Posamezna Številka 10 vinarjev. siev.85. V Milani, v c«,.a aprila 1916. Leto XLiV. == Velja po pošti: Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo „ 2-20 „ 29-- „ 35-- V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24*— za en meseo „ . . „ 2-— V upravi prejeman mesečno „ 1-80 = Sobotna izdaja: = za oelo loto......K V— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. ,, !2'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 ram visoka ali njo prostor) za enkrat . . . . po 3) v za fiva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren ponnst po doflovoru. Poslano: Enostolpna pttitvrsti po 60 vin. Izhaja vsak dan izv: emsi nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red iUredništvo je v Kopitarjevi alloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun roštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Časopis!* porota o izprennmlii n Kranjskem deželnem predsedstvu, - Italijanski napad pri RIvi popolnoma odbit - Me posledice zračnih napade« na Assleško - Anarhija na Portugalskem, - Nemška nota Ameriki radi napada na Jusser. Vojna in gospodarstvo. Kako je v Turčiji? Zadnjič smo poročali, da tudi tam trpe veliko pomanjkanje na živilih. Tudi zadnji čas ni v tem oziru boljše. Kar so dobili živil, dobili so jih preko Bolgarije in tudi druge potrebščine dobivajo preko omenjene dežele le v majhnih množinah, ker vojaški transporti omejujejo tozadevni prevoz. Meseca januarja so dobili 635 vagonov moke, 36 sladkorja, 43 fižola, 15 petroleja, 17 vag. papirja, 3 kisa in 35 drugega blaga. Trgovci željno pričakujejo boljšega železniškega prometa, kajti le na ta način bi mogli izvažati za izvoz dovoljene predmete in potem tudi dobiti iz zunanjih držav blago za dom. — Iz Adane poročajo, da je koncem lanskega leta vladala tamkaj precejšnja suša. Polja so 40— 50% manj obdelali kot lansko leto. V mnogih krajih razsaja živinska kuga in ker živine sploh izvažati ne morejo, ji jc cena padla za 40%. Letina za olje pa je bila za 30—50% boljša kot v pretečenem letu. So-čivja in krompirja so pa pridelali približno toliko kot prej. Nizozemska vlada je odredila, da se smejo slan;ki izvažati le s posebnim dovoljenjem ribiških organizacij. Ekspedicija pa je izročena eksporterjem, ki jih je vlada v to določila. Švica je vsak izvoz (tudi v poštnih paketih po 1 kg) kave prepovedala. Kdor jo hoče poslati mora tudi za najmanjše množine dobiti izvozno dovoljenje. — Mono-polizirala je tudi ves uvoz surovega in ra-finiranega sladkorja. Nakup in uvoz ter razdeljevanje sladkorja (večjih množin — vsaj po 1 vagon) oskrbuje višji vojni komi-sarijat. Raditega so morali vsi trgovci istemu naznaniti, kje in kolike množine sladkorja imajo zunaj že nakupljenega in tudi domače sladkorne zaloge jc vlada popisala in zaplenila ter določila za sladkor maksimalne cene. Iz Rusije se poroča, da vlada tudi tam veliko pomanjkanje moke in mesa. Državni post ob sredah in petkih so zapovedali vsej armadi. Za moko pa so vpeljali karte (izkaznice). Na mesec je dobi posameznik 30 funtov. Posamezna oddaja se na njej za-bilježuje — so torej karte brez odrezkov. Ko so na Ogrskem v svi'ho rekvirira-nja zaloge preiskavah, so našli skrite velike množine žita in krmil, tako, da upa vlada več mesecev s lem prikritim blagom zalagati konsumente. — V Budimpešti namerava mestna uprava prevzeti vse mestne železnice. Sicer pa ima v rokah že itak večino delnic. Temelj prevzemnega obračuna bede povprečna dividenda zadnjih 7 let. Dve najslabši so izločili! V Diisseldorfu so se zbrali pred kratkim zastopniki nemških cementnih tovarn. Namenili so sc, da si ustanove splošno enotno zvezo za celo Nemčijo, pa so nastale velike težkoče in niso sc mogli zedi-niti! V francoks zbornici je nek poslanec vladi očital, da zanemarja poljedelsko vprašanje. Poljedelstvo v Franciji zadnji čas propada. Dasi je dežela silno rodovitna, vendar ni zmožna dali toliko pridelkov, da bi preživila narod, ki po številu pada. Uvoziti so morali žita 1. 1915. do 56 milijonov kvinlalov. Koliko škode ima pri tem narodno gospodarstvo, se vidi iz tega, da se je moralo zanj plačati v zlatu nad milj. frankov. Voznina iz Amerike pa se je podražila ocl 2.25 fr. na 13.75 fr. Kurzna razlika pa ie znaša 6 fr. pri kvintalu. Radi 'ega bo treba, da vlada večjo skrb posveti napredek kmetijstva. Francoska državna banka izkazuje oncem marca, zalogo zlata v vrednosti 5 milijard frankov, srebra pa nad 326 milijonov. V Londonu izkazuje kurz angleškega vojnega posojila 96°/io, francoskega pa le 857/i«. Olja pa v tem svetovnem mestu od dne do dne vedno bolj primanjkuje. Odkar so kupčijski sklepi za premog z Francosko sklenjeni, ne pusti Anglija nobenega premoga več izvažati, Na Dunaju vpeljejo za vojaštvo posebne krušne karte, ki jih bo izdajalo vojaško poveljstvo po želez, postajah. Glasile se bodo na 70 gramov dnevno. Ječmenovi moki so nastavili nadrobno ceno 48 vin. za kilogram. Zadnji čas tudi Dunajčanom primanjkuje govedine, ki se je podražila 30— 40 vin. pri kg. Dasi sta špeh in mast z aprilom cenejša postala, je pa svinjsko meso dražje od 50—60 vin. kg. Zadnji teden je došlo mesa na Dunaj 117 vagonov v teži 315.7 ton. V pondeljek je bilo na trg pripeljane govedi 300 glav manj kot prejšnji. Pitani voli so stali 418 K 100 kg. Prešičev je bilo pa 700 repov manj kot prejšnji torek. Kako pa jc v Bolgariji? Pomladansko vreme je tam za setev zelo ugodno. Sicer jc bilo manj padavine, vendar se nadejajo, da bodo precej povoljno polje obdelali. Vlada je v to svrho marsikaj dobrega ukrenila. Skrb za pravočasno obdelanje polja je v prvi vrsti poverila kmetijskim zadrugam in županstvom. V zasedenih krajih pa bo vojaštvo setev in drugo izvršilo. Nakupovalne družbe centralnih sil pa pridno tam nakupujejo koruzo in krmila in se že izvažajo poleg teh tudi jajca (100 vagonov), kože, usnjarske potrebščine itd. LTvaža se pa zadnji čas manj,, ker so sc izvozne prepovedi zveznih držav razširile tudi na več novih predmetov. Pomanjkanje kave, ka-kao, sladkorja in riža je tudi tam radi tega vedno bolj občutno. V Nemčiji že zdavnaj kupljen sladkor še dosedaj ni dospe! tja. Radi tega si bolgarske sladkorne tovarne še posebno prizadevajo, da bi kmete navdušile za produkcijo sladkorne pese. Nadejajo se da se bo 150.000 dekarjev polja zanjo odločilo, ker njih prizadevanje tudi poljedelsko ministrstvo podpira. Tudi usnja tam zelo primanjkuje in se po 33 levov 1 kilogram plačuje v trgovini na debelo. Petroleja imajo še precej, a razpečavati ga ne morejo, ker jim manjka prevoznih vagonov, tako, da so radi tega že marsikje po deželi brez luči in celo tudi v Sofiji. Pred vojsko so rabili ruski in amerikanski petrolej, sedaj pa rabijo izključno rumun-skega. Ogrska vlada jc določila za 1. 1916 sledeče prevzemne cene za koruzo: V avg.— sept. 22.50 K, pozneje maja 1. 1917 pa bo stala storžna 28.90 K. oluščeni koruzi bodo cene naraščale v označeni dobi od. 30—34, činkvantinu na storžih 27.75—31.45 K, oluščenemu 33—37 K. Grahu in leči pa je določena cena 66 K netto kvintal. Te cenc veljajo samo za domačo koruzo, oziroma grah in lečo. V Avstriji jc v brzojavnem prometu dovoljena tudi bolgarščina. Danska je prepovedala izvrtati živo in zaklano perutnino ter meso severnih jelenov. Ogrska vlada zahteva tudi za kavir.e posiljatve transportno dovoljenje. Omejila je tudi poštno-paketni promet ne le glede kave, ampak tudi glede fižola, graha in leče. Tamkaj tudi snujejo kako bi odpravili ali vsaj omejili število krajevnih ?em-njev. Poljedelski minister jc to vprašanje že 1. 1912 sprožil v trgovskem ministrstvu, češ, da v moderni trgovini semnji niso več take važnosti in koristi, pač pa iz splošno ekonomičnega stališča škodljivi, ker sc izguba na času in delu vsled pohajanja sem-njev ne da pokriti s tem, kar koristijo, Osobito se pa ta zgrba kaže ob času vojske, ko delavnih moči tako manjka. Radi tega bodo prepovedati izdajati dovoljenja za nove letne ali tedenske semnje, število ob- stoječih pa bodo reducirali in na nedelje preložili. Tako bomo tudi pri semnjih v prid domovine pričeli štediti! Nemčiji manjka špirita. Ceno motornemu špiritu so zvišali za 27.5 mark in hočejo na ta način prisiliti obrate, da uporabljajo bencol. Na Ogrskem so določili '/j kg "ža za osebo. Kvoto za fižol pa so zvišali na 1 kg. Cena zdrobljenemu rižu je 50 vin za kg, celemu pa 55. Fižol (bob) pa stane 56 vin. — V Nemčiji bo tudi nakup kave v zunanjih državah prevzela nakupovalna centrala, Domače zaloge bodo popisali in zaplenili ter sorazmerno po državi trgovcem v nadaljnjo prodajo porazdelili. Naša vlada si zelo prizadeva, da bi se čim več rastlinskega olja produciralo v državi. Radi tega se je dogovorila z tovarnami za olje, da da kmetom razpolago potrebno seme, ki se jim bo po žetvi vrnilo. Določila se je prevzemna cena K 100 za q, ki ostane tudi za slučaj sklepa miru. Tovarne so se zavezale, da bodo tudi dobro ohranjeno slamo od kmetov prevzele po 10 K q. Minitrstvo je izdalo tozadevno knjižico v poduk producentom, ki se lahko dobi iz ministrske knjižnice. Na Češkem popis krompirnih zalog slabo kaže. Radi tega je vlada odredila, da se sme le 18 a semenskega krompirja za 1 ha porabiti. Do konca junija pa dobi odslej oseba le % kg na dan. Švedska je prepovedala izvažati škrob. Sladkorna centrala je izdala na produ-cente sladkorne pese okrožnico, v kateri jih poživlja, da preko vseh ovir čim največ polja obdelajo za peso, ker s tem si zagotovijo tudi važno vlogo za po vojski v narodnem gospodarstvu in tudi domovini ob tem usodnem času zelo opomorejo. I FričiM Mre!, viKorl) mmM-skeoo samostanu na Sv. Gori ležKo ranjen. Pater prijor usmiljenih bratov v Gorici, pri katerih je P. Frančišek zadnji čas prebival in opravljal svoj duhovniški poklic, je včeraj tukajšnjemu frančiškanskemu provincialu sporočil: S solznimi očmi Vara naznanim žalostno sporočilo, da )e dnes 11. aprila ob 10. uri zjutraj našega dobrega p, Frančiška v njegovi celici zadela sovražna granata in ga težko ranila. Kos granate mu je prebil jabolko v grlu, ga ranil na plečih in na rami na levi strani in mu odbil levi kazalec. Naš primarij dr. \Veinlechner je prišel nemudoma in ga ukazal takoj prepeljati v divizijsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Stanje veleč. g. p. Frančiška je zelo nevarno, vendar zdravniki upajo, da bo morebiti ostal pri življenju, ako ne pridejo vmes komplikacije. Sprejmite moje iskreno sožalje pri Loj nepričakovani nesreči, katera nas je toliko bolj zadela, ker je nam bil veleč. p. Frančišek v vsakem oziru zvest in ljub prijatelj. Fr. Longin Horak. — Od druge strani se nam piše. Strašna vojska je zagrabila s svojo železno roko najpogumnejšega ne-vejaka ob fronti, Vašega dopisnika p. Frančiška. — Stanoval je pri usmiljenih bratih v Gorici, opravljal službo angelja tolažni-ka bolnikom in čč. bratom, varoval svetišče na Sv. Gori, in pomagal ob nedeljah vlč. g. župniku v Grgarju. V ponedeljek, 10. t. m. se je sprehajal po vrtu — dve granati sta mu leteli čez glavo in pokvarili več sob v bolnišnici. — »Pojdite z vrta!« ga kličejo. — Pa saj vidite, da jc lam bolj nevarno l.ot tukaj,<: je dejal hladnokrvno. V torek je bil zopet na vrtu do pol enajstih dopoldne; prišel je v svojo sobo, nekaj trenutkov, že jc prižvižgala 10 cm granata od Kalvarije skozi okno in vrata neke prazne sobe na hodnik pred vrata p. Franca, jc tam eksplodirala, in prodrla v pritličje. Kosci železa pa so prebili njegova vrata in ga ob mizi podrli na tla. Goltanec mu je bil gladko prerezan, kos železa še v vratu, na levi strani tik ob rami velika luknja v prsi in piečna kost zdrobljena; na levi roki odtrgan kazalec in sredinec za en člen krajši. Našel sem ga pred operacijsko sobo na hodniku v krvi — preoblačili so ga za ope-racjo. Spoznal me je. »Kje sem, kaj se je zgodilo, kedaj je bilo to?« Vse je brž razumel, »Ne morem se spovedati.« Kri mu je vrela iz ust. Mirno in zastopno je z menoj obudil kesanje in spremljal podelitev sv. poslednjega olja ter papežev blagoslov. Prišel je njegov sobrat P. Aleksander iz Kostanjevice, ni ga več poznal. Prepeljali so £a v žensko bolnico. Bog nam ga ohrani pri življenju! Priporočamo ga v molitev. Vojaki pozdravi in velikonočna voščila. Vsem prijateljem in znancem iz staro-trške fare pri Kočevju pošiljajo prisrčne pozdrave s trdega Krasa: Jurij Moleč, Marko Mavrin, Ivan Šutej in Marko Jonke. — Prisrčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljajo: Jakob Ulčar, telefonist; Leopold Legat, ognjičar; Jos. Pri-havec, ognjičar; Cene Srajca, četovodja; Franc Vitežnik, Franc Koks, Ivan Čavdek, desetniki; Silvester Pogačar, poddesetnik; Janko Filipič, Jos. Žmavc, And. Markič, Leopold Knapič, Leop. Ličen, Ivan Godec, topničarji. — S tirolske fronte pozdrav či-tateljem »Slovenca« in vsem Slovencem in Slovenkam! Franc Prislan, Anton Rudi, Mihael Vrtačnik iz Braslovč; Alojzij Podgoršek iz Gomilskega; Franc Ožir, Franc Es iz Sv. Andreja; Jožef Bevc, Franc Za-gajšek iz Griž, vsi v celjskem okraju; Jožef Otorepcc, Anton Ocvirk, Albin Ravansek, Virštan - Brežice; Mihael Kovačič, Matija Pšeničnik, .Jožef Poček, Franc Lipar, Franc Pavlia iz Mostca pri Brežicah; Janez Šmigovc, Janez Turk, Liberi Sandor, Matija Balačič iz Ptuja; Alojzij čerček, Štefan Verjak, Jožef Trstenjak, Jožef Pevc z Mestnega vrha pri Ptuju. — Vesele velikonočne praznike želijo vsem slovenskim tovarišem in prijateljem: Matija Ko-košin, Jožef Klinkan, Anton Lušina, Jožef Škabar, Lovrenc Huselj, Andrej Pečar. — Vsem čitateljem »Slovenca«, posebno pa Vičanom žele: Janko Japelj, Vič pri Ljubljani; Josip Dornik, Mengeš; Janko Glavan, Vel. Lašče. — Iz strelskih jarkov pri pošiljamo vsem Slovencem in Slovenkam prisrčne pozdrave ter jim želimo vesele velikonočne praznike: Prostovoljni strelci Mirko Škerlavaj, Stanko Škerlavaj in Alojzij Hrovatin, vsi z Opčin. — S kotorskega obrežja pozdravlja vse čitateljc »Slovenca« ter jim želi vesele velikonočne praznike Fr. Petkovšek, trdnjavski predmojster, doma iz Rovt pri Logatcu. — Iz strelskih jarkov na laškem bojišču pošiljajo prisrčne pozdrave in žele vesele velikonočne praznike: Jernej Srebotnjak, Franc Brajdih, Ivan Suša, desetniki; Ivan Vadnov in Ivan Berščak, inf. — Mnogo pozdravov z visokih tirolskih planin pošiljajo vsem prijateljem in prijateljicam podčastniki: Jože Burja, Gosar, Ivan Tavčar, četovodje; Val. Rakar, Lud. Kreč, desetnika. — Vsem prijateljem in dekletom pošiljajo z južnega bojišča najiskrenejše pozdrave in želijo vesele velikonočne praznike: Franc Kobal, Pavel Kogej, Viktor Pečirer, Franc, Ivan Plešnar, vsi iz Idrije; Ivan Šolarič, Ljubljana; Jožef Pcnič, Celje; Franc Hrovat iz Zališč pri Žužemberku; Alojzij Palčič, Lož. — Pozdrave »Sloven-čevim« bralcem pošiljajo kranjski Janezi: Desetnik Ivan Stocklinger, Ljubljana; Franc Eržen, Gora pri Idriji; Anton Tomšič, Bač pri Knežaku; Anton Hacler, Dolsko pri Ljubljani; Jakob Bobnar, Voglje pri Kra- nju; Janez Mišica, Čudno selo pri Črnomlju; Franc Golorej, Naklo pri Kranju; desetnik Luka Jutršek, Gnojile pri Kamniku; Jožef Sršec, Homec pri Kamniku; Aleksander Capuder, Straža pri Lukovici; Janez Kovačič, Orehovce pri Št. Jerneju, Dolenjsko; Daniel Klešnik, Vevče pri Ljubljani; Janez Zelnik, Kranj; France Selak, Gorenja vas; Jožef Markelj, Dolenjsko; Anton Lovka, Hoče; Edvard Kovač, Toplice, Dol.; Anton Tance, Ig pri Ljubljani; Martin Podlogar, Dol. — Prisrčen pozdrav vlč. gg. Ignaciju Lebanu, župniku v Batu-jah - Selu, Ivanu Rejcu, župniku Sv. Križ -Cesta, dr. Kreku in vsem slovenskim prijateljem, katerih ne bo nikdar pozabil, pošilja vojak Peter Šramek, doma z Morav-skega. — Slovenski fantje pri strojnih puškah na koroških planinah pošiljajo mnogo srčnih pozdravov vsem prijateljem in znancem, posebno svojim staršem in domačinom; Narednik Andrej Batagelj; desetnik Izidor Gomišček; poddesetniki Jožef Ban-delj, Gašpar Ortar, Franc Šperne; pešci Jožef Likar, Jožef Koron, Rafael Uršič, Izidor Deljun, Franc Petkovšek, vsi s Primorskega. — Srčen pozdrav z goriške fronte pošilja vsem znancem in prijateljem ter bralcem Slovenca« Andrej Ivančič iz Bloške občine. — Alojzij Burjes, topničar, doma iz Trbovelj, pošilja s Tirolskega prisrčne pozdrave svoji ljubi materi in sestri ter vsem trboveljskim fantom in dekletom. _ Z ruskega bojišča pošilja prisrčne pozdrave črnovojnik Albert Rajšp. —- Naj-iskrenejše slovenske pozdrave pošiljajo R. Grželj, Klanšček in tovariši. — Vse znance i in prijatelje pozdravila Ciril Cirar s Sv. Gore pri Vačah. — Iskrene pozdrave staršem, prijateljem in dekletom, posebno pa sobratom na južni fronti pošiljajo iz okrevališča v Andrichowu v Galiciji: Ivan Hočevar, Struge pri Dobrepoljah; Mariin Por, Gorje pri Bledu; Jakob Grilc, Predtrg -Radovljica; Lovrenc Tende, Kranj; Matija Prijanovič, Črnomelj; Jakob Šimenc, Domžale; Medard Virt, Dolenjsko. — Iz bolnišnice v Feldkirchen na Koroškem pošiljajo prisrčne pozdrave in žele vesele velikonočne praznike vsem Slovencem in Slovenkam: Alojzij Bizjak, Erzelj pri Vipavi; Ivan Križnik, Motnik pri Kamniku; Ivan Pekolj, Vrbovec priDobrniču; Peter Lauss-egger, Slov. Pliberk, Koroško; Martin Je-lenič, Račice, Istra; Ivan Zagradišnik, j Nova Štifta; Jožef Remc, Suhedole pri j Kamniku; Jožef Gregorčič, Valičina, Dol.; Ivan Kos, Ljubljana; Jožef Borovnik, Sp. Dravograd: Jožef Baša, Dornberk, Prim.; Maks Debelak, Prelazko, Štaj.; Rudolf Obleščak iz Tolmina; Jožef Berus, Kal pri Novem mestu; Jožef Opara iz Milj pri Trstu; Anton Kirišič, Pičan, Istra; Martin Vale, Raken, Istra; Rok Vazila, Kršana, Istra: Jakob Santili iz Prevalja na Koroškem. — Iz Judenburga pošiljajo prisrčne pozdrave in žele veselo Alelujo svojim družinam in sorodnikom ter preč. g. dekanu Skubicu, g. kaplanu Gnidovcu, g. pevovodju Sicherlu in vsem prijateljem in znancem — črnovojniki ribniške fare: desetnik Alojzij Lovšin, Jakob Mate, Janez Arko, Štefan Stare. — Srečne in vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov želimo vsem dragim domačim ter fantom in dekletom: Leopold Naglič, Žiri; Anton Mlinar, Račeva; Herman Žakelj, Ledine; Matija Kavčič in Franc Logar, Rovte; Ivan Bucik, Avgust Štolfa, Peter Rusič, Miroslav Drinič, Primorsko. — Srčne pozdrave z laškega bojišča pošiljamo vsem Slovenkam in Slovencem ter vsem želimo vesele velikonočne praznike: poddesetnik Matija Žalec, Sinji vrh - Vinica; Franc Slak, Do-brniče; Anton Redek, Trebnje; Ivan Plut, Semič; Nikolaj Jankovič, Adlešiče; Franc Račič, Cerklje; Franc Pire, Straža; Franc Rožnar, Ig; Štefan Vogrin, Vel. Dolina. — Slovenski fantje 24 cm možnarske baterije pozdravljamo vse doma ostale može, žene, posebno pa dekleta: Ivan Slane, Ivan Za-bukovec, Ivan Žnidaršič od Rakeka, Ivan Eržen, Martin Rajer, Ivan Kraizar, Franc Laznik, Franc Racinger, Jožef Stravs, Ivan Zabukovec, Jožef Berkopec, Kranjci; Franc Šibelja, Tomažovica; Ivan Semolič, Bresto-vica; Marij Beitram, Ivan Černic, Alojzij Kompara, Jožef Laščak, Peter Bizjak, Anton Kurinčič iz Kobarida, vsi z Goriškega; Bogomir Bajt, Jožef Betič iz Trsta; Franc Albil. Jožef Šmid, Ivan Čeh, Ivan Marčec, Alojzij Mikolič, Anton Pirš, Jožef Topol-nik, Jožef Božič, Ivan Hudina, Franc Pukl, Jož?f Toplišek, vsi Štajerci. — Vsem znancem in prijateljem, Slovencem in Slovenkam, posebno pa čitateljem »Slovenca« pošiljam prisrčne pozdrave od sinjega Jadranskega morja ter želim vesele velikonočne praznike, slovenskim dekletom pa mnogo piruhov! Dragotin Novak, trdnjav-ski topničar. — S snežnih koroških hribov pošiljamo prisrčne pozdrave svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem in znancem ter jim želimo veselo alelujo — slovenski fopničarji: And. Vodopivec, Dornberg; Franc Pečenko, Batuje; Anton Žužar; Anion Vlasič, Tribuče - Bedenj; Fran Vidmar, Rihemberg; Anton Štiftar in Franc Raz-devšek iz Savinjske doline; Jožef Škorja-nec, Medvedje Seio, Sp. Štaj.; Jožef Vrho-vec, Št. Peter, Kranjsko; Jožef Veble, Bre- žice; And. Centrih, celjska okolica; Ivan Terčič, Podsabotin pri Gorici. — Prisrčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa bratom Orlom pošiljajo: Četovodja Jos. Matč, Ribnica; Anton Kuhar, Celovec; Mih. Kapus, Boh. Bela; Jane,* Šubic, Dobrova pri Ljubljani. — Z Dober-dobske planote 12. aprila: Ob priliki velikonočnih praznikov sprejmite cenj. gg. uredniki, Ljubljančanje ter sploh vsi kranjski, štajerski in koroški Slovenci prisrčno voščilo, ki vam ga iz strelskega jarka ob bistri Soči pošiljajo domobranci: Milko Vizjak, praporščak; stražmojster Mlinarič; narednik V ogrinec, Slavonija; četovodje Ivan Tinta, Gorica; Šiliga; Josip Sever, Orehek pri Postojni; Tit Abram, Kobje-glava; Osek, Kostrivnica na Štajerskem; Fran Lužar, Šmarje; desetniki Anton Ov-čak - Rebolj, Skaručna; Lojze Čeh, Gorenja pri Sežani; Jurij Koželj, Okič, Štajersko; Flakus, Gradec; Jeriha, Ljubljana; Mate Suplina, Reka; Schwennar; poddesetnik Ivan Skočir, Bohinjska Bistrica; infante-risti Silvester Pertot, Barkovlje pri Trstu; Lovrenc Kralj iz Trebič pri Trstu; Ivan Lukovec iz Lokev; Alojzij Kos iz Kobdilja št. 18; Alojzij Hmelak iz Rihemberga; Ivan Lazar od Repentabra; Jure Velčič iz Mo-ščenic v Istri; Anton Rožnik, Dolina pri Trstu; Anton Komin, Kaščerga, Istra; Jure Zovič, Gromnik pri Pazinu, Istra; Blaž Turkovič, Velike Mune, Istra; Smokovič Fran, Pičan, Istra; Anton Komel iz Bilj pri Gorici; Mate Valenčič, Klana, Istra; Novak Ivan iz Šijaka; Alojz Bolja iz Kosovel; Josip Gulič iz Skopega; Josip Urh, Sv, Filip pri Dobrlivasi, Koroško; Ivan Stanonik, Škofja Loka; Fran Kranjc, Maribor; Koser Feliks iz Brengovc, Štajersko; Verbič Ivan, Št. Jurij ob južni železnici, Štajersko; Po-nikvar Fran iz Bresta pri Ljubljani; Peter Senekovič, Radgona na Štajerskem; Kovačič Ivan, Sobonje, Istra; desetnik Legat Karol iz Trsta; Alojz Braček iz Maribora; Josip Ulaga, Sv. Jedert, Štajersko; Herva-tin Peter, Malija pri Izoli, Istra; Just Cotič iz Solkana pri Gorici; Martin Zupan iz Ži-geškega vrha na Štajerskem; Ivan Mole, Vrhnika pri Ljubljani. Vojske z Holijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. aprila. Uradno se razglaša: Živahnejši topniški boji v posameznih odsekih bojne črte trajajo dalje. Pri Rivi, kjer se je ustalil sovražnik v nekaterih naprej potisnjenih jarkih in za nekim obrambnim zidom južno od Sperone, smo ga zopet pregnali iz te postojanke. Napad Italijanov je torej popolnoma odbit. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. Rim, 10. aprila. Uradno: Ob celi fronti delovanje artiljerije. Na mrzlem vrhu ^o šli v noči od 9. aprila močni sovražni oddelki proti našim črtam, proti katerim so metali težke bombe. Naši so zapustili strelske jai-ke in vrgli sovražnika po ljutem pobližnjem bo)u nazaj. Ob Soči je streljala sovražna arfljerija na kolodvor v Krminu in sosednje .hiše, ne da bi povzročila kaj izgub ali škode. Zadnjo noč je nek naš vodljivi zrakoplov preletel utrdbeno skupino Riva, vrgel tam 40 bomb na utrdbe, železniške naprave in vojaška poslopja. Uspeh tega metanja je bil očividno zelo učinkovit. Zrakoplov je sovražnik zapazil in razsvetlil z žarometi in raketami, nakar so nanj streljali s topovi in puškami. Vendar se je nepoškodovan vrnil v naše črte. Ljuta kanonada pri Gorici. Torek, dne 11. aprila: Včeraj proti večeru se je pričela na fronti pri Gorici strašna kanonada. Otvorili so jo krog pete ure popoldne Italijani, nakar je naša artiljerija vseh kalibrov dostojno posegla v to uverturo. Kanonada je trajala z vso besnostjo celo noč brez presledka. Naše motorne baterije so sijajno vršile svojo dolžnost, da so okna šklepetala v tem čistem pomladanskem zraku. Kanonada je trajala tudi danes, šele krog poldne je nastopil mir, Vprašanje je zopet, kako dolgo, — Včeraj so se prikazali ob bojni črti pri Gorici zopet italijanski aeroplani, a so se že po prvih strelih naših topov zopet obrnili nazaj. Pomen zasedbe obmejnega pobočja v ozemlju Adamello. Kolin. Kolnische Ztg.« pravi o zasedbi obmejnega pobočja v ozemlju Adamello med Lobbia Alta in Monte Funo po avstrijskih četah, da je to vojaško planinsko dejanje, o katerem bi se še koncem minulega stoletja sodilo, da ni mogoče. Italijanom se kljub vsem napadom posebno na prelaz Tonale med Ortlerjem in skupino Adamello ni nikjer posrečilo, da bi bili dlje prodrli, Avstrijcem se je pa posrečilo, da so zasedli na sedlu Stilfser nekaj zelo važnih postojank na laškem ozemlju. Lahi zgrade železnico Bologna— Brindisi. Dunaj. Poslanec Speranza je v zbornici stavil značilno interpelacijo na vlado, iz katere poizverno, kako uspešno so obstreljevale naše ladje in naši letalci želez- niško progo Bologna—Brindisi. Speranzo se zavzema za zgradbo nove proge med Brindisijem in Bologno, Iz italijanske zbornice. Curih, 12. aprila. (K. u.] Zbornica nadaljuje razpravo o proračunu gospodarskega ministrstva. Posl. Peano opozarja, da bolezen na rasllinah povzroči Italiji vsako leto 500,000.000 do en tisoč milijona lir škode, vsled česar se mora kaj storiti. Na seji so razpravljali o vojaških pokojninah, o dopustih, o preskrbi ranjencev. Pioračun gospodarskega ministrstva se reši jutri; vsled česar se zamudi razprava o zunanjih stvareh in govor Sonninov za dvn dni. V laškem senatu je izjavil stavbni minister, da je njegovo civilno osobje izvedlo veliko železniških in drugih mostov in cesta za hrbtom armade in da gradi četam na korist prekop pri Gradežu. Dograjen je prvi del prekopa iz Benetk v Milan. Italija in Jugoslovani. Geni. Pariška lista - Bonnet Rouge« in »Le Rappel« objavljata neugodna poročila o bodočih razgovorih Italije z Jugoslovani. Stvar je nenavadno težavna kljub optimizmu srbskega ministra Rističa, Srbi zahtevajo od Italije, da mora slediti njim nasproti istim načelom, ki so utemeljila enotno Italijo. To pomeni, da vztrajata obe stranki trdovratno na svojih prejšnjih zahtevah. Radikalni pariški listi priporočajo, naj odneha Italija glede na aneksijo ozemelj na vzhodni jadranski obali. loli na ziolu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. aprila. Veliki glavni stan: Pri La Boisselle, severovzhodno od Alberta, je pripeljal nek manjši nemški oddelek po nekem nočnem podjetju na angleške postojanke brez lastnih izgub 29 ujetnikov in 1 strojnico. Francozi so napadli brezuspešno zahodno od Moze naše črte severovzhodno od Avocourta, v ostalem so se pa omejili na živahno streljanje svojega topništva. Na vzhodnem bregu so done-di trije z ljutim ognjem pripravljeni protinapadi na grebenu Pfeffer sovražniku velike izgube, a nobenega dobička. Naskakovalnim četam se dvakrat ni posrečilo premagati okrožja našega zapiralnega ognja; tretji naskok se je zrušil popolnoma blizu pred našimi ovirami v ognju strojnic, V gozdu Cailette smo pridobili nasproti vztrajni obrambi korakoma nekaj tal. V zračnem boju se je sestrelilo neko francosko letalo pri Ornes (na Woevre)j vodnik je mrtev. Vrhovno vojno vodstvo, Francosko uradno poročilo. 11. aprila ob 3. p o p o 1 d n e. Na levem bregu Moze so napadli Nemci sinoči naše postojanke in jih polivali z gorečimi tekočinami. Napad, ki se je razvil iz gozda Raben, je odbil naš zapiralni ogenj in ogenj naše pehote, izvzemši na vzhodnem delu, kjer se je ustalil sovražnik v nekaterih malih odsekih jarka. Na desnem bregu Moze so nas poizkušali Nemci vreči ponoči iz tistih jarkov, ki smo jih vzeli v zadnjih dneh južno od vasi Douaumont. Poizkus, ob katerem so metali tudi goreče tekočine, se je končal s krvavim neuspehom. Ljut topniški ogenj pri Douaumont— Vaux; na Woevre nekaj presenetljivih napadov topništva. Na ostali bojni črti je potekla noč mirno. Prva zagozda v notranjo obrambno črto pri Verdunu. Base!, 12. aprila. »Baseler Nachrich-ten« pišejo: S padcem francoskih utrdb med Douaumonton in Hardaumontom je napravljena prva 5 km velika vrzel v zunanjo črto stalnih verdunskih utrdb. Utrujeni francoski poveljniki. Genf. Zgodovinar Aulard opisuje v »Journalu« svoje vtise na bojišču. Govoril je z mladimi častniki in se je prepričal, da more upati Francija na uspeh le, če nado-meste utrujene poveljnike s čisto mladimi ljudmi v starosti 30 do 40 let, ki so dovolj drzni za ofenzivo. Francozi izgubili prvo bojno črto pri Verdunu. Genf. »Journal des Debats« poroča o položaju pri Verdunu kratko pa jedrnato: Prva obrambna črta pri Verdunu je za nas izgubljena. Iz Soluna pred Verdun. Atene. Francija umika vse svoje čete iz Soluna in jih pošilja v Verdun, Srbske čeie v Franciji. Berlin. Iz Rotterdama: Na Krf rešene ostanke srbske armade so pričeli voziti na zahodno bojišče. V Parizu je videti že veliko srbskih vojakov, XXX Asquithov razgovor s papežem. Kolin, 12. aprila. »Kolnische Volkszei-tung« poroča, da je liberalno italijansko časopisje dobilo iz Londona vest: »Central News« so pooblaščene k izjavi, da v nasprotja z nazeri raznih listov pri Asquitho-vem razgovoru s papežem ni omenjalo miru. Pa navzlic temu se »Secolo« boji, da se med Anglijo, Francijo in Vatikanom nekaj godi za kulisami, ker je prav kratko pred Briandovim in Asquithovim dohodom papež sprejel visoke osebe iz obeh dežel. Tudi Briandovo pismo, priobčeno v »Os-servatore Romano«, v katerem obsoja napade na francoske duhovnike, se zdi »Se-colu« zelo sumljivo. Asquith o govoru nemškega kanclerja. London, 13. aprila. (Kor. ur.) Reuter: Na pojedini prirejeni v čast poslanstva francoskega parlamenta je izvajal Asquith glede na govor nemškega kanclerja: Kancler je izjavil, da je izrazil 9. de» cembra svojo pripravljenost za mirovna pogajanja, a da je sovražnik to odklanjal takrat kakor tudi zdaj. Asquith je citiral na to kanclerjeve besede, da pokaže, kaj ta razume pod besedo, da je pripravljen se pogajati, da naj namreč stavi mirovne pogoje sporazum, odloči naj pa kancler. Z drugimi besedami; jc rekel Asquith, hočejo od nas, da zavzamemo stališče premagancev nasproti zmagovitemu sovražniku, toda mi nismo premagani (Pritrjevanje) in ne bomo premagani. Zaveznike veže slovesna pogodba, da ne iščejo in ne sprejmejo nobenega posebnega miru. Pogoji, da sprejmemo mir, so, da izpeljemo smotre, za katere smo 'prijeli za orožje. Te smotre sem naznanil že v novembru 1914. Rekel sem med drugim, da meča ne spravimo v nožnico, dokler ni končnoveljavno uničeno vojaško gospodstvo Prusije popolnoma. Kancler navaja predvsem moje besede napačno in potem nadaljuje, da leži njih pomen na dlani in njih izraženi namen zavija. Anglija in tudi Francija nista pričeli vojske, da zadavita Nemčijo ali da jo izbrišeta z zemljevida Evrope, ne da uničita življenje enega naroda ali da ga ohromita in gotovo ne za to, da bi se vmešavali v svoboden razvoj njegovih mirnih stremljenj. Oba, mi tu in v Franciji, smo bili prisiljeni prijeti za orožje, da zabranimo Nemčiji, v tem slučaju se misli Prusija, da ne tvori vojaške nevarnosti sosedom in da ne ustanovi nadvlade nad njimi. Nemčija je pokazala v zadnjih desetih letih ob več prilikah namen, da narekava z grožnjo orožja Evropi predpise in je dokazala s kršitvijo nevtralnosti Belgije, da svoje pretežje obnovi tudi za ceno splošne vojske s tem, da raztrga pogodbe, ki določajo temelje evropski politiki. Namen zaveznikov, ki se udeležujejo vojske, je, da uničijo tak poizkus. (Pritrjevanje.) Kot uspeh vojske hočemo določiti načelo, da se razpravlja o mednarodnih vprašanjih prosto z enakimi pogoji med svobodnimi narodi in da takih doseženih sporazumov več ne zadržuje in nadvladuje premočna zapoved vlade, ki jo nadzoruje vojaška kasta. To je, kar si predstavljamo pod besedo uničenje vojaškega gospodstva Prusije, nič več in nič manj. Glede na usodo Belgije, Srbije in Črnegore je izjavil As-quith, da zavezniki niso samo zaščitniki pogodbenih držav, marveč tudi neodvisnih držav in svobodnega razvoja slabejših dežela. (Pritrjevanje.) Komaj je mogoč večji cinizem, kakor če nemški državni kancler pravi, da mora Nemčija pred vsemi državami stati na tem, da da raznim narodom priliko prostega razvoja v okviru njih materinega jezika in njih narodne individualnosti. Nadaljeval je: Moj odgovor državnemu kanclerju je zelo priprost: Zavezniki žele in so se odločili, da zopet ožive staro Belgijo. (Pritrjevanje.) Asquith je govoril na to o šepavem, slabotnem poizkusu kanclerja, da opraviči podvodno vojsko in je končal: »Ne moramo li biti hvaležni, ker nam za označenje in obrambo naše stvari ni treba tako zavijati dejstev, kakor državni kancler? Zavezniki se bore z dostojnimi sredstvi, s čistimi rokami in s čisto vestjo. (Pritrjevanje.) Z nami ni samo volja, marveč tudi moč, da branimo svobodo Evrope, (Glasno pritrjevanje,)« Težaven položaj Asquitbove vlade. Id hoče še petletno vojsko. Rotterdam. Položaj Asquithove vlade je vedno težavnejši, Vsako uro lahko nastane kriza. Angleško časopisje odkrito napada Asquitha glede na vprašanje rekru-tov, na Zeppelinove napade in glede na proračun. Izključeno še ni, da odstopi As-quith po velikonočnih praznikih. Asquith o obisku Pariza in Rima. London. (Kor. ur.) Asquith je izjavil v poslaniški zbornici: Posvet v Parizu je dosegel: 1. iznova se je pokazala popolna solidarnost zaveznikov; 2. doznalo se je, da so zavezniki popolnoma enakih nazorov, in 3. se je doseglo enotno vojskovanje. — Rimski obisk pa znači povečano prijateljstvo med Anglijo in Italijo, Lloyd George izjavil, da Anglija leta 1917, konča vojsko. Curih. Belgijskemu socialistu Vander-velde je izjavil Lloy George: Anglija je napovedala vojsko leta 1914, pričela jo je leta 1915., vodila leta 1916, in jo konča leta 1917. Izjalovljen pariški gospodarski posvet. Curih. Radi nepremagljivih težav izostane gospodarski posvet sporazunn v Parizu. Aprilski posvet v Londonu, Curih. Angleška vlada namerava sredi aprila prirediti v Londonu sestanek vseh državnikov četverosporazuma. Posebno dela na to, da sc udeleže posveta tudi Sazonov (Rusia), Okuma (Japonska) in portugalski ministrski predsednik, ki se do zda talcih posvetov še niso udeležili. Koliko škode so napravili Zeppelini. Berlin, 12. aprila. (Kor. ur.) »Lokal-anzeiger« poroča iz Rotterdama: Po poročilih mornarjev, ki so došli iz Angleške, je bil učinek zadnjih napadov Zeppelinov mnogo hujši, kot se je to priznalo z angleške strani. Leith, Hull, Sunderland, New-castle in Grimsby so strašno trpeli. V Leithu je Zeppelin povzročil požare, da je ob njih svitu mogel najti pot in je nato napadel pristaniške naprave in kolodvor. Posebno v pristanišču je obilo škode. Neka angleška štirijadrnica je čisto razbita. Na kolodvoru je bil zadet osebni vlak. Mnogo potnikov je ubitih ali ranjenih. Velika tvornica špirita v Leithu je popolnoma uničena. Pri Neucastle je znani most čez Tyne popolnoma porušen. Očividec je poročal, da je bil ob napadih prejšnjega tedna posebno Grimsby hudo prizadet. Dne 3. aprila se je podrlo več hiš; vojašnica je izpreme-njena v kup razvalin, pri čemur je bilo nekaj sto vojakov ubitih ali ranjenih. Hull je zadela samo ena bomba, ki jc uničila dve hiši in ubila 4 osebe. Zadnji čas so na vseh mogočih krajih postavili francoske obrambne topove s francoskimi častniki in moštvom. Bojazen Angležev pred nemško mornarico in Zeppelini. Curih. »Ziiricher Ztg.« objavlja poročilo z Angleškega, ki se peča z operacija-mi angleškega brodovja, katere pričakujejo Angleži postajajo nervozni in vprašujejo, če morejo preprečiti predor nemške mornarice . Čisto nič ne vejo, kako je izpopolnila Nemčija v 20 mesecih vojske svojo mornarico. Govori se o pravih plavajočih trdnjavah, oboroženih s topovi, ki odgovarjajo 42 cm možnarjem. Govori se tudi, da se udeleži bitke na morju novo brodovje Zeppelinov in da grade Nemci nove podvodne čolne z nad 1000 ton vsebine, ki bodo prodrli lahko zapiralne mreže. Pričakuje se nemški udarec na morju v kratkem. Haag. Polkovnik Repington izvaja v »Timesu«: Sedanji vojaški položaj pri Verdunu je tak, da morajo Nemci obrniti pozornost drugam. Misli se na napad na angleške čete ali pa na izkrcanje na Angleško. Repington sodi, da je izkrcanje mogoče in da se lahko posreči. Angleški kralj zaslišal francoske parlamentarce, London, 13. aprila. (Kor. ur.) Kralj je sprejel 11. t. m. francoske poslance in jih pozdravil. Izjavil je: Zveza ostane trajna. Opozarjal je na odločnost angleškega naroda ne glede na pleme, stan in politične stranke, da hoče nadaljevati vojsko, dokler se končno ne spravi s pota nevarnost napada, ki je dolgo zatemnjevala nebo Evrope in ogroževala miren napredek. Anglija čuti vojsko. Bern. (Kor. ur.) »Berner Intelligenz-blatt« poroča o pravem učinku Zeppelino-vih napadov na Anglijo. Napadi so strašno uničevali. Celi mestni deli so porušeni. Ljutost prebivalstva je nepopisna. Zdaj šele čutijo v Londonu, da se nahajajo v vojski. Vedno bolj se oborožujejo. Odškodnin zahtevajo že 15 milijonov. Angleži o dobi vojske. Stockholm. Ruski časnikar Nobokov, ki si ogleduje tvorniške naprave angleške mornarice, poroča v »Rječi«, da mu je rekel lord Northcliffe, lastnik velikih londonskih listov, da bo trajala vojska še nekaj let. Na Balkonu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. aprila. Uradno se razglaša: Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. aprila. Veliki glavni stan: Nič novega, Vrhovno vojno vodstvo. Iz črne gore. Cetinje 7. aprila. Na željo cesarja Franca Josipa se nobeno poslopje kraljevske rodbine ne uporablja za stanovanje visokih avstrijskih častnikov. Tako stoje prazna. Kraljevi dvorni maršal kralja Nikole jc dal prilepiti pri vhodu v konak sledeči napis: C. in kr. častnikom je dovoljeno obiskovati ko-od 11. do 4 ure popoldne. Kraljevi cvcrni maršal. Sedaj uradujejo v Črni gori avstro-ogrske vojaške oblasti, kjer sodelujejo tudi Črnogorci. Urejena so okrožna zastopstva, s katerimi so v zvezi selski starešine. V kratkem se reši za Črno goro najtežje vprašanje, in sicer vprašanje valute. Za papirnati denar ni nobenega pokritja, zato doslej nima nobene vrednosti. Mesto Cetinje najame posojilo pri bosenski deželni banki, a tudi deželi se pomaga, kolikor se le more. Težave so tudi z domačim prebivalstvom, katero misli, da je vsak, kdor pride iz naše monarhije, bogat in da mora zato vsako stvar čim dražje plačati. Domačini že sedaj priznavajo, da so cene živežu znatno padle nasproti cenam, kakršne so bile v veljavi za časa vojske. Sedaj se dela na to, da sodelujejo pri upravi tudi Črnogorci, potem se bo moglo storiti za revno deželo še veliko več kakor pa doslej. Poročnik Konjovič o letalnem napadu na Valono. Dopisniku »Az Esta« je opisal linijski ladjini poročnik Demetrij Konjovič, ki je nedavno rešil pri Valoni svoje tovariše gotove smrti, napad na Valono takole: Vse je bilo le manever v zraku, le s to izjemo, da me je oplazilo nekaj krogel. Ob krasnem vremenu smo se dvignili štirje hidroplani 30. marca ob 8. zjutraj. Pod nami se je lesketalo morje v žarkih vzhajajočega solnca, od daleč so se bliščali snežni vrhovi gora. Začetkoma se nismo dvignili visoko in smo se držali v gotovi razdalji do 2000 metrov, le četrto letalo se je prednjim trem bolj bližalo. Morje je bilo mirno, sijalo je solnce, razgled je bil krasen. Brzino je zaviral nekoliko slab veter. Dvigali smo se vedno višje, preleteli smo Drač, popustili morje na desni in leteli naravnost proti Valoni. Ob pol 11. so križarila vsa štiri letala nad valonskim pristaniščem, kjer smo se ločili, ker je bila vsakemu letalu naročena druga naloga. Nad obrambnimi topovi na otoku Sasseno je plaval velik oblak. Vrgel" sem prvo bombo in še opazil, da sem zadel, nato sem se hitro dvignil nad oblak, ki je tvoril varno zaščito pred sovražnimi kroglami. Pri Pe-schieri so me sprejele baterije z rednim ognjem, četudi nas niso mogli videti in so le mogoče čuli ropotanje motorjev. V zraku smo pa slišali, kako so tulile v pristanišču parne sirene alarm. Po dveh alarmnih strelih iz topov so otvorile baterije skupen ogenj na nas. Šestnajst topov je zagromelo na migljaj, a zadela ni nobena kroglja. Ko so se nahajala naša letala ravno nad baterijami, so umolknili hipoma topovi; zapazili smo, da so zapustili topničarji svoje topove in pobegnili v svoja kritja. To me ni presenetilo, ker ko smo svojčas metali bombe na Drač, so opazovali naši piloti natančno, da so zapustili italijanski topničarji svoje topove, ko so plula naša letala nad njimi in so zlezli v varna kritja. Tudi zdaj so se laški topničarji skrili, srbski so pa ostali pri svojih topovih. Valonsko pristanišče je velik vojaški tabor. Nad šestdeset do 70 ladij smo našteli: trgovske ladje, torpedne rušilce, vojne in bolniške ladje. Posebno sem pazil na francoski parnik »Foudre«, ladjo matico italijanskih letal. Na njenem krovu sem zapazil več letal. Obrambna baterija na obrežju je krepko delovala in je, vse kar je res, prav dobro merila. »Foudre« sem počastil s 50 kg težko bombo, ki je uničila neko francosko letalo in na robu poškodovala ladjo. Kvišku sta se dvignili nato dve sovražni letali. V pristanišče, tabore in v lope smo vrgli veliko bomb, opazovali smo ria vojaških skladiščih več eksplozij. Letalni napad na Valono je trajal od pol 11. do četrt na 12. uro; ob pol 12. uri se ni nahajalo nobeno letalo v področju sovražnih obrambnih baterij. Celo podjetje je trajalo pet in pol ure. Naša letala so preletela 470 km in so se vrnila vsa nepoškodovana. Laško letalo padlo na grška tla, Atene, 12. aprila. Nek laški letalec je na meji Epira pri Kudsi padel na grško ozemlje. Letalo se je razbilo, letalec je mrtev. Dva brezmesna dneva v Soliji, Sofija. Ministrski svet je uvedel brezmesna dneva petek in torek v Sofiji, Novo nosilsSvo sporazuma proti Grški. Amsterdam, 13. aprila. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Aten: Angleški in francoski poslanik sta se podala 9. t. m. k ministrskem predsedniku Skuludisu. Obvestila sta ga, da nameravata njunini vladi izkr-cavati čete na otoku Kephalonia posebno v pristanišču Argostoli. Upoštevati hočeta vladne pravice Grške; nujno potrebno je, da zapreta pristanišče Argostoli, a omogočiti hočeta promet s kolikor mogoče malimi težkočami. Skuludis je živahno protestiral in odločno izjavil, da mora Grška ugovarjati proti novi kršitvi grške suvere-nitete. Sledilo jc živahno prerekanje. Angleškega poslanika je zaslišal tudi kralj. Angleški in francoski poslanik sta objavila 10. t. m. obvestilo, da se jc brodovno opirališče v Argostoli ustanovilo le v ob- rambne namene in da nima značaja zasedbe. Med Grško in Italijo napetost vedno večja. Curih, 11, aprila. Zaradi epirskega vprašanja se napeto razmerje med Italijo in Grško vedno bolj ostri. Mogoče je, da se pretržejo diplomatične zveze. Venizelos na delu. Atene, 11. aprila. Novo agitacijo Veni-zelosove stranke bi v drugih državah imenovali ogrožanje države. Poleg tednika »Kyrie« (Glasnik) izdaja tudi dnevnik »Le Drapeau« in kakor se sliši se je teh državi nevarnih izjav gosp. Venizelosa prodalo 80.000 izvodov med atenske prebivalce, katerih je vseh skupaj 200.000. Vsako nedeljo zborujejo v mestnih gledališčih v Atenah in v Pireju najzvestejši, in govorijo ljudstvu. Priznavajo, da hočejo strmoglaviti sedanjo vlado in z orožjem preiti v tabor entente. Vlada pa je trdna. Od Francije oonujane milione je odlonila radi pogojev: Grška naj bi nikdar ne ooustila nevtralnosti v škodo Francije ali Anglije in kar je najvažnejše in sploh nemogoče, pri prejemu prvega obroka naj bi začela z demobi-lizacijo. Francoski in angleški poslanik sta pogostokrat obravnavala s Skulndisom, pa ni šlo. Sedaj pravijo, da pride v Atene nov diplomat, ki naj Grško z denarjem ukloni. Denarja pa Grška v Nemčiji ne more iskati, ker bi ententa to priznanje »sporazuma« z osrednjima silama izrabila £e za hujše represalije. Venizelos poziva entento, naj ostane na Grškem, Bazel, 12. aprila. »Basler Nachrich-ten« poročajo, da je Venizelos vnovič podal javno izjavo, v kateri entento nujno poziva, da naj francosko-angleške čete pusti na Grškem, da bo mogoče uničiti sovražnike grškega naroda. Nova zaupnica grški vladi. Bern, 12. aprila. (K. u.) Po poročilih iz Aten je v seji grške zbornice v ponedeljek ob priliki novega zasedenja finančnega ministrtva došlo do burnih nastopov. Vlada je zahtevala zaupnico. Pri glasovanju je dobila 200 glasov od oddanih 206 glasov. Grška izpraznuje vasi okoli Soluna. Budimpešta. Na zahtevo solunskega vrhovnega poveljnika je Grška izpraznila vasi Amatova, Kaglu, Dogomitza in Bcla-ni, vasi Karasuli pa ne. Solunsko prebivalstvo beži v velikem številu v Atene in Vilo. Črnogorci v Solunu. Carigrad. »Ikdam« poroča iz Aten, da sta izkrcala dva mala francoska parnika v Solunu 8000 Črnogorcev. Rraiiske vojošKe priprave. Bern, 11. aprila. »Tribuna« javlja iz Aten: Iz Bukarešta došli politiki pripovedujejo, da je rumunsko vojaško delovanje izredno veliko in da so dosedaj došli tudi veliki transporti streliva. Basel. > Baseler Nachrichten« poročajo: Odpustili so 140.000 vojakov na poljska dela. Rumunske laži o avstrijskih bankovcih. Bukarešt. Avstroogrsko poslaništvo objavlja v tukajšnjih listih: »Epoca« je prinesla vest, da je v prometu veliko število ponarejenih avstrijskih stokronskih ban-krvcev. C. in kr. poslaništvo je pooblaščeno to zlobno vest, ki že na prvi pogled izda stfoj namen, škoditi kurzu avstrijsko-ogr-ske veljave, kar najodločnejše dementirati. Kamur.ska zbornica bo zborovala tudi ponoči. Bukarešt, 11. aprila. Ker bo vlada zbornico v dveh dneh zaključila, bodo da-nas zanaprej tudi nočne seje, cla se reši ves proračun. (Zakaj in kam sc Rumuniji tako mudi? Op. ur.) Zamenjava bloga med Nemčijo ir. Rumunijo. Berlin. (K. u.) Wolff: Bukareško poročilo o pogodbi med Nemčijo in Rumunijo glede na olajšavo zamenjave blaga, odgovarja dejstvom. Pogodba se je podpisala 7. t, m. v Berlinu. Obe vladi se obveželi na izvoz blaga, v kolikor ga sami nc potrebu-jeti, brez dovoljenja izvzemši vojnega blaga. Dovolita tudi načelno prevoz iz tretjih dežela. Kolikor mogoče se s to pogodbo zepet obnove gospodarske zveze odgovarjajoč obestranskim koristim, Gospodstvo v Adriji. Dunajski »Fremdenblatt« piše: Po angleških željah ostane Sredozemsko morje pod angleškim gospodstvom, zato pa naj se Adrija, za Angleže ne važna moiska vreča, prepusti »mejašem<. V zadnji številk1 revija »Nineteenthy Century« razpolaga z Adrijo. Razume se, da bo Avstrija pobita in izključena od Adrije. Trst z Istro dobi Italija. Resne pa so težave z Dalmacijo in otoki pred njo, kajti šele posest dalmatinske obale in otokov zagotavlja gospodstvo v Adriji. Pa ravno tam so si srb- ske in italijanske zahteve v najhujšem na-sprotstvu. Srbija zahteva in tudi potrebuje zadostno zvezo z morjem in to najde v Dalmaciji. Dalmacijo pa zahteva Italija, da si zagotovi svoje goskodstvo v Adriji. Kako naj odloči Anglija? Kajti nji, vladarici morja, gre odločitev.« Dunajski list pravi, da o tem v Londonu še niso na jasnem. Sicer bi sc daio iti preko zahtev onemogle Srbije, toda italijanska samovlada v Adriji ne odgovarja angleški politiki, ki povsod skuša napraviti trenje in v ta namen ustanavlja ravnotežja, da ob ugodni priliki nastopi kot »tretji, ki ima dobiček.« Bodočnost Adrije ni odvisna od angleške odločitve. Trst z Istro in Dalmacijo ostanejo trdno v rokah Avstrije, da, danes so za monarhijo še bolj dragocene kakor le kdaj prej. Od juga pa bi mogla, če položaj prav presodi, nastopili Grška in svoje meje razširiti preko Krfa. Grki znajo najboljše postopati z Albanci, na tisoče so jih že pogrčili in v zvezi z Avstrijo bi iz Krfa in Valone mogli braniti svobodo Adrije pred poželjenjem države, ki nima niti narodno, niti politično, niti gospodarsko utemeljene pravice do samovlade v Adriji. Italijani se nimajo bati nistopa poraženih Srbov ampak konkurence Grkov, ki se razvijajo in hočejo stražiti na otrantski cesti. ipeiesi inea flraeriko in mm zopet iiujša. Rotterdam, 11. aprila. Angleško časo. pisje poroča da se jc ameriško-nemško razmerje poostrilo do skrajnosti, ker se jc zadeva »Sussex« pojasnila v luči, ki nc govori za Nemčijo. Sodi se, da pride do pre-trganja diplomatičnih vezi, ali pa bo morala Nemčija dati obvezno izjavo glede vojne podmorskih čolnov. Morning Post« poroča iz \Vashingtona, da so dobili neuradno poročilo, da bo Nemčija odklonila odgovornost za nezgodo »Sussexa<:. Berlin, 11. aprila. (Kor. ur.) Wolffov dopisnik poroča iz Newyorka brez žice: »New York Sun« pravi o -Sussexu«: Vkljub Ameriki danim obljubam nemški podmorski čolni vendar napadajo. Nemška vlada jih menda ne more zadržali. Trditev, da nemško javno mnenje ne bi preneslo take utesnitve podmorskega delovanja položaj slabša in nc zboljšuje. Kancler se je zelo trudil, da bi Ameriki zagotovil, da Nemčija nikakor ne misli na vojno proti tej deželi. Tudi Zedinjene države ne mislijo na vojno proti Nemčiji. Do vojne more priti samo, če jo Nemčija izsili; toda najti ie treba neko hvaležno srednjo pot ined sedanjimi dejanji in prijateljskimi diplomatič-nimi vezmi, ki so trajna laž. Uspeh preiskave o potopitvi »Palemban-ga« in »Tubantije«. Amsterdam, 11. aprila. (Kor. ur.) Bro^ darski svet se jc danes izrekel o potopitvi >Pa!embanga'< in .•>Tubantije«-. Obe nesreči sta še enkrat obširno oopisani. Brodarski svet je prišel do lega sklepa, da prva eksplozija na »Palembangu« izvira od mine, ki je plavala nekoliko proč od parnika. Drugo eksolozijo je povzročil torpedo, ki je bil izstreljen iz nekoliko razdalje in jc zadel »Palembanga«. Torpedo ni mogel bili izstreljen i v. angleškega rušilca. Ni pa izključeno, da je bil namenjen rušilcu, pa ga je zgrešil in zadel »Palembanga«. Tretjo eksplozijo ie zopet treba pripisati torpedu, ki pa je bil merjen naravnost na Palembar,-ga«. Tudi nri Tubantiii je bil kriv nesreče torpedo. Na dnu parnika najdeni kosi medenine spadajo brez dvoma k Schvvarz-konff-torpedu iz bronce. Torpedo je moral orav gotovo izstreliti kak podmorski čoln ali torpedovka brez poprejšnjega svarila in ker druge ladje ni bilo v bliižni, jc moral biti namenjen parniku ■ Tubantia*'. Akcija nevtralcev radi zaplenjevanja pošte. Stockholm, 11. aprila. (Kor. ur.) „Da-gens Nyheter objavlja poročilo velikega argentinskega časopisa »La Nation« v Bu-enos Airesu neko prejšnjo noto švedske vlade na ameriškega državnega tajnika Lansinga, kjer ga poziva za skupni nastop proti angleškemu zaplenjevanju pošte. Položaj na Holandskem ostrejši. Haag, H. aprila. Četam se je uradno naznanilo, da morajo na ukaz vojnega ministra ostati v svojih bivališčih in niti nekaj ur odsotnosti ni dovoljeno. Odredba kaže, da se je položaj poostril. V enem tednu potopljenih 23 ladij, 3 poškodovane. Haag. Lloydov tedenski izkaz obsega imena 23 potopljenih in 3 poškodovanih ver jih ladij. Potopljenih je 11 angleških, scJcm norveških, dve francoski, ena nizozemska in ena španska ladja. Poškodovani sta dve angleški in ena francoska ladja. Dve parnika potopljena na Sredozemskem morju. Lugano. (K. u.) Iz Genove: Danski parnik »Stiermeborg« z 2200 tonami premoga je bil potopljen v zalivu Cagliari, danski parnik -Caledonia- pa na Sredo-' zemskem morju ( TORPEDIRANJE »SUSSEXA«. Nemška nota Ameriki. Berlin, 12. aprila. (Kor. ur.) Wolff poroča: Na ameriško vprašanje radi napada na parnik ^Sussex« in druge ladije se je 10. t. m. tukajšnjemu ameriškemu poslaniku odgovorilo: Admiralski štab mornarice jo vse slučaje temeljilo preiskal in dognal: Dne 16. marca je nemški podmorski čoln ob irski obali zadel na parnik, ki je mogoče bil angleški parnik B e r v i n d b a l e«. Svarila ni ubogal, ampak ugasnil vse luči in skušal ubežati, nakar smo ga obstreljevali, dokler se ni ustavi!. Ko je posadka stopila v čolne in imela dovolj časa, da je odveslala, srno ladjo potopili. Parnik .E n g 1 i s h m a n n« je od podmorskega čolna z dvema, streloma za svarilo pozvan phil dalje. Ustavili smo ga in ko jc posadka odveslala, ga je nemški poveljnik potopil. Glede parnika ->M anehester I n -g e n i e u r« se doslej ni dalo dognati, ali ga je napade! nemški podmorski čoln. Tudi parnik E a g 1 e P o i n t« je vkljub pozivu, da naj se ustavi plul dalje. Ko se je poveljnik prepričal, da ie posadka v dveh čelnih razvila jadra, ie potopil parnik. »Susses«, Glede francoskega kanalskega parnika Susscv je bila ugotovitev, ali ga je poškodoval nemški podmorski čoln zato tako izredno težavna, ker ni bilo nobenih natančnih podatkov o kraju, času in okoliščinah potopitve in do 6. aprila tudi ni bilo mogoče dobiti ?like parnika. Zato smo preiskali vsa naše podjetja, ki so se 24. marca v kanalu, približno na noti med Fol-kestone in Dieprse sploh la dan izvršila. Nekako sredi angleškega kanala je 24. marca nemški podmorski čoln naletel na črn parnik brez zastave s črnim dimnikom in malim sivim nazidkom in dvemi visokimi jambori. Nemški poveljnik je dobil prepričanje, da ima pred seboj vojno ladjo in sicer polagalca min novozgrajenega angleškega »A.rabis«-tipa. Zato je napadel ladjo pod vodo. Torpedo ie zadel in povzročil na sprednjem koncu ladie tako težko eksplozijo, da se je cela sprednia ladja do mostu odtrgala. Po izredno težki eksploziji se da 7- gotovostjo sklepati, da ie Iadj? imela velike množine streliva. Nemški poveljnik ic napravil skico napadene ladje kakor v prilogi. Priložena je tudi fotografirana slika parnika "Sus-sex« i.r angleškega lista -Da!ly Graphie«. Primerjanje skice in fotografije kaže. da ■ Susser: - ni identičen z napadeno ladie. Posebno očividna je razlika v legi dimnika in v obliki ograje. V tistem času, ko pride pri »Sussexu« vpoštev. na potu med Folkestone in Diep-pe. se cd strani nemških podmorskih čolnov ni izvršil noben drug napad. Tako mora nemška vlada domnevati, da je za poškodbo Susscxa« kak drug vzrok in ne nemški podmorski čoln. Položaj bo morda pojasnilo dejstvo, da so nemške pomorske sile samo 1. in 2. aprila razstrelile nič manj kakor 26 angleških min. Soloh je tarr.ošnje morje zelo nevarno zaradi ; divjih« min in nepotoplje-nih torpedov. Pred angleško obalo je to morje tudi v vedno večji nevarnosti vsled nemških min, ki so tam položene proti sovražnim pomorskim silam. Končno prosi nemška vlada, da naj ji Amerika sporoči morebitno nadaljno gradivo glede Sussexa«, če ga ima. Če bi prišlo do navskrižja v nazorih, je nemška vlada pripravljena celo zadevo predložiti v smislu haaškega dogovora mešani preiskovalni komisiji. PorliifjalsKa. Ministrska kriza, Budimpešta, 12. aprila. Posebni poročevalec Pester L!oyda" poroča, da portugalski državniki, ki so pognali deželo v vojsko, niso v stanu voditi usodo države. Meščanska vojska divja strašnejše kot kdaj, cele province so se uprle. Prebivalstvo se noče udeležiti vojske. Na severnem Portugalskem vlada popolna anarhija. V Lizboni so upori na dnevnem redu. Prebivalstvo v pristaniških mestih se zelo boji nemških podmorskih čolnov. Lizbona, 12. aprila. (Kor. urad.) Listi piocajo, da je ministrski predsednik Al-meida vloži! prošnjo za odstop celega kabineta. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 12. aprila. Uradno se razglaša: Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. aprila. Veliki glavni stan: Pri Garbunovki (severovzhodno od Dvinska) smo odbili ruske ponočne napade, ki jih je izvedlo več stotnii. Vrhovno vojno vodstvo, NOVE POŠILJATVE ČET V RES-ARABIJO. Bukarešt. Iz Male Azije prepelje vajo po Črnem morju veliko vojakov, ki jih iz-krcavajo v Odesi, Sevaslopolju in v Niko-lajevu. ČRNOVIŠKO VSEUČILIŠČE. Čmovice, 12. aprila. Črnoviško vseučilišče, ki je biio skoro dve leti zaprfo, se bo 1. maja zopet odprlo v polnem obsegu. Vesti o preosnovitvi v drugojezično vseučilišče ne odgovarjajo resnici, vseučilišče ostane nemško. RUSIJA SE PRIPRAVLJA NA ZIMSKO VOJSKO. Rotterdam. Rusija sc pripravlja na s'*ojc vojsko pozimi. Tvornice izdelujejo žc rimske kožuhaste čevlje. Turčija v vejsii. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 11. aprila. (K, u.): Iraška ho:n« črta. Pri Felahle sc bili Angleži zopet kr- I vavo poraženi, izgubili so aao 3000 mrtvih i in enega častnike, neka; mož je ujetih. j Rszno poročili Velike žzprembe v Pekingu. Berlin. »Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda. Japonsko-kilajska pogajanja so radi velikih izprememb v Pekingu prekinili. Juanšikajev najstarejši sin je odpotoval v Nemčijo. Tudi časopisje zahteva, naj odstopi predsednik. Zmede na Kitajskem. Šangaj. Reuter poroča: V Čckiangu so proglasili neodvisnost. Resna poročila is Mehike, GenS, »Matin« poroča; Vse na. dopustu se nahajajoče vojne mornarice Združenih držav so pozvali na krov. Iz Amerike dohajajo zeio resna poročila o usodi čet Združenih držav. Osem dni o tem nc objavljajo več poroči!. Vili« umrl? Wasl>jngton .(K. u.) Po še nepotrjenih poročilih je umrl Villa na ranah, ki jih je dobil v nekem zadnjem boju. Priremive ie mm v Korist vojie os®. Ukaz ministra ga notranje stvari z dae 20. januarja i916, i,, drž, zak. št, 19, s katerim se uravnava javno nabiranje za namene vojne oskrbe. Na podslavi ccjarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž, zak. št. 274) se ukazuje tako. SI. Za namene vojne oskrbe se sme javna zbirka, produkcija, predstava ali zabava (veselica), javno predavanje ali razpeča-vanjc (razpošiljanje) predmetov napovedati in prirediti le, ko se ie dobilo oblastveno dovoljenje v zmislu tega ukaza. To dovoljenje ne oprošča od izpolnjevanja predpisov, ki sicer veljajo za tako priredbo. § 2. Podeliti lo dovoljenje je pristojno 1. za produkcije, predstave, zabave in predavanja politično okrajno oblastvo, v čigar okraju se priredš, in v krajih, v katerih je posebno cesarsko policijsko oblastvo, to oblastvo, 2. za zbirke ali za razpečavanje predmetov, ako se omejuje tako podjetje na uradno področje političnega oblaslva, to oblastvo, v vseh drugih primerih pa ministrstvo za notranje stvari. § 3. Iz prošnje za dovoljenje podjetja v § 1 oznamenjene vrste se mora dati posneti 1. ime, stanovališče in opravilo prireditelja in vodilnih oseb, 2. Kakšno je podjetje, 3. oblika napovedi, čas in okoliš, v katerem se naj napove in vrši podjetje, 4. proračun o pričakovanih dohodkih in izdatkih, znesek ali delež, ki naj pride na korist vojni oskrbi, mesto, kateremu se izroči, in način, kako naj se porabi, 5. čas in oblika obračuna in izročitve denarnega zneska, ki pripade vojni oskrbi, način kontrole, 6. ako gre za razpečevanje predmetov, vrsta, število, napravili stroški in prodajna cena teh predmetov. V ozira vrednih primerih more oblastvo (§ 2) izjemoma izpregledati, da ni treba predložiti posameznih podatkov. § 4. Dovoljenje sme podeliti le, pko je zadostna potreba in javen interes za priredbo, ako ni pomisleka, da je prireditelj zaupanja vreden in da so navedbe prošnje temeljite, in nko ima vojna oskrba primerno korist. §5. Dovoljenje se sme nadalje praviloma podelili le s pridržkom preklica, za določen čas in ob razpečavanju predmetov za določeno število predmetov. Odvisno se more narediti od položbe varščine ali od drugih pogojev. Oblastvo (§ 2) lahko porabi varščino za založbo zneska, ki naj pride iz priredbe vojnih oskrbi na korist (§3, št, 4). Dovoljenje za zbirko ali razpečavanje predmetov je objaviti v uradnem listu. §6. Kdor obratuje podjetje v § 1 navedene vi ste, je dolžan dajali političnemu okrajnemu oblasivu in v krajih, v katerih je cesarsko policijsko oblastvo, temu oblasivu potrebna pojasnila in dokaze, ako se zahteva. To oblastvo ima tudi pravico vsakčas pregledovati obratne in druge prostore. § 7. Zoper odločbe in odredbe, okrenjene na pedstavi sprednjih določil, ni dopusten priziv. Popreskušati te odločbe in odredbe uradoma je pridržano predpostavljenemu političnemu oblastvu in ministru za notranje stvari. §8- Ako se priredi podjetje § 1) brez oblastvenega dovoljenja, more politično okrajno oblastvo in v krajih, v katerih je cesarsko policijsko oblastvo, to oblastvo izjaviti, da je pri takem podjetju najdeno izku-pilo ali da so za obrat določeni predmeti zapadli v prid vojni oskrbi. L. § 9. 1. Kdor brez oblastvenega dovoljenja naaaljuje ali priredi podjetje v § 1 ozname-njer.e vrste, kdor ravna zoper pogoje, ustanovljene v oblastvenem dovolilu, ali sodeluje pri tem, 2. kdor javno napove tako podjetje, preden je dobil oblastveno dovoljenje, 3. kdor vedoma spravi v promet predmete, ki imajo napis, ki nasprotuje resnici in ki izraža naklonitev za namene vojne oskrbe, jih prodaja ali sodeluje pri tem. tega kaznuje, ako dejanje po obstoječih zakonih ne spada pod strožjo kazen, politično okrajno oblastvo in v krajih, v ka-aterih je cesarsko policijsko oblastvo, to oblastvo z denarno kaznijo od petdeset do pettisoč kron ali z zaporom od treh dni do treh mesecev. § 10. Denarne kazni je porabljati za namene vojne oskrbe. § 11. Za podjetja (§ 1), ki so že dovoljena, je predložiti v štirih tednih dovoljenje v zmislu tega ukaza, ako se podjetje ne konča sli ne ustavi prej. § 12, Na podjetja vojnega ministrstva (vojni oskrbovalni urad na Dunaju) se nc uporabljajo določila tega ukaza. § 13. Ta ukaz dobi moč tretji dan po razglasitvi, Nadnadna oblastvena določila zahtevajo, da se mora pri vseh naznanilih, objavili in sploh plakatih takih dobrodelnih prireditev številka in datum izdanega tozadevnega oblastvenega dovoljenja navesti. Pred izposlovanjem tega dovoljenja je razglašanje ali napovedovanje takih prireditev ped kaznijo prepovedano, lovski liBpiei na OoreojsKesB. Kmalu bo leto dni, odkar smo morali nagloma zapustiti domače ognjišče in bežati pred zavratnim sovražnikom — vero-lomnim Lahom. Ker se je moral ta beg zgoditi kar najhitreje — v par urah — in ker se nam je reklo, oa naj si vzamemo s sebj; le najpotrebnejšo obleko in ti-cža za tri dni, si je vsakdo vzel le nekaj nultnko-.ti, a v hipni razburjenosti pobral v največ slučajih manj irdne stvari, d^čim je kaj boljšega popustil.Tolažili smo drug drugega, da se itak kmalu zopet vrr.emo in prav zato nismo hoteli bežati predaleč. Pomikali smo se iz ene vasi v drugo, oddaljujoč se vedno bolj od domačega kr i ja. Koneč-no smo se ustavili pod Mangartom, v prijaznem trgu Bela peč, kjer jc obširna tovarna za verige (Stahlwerke V/eisseniels) in je bilo iorej upati na delo in zaslužek, Res je dobil marsikateri delo / tej tovarni, drugt ro pomagali na polju, zopet drugi v gozdu pri lesu itd. Toda kaj je ob tej neznosni draginji zaslužek ubogega dninarja, k< nima niti za pedenj zenuje, na kateri bi si pridelal vsaj nekoliko r.ele.njadi ali krompirja! Bela peč ima jako malo polja, tako da pridelek ne zadošča niti potrebam domačinov. Kljub temu so nam vrli Belo-pečani pomagali, kolikor so le mogli. Toda kaj boš dal, ko sam več nimaš! V tej hudi stiski pa nam je pomagal Bog po tukajšnjem preč. gosp. župniku Franc Zajcu. Imenovani gospod je nam ubogim beguncem ves čas našega bivanja v njegovi xari prav po očetovsko naklonjen. Le sam Bog ve, kolikokrat je skrivaj in na tihem pomagal, zdaj enemu, zdaj drugemu, a to ta- ko skromno, da ni vedela niti levica, kaj je storila desnica. Po posredovanju tega blagega gospoda dobivamo tudi mi koruzno moko gotovo množino, kakor domačini, kar je neprecenljiva dobrota, posebno tukaj v tem kraju, kjer že cele mesece ni videti kruha. Naš preblagi dobrotnik pa ni bil zadovoljen samo s tem, ampak deloval je dalje za nas. Ni se ustrašil ne truda, ne potov, ne stroškov, dokler nismo dobili tudi nekaj denarja, obleke in krompirja. Štejemo si v sveto dolžnost, preč. g. župniku Fr. Zajcu izreči najtoplejšo zahvalo za vso njegovo požrtvovalnost, za vso njegovo očetovsko skrb napram nam ubogim Bovškim beguncem. Bog mu stotero povrni! Prišli smo ob vse, zapustili smo dom in imetje, šli smo po svetu ne vedoč kam in s tem prinesli svojo žrtev na oltar domovine; a Bog nas je vodil in nam naklonil blaga srca, ki imajo sočutje z nami in nam skušajo omiliti žalostno sedanjost. Pozabili teh naših dobrotnikov ne bomo, zlasti bomo v trajnem in hvaležnem spominu ohranili predobrega č. gosp. župnika Franca Zajca, kateremu kličemo v globoki udanosti in prisrčni hvaležnosti: »Sam večni Bog bodi Vaš obilni plačnik. Jožefa Kravanja iz Bovca št, 43. Dnevne nomc rihrani na razsvetljavi monarhija 56 mi-ijonov kron. — Umrl je v Mariboru katehet č. g. J. Markošek. — Umrla je v Tržiču dne 8. t. mes. gdčna. Jeanette Pollak, sestra f inženirja Vilkota Pollak. Pokopana je bila 10. t. m. na tržiškem pokopališču. Naj počiva v miru! — Ne pretiravajte! Piše se nam: V zadnjem času se je nekje na Kranjskem pripetil slučaj, da je posestnik cenil škodo v prostorih, kjer je bilo nastanjeno vojaštvo, 2664 K, komisija jo je cenila pa 16 K! Tako početje se kaznuje po kazenskem zakonu in se bode prihodnjič, ako se kaj enakega še pripeti, imena takih oderuhov objavila po celi kronovini. — Iz italijanskega ujetništva je pisal Kropfl Ivan, abiturijent, ki je bil dne 25. listopada 1915 na vrhu sv. Mihela ujet. Domov je pisal dosihdob šestkrat in enkrat je celo brzojavil, da je namreč prejel denar. Njegov naslov se glasi: K. Joh. pri-gionere di guerra, Narni pr. Perugia, Italia. Tovariši, ki ga poznate, blagovolite mu pisati. Pisati se mora nemško. _ — Povišana doklada na pivo na Štajerskem. Osrednja vlada je dovolila deželnemu odboru da sme povišati deželno naklado na pivo v prvi polovici leta 1916 za štiri krone. — Ustreljen je bil v Sarajevu po pre-kem sodu na smrt obsojeni kmet Pero To-palovič iz Oskuruše, okraj Višegrad, kateri se je kot komitaš pridružil sovražniku in s tem izvršil zločin proti vojni sili države. — Žrebanje razredne loterije. 10,000 krcn je zadela številka 41.935, 5000 kron so zadele številke 7884, 34.519, 50.574, 65.609 in 109.787. LjubijonsKe novice. ij Oljčni dan v Ljubljani. Naši hrabri armadi ob Soči je ranjki Simon Gregorčič spesnil slovito poslanico »Soči« in ta hrabra armada sedaj ljudstvo zadaj za Sočo Pozdrav cd Soče, iz oljčnih gajev, V starih pošilja pesniku tako ljubo oljčno mladiko, časih so se vojščaki mazilili z oljčnim oljem, dalo je krepke moči duhu in telesu. Branitelj Soče iz oljčnih gajev nam pošilja oljčno vejico dokaz svoje moči in blagodejne in čudežne dobrote. Kje je armada, kakor so branitelji Soče! Ranjki pesnik pravi oljki: »Vojak ponosen se mi zdiš stoječ po bitvi na planjavi: Le njega bojni grom ni str! Oljka — pomenljiva podoba soške armade! Iz oljke prihaja čudodelna moč in bla-gcslov. Cerkev blagoslavlja z oljkovo vejico! Gospodar teši vihar z blagoslovljeno vejico. Naša armada ob Soči nam je obvarovala domovino, junaki ponosni hočejo z oljčnimi vejicami blagosloviti vdove in sire te padlih junakov ob Soči. Kako globoko dobro je srce orjaškega junaka. Otroško nežno in usmiljeno za najbolj usmiljenja vredne, za vdove in sirote svojih padlih tovarišev. Kje je srce, ki bi se ne odprlo ob veličini in globini te plemenite lj'.bežni naših braniteljev ob Soči!« Da, bogat blagoslov bo oljčni dan naše soške stmade prinesel vdovam in sirotam poki jnih braniteljev! Oljčna vejica soških junakov bo blagoslovila ves avstrijski jug: armado, zemljo, sirote in vse ostalo ljudstvo, kajti porok nam bo, da bomo po slavni zmagi soške junake v srečnem miru pozdravljali z oljčno vejico kot zmagovalce. In kakor se bo ob tej veseli priliki zgrinjala v Ljubljano vsa okolica in nje mesto, da pozdravi zmagovalce, tako naj se zgrne že to soboto in na cvetno nedeljo, da hvaležnega in bogatega srca sprejme oljčne vejice, katere pošiljajo naši soški tunaki — vdovam in sirotam pokojnih >ri,niteljev Soče. lj Gospodične, ki bi sodelovale pri oljčnem dnevu v Ljubljani prihodnjo soboto popoldne in prihodnjo nedeljo, so na prošene, da se jutri, v petek, ob pol osraib zvečer v kolikor mogoče velikem številu zbero v sejni dvorani deželnega dvorca. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Namen priredbe je tak, da moramo vsi pomagati, da se doseže najlepši uspeh v ko-;st naših hrabrih bojevnikov ob Soči. lj Instaliran je bil danes v ljubljanski stolnici na Codellijev kanonikat č. g. dr. Franc Kimovec, stolni kaplan in komi vikar v Ljubljani. lj Umrla je v Ljubljani gospa Marija Grebene, roj. Kos, vdova c. kr. davčnega nadupravitelja. lj Nagla smrt Ko je šel predvčerajšnjim okoli 3. ure popoldne po Cesti na južno železnico 80letni železniški čuvaj Pavel Zalar, se je nenadoma zgrudil in onesvestil. Starčka so takoj prepeljali z avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v petek dne 14. aprila 1916 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v T. mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v petek dne 14. aprila; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v soboto dne 15. aprila; v ponedeljek dne 17. aprila ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto; za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno Miklošičeve ceste) v torek dne 18. aprila in v sredo dne 19. aprila. Od 20. aprila 1917 naprej za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja so od 3. do 6. ure popoldne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb. lj Drugi redni občni zbor »Kreditne zadruge«, r. z. z o, z. v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 16, aprila 1916, ob 9. uri dopoldne v društveni pisarni, Miklošičeva cesta št. 8 (hotel Lloyd). lj Pojasnilo glede oddaje surovega masla po mestni aprovizaciji. Mestna aprovi-zacija oddaja surovo maslo samo na debelo. Dobe ga lahko vsi domači trgovci in obrtniki v originalnih zabojih, vloženih s pergamentnim papirjem po 51 kg. Stranke morejo kupiti maslo v nadrobni prodaji pri trgovcih. Prodajale ga bodo tudi ma-slarice na Vodnikovem trgu ter mestna vojna prodajalna v Gosposki ulici, Došlo surovo maslo je prvovrstno, nekoliko oso-ljeno, dansko čajno maslo, ki se drži v hladilnici tudi tri mesece dolgo neizpreme-njeno dobro. Mestna aprovizacija ga ima vloženega v hladilnici pivovarne »Union«. Vsled splošnega in velikega pomanjkanja masti je surovo maslo prav važen nadomestek za njo. Poskušnja blaga je pokazala, da je došlo surovo maslo boljše kot domače, sicer pa rabljivo kot to. lj Usmilite se psičkov! Iz občinstva se nam piše, da bi merodajni faktorji storili prav, ako bi za praznine odpravili poostreni pasji kontumac. Razne novice. Ljudomilost prestolonaslednika Karla Franca Jožefa. Nadvojvodi prestolonasledniku Karlu Francu Jožefu so sporočili ob priliki njegovega zadnjega poseta na severni fronti, da sta se dva vojaka Solno-grajca, Anton in Fran Schott, posebno odlikovala v bojih. Anton je častniški namestnik. Nadvojvoda si je dal predstaviti oba vojaka in jima je preskrbel dopust ter ju povabil, da se odpeljeta na Dunaj z njegovim dvornim vlakom. Med vožnjo se je nadvojvoda večkrat razgovarjal z obema vojakoma, ju bogato pogoščal in poskrbel, da ste bili njuni soprogi v Solnogradu obveščeni o njunem prihodu na severnem kolodvoru na Dunaju, Nadvojvoda je dal oba vojaka s soprogama v dvorni kočiji prepeljati s severnega kolodvora na zapadni kolodvor in je tudi prevzel stroške potovanja do Solnograda, — 3000 Časopisov je prenehalo izhajali v Nemčiji, odkar je izbruhnila vojska. Francosko ženstvo ob plugu. Francosko kmečko ženstvo je v sedanji vojni pokazalo, da prav nič ne zaostaja za našim in nemškim ženst/vom, kar se tiče previdnosti in vstrajnosti v vodstvu kmečkega gospodarstva. O tem se je prepričala komisija 14 Angležinj, ki so v študijske namene prepotovale Francijo. Voditeljica komisije, mis Gladiš Pott, je opisala svoje doživljaje na Francoskem nasproti sotrudniku »Times« tako-le: Naš obisk je med drugim veljal tudi posestvom in kmetijam na bojišču ob Marni. Gromenje topov, ki se je neprestano slišalo, je spominjalo na resnost časa in dajalo našemu potovanju resnoben pomen. V prvi vrsti nas je zanimalo gospodarstvo na malih posestvih. Kar je pred vsem sililo v oči, je bila žilava energija, s ka/tero francoske žene opravljajo svoje delo. Takoj, ko so bili moški mobilizirani, so zavzele njihovo mesto ženske, da jih nadomeate v gospodarstvu, in od tedaj opravljajo vneto in neugnano na polju in doima. Žene in hčere, da celo matere vojakov so to, ki skrbe za to, da noben kosec zemlje ne ostane neobdelan. Videle smo mnogo priletno ženo, ki je opravljala celo najtežja in najnapornejša dela. Ta volja za delo in pa spretnost, s katero se jc francosko ženstvo lotilo deloma nevajenega dela, so je opazila pri vseli ženskah. Mnogo njih je bilo že prej vajeno kmečkemu delu, ker so že v miru morale pomagati svojim možem; vsekakor so pa opravljale prej le lažja dela, dočim morajo sedaj nositi vso težo dela. Mnogim je bilo kmetovanje sploh nekaj čisto novega. Tako neka žena ni imela nobenega pojma o poljedelstvu, ko sta morala oditi k vojakom njen mož in brat, ki sta dotlej oskrbovala gospodarstvo; hočeš-nočeš je morala sedaj žena prijeti za delo. Bila je razumna ia ker ji dobre volje volje za delo ni manjkalo, je bila v malo dneh tako daleč, da je mogla pametno izvršiti vsako delo. S pomočjo 12ietne hčerke obdeluje sedaj ta žena z lepim uspehom svoje polje. V mnogih francoskih vaseh razen pohabljencev in starcev ni bilo videti nobenega moškega. Francoske ženo smatrajo kmečko delo za svoj delež v narodni brambi ter izvršujejo svojo nalogo brez godrnjanja. Njihova delavnost je v velikem nasprotju z vnemarnostjo, ki jo kažejo angleške žene, ki povečini ne mislijo na to, da bi prevzele delo odsotnega soproga. Tudi gospodarska neodvisnost francoskih kmetic jo veliko večja nego angleškega kmečkega prebivalstva. Vse se doma pridela in porabi. V mnogih hišah kupujejo le sladkor in čaj, vse druge potrebščine se pokrivajo iz lastnega gospodarstva. Žito se daje v mlin, kruh se peče doma. Vino, sadjevec, sir in zelenjava se prideluje doma. Celo plevel skrbno pobirajo in porabljajo za krmo živini. Nauk, ki smo ga prinesle s Francoskega in ga hočemo otzna-njevati našemu ženstvu, je ta, da z dejstvom, da so možje v vojni, še ni vse storjeno, marveč da je na nas ženah, da zastavimo vso svoje moči in preprečimo, da bi življenje doma zaostalo, tako je sklenila svoja izvajanja mis Pott. Najnovejša statistika pošt in brzo-javov. Trgovsko ministrstvo je te dni izdalo — vsled vojnih razmer, v katerih živimo — zakasnelo »Statistiko avstrijskih pošt in brzojavov za leto 1914«. Poštne, brzojavne in telefonske agende države so bile razno omejene, ki se dajo deloma predočiti s številkami. Tako je bilo leta 1914. odpravljenih 21,047.517 brzojavk (leta 1913. pa 23,342.840), število medmestnih govorov je padlo s ,361.725 na 6,325.705. V vojne namene in potrebe je bilo napravljenih skoraj 7000 lun telefonskih napeljav. Takoj v zamiku splošne mobilizacije je moralo stopiti v vojaški stan 55 inženirjev, 12 mehanokov, 54 mojstrov in 144 pred-delavcev, s čimer je bilo osobje znatno zmanjšano. Leta 1914. je bilo v Avstriji 10.082 poštnih uradov, od katerih jih je bilo 13 v tujini. Prodanih je bilo 1.558,352.765 poštnih znamk v vrednosti 133,219.993 kron, poleg tega 30,330.021 raznih poštnih vrednostnih tiskovin za 1,364.967 kron. Vplačanih je bilo 35,402.127, a izplačanih 36,18.661 poštnih nakaznic. Število brzojavnih stanic je zraslo s 7282 na 7351. Daljava telefonskih prog je znašala leta 1913. 47.51879 km, leta 1914. pa 47.667'92 km. Znaten razvoj je bil v telefonskem omrežju. L. 1913. je bilo 1424 lokalnih mrež s 157.933 stanicami za abonente, leta 1914. 1475 mrež s 167.747 stanicami. Število medmestnih napeljav je zrastlo od 928 na 950. Brezžični brzojav je leta 1914. odpravil 6772 radiotelegramov. Primorske novice. Posvečenje olja v črničah. Knezonad-šof goriški Fr. B. Sedej pride v petek, dne 14. t. m, v Črniče, kjer bo ob 9. uri zjutraj v tamošnji župni cerkvi ob asistenci okoliških duhovnikov posvetil olje. Kako vse drugač, kaor prejšnja leta, ko so se veličastni obredi velikega tedna vršili v goriški stolnici, nad katero sedaj grme italijanski topovi. Odlikovanje tržaškega namestnika. Cesar je v priznanje posebnih zaslug za vojaško zdravstvo v vojni podelil brez pristojbin tržaškemu namestniku Alfredu baronu Fries-Skene in bivšemu ministru vitezu Bilinskemu častni znak Rdečega križa I. razreda z vojno dekoracijo. Še ena žrtev 11. aprila, Vdova Pod-beršič, 40 let stara, je šla s hčerko sadit krompir za Tržaško cesto. — Svarili so jo, naj ne hodi, ker preveč granate žvižgajo. Šla je in ni se več vrnila. Pri delu jo je zadela granata in na mestu ubila, hčerko pa ranila. Tako nam poročajo iz Gorice. Podpisovanje IV. vojnega posojila v Trstu. Doslej je podpisalo v Trstu 37 strank 365.900 K novega vojnega posojila. Najstarejša palma v Gorici tudi zadeta. Pri usmiljenih bratih stoji priznano najvišja in najstarejša palma v Gorici. Tudi ona se je čutila s P. Frančiškom varno pod zaščitom Rdečega križa, ki dnlekovidno plapola nad hišo. — In tudi njo je isti pred-poldan hotela uničiti smrt. — Tik ob njej je padia granata, skopala precejšnjo jamo — odtrgala ji je polovico korenin in jo nagnila. Upajo, da se še opomore, V imenu resnice. Iz Tolmina: Lepo vreme, ki traja že par dni sem, je dalo povod, da se je tudi pri nas pridno pričelo opravljati pomladna dela. Marsikomu, ki ni navajen življenja v fronti, bi se čudno zdelo, ko bi videl kmete in njih dobre ženice, ki marljivo obdelujejo zemljišča v neposredni bližini bojne črte — tik boreče se armade. Mislil bi si: »Jaz bi ne imel toliko poguma vstrajati na njih mestu.« — Toda drugačnih misli je naš kmet, ki ve ceniti važnost obdelanega polja, njemu so lepa cvetoča polja in njive največji zaklad. Neizmerna ljubezen do domače grude, do svoje hiše ga veže na domačijo z neznano silo . . . ločiti se od nje, to bi bilo zanj smrt ... To je vzvišen slučaj ljubezni do domače zemlje, od katere jc odvisna sreča njega samega, odvisen blagor naroda, kakor tudi blagor in obstoj države. Dasirav-no ni študiran, vseeno se zaveda, kako velik pomen ima nosejano in dobro obdelano polje. — Ne boji sc nevarnosti, v kateri sc nahaja, ko orje, trebi kamenje in opravlja druga dela. Med gromeniem topov in prasketanjem pušk vstraja pogumno ob svojem delu . . , njega misli pa se dvigajo goreče in proseče k Bogu, da bi mu blagoslovil travnike in polja, da bi rodila obilen sad, ki je vir življenja in delovanja, — Težka je naloga, ki jo vrši naš kmet v sedanjem času, žrtvujoč vse moči ... in mogoče tudi življenje. Sveto nalogo, ki mu je naložena, hoče izvršiti, on hoče biti pomočnik, sodelavec našega skupnega cilja — k zmagi! Vsled tega bi bila dolžnost v to poklicanih faktorjev, da bi se za naše kmečko ljudstvo nekoliko več interesirali ter mu pomagali, posebno v aprovizacij-skem oziru, G. župni upravitelj Makuz je mnogokrat rešil naše ljudstvo preteče mu lakote, mnogo je revežev, ki so dobili v skrajni potrebi pri njem brezplačno za-slombo. Samaritanec! Vsa čast ti! Veliko pomanjkanje se opaža sedaj na sladkorju in kavi. Vpeljale so se tudi pri nas sladkorne nakaznice, ki se dobivajo pri županstvu tolminskem v Podmelcu. Izkazni-. ce se razdeljujejo žc sedaj, toda sladkorja ni še od nikoder, upamo pa, da ga dobimo v najkrajšem času. — V preteklem letu so ljudje naročali pri županslvif potrebna živila, med temi tudi sladkor. Po dolgem, dolgem času je naročeno blago dospelo, kojega razdelitev se je zaključila tem potom, da nekateri šc do danes niso dobili ne sladkorja in ne vrnjenega denarja. Mnenje vseh je, da bi bila dolžnost g. upravitelja, da bi se za naprej plačano blago priskrbel ljudem živež, ali pa da bi jim on pripomogel k temu, da bi ljudje ne trpeli gmotne škode, da bi dobili denar vrnjen, s katerim bi jim bilo omogočeno, preskrbeli si potreben živež kje drugod. Razpuščena italijanska društva. Na-mestništvo v Trstu je razpustilo društvi »Circolo popolare di eoltura« in »Club fa-migliare Vittoria« v Miljah. Laški begunci kot vlomilci. Pred 14 dnevi je bilo v Lipnici vlomljeno v vilo deželnosodnega svetnika Binnenthala. V, eni minulih noči so vlomilci zopet prišli in pokradli obleke in perila v vrednosti 600 kron. Takoj naslednjo noč so vlomili v vilo stotnika Aichingerja, v nedeljo ponoči so zopet obiskali to vilo, pa so jih prepodili. Skoro istočasno je tolpa skušala vlomiti v trgovini Gotz, pa so jih prijel!. Bili so laški begunci in begunke, ki so prihajali z večernim vlakom v Lipnico. t V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Trdovratno se vzdržuje jjovorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Sreč-kovnega zastopstva« v Ljubljani. Naročaš!« ..Slovenca". Otroška posteljica bolo lakirana, z rožicami na končnicnh ter z ino-sinttaBtiml okraski, t. dvema modroemna, so proda. Istotam se kupijo oltre in. kitara. Ponudbe na A. F., — Opekarska cesta 17 J, — LJubljana. «35 m srjmiure.ni, i um .■iMir.a Tri 2.13L! I Vam plačam, ako Vabili kurjih očes, bradavic in trdo kože, g* lekom 3 dni s korenino, H brez bolečin 110 odpravi i ^SiS«* 1J«S?C5JTB1 Cen« lončku z jam- j ! l!j(CeA3Či'Sla« atvenlm pismom K 1-50, 3 lončki K i—. G lončkov K 5-50. Kemeny, j iiaschnu (Knssa) L, poštni prodni 12 549 Odrsko Proda se hISa z • i «i • In nekoliko orla. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 934. Kupujem in prodajam ali v komisijon vzamem samo starinske stvari ln tudi staro zobovje. ALBERT DERGANC, brivec in siarinar, Frančiškanska nlica št. 10, Ljubljana Jurist s sodno prakso išče mesta v ev odvetniški notarski pisarni. Ponudbe pod »Dr 13« na upravništvo. V dobro službo se sprejme zanesljiva l^tiljarica, katera zna samostojno kuhati. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod St. 927. Kot učenec " v trgovino z mešanim blagom želi vstopiti krepak 14 letni deček, poštenih staršev in z dobro šolsko izobrazbo, ako mogoče v kraju, kjer bi lahko obiskoval obrtno šolo. Prijazne ponudbe na naslov Terezija Verblč, Ilirska Bistrica, Notranjsko. Ponudben! razpis za mesec maj 1916. 100 q krompirja 800 kg fižola 500 kg ješprenja (jecmenčka) Ponudbe z navedbo cen je poslati do 20. aprila na naslov C. kr. demanijalna uprava Biograd - Zaravecchia (Dalmacija) KUPUJEM KOSTANJEV v vagonih oddaja za takoj do avgusta, dolgost 1 — 2 «/j m. Obvezne ponudbe za 100 kg z navedbo postaje doposlati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, Štajersko. 901 Mni polir z večletno prakso na stavbi in v pisarni, absolvent obrtno nad. šole za zidarje in stavbnega oddelka na c. kr. drž. obrtni šoli, Išče primerno službo. Cenjene ponudbe pod „št. 922" na upravo lista. K Mildner-jeva nasl. P. £arborič Cjubljana - Mteslni trg 1. J\Tejnižjo ssne, priporoča bogato nalogo dun. modeloVnakinPonih i pralnih slamnikov ©Vetli©, peres, itd. V žalnih klobukih Vedno Velika izbira. Popravila hitro in seno. v Sefe-vvfeai-t-cfoua ulica ■A U. 1 zvctven tzt^ovine oTicat ^pc-cija{/Ha kt^otnna - - —!-■-- Člntonija Sitar črne detelje, lucerne, krmskG pese, razna travna, jesenske repe, korenja, buč, konopelj, jarega lanu, Cebulčka, žlahtnih grahov, vseh vrst zelenjadi in cvetlic priporoča trgovina s semeni na debelo in na drobno Sever & Urbanič, Ljubljana, Wolfova ulica 12 lz proste roke so proda pod zelo ugodnimi pogoji 110 V ti z dvema stavbenima parcelama. Hiša atoji na zelo lepem kraju v Ljubljani. Poizve se pri županstvu v Mostah. 890 Učenec iz boljše hiše, s primerno šolsko Izobrazbo, se takoj sprejme za modno trgovine. Ponudbe na »Poštni predal 92, Ljubljana.« 862 S č. SfiaBerne Specijalna trgovina pletenin, iriRotaz in perila ~ JPjuBljana < cfflesfni trg 10. Udil^ei izbira neparne! ™cVera American Shoe za gospode ln dame ^^ M lz Amerike. Moderno pri/ežno Učno ceno trpežno l Maftfc? MceMnlcMns Boston. Mass. U.S. A« Edina prodaja: tevljanilca % Szautner £jubl]ana Sslenburgova ulica 4 i_IL—lezDuzras JL 31-18-1 Ako naročite _ ln to nemudoma storite. 2569 1 »račko avstrijskega Rdečega križa 1 srečko ogrskega Hilačaga križ« " 1 srečko budimpeštanske bazilike' 1 doOltnl list 3% zemlj. srečK iz 1,1880 1 dobltnl list 4 opr. hip, sretk iz 1.1884 Mesečni obrok a vseh pet sretk ozir. dobitnik listo« samo S kron -12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron — ■ ■■■ igralno pravico do dobltk« OUDIsc ene turške srečke v znesku < 4000 frankov popolnoma zastonj 1 Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana. Pouk v vezenju brezplačen. Cene stalne In solidne. Za rodbinsko in obrtno rabo najboljši in najpripravnejši so: JOi. PETELISC-a „Gritzner" _ Šivalni Stroji — »Afrana" šlvafo. vezejo, krpalo perilo In nogavice. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, levo, blizu franč. mostn, tretja hiša. Naslov za pisma: Jos. Peteline Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7. Kupcem z dežele se pri nabavi šivalnega stroja povrnejo stroški za vlak._ Odgovorni urednik: Jote! Gostlnčar, državni poslanec- Izdala konzorcij »Slovenca«, Tisk: »KatoliSke Tiskarne«.