Pripoved Marije Ravbar roj. Naglič
(Nadaljevanje in konec)
Sprejela me je Julka Fras, takrat žena Cirila Kalinger/a. kijestanoval v Mali vasi, sedaj Komanova ulica 2. Toda Cirilova mama se ni mogla sprijazniti z mojo prisotnostjo in po enem mesecu aem morala oditi drugam.
K aebi me )e brez pomlslekov vzela Poionca Klemente. Stanovala je na podstrešju pri Bohinčevih, v bližn/i, sedaj Omahnovi ulici 23.
Ves ta čas sem kot terenska ku-rirka, h Kovačevi Marici, prinašala alipa od nje odnašala pošto tudipo trikrat na teden Dne 23. febnjarja 1942 pa sem pri njej rodila sina Franca.
Prl Marici sem oatala do 9. marca 1942. ko sem z otrokom odšla v Šmartno ob Savi, kije tudi spadato pod itali/ansko okupacijsko oblast. Nastanila sem se pri Minki KJopčlč, ¦ po domače pri Ukačlnovih. To Jb bila mo/a nova izhodiščna izho-diščna točka za kurirska pota. V tej vaal. pri Kašperjevih, Je bil bunker

OF. V njem sem prevzemala tiska-no gradivo OF in drvgo pošto.
Ko so meaeca ma/a 1942. v Šmartnem ob Savi Italljani aretirali Borisa Kraigherja in Franca Bav-barja, seveda oba pod drugima imenoma, sem morala obvestilo o tem lakoj nesti na Ježico. MedpoU jo so me Italijanl ustavili najmanj petkrat češ, da ni dovoljeno hoditi iz vasi v vas. Zaradi narejene prijaz-nosti in zaradi majhnega otroka, ki sem ga peljala -k zdravniku- so me vedno spustili naprej in tako sem nalogo v redu opravlla.
Ob koncu avgusta ali v začetku septembra meseca 1942. leta so Italijani odkrili bunkerprl Kašperje-vih in odpeljali Kašperjevo mamo. Blvanje pri Ukačinovih je postalo tudi zame prenevarno, zato mi je bllo rjpročeno, da naj odidem v SnebSrje, k Pekovemu Janezu. Iz Sneberja sem še vedno hodila po pošto v šmartno in sicer k Soko-vim, vse do oktobra maseca 1942.
Spominjam se, daje blla moja . prva kurirska pot iz Smartnega na
Jetlco, 22 dnl po porodu, 17. marca 1942. leta. Pošto in tiskano gradivo. predvsem -Siovenskega poroče-valca-, kije bll glasilo OF, sam skri-la med posteljnino ali pa mad dvoj-no dno otroškega vozička.
V šmartnem sem poito oddajala pri Kašperju, Kovaču In Rojcu, v Sneberju pri Česnu, v Polju in Za-dobrovi pri Mačkovih, v Jaršah pri Tavčarju In Smrajcu, na Ježici in v Mali vasi pri Boži Bašin, Zvonki Belcjan, štefanu Sno/u. h/anki Ku-šarjevi, Tonetu Kušarju. Stani Ger-kovi, Francki Zajčevi, Mirku Peruzi-ju, ki je stanoval pri Er/avčevih, pri Francu Zarabcu in pri Nacetu Dov-ču, po domače Robidovemu. V Savljah sem oddajala pošto phZat-lerjevih.
Meseca oktobra 1942 je prišel k mani nekdo in mi sporočil, da se moram umakniti, ker me namera-vajo belogardisti aretirati. Po vojni ml je Ukačinova Minka povedala, da je bil to šmarski mesar, Kebar. Ko sem zvedela za aretacijo sem sa ustrašlla za otroka in se odločila.
da bom šla z njim na Črnuča, k očetu Franca Ravbarja, nato pa se vrnila v Sneperje Čez Savo, v nem-ško okupacijsko cono, sem šla pri vasi Brod.
Nekdo me je videl in izdal. Že drugi dan zjutraj so me Nemci prišli iskat na dom in me odpeljali v Ka-mnik. Gestapo me je zasliševal 19 ur, toda ničesar ni zvedel od mene. Ker niso imeli drugega vzroka so me kaznovali zato, ker sem brez dovolilnice prekoračila nemškolta-lijansko mejo. Kazen je znašala 350 nemških mark, zasliševanje in za-por pa je trajal 3 tedne Ta časje bil moj otrok ph Štefanu Ravbarju. očetu Franca Ravbarja\iteza. To /e bilo decambra meseca 1942. leta.
Ko so me po sodbi spustili do-mov. sem doma našla mamo samo. MedtemjB namrečza bratom Rudi-jem odšal v partizane šo drugi brat, Stane. Nisem vedela kaj naj storim. Skrbelo me je tudi, kaj bo s sinom, starim riiti leto dni. Posvetovala sem se s Štefanom Ravbarjem in se potem odločila, da ostanem pri ma-mi in pomagam OF kolikor bom mogla.
Potem sem odšla k črnuški te-renski delavki OF, Tončki Tavčarje-vi, po domače Katrežavi, da bi do-bila kakšno pomoč za mamo, ki je ostala sama z menoj. Ko sem čez 2 dni prišla nazaj k njej, me je zadol-žila za zbiranje hrane za partizane v Dobravi, kjer sva z mamo stanovali in kjerje bilo 6 domačij. Z vesoljem
serp se lotila tega dola.
Nemci so me nadzdrovali, zato sem morala blti zelo previdna. Spo-minjam se, da je neke noči nekdo na našo hruško nalepil lepak OF, čeprav smo bili dogovorjeni, da se na lakšne in podobne načine ne sme kompromitirati terenske de-lavce OF. Nemci so mezaradi tiste-ga fetaka dolgo zasfiševali. Mialili so. da vem kdo ga je pritrdil na hruško.
Po osvoboditvi s«m nekega dna srečala v Ljubljani predvojno ko-munistko, Angelco Ocepkovo Ni me spoznala, ko pa semji poveda-la, da sem pri njej pospravljala in pestovala njeno hčerko, kijoje leta 1941. na skrivaj rodila v Mali vasi, se rm je močno razveselila. Vpra-šala me je, če imam Spomenico 194U. Odgovorila sem ji. daniaem zaprosila zanjo, ona pa je menila, da sem jo zaslužila. Obljubilaje, da bo skušala to vprašanje rešiti, ko bo ozdravela. Čez mkaj mesocevje utnrla.
Leta 1958, meseca septembra je bila na Rašlci, prvi slovenski vasi, ki Jo Je nemški okupalor lata 1941 požgal, velika proslava, katere sta se udeležila tudi Edvard Kardelj in Boris Kraigher. Sama nisem bila ta-krat na Rašici, ker sem bila bolna, bil pa je moj sin, Franci. Z njim sta na Rašlci govorila tudi Kardelj in Kraigher in ga vprašala, če sva te prevzela priimek Francijevega cxJ»-ta Franca Ravbarja-Viteza, naro-dnega heroja, ki sta ga oba zalo
dobro poznala. O lem je bilo po vojni večkrat govor, toda nisem se mogla odločili. Takrat na Rašici pa je tovariš Kardelj zadoltil menda tovariia Kadunca iz Centralnega kofniteja, da mi pomaga to zadevo uredlti Na okrajnam sodišču v Ljubljani smo jo uredili 30. junija 1959. leta. Sklep se glasi, daje Na-gliča Franca -smatrati- kot rojene-ga v zakonu med menoj in Vite-zom.'
še veliko zanimMh podrobnosti mi /e Marija pripovedovata, čeprav tudi njo že izda/a spomin Dala mi je tudi prepis sklepa okrajnega so-dišča o zadevi zaradi katere mani. da je pri nekaterih čmučanih v ne-milosti. V utemeljitvi sklepa piša. da sta Mici in Franc hodila skupaj te leta 1939 in tudi to. daje bil Vitez tako značajen človek, da bi Mici gotovo poročil. S tam je sodlšča tudi utemel/ilo sklep o zakonski zvezi med njo in pokojnlm Francem Ravbarjem- Vitezom.
V TV-15 je dne 19. aprila 1982, novinarJoie Čurin objavil razgovor z Marijo Ravbarjevo. Obljubil ji je. dajibo dal prebrati kar bo napisal, vendar tega ni storil, ker jo takrat, ko Jo /e zaradi tega iskal, ni dobil. Tako ja, ial, ostalo v čtanku več netočnosti zaradi katenh letijo na-njo novl očltki. Morda bo ta prispo-vek kaj razčiatil in vplival na boljše. bolj razumevajoče in prijaznejše odnose mad nakdanjimi sodelavci in soborci.
STANE KOMAN