. Albina, sinahe. vnuki in ostalo sorodstvo. — Ponikve. Ljubljana. 1483-1 Naše zlate mamice JADVIGE dr. MARNOVE roi. ERZIN ni več. K zadnjemu počitku io spremimo izpred župne cerkve na Viču 24. aprila ob 16. na pokopališče na Viču. — Žalujoča hčerka Dušica, sin Rudolf ter ostali. _ 1482-1 Tiho in vdano nas je zapustil naš dobri mož. oče. stari oče. tast. brat, stric in svak IVAN SELAN. Pogreb bo v torek 25. aprila ob 16.30 izpred cerkve v Dravljah na draveljsko pokopališče. Do pogreba počiva v Janezovi mrliški vežici na Zalah. — Zaiujoči: žena Marija, hči Marica por. Lončarič zet Pavel, vnuček Pavelček In ostalo sorodstvo. * 1484-1 Dotrpelo je izmučeno srce našega ljubega, skrbnega moža. očka. sina. brala, strica, svaka MARTINA FORTUNA gimn. prof. Pogreb dragega pokornika bo v torek ob 17 v Kraniu. — ^ žalujoči: žena Gabrijela, hčerke Duša. Mire. Andrejka, starši, bratie in ostalo sorodstvo — Ljubljana. Krani, Jesenice 23. aprila 1950. 1485-1 Str. 4 SLOVENSKI POROGE VÄ.IH3G / štev. 98/24. äpr-msä lob? ^ ■ —— * . -± 2 d *- 1 ' - v>- - - - - ~ Kaj si storil doslej za zboljšanje prehrane v svoji menzi ? Pred kratkim smo prejeli od tovariša F. F. iz Ljubljane dopis, v katerem se bridko pritožuje nad svojo menzo, češ da mu jemljejo preveč odrezkov, da nima nikoli priložnosti povedati na množičnem sestanku abonentov,svoje želje in podobno. Neki drug tovariš, abonent menze okrajnih uslužbencev na Grosupljem, nam je včeraj prav tako poslal pritožbe zoper svojo menzo. Med drugim piše; »Nekateri tovariši, ki se hranijo v menzi, ne oddajajo kart. Hrana je zelo šibka in slabo pripravljena. Upravni odbor menze je samo na papirju, kar ni čudno, kajti člani tega odbora se ne hranijo v menzi. Zaradi malomarnosti uslužbenk se kvarijo živila, kakor moka, tako da je kruh včasih popolnoma neužiten. Vsi abonenti prejemamo za isto plačilo enako hrano, ne oziraje se na to, ali imajo potrošniške nakaznice Rl, R2 ali R3«. Te in podobne neizrečene ali nenapisane pripombe so nedvomno zelo umestne. Na eni strani nam razkrivajo vrsto napak, ki jih delajo uprave menz, na drugi strani pa dokazujejo pomanjkljivo povezavo med abonenti in upravami. Prav gotovo se ne sme hraniti v menzi nihče, ki ne odda določenih odrezkov. To je dejansko mogoče samo tam, kjer zanemarja uprava svoje dolžnosti. Jasno je, da kalorična vrednost hrane ob takšnem poslovanju, ki je pogosto posledica tudi zelo pomanjkljive evidence, ne more ustrezat; predpisom. Zavod za higieno prehrane v Ljubljani je s kontrolo že nekajkrat ugotovil, da je kalorična vrednost hrane v nekaterih ljubljanskih menzah, kjer se hranijo abonenti približno istih potrošniških kategorij, različna za 50 in celo za 100 %. Upravniki menz so očividno že pozabili na temeljno uredbo, ki je izšla septembra leta 1948, kajti sicer bi vedeli, da določa njen 17.'čl. denarno kazen do 10.000 din, če je hrana slabša, kakor bi morala biti po potrošniških kategorijah abonentov. Endko kazen določuje ta člen za osebje, če se zaradi njihove malomarnosti kvarijo živila in podobno. Koliko je v Sloveniji abonentov, ki so si doslej že prizadevali za uveljavljenje teh odločb? Prav malo jih je ali pa ni morda celo nobenega. Zato so takšnih nerednosti krivi tudi abonenti sami. Gostom, ki zlorabljajo menzo, morajo pošteni abonenti odkrito povedati, da so čisto navadni izkoriščevalci. O teh rečeh se lahko pogovore med seboj na skupnih sestankih abonentov in uprave. Na žalost do danes še ni bilo mnogo takšnih sestankov, posebno ne v podeželskih krajih. Nujno potrebna je ustanovitev upravnih svetov, v katere naj pride vsaj po en zastopnik sindikalne podružnice, upravno-operativnega voditelja menze in abonentov. Naloga takšnega sveta je, da nadzira delo uprave v menzi in da daje predloge za odstranitev ugotovljenih napak. Glede vrste in števila odrezkov je treba vedeti, da uprave menz ne mo- Železniški popusti za udeležence prvomajskih proslav Ministrstvo za železnice FLRJ je za delegate in vse udeležence prvomajskih proslav v okrajnih, oblastnih in republiških središčih odobrilo 75°/» popust od redne vozne cene. Popust velja za potovanje v 2. in 3. razredu potniških in brzih vlakov, prav tako za poedince kot za skupine in to z rednimi in posebnimi vlaki. Popust za potovanje v republiška središča in v Beograd velja od 29. aprila do vključno 4. maja za potovanje v oblastna in okrajna mesta pa od 30. aprila do vključno 2. maja. Popust je mogoče izkoristiti le na osnovi objave, ki jo skupini ali posamezniku izda krajevni, okrajni ah višji odbor Osvobodilne fronte. Popust velja tudi za rekvizite, ki iih potrebujejo skupine pri proslavah. V objavi, ki jo ima vodja skupine, morajo biti poleg števila udeležencev navedeni tudi rekviziti, ki jih ima skupina s seboj. Udeleženci, ki bodo potovali posamič kupijo (na osnov; objave) naod-hedin postaji polovično karto, katero morajo ob povratku na postaji žigosati Objava in vozna karta veljata za brezplačen povratek. . . . . Okraini in oblastni odbori, ki bodo v okrajnih mestih organizirali večje prvomajske proslave Fronte, naj do srede. 26. t. m. zvečer sporočijo Direkciji za železnice — služba za prevoz potnikov Ljublj.. hkrati pa IOOF Slovenije približno število udeležencev m odkod bodo prišli (vstopna postaja) ter čas potovanja, da bo Direkcija državnih železnic lahko vse pripravila za reden in udoben prevoz potnikov. Članom delegacije OF, ki gredo na prvomajsko proslavo v Beograd, naj okrajni odbor; OF nabavijo vozne karte za brzovlak do Beograda, račun pa predložijo naknadno IOOF Siove- m3e- IO OF Slovenije. rejo ravnati samovoljno, temveč da so vezane na navodila tako imenovanih uprav za množično prehrano pri ljudskih odborih. Te uprave so bile ustanovljene istočasno z izidem temeljne uredbe o delavsko-uslužbenskih restavracijah (septembra 1948). Njihova naloga je, da vsestransko skrbijo za pravilno poslovanje vseh gostišč množične prehrane. Vsi verno, da se hranijo v menzah ljudje zelo različnih potrošniških kategorij. Za primer vzemimo menzo kulturnih in propagandnih ustanov v Ljubljani. Od 350 abonentov te menze jih ima pet nakaznico Ria, trije Rib, eden RŽ2, stotriintrideset Rl, de-, vetindevetdeset R2, štiriinosemdeset temu, da oddajo nekaj več odrezkov, jim ostane razen tega za lastno uporabo še vedno neprimerno več, kakor »nižjim« abonentom. N. pr. za 1 kg enotnega kruha je treba oddati v pekarni 4 odrezke brez oznake, 2 odrezka z oznako I in II ter dva odrezka z oznako III in IV. Abonent restavracije »Prešeren« v Ljubljani si lahko kupi na ta način za zajtrk na odrezke, ki mu ostanejo po oddaji v menzi, če ima nakaznico Rl, 7 kg kruha, abonent z nakaznico R2 5 kg in tretji z nakaznico R3 4 kg. Razen tega ostane vsem trem (temu nekaj več, onemu nekaj manj) še več odrezkov, za katere si lahko kupijo določeno količino odgovarjajoče moke. llir m m Delavsko-nameščenska restavracija »Prešeren« na Miklošičevi cesti v Ljubljani, kjer se hrani 350 do 409 gostov iz ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za pravosodje, Republiške zveze kmetijskih zadrug in Tiskarne »Slovenskega poročevalca« R3, deset G, trije D2 in dvanajst D3. Med temi abonenti ni mogoče delati razlik v hrani, ki ustreza neki določeni potrošniški kategoriji, recimo Rl, Bilo bi krivično, če bi vsi abonenti oddajali isto število odrezkov. Pod takšnim pogojem bi se morala hrana nujno prilagoditi abonentom najnižje potrošniške kategorije. To seveda ni mogoče. Zato dä abonent višje kategorije več odrezkov, kakor abonent nižje kategorije, razlike, ki nastanejo pri tem od nižjih kategorij do standardne prehranbene norme v menzi (v našem primeru do Rl) pa poravna uprava za množično prehrano. V že omenjeni menzi kulturnih in propagandnih ustanov znaša ta razlika pri celodnevni prehrani petindvajsetih oseb, ki imajo nakaznice D2, D3 in G na mesec kar 39 kg kruha. S tem se ne zgodi potrošnikom višjih kategorij prav nobena krivica, saj prejmejo prej ko slej to, kar jim pripada. Kljub Vsega tega ne bi bilo treba razlagati v časopisu, če bi se abonenti sami bolj zanimali za stvari, ki bi jih vsekakor morale zanimati. V vseh menzah morajo biti razobešena na vidnem mestu navodila o tem, koliko odrezkov smejo menze vzeti abonentom za enega, dva ali vse tri obroke. Tako se lahko abonenti sami prepričajo o pravilnosti ali nepravilnosti poslovanja v tem pogledu. Je pa iz vsega tega jasno, da sedanjega stanja v menzah, ki marsikje naravnost kriči po izboljšanju, ne bomo spremenili z godrnjanjem in nergaštvom, temveč z izvolitvijo dela-voljnega upravnega sveta. Ce ne gre drugače, bo pa ta svet opozoril upravo na malomarnosti in napake, ki se hudo maščujejo končno le na abonentih. Gotovo pa je, da so vsaj od časa do časa potrebni tudi množični sestanki, na katerih naj povedo abonenti in uprava vse, kar jih tlači in mori, pa se da z dobro voljo izboljšati. CRVENA ZVEZDA JE ŠE VEDNO NAJBOLJŠA kjer se je tekma končala brez Sedmo oziroma osmo kolo tekmovanja za državno prvenstvo v nogometu je imelo več zanimivih in odločilnih srečanj. Razumljivo, da je bila v ospredju zanimanja tekma med Crveno zvezdo in Hajdukom v Beogradu, ki se je končalai neodločeno. Moštvi sta na vrhu lestvice v prvi zvezni ligi in se vztrajno borita za vodstvo. Izmed kandidatov za prvo mesto sta tudi Dinamo in Partizan. Pivi je imel lokalni derby z Lokomotivo in igral neodločeno, Partizan pa je izbojeval obe točki proti Budućnosti v Titogradu. Beograjski Metalac je bil gost v Sarajevu. kjer se je tekma končala brez gola. Srečanje med moštvoma Naših kril in Spartaka so letalci odločili v svojo korist Vrstni red udeležencev prve zvezne lige je po včerajšnjih tekmah ostal nespremenjen, le s to razliko, da se ie Partizan povzpel na tretje mesto, moštvo Naših kril pa s predzadnjega na šesto mesto. Rezultati tekem so bili naslednji; Crvena zvezda : Hajduk 22 Dinamo : Lokomotiva 1:1 Metalac : Sarajevo 0:0 Naša krila : Spartak 2:1 Budućnost : Partizan 2:4. V II. ligi je prevzela vodstvo Sloga Tudi v drugi zvezni ligi je bilo za tekme 8. kola veliko zanimanje. Najbolj je presenetila visoka zmaga Odreda nad vodilnim moštvom v lestvici Napredkom. Lep uspeh je beležila tudi Sloga z zmago nad Podrinjem, medtem ko so se ostale tekme končale s pričakovanimi izidi. Lestvica druge zvezne lige se je po včerajšnjih tekmah precej spremenila. Na prvo filestore je z 10 točkami povzpela Sloga, ki ima boljšo razliko v golih kakor Napredak. Tretje in četrto mesto zavzemata Metalac in Proleter z 9 točkami. Odred se je s sedmega povzpel na peto mesto in ima 8 točk. Milicionar, Kvarner in Podrinje so na šestem. sedmem in osmem mestu s sedmimi točkami. Po šest točk imata Vardar in Železničar, na zadnjem mestu pa je moštvo »11 oktober« z 1 točko. Odred : Napredak 7:0 Ljubljansko športno občinstvo menda že dolgo ni s takim zadovoljstvom odhajalo z igrišča kakor včeraj po nepričakovano visoki zmagi Odreda nad doslej nepremaganim članom II. lige Napredkom iz Kruševca. Igralci Odreda so tokrat prikazali enostaven-toda lep in učinkovit nogomet. Čeprav je bilo igrišče spolzko, so s točnim podajanjem žog hitro osvajali teren, s čimer so nasprotnikove vrste povsem desorganizirali. Najboljši igralec na igrišču je bil Plaznik na levem krilu, ki se ie odlikoval po hitrosti, spretnosti in učinkovitih strelih. Tudi desna zveza Pavletti se je tokrat izkazal s premišljenimi potezami, saj je s točnim podajanjem žog mnogo pripomogel, da so se zaključne akcije v kazenskem prostoru uspešno končale. Ožja obramba Odreda ie prav dobro opravila svojo nalogo. Posamezne prodore nasprotnika so branilca Medved in Rupar ter vratar Segala pravočasno zaustavili, pri čemer jim ie bil v dobro oporo srednji krilec Lesjak. Gostje niso igral; tako slabo kakor kaže rezultat. V polju so prav lepo kombinirali, toda v kazenskem prostoru Odreda svojih akcij niso znali uspešno zaključiti, ker med njimi m bilo igralca, ki bi znal povezati vrste med seboj. . , _ Serijo golov je začel Kroupa. ze tri minute pozneje je Plaznik po predlošku Keržana s približno 25 m povišal na 2:0. V 15. minuti ie Plaznik.z lejx> podano žogo prehitel branilca in z neposredne bližine hladnokrvno plasiral mimo vratarja v gol. Kmalu nato je bil Plaznik zopet uspesen. Kroupa je podal žogo preko sebe. Plaznik pa jo je z glavo neubranljivo poslal v gol. Peti gol je dal zopet Plaznik v 37. minuti, ko je z ostrim strelom postavil rezultat prvega polčasa.^ V 9. minuti drugega polčasa je Pavletti preigral najprej dva nasprotna igralca takoj nato pa podal žogo prostemu Keržanu. ki ie z glavo povišal rezultat na 6:0. V 33. minuti je Odred izvedel lepo akcijo, ki jo je Plaznik zaključi z učinkovitim strelom na gol. Pred približno 7000 gledalci je prav dobro sodil Stefanovič iz Beograda. Izidi ostalih tekem II. zvezne lise so naslednji: Sloga : Podrinje 4:0 Proleter : Vardar 1:0 železničar : »11. oktober« 3:1 Kvarner : Metalac 0:0. KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA III. LIGO Trboveljski Rudar je včeraj izgubil tekmo z beograjskim Radničkim z rezultatom 1:4 (1:2). vendar se je kvalificiral za tekmovanje v III. liffi poleg beograjskega Radničkega ter Borca iz Banjaluke in Šibenika, kateremu je cetinjski Lovčen predal včerajšnjo tekmo brez igre 0:3. Jutri ob 16. na Stadionu nogometna tekma RUDAR (Trb.) : reprez. LJUBLJANE Spominske dirke kolesarjev v Podutiku S položitviio venca padlim borcem kolesarjem na podutiškem klancu so se včeraj ob 9.30 začele spominske dirke izpred doma TD Triglava v Zgornji Šiški. Zbrani so bili kolesarji iz vseh krajev Slovenije, nekaj iz Hrvatske. Bosne in Hercegovine, pa tudi sedmorica iz Trsta. Po dolgotrajnem dežju NOVICE in zammrvostl z vsega sveta Japonski ognjenik Mt. Aso zopet bruha. Kot smo poročali pred nekaj dnevi, je znova začel delovati znani japonski ognjenik Mt. Aso, ki je zadnjikrat bruhal lani konec decembra. Vulkan Mt. Aso leži na južnem japonskem otoku Kiu-Siu, ki je zelo gosto naseljem; na tem otoku je tudi iz zadnje vojne znano mesto Nagasaki. Za vulkan Mt. Aso ni značilno samo to, da ima najvišje žrelo na svetu, temveč ima tudi največji vulkanski kotel, kot imenujejo gorsko planoto, iz katere se dviga vulkan. Ta vulkanski kctel ima premer povprečno 15 do 20 kilometrov in se iz njega dviga več vulkanov (7 glavnih), od katerih so vsi visoki nad 1200 metrov; najvišji je Naka-Take (1592 m). Naka-Take je imel decembra lani 8 žrel. Zanimivo je, da je vulkanski kotel naseljen in da preko njega pelje tudi železnica. V času, ko vulkani vsaj malo mirujejo, je tudi glavni vrh-žrelo dostopen turistom, katerim je za izhodišče mala postaja Bochu, ki je le nekaj ur oddaljena od vrha Vsako leto velike množice turistov obiščejo vrh. Slika prikazuje glavni vrh Mt. Aso ob zadnjem izbruhu. V Manchestru se rušijo hiše. Kakor poroča Telepress, se v Manchestru dnevno vsaj ena hiša zruši. Mnogo prebivalcev je že moralo zapustiti svoja prebivališča, ker so hiše v tako slabem stanju, da je bilo življenje v njih nemogoče in nevarno. Po podatkih stanovanjskega urada mesta Manchester se je L 1949 zrušilo 379 hiš. V Manchestru je več kot 46 odstotkov hiš, ki so za bivanje neuporabne. Ruski mojster plesa je postal vodja sofijskega baleta. Sovjetski umetnik Nikolaj Holfin, mojster plesa iz Tadži-kistanske republike, je bil imenovan za prvega baletnega mojstra Narodne opere v Sofiji. Hoifin je že vso preteklo gledališko sezono nastopal v Sofiji, kjer je žel veliko priznanje. Tekmovanje lasuljarjev in moda leta 1950. Najbolj poznani lasuljarji iz Francije, Anglije, Nizozemske, Belgije in Avstrije se bodo še ta teden sestali v Diisseldorfu z nemškimi frizerji. Sestanek je organiziran 'pod naslovom »Frizure in lepota«. Poleg tekmovanja bodo določili tudi »modele«, ki naj kot posebnosti vplivajo na žensko modo 1. 1950. Ljubo Viđali pred ciljem namočena proga ie bila zelo naporna. Najprej so startali juniorski dirkači (22), med katerimi so bili Viđali. Blažič. Poženel. Ježek. Kastelic, Beriič. 4 Tržačani in drugi. Mladi vrhunski dirkači so vozili podutiški klanec z izredno lahkoto razen nekaterih mlajših tekmovalcev. V zadnjem krogu se ie Viđali namah oddaljil od ostalih in imel pri spomeniku že kakih 80 m prednosti ter do cilja povečal razdaljo na 500 m. — Za juniorji je. vozila skupina starejših turistov, ki je štela nad 30 tekmovalcev. Prav tako številno so bile zastopane kolesarke, med katerimi je prednjačila Mara Jamnikova. Za kolesarkami je nastopilo okrog 40 mlajših turistov. Tudi pri teh je bilo opaziti precej talentiranih bodočih dirkačev. Podutiški klanec se je začel polniti z gledalci v pričakovanju seniorjev. Kmalu po 14. uri se ie končno prikazalo tudi 16 vrhunskih dirkačev, med njimi Perne. Godnič. Zanoškar. Mozetič. Giavarotti, nekaj Tržačanov, Usar, Kozlevčar. Starman itd. V prvem krogu so naskočili Podutik še strnjeno. Na drugem krogu se ie skupina raztrgala in sta imela vedno vec na- skoka Perne in Godnič, katerima je v razdalji 1 km na četrtem krogu sledila trojica Zanoškar, Mozetič in en Tržačan. Od tega kroga dalje je vsak dirkač, razen vodeče dvojice, vozil sam zase. Razdaljo sta Perne in Godnič še bolj povečala in na 9. krogu že ujela zadnje vozače. Perne je pokazal krasno stilno vožnjo, posebno v klancu. Rezultati: juniorji: 1. Viđali (Miličnik) 1:35.28; 2. Skočivuš (Mil. Sarajevo) 1:36.26- 3. Blažun (Zel. Lj) 1:36.30; 4. Lulik (Nova Gorica) 1:36.58; 5. Amšek (Kladi-var) 1:37. Člani turisti: 1. Šuštar (Zel. Lj.) 49:34; 2. Potecin (Zel. Lj.) 49:37; 3. Svetina (Prekmurje) 49:39. Kolesarke mladinke: 1. Jožica Jarec (Triglav) 20:14; 2. Dakskobler (Zel. Lj.) 21:01: 3. Virak Marija (Prekmurje) 21:25. Kolesarke tlamce: 1. Mara Jamnik (Zel. Lj.) 18:43; 2. Slavka Likeb (Zel. Lj.) 19:20; 3. Štefka Skrget (Polet) 19:45. Kolesarke (članice, dirkalna skupina); 1. Ančka Gartner (Zel) 20:32; 2. Slavica Forte (Rudar) 21:11. Kolesarke (mladinke, dirkalna skupina); 1. Marta Pahor (Zel.) 20:18. 2. Duša Klembas (Zel) 21:08. Mladinci turisti: 1. Silvo Zanoškar (Žel) 31:35. 2. Siard (Mil) 31:35. 3. Vujiča (Pesnica) 31:55. pionirji (1600 m): 1. Milan Ro.iina (Triglav) 3:28, 2. Adolf Sumer (Kladi var) 3:34, 3. Elizabeta Gelt (Prekmurje). Seniorji: 1. Perne (Zel. Lj.) 3:03.34, 2. Godnič (Nova Gorica) 3:03-35, 3. Zvo-ne Zanoškar (Zel. Lj.) 3:12.49, 4. Julij Sirotič (Proleter, Koper) 3:23.14. 5. Mozetič (Nova Gorica) 3:23.14. KOLESARSKE PROPAGANDNE DIRKE V GORICI Fizkultumi odbor za noriško oblast bo priredil dne 27. apr. velike kolesarske dirke, in sicer za seniorje na progi Gorica—Šempeter—Ajdovščina— Razdrto—Sežana—Štanjel—Gorica (120 kilometrov), za juniorje pa na progi Gorica—Rihemberg—Štanjel—Ajdovščina—Gorica (75 km). Tekmovale; naj pridejo v Postojno v četrtek zjutraj ob 7.30 (odhod vlaka iz Ljubljane ob 5.30). odkoder se bodo odpeljali z avtobusom v Gorico. Za hrano je preskrbljeno, potni stroški bodo povrnjeni HÄ ■ ffi& %-' • • * : % . Najuspešnejši igralec Plaznik Prvenstvo Slovenije V 6. kolu slovenskega prvenstva ni bilo večjih presenečenj. Najlepše zmage so beležili Nafta, Sobota in Branik, ki je zaradi neodločenega izida z Odredom sam prevzel vodstvo v lestvici. Prvi dve točki si je priborila Drava iz Ptuja, ki je v Kopru premagala Pro-leterja. Lepo zmago je beležil Korotan nad Železničarjem iz Gorice, medtem ko sta Kladivar in mariborski Železničar igrala neodločeno. Rezultati so naslednji; Proleter : Drava 1:2 Gregorčič : Branik 1:8 Krim:Odred 2:2 Korotan : Železničar (Gorica) 2d) Kladivar: Železničar (M) 1:1 Nafta : Proletarec 7:1 Sobota : Miličnik 6:1. MLADINSKA LIGA Rudar : Sobota 4:0. Krim : Odred 3:3, Branik : Železničar (M) 2:1, Železničar (Lj) : Proleter 4:1. Slovan ; Kladivar 3:1. ZVEZNA KOŠARKAŠKA LIGA Zmaga Železničarja in poraz Enotnosti Te dni se je začelo tekmovanje za državno prvenstvo v košarki, kjer bo deset košarkaških moštev merilo svoje s-posobnosti in se borilo za naslov državnega prvaka. Med njimi sta tudi Železničar in Enotnost iz Ljubgjane. V soboto in včeraj sta odigrali svoj: prvi tekmi. Železničar ie bil uspešen proti beograjskemu Metalcu, Enotnost pa je kljub dobri igri izgubila s Partizanom. železničar : metalac 31:23 (11:13) Igra je v prvem polčasu potekala ob irenačenih močeh brez posebnih kombinacij in učinkovitih zaključkov Sele po odmoru je moštvo Železničarja s hitro in borbeno igro nadvladalo svojega nasprotnika in zaslužene zmagalo z rezultatom 31:23. PARTIZAN : ENOTNOST 44:37 (37:37. 15:14) Enotnost je začela bolje kakor Partizan. Ze v prvih minutah ie prišla v vodstvo 6:0, vendar je to prednos- wwyfciB Turnir v hokeju na travi Tretji dan turnirja mest v hokeju na travi v Subotici sta bili tekmi med Zagrebom in Osijekom. Zmagal je Zagreb s 6:0 (2:0). Beograd je premagal Karlovac z 2:0. Iz tekme Partizan : Enotnost Partizan kmalu izenačil V nadaljevanju se je rezultat neprestano menjal s prednostjo za Enotnost vse do zaključka igre. ki je ostala v rednem času neodločena. V podaljšku so gostje z mirno in sigurno igro zagotovili sebi zmago. Tekma se je končala v razmerju 44:37. Rezultati ostalih tekem ligaškega prvenstva v košarki so naslednji: Jedinstvo : železničar (Bgd) 4*1:39 (18:24) Mladost : Proleter 40:28 (29:19) Zadar : Crvena zvezda 25:32 (X3:!0). Ureja uredniški odbor. Udgutoroi urednik Cene Kranjc. Uredništvo in uprava. Ljubljana Knafljeva ulica S, leielon Sa-i-do 55-25. telefon uprave ra ljubljanske naročnike 38-96, ra naročnike irren Ljubljane 38-32. telefon oglasnega oddelka štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 6-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana t gotovini. — Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. BosteaeMe MSh<4a8a Äfcäa g J[ N I zffots jiräsek. Čudil se je, da Hanči še ne spi. Rekla je, da mu ima nekaj sporočiti. »Ze vem,« je dejal. »Je bil to tisti strugar iz mesta?« »Da, Just. Z Dunaja se je vrnil.« »Kaj pa je hotel? Da bi mogoče spet šli na Dunaj?« »Uj, kako vse veš! No, pa kaj, res je hotel, samo da je že prepozno. Mi smo to že sami storili, že zdavnaj.« Hanči se je zgrozila. »Tega je zdaj že več dni. Nihče ne ve nič o tem novem odposlanstvu. Sli so na Dunaj čez Bavarsko, da bi jih spotoma ne polovili.* »Zato si se ponoči toliko potikal zdoma!« »Zdaj ti to že lahko povem. Odposlanci so že na Dunaju in so gotovo že bili na dvoru. No, danes smo slišali, kako je gospod Lomikar vse pletel proti nam, tistemu našemu advokatu pa je plačal na roko, da nas je pustil, ko smo že skoraj bili na zeleni veji. Razbojnik! In tisti dunajski slepar je naše vodil za nos, češ naj potrpe, da taka reč počasi teče. Samo denar je jemal.« »In ta tudi.« »Mogoče. Mogoče da je tudi tak razbojnik. Mi mu ne verjamemo. No, prav, saj poidemo brez njega. V tem pa je imel prav, da ne bi smeli gosposki nagajati. Po njegovem so bili velika napaka tisti pretepi z biriči in tiste maškare. To nam je na dvoru škodilo. In okrajni poglavar je prav tako dejal. A zdaj so že povsod mirni; da bi le še vzdržali!« »Kaj pa dela Jiskra v Pragi?« je vprašala Hanči, ki se je nenadoma spomnila Dorle. »V Pragi, Jiskra? Ni bil tam in ga tudi zdaj ni. Na Dunaja je in ga čakamo vsak dan, vsako uro.« Kozini niti ni bilo treba ženi razkladati, da je Jiskra lagal, da bi skril resnično pot. Zdaj ji je povedal samo še to, da je šel dudaš z novim odposlanstvom po ovinku na Dunaj na njegovo prošnjo, odkoder pa se ima vrniti naravnost domov. Chodi so potovali tako po ovinku zaradi Lammingerja, da ne bi zvedel za njihovo potovanje in jim ne delal sitnosti, ali jim celo pot prestrigel. Jiskra pa je imel nalogo, da kar najhitreje prinese novico o tem, kako je bilo odposlanstvo sprejeto. Na pismena sporočila odposlanstva, ki so. jim prej prihajala zelo zapoznela ali pa se spotoma celo izgubljala, na ta sporočila se niso hoteli več zanašati. Dudaš pa, še tak vesel in bister, kakor je bil Jiskra ftehürek, dudaš je bil za tako pot ko nalašč. Kozina se je odpravljal spat. Hanči pa ga je še zadržala z vprašanjem, kam je odšel oni črni, oni Just, in je pripomnila, da ji ni ugajal in da se ga je skoraj bala. »Rekel je, da pojde stran, da bo za nekaj časa izginil, dokler ne bo končana ta naša pravda. Boji se Lomikarja.« »Res?« »Menda. Pa bo tudi bolje, če tako stori. Ce bi ga ujeli, bi vse izblebetal, samo da bi se rešil. Slišiš, Hanči!« je vzkliknil nenadoma mladi gospodar in planil k oknu. Mesec je sijal in zdelo se je, kakor da je zunaj skozi mesečino šinila senca. Po vratih so znova zadoneii udarci. Kozina je burno planil iz ,hiše‘ in se čez trenutek vrnil z gostom, da je kmetica zadušeno kriknila, ko ga je zagledala. »Jiskra!« »Da, Jiskra, Hanči, pa tako sestradan ko volk, če imaš košček kruha. Na potu sem ves dan in vso noč,« je govoril Dudaš, ki se je sesedel na klop in vgrel po njej dude. Stegnil je utrujene noge predse in globoko vzdihnil. »To sem ti Jo brisal — ko veter« je dejal proti Kozini. »Ampak ti bi rad — Dobro, vse dobro. Naši so bili na dvoru in so dobro opravili. Ni še konec sveta, kakor so to brali na trhanovskem gradu. Cesar so vse to poslali v Prago, da bi tu vse še enkrat preiskali.« »Hej!« je vzkliknil Kozina in prešerno zamahnil z roko. In že se je zlil slap njegovih vprašanj, na katera spočetka Jiskra niti ni odgovarjal, ker je pogoltno pospravljal krnh z maslom in pil mleko. Pa čimdalje bolj se mn je beseda tajala. Bile so to podrobnosti o potovanju, o odposlanstvu, o njegovem sprejemu, o truda polni in nagli hoji nazaj; glavno stvar pa je povedal vnaprej, namreč da pravda še ni končana in da so pritožbe C hodov predložene v ponovno preiskavo in razsodbo Pragi. Kozina bi bil sedel do jutra in se pogovarjal. Nazadnje pa ga je Hanči le opozorila, da je Jiskra utrujen in da je potreben počitka. Mladi gospodar mu je ponudil posteljo. Dudaš pa je koj odklonil. »Pojdem domov, rad bi že videl Dorlo.a Vesel je bil novice, ki mu jo je povedala Hanči, češ da je Dorla zdrava in da je drevi bila pri njih. »No, štorklje torej pri nas še ni bilo,« je dejal veselo. »Spotoma sem že užival, kako bom sedel k ninavki —« »No, tudi to boš še dočakal.« Vrgel je dude na rame, podal prijateljema roko in s hitrimi koraki odšel s Kozinove kmetije. Mesec se je nagibal k zahodu, na vzhodu je bledi pas naznanjal budeči se dan. Bilo je hladno, pihal je mrzel veter. Kakor da je nabral novih moči, je Jiskra hitel na svojo samoto. Vas in vsa okolica se je še potapljala v globok mir. Glej, nje- gova rojstna koča na robu temnega gozda! Spet je doma, zdaj bo za vedno ostal v njej. Kako se mu je tožilo po njej tam v tistem velikem mestu in povsod! Dorla spi. To bo kriknila, ko bo potrkal, ko jo bo poklical. Jiskra se je za hipec ustavil. Kaj je to! Motil se je. Stopal je po orošeni stezici dalje — Bil je že skoraj tik pred kočo, spet! To je jok! Krik! Otroški jok in krik! To je v koči, v njegovi koči, zares! Panil je, toliko da mu niso odletele dude z rame; v tem je iz koče pritekla k vodnjaku za bajto neka žena, nesoč v roki škaf. Bila je Dorlina mati. ko je zagledala zeta, je zaklicala: »Le skoči! Fanta imaš!«