Poštnina plačana T gotovini Leto XI., št. 16« Ljubljana, torek 21. Januarja 1930« Cena 2 Din Naročnina znata •nesečno 25— Din. za tnozemsfvo M)— Din Uredništvo: Ljubljana: Knaflieva ulica 5. Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te> lefon §t 440 Celic: Kocenova ul 3 Telefon tt 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravoiitvo: Ljubljana Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešer* nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana ši 11842; Praha čislo78.180; Wien št 105.241 Radičevi sorodniki pri kralju Poklonili so se kralja in kraljici na čeln velike hrvatske kmečke deputacije Beograd. 20. januarja r. Med manifestacijami edinstva in vdanosti kralju, ki jih je videl Beograd zadnje tedne, je bila včerajšnja, ki so jo priredili hrvatski seljaki iz okolice Siska in sosednjih srezov, s sorodniki pokojnega Stiepana Radiča na čelu, gotovo ena najlepših in najznačilnejših. Prišlo je okoli 500 hrvatskih seljakov in seljakinj, da se poklonijo kralju ter se mu zahvalijo za njegovo delo v dobro naroda In države. K sprejemu hrvatskih seljakov so se zbrali na beograjskem kolodvoru tudi srbski seljaki iz beograjske okolice. Pred železniško postajo je pozdravil hrvatske seljake podpredsednik občine dr. M. Stoja-dinovič, za oozdrav im sprejem pa se je zahvalil seljak Toma Pavičič iz Martinske vest svoječasni podpredsednik glavnega odbora bivše radičevske stranke V imenu beograjskih ženskih društev je goste pozdravila ga. Leposava Petrovičeva, ki ji je odgovorila seljakinja Marica Ušekovičeva iz okolice Siska. Hrvatske goste je mnogoštevilno beograjsko občinstvo, ki se ie zbralo k sprejemu, ves čas med potjo po mestu živahno pozdravljalo. Pozornost so vzbujale zlasti krasne narodne noše hrvatskih seljakinj. Ko je sprevod korakal mimo dvora, so nastale spontane manifestacije za kralja in njegovo rodbino. Sprevod je krenil do Kalemegdana. kjer so si gostje ogledaii park. nakar so bili odvedeni v določene iim hotele. Opoldne je beograjska občina priredila gostom banket v hotelih »Imperial«, »Srp-ska krona« in »Petrograd«, kjer je bilo izrečenih mnogo navdušenih zdravic, v katerih se je proslavljalo hrvatsko - srbsko bratstvo. Ob 5. popoldne so bili hrvatski seljaki sprejeti v dvorani starega dvora v avdi-jenci od kralja in kraljice, ki sta prišla v spremstvu predsednika vlade generala Živ-koviča. dvornih dam Hadžičeve in Švrlju-gove ter prvega adjutanta generala Sto-jadinoviča. Kralj in kraljica sta bila od hrvatskih seljakov in seljakinj pozdravljena z burnim in dolgotrajnim klicanjem. Ko so se ovactje polegle, je nagovoril kralja Ivan Radič iz Martinske vesi. bivši narodni poslanec in nečak pokojnega Stje-pana Radiča. ki se ie zahvalil v svojem govoru kralju za njegova velika dela ter mu izrazil zvestobo in vdanost hrvatskih seljakov. Nato je pozdravil kralja delegat iz Sunje. občinski zdravnik dr. Zoltner, za njim pa kraljico seljakinja Mara Šajtušiče-Va iz Kišine, ki je ob tej priliki izročila tudi darove hrvatskih seljakinj za kraljico, prestolonaslednika Petra, kraljeviča Tomi-slava in Andreja. Kraljici so hrvatske se-Ijakinje podarile narodno nošo. kakršno nosijo seliakinje v sisaškem srezu. prestolonasledniku Petru in kraljeviču Tomislavu Istotako narodni noši. kraljeviču Andreju pa zlatnik, ki ga ie njegov ded. pokojni kralj Peter, podaril nekemu hrvatskemu se-tjaku. ko se je kot Petar Mrkonjič boril za osvobojenje Bosne in Hercegovine. Na pozdravne govore je kralj odgovoril s kratkim govorom, v katerem je poudarjal, da bo njegova vlada v bodoče še mnogo bolj posvečala vso pozornost razvoju in okrepitvi splošnega narodnega gospodarstva. zlasti pa kmetijstva. Kralj se je nato prijazno razgovarjal s posameznimi seljaki in seljakinjami. prav tako tudi kraljica. Zlasti dolgo se je kralj razgovarjal z bnsom pokojnega Stjepana Radiča iti drugimi njegovimi sorodniki, pri čemer je izrazil svoje sožalje zaradi usode Stjepana in Pavla Radiča. Ob tej priliki je brat pokojnega Stjepana Radiča, Toma Radič dejal: »Težka ie bolest za pokojnima bratoma ki sta padla kot žrtvi pri urejevanju razmer v naši državi. Toda prepričan sem, da sta duši pokojnega Stjepana in Pavla zadovoljni, ko vidita, kako se bratje zgrinjajo in kako se urejuje država po modrih odredbah našega ljubljenega in vzvišenega kralja.« Deputaciji hrvatskih seljakov je bila na dvoru prirejena tudi zakuska. Ljubeznivost s katero sta se razgovarjala kralj in kraljica s posamezniki, ie zapustila najboljši vtis med hrvatskimi seljaki in seljakinjami, ki so bili vsi očarani nad prisrčnim sprejemom v Beogradu. (Podrobnosti o avdi-jenci hrvatskih seljakov z govori Nj. Vel. kralja in voditeljev deputacije je objavil »Ponedeljek«.) Poset beograjski občini Beograd, 20. jan. p. Danes dopoldne je skupina hrvatskih seljakov, ki so se prišli poklonit Nj. Vel. kralju posetila beograjsko občino, kjer sta jih sprejela v svoji pisarni predsednik občine Miloš Savčič in podpredsednik dr. M. Stojadinovič. Navzoč je bil tudi drugi podpredsednik občine dr. Vojislav Zadžina. Med drugimi so bili v tej skupini ožji sorodniki pokojnega Stjepana Radiča, Ivan Radič in Stje-pan Jančir. Hrvatski gostje so se zahvalili za lep sprejem, ki jim je bil prirejen od beograjske občine in Beograjčanov sploh, ter so izjavili, da ne bodo nikdar pozabili tega bratskega sprejema v gostoljubnem Beogradu. Druga skupina hrvatskih s-ljakov je dopoldne odpotovala na Avalo in Topolo, kjer so se seljaki * poklonili na grobu Neznanega junaka in na grobu pokojnega kralja Petra. Poklonitvena deputacija bivših radičevskih politikov Beograd, 20. januarja. V Zagrebu in po vsej savski banovini 6e vrše velike priprave za odhod največje in najznačilnejše deputacije, ki je doslej došla na poklonitev Nj. Vel. kralju. Ta deputacija bo štela kakih tisoč oseb bivših narodnih poslancev, bivših oblastnih poslancev, bivših članov glavnega odbora in krajevnih odborov HSS ter Hrvatske zajednice, torej izključno oseb, ki 60 živo sodelovale v strankarskem političnem življenju. Dan prihoda še ni določen. Hrvatski seljak Neznanemu Junaku Pomemben in pesniško globok govor hrvatskega kmeta ob grobu na Avali Beograd, 20. januarja. AA. Goep. Josip Cevar, kmetovalec iz Dugega sela, arez du-goselski, bivši predsednik krajevnega in sreskega odbora bivše HSS. je imel danes na grobu Neznanega junaka v imenu hrvatskih seljakov naslednji govor: Naš veliki junak! Zadivljeni od tvojega junaštva, trpljenja, muk, vere in moči, prihajajo k tebi da se ti poklonijo domači in tuji slavni vojskovodje in velikani. Poklonile so se tebi tudi vse naše banovine. Sedaj smo prišli k tebi tudi mi, hrvaški seljaki. da se ti poklonimo in zahvalimo. Ti si hil naš brat, toda tvoje ime ni zabeleženo v zgodovini. Ni nam znano, iz katerega sre-za in okrožja si. Ne vemo za vas, kjer sa shodil, niti za majko, ki te je rodila. Ti si neznan, neznan in skromen, toda ti si junak. Ti si zgrabil za puško, da braniš svojo domovino in še več: da osvobodiš brate, ki še niso bili svobodni, da vse brate ene maj-ke uediniš. Mučil si se, gladoval ed, zmrzo-val si, prešel si albansko Golgoto, bil si ranjen. toda ponovno si pograbil za puško in prišel v rove, medtem ko je še curljala kri iz starih ran. In ko je s tvorrm, r zgodovini brezpri-mernim junaštvom zmagala pravica, tedaj so zaoriii klici slave in zahvalnositi tebi od osvobojenih m uedmjenih bratov. Ti pa si ostal skromen m neznan junak- Ti, narodni junak, si ustvaril to našo veliko državo, našo drago Jugoslavijo, tvoji pravljična hrabrosti gre zasluga, da smo uedim-emi, Zaslužil si, da se ti poklonimo tudi mi. hrvatski kmetovalci, tvoji brate, in da ti prisežemo, da bomo s svojimi žrvlijenji branili svojo zemljo, ki si jo ti osvobodil, jn da bomo z žulji svojih kmečkih nok odbili vsak napad od zunaj ter v prah zdrobili vsakega drzneža, ki bi znotraj le poskušal, da raz-bire, kar si ti ustvaril. Naj ti bo hvala in slava!« Na enako pijrteten način Jo s sfičnJm Simboličnim, globokim govorom se je ožja deputacija hrvatskih seljakov poklonila tudi v Topoli na grobu kralja Petra Osvoboditelja. SejaVZS Beograd, 20. jan. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 16. do 19.30. Na seji je prišel v pretres predlog zakona o zdravstvenih občinah. Razprava o tem predmetu je bila zaključena. V imenu ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje je seji prisostvoval načelnik dr. Andrija Stampar. Vrhovni zakonodajni svet je zatem izvolil iz svoje srede dve komisiji, ki bosta takoj proučili predlog zakona o vseučiliščih in zakonski načrt o pobijanju nepoštene konkurence. V prvo komisijo so bili izvoljeni: dr. Skerlj, dr. Arandjelovič, dr. Sagadin in dr. šeče-rov. Drugo komisijo tvorijo: dr. šurmin, dr. Grlzogono, dr. Dolenc, dr. šečerov In dr. Tomo živanovič. Prihodnja seja bo 21. t. m. ob 16. Na dnevnem redu je predlog zakona o bolnicah in zakonski načrt o nadzorstvu nad živili. Zgradba radiopostaje v Splita Split, 20. januarja, č. Tu se mudi zastopnik tvrdke Telefunken & Siemens, Branko Mirkovič ki se pogaja s splitslkimi radioamaterji in Radio - klubom o možnosti zgraditve radio - oddajne postaje v Splitu. Zastopnik je naprošen, naj izdela stroškovnik za tako postajo. Radio - oddajna postaja v Splitu bi bila posebno važna za nacijonal-no propagando, zaradi česar računa Radio-klub na podporo pristojnih faktorjev. Zaplenjene žemlje Osjek, 20. jan.ua.rja. č. Včeraj je policaja zaplenite pri dveh peko-h 1700 komadov peciva, ker ste peMa v nedelo. Pecivo Je bilo izročeno Dečjerou domu in sinotiSnicL Velik vlom v Zagrebu Zagreb, 20. Januarja, n. V pretek® noS je b?I itevršefl zopet velik vlom, ta sicer v skladišče tovarne nogic v Krajiški ulici, te katerega je biLo odneSenesa blaga za 15.000 dinarjev. VEKI HAAŠKI USPEH Popoln sporazuu tudi t vprašanju vzhodnih reparacij Dolgotrajna pogajanja z Madžarsko so b3a po zaslugi Male antante zaključena s kompromisom - Slovesen podpis haaŠkih dogovorov Haag, 20. januarja s. Veliko delo haaške konference je končano. Svečani akt podpisa dogovorov med bivšimi nasprotniki v vojni glede reparacij je bil danes popoldne ob 5. izvršen v zborovalni dvorani druge zbornice v notranjem dvoru. Mesto si je nadelo svečano lice. Vse glavne ulice so bile v zastavah. Poleg rdeče-belo-zelenih barv nizozemske zastave so se videle barve črno-rdeče-zlato Nemčije, francosko tri-koloro ter zvezdni prapor Zedinjenih dr žav ter zastave vseh ostalih udeleženih dr žav. Do zadnje minute je bilo negotovo ali bo delo do 16. ure toliko napredovalo, da se bo mogel izvesti akt podpisa. Akcija dogovorov o vzhodnih reparacijah pa se je zavlekla, zaradi tega so se popoldne vršili razgovori med predsednikom konference Jasparjem in nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom, pri katerih se je končnove-ljavno 16. ura določila za podpis. Zaradi tehničnih nedostatkov pa se je zavlekel pričetek zaključne seje. Ob 16.30 se je 300 delegatov in strokovnjakov zbralo v dvorani. Ob glavnih mizah so sedeli delegati v istem redu kakor pri otvoritveni seji dne 3. januarja. Takod po otvoritvi seje Je predsednik Jaspar prečital končni zapisnik ter je imel daljši govor, v katerem je med drugim izjavil, da je zanj in za njegovo državo v veliko čast, da je on mogel voditi pogajanja med bivšimi nasprotniki. Nato je podal pregled o poteku pogajanj. Pred podpisom je češkoslovaški delegat Osusky dal na zapisnik pridržek, v katerem se Češkoslovaška sklicuje na svojo pravico glede likvidacij. Osusky je izjavil, da se Češkoslovaška ne more odreči te pravice, ki Izvira iz versailleske mirovne pogodbe. Slič-ni pridržek je prijavil zastopnik Portugalske. Predsednik Jaspar je izjavil, da bosta »ba. pridržka prišla na Vpisnik. Nato se je izvršil akt podpisa. Obsežen konvolut dokumentov je bil najprej predložen v podpis nemškemu zunanjemu ministru. Ko je dr. Curtius podpisal prvi dokument, je pred okni zborovalne dvorane vojaška godba in-tonirala nizozemsko zahvalno pesem. Nato so podpisali ostali delegati. Akt podpisa je trajal precej dolgo, ker je moralo približno 15 delegatov nekatere dokumente podpisati štirinajstkrat. Haag, 30. jamnarfa P V zadntem trenutku neposredno pred zaMučkom druge haaške konference je bil dosežen popoln sporazum ne samo glede nemških, marveč tudi glede vzhodnih reparacij, ki so tvorile vse do zadnjega največe težkoče jn resno ogražale uspeh konference- Včeraj so se vršila ves dan in pozno v noč posvetovanja zastopnikov velesil z zastopniki Male antante in s predstavniki Madžarske. Zvečer ob 9. se je ponovno sestala komisija za vzhodne reparacije. Na tej seii je prišlo do načelnega sporazuma v vseh glavnih vprašanjih, ki Mm je bilo treba nato dati še pravno obliko in jifi vnesti v zapisnik. Do sporazuma je pdšio na temelju nasled-n;ega kompromisa: Za likvidacijo vzhodnih reparacij se osnu ®eta dva fonda, fond A in fond B. V fond A bo plačevala Madžarska vse svoje re-paracijsike anuitete v izmosu letnih 10 milijonov zflatfh kron do leta 1943. Iz tega fonda se bo izplačala odškodnina madžarskim optantom za razlaščena posestva- Iz fonda B se bodo poravnale vse ostale madžarske obveznosti druge prirode. kakor ter atve Habsburžanov in upravni dolgovi. V ta fond bo prispevala Madžarska letno 12 nvHronov zlatth frankov, v razdobju od leta 1943. do 1966. Velesile pa so se obvezale, da bodo iz naslova svojih prejšnjih terjatev, na katere imajo pravico tacti po Youngovem načrtu, prispevale v ta fond 60 rnilioitov zlatih franlkov. V primeru spora, iz katerega fonda naj se krijejo te aK one teratve, bo odiočalo haaško mednarodno sodišče. Taki rešitvi pa se je protivila Češkoslovaška, ki je s svoje strani stavila pogoj, da se v primeru take rešitve zniža tllczv. osvobodilna taksa, ki je odmerjena za Češkoslovaško na 12 milijonov zlatih frankov Po dal'ših pogajanjih je prišlo končno tudi glede tega do sporazuma tako, aa se zniža čsl- osvobodilna taJksa na 10 mili onov, razen tega pa prizna češkoslovaški 1 odst. vseli vzihodmh reparacij. Glede Avstrije določa sporazum, da mora plačati nekaj 100.000 zlatih frankov na račun reparacij in reliefnih dolgov do leta 1943., po tem letu pa do konca reparacij-ske dobe. t- j. do leta 1966- pa mora pflačatf 23 milijonov zda tih frankov. Zato pa se države upnice odrečejo zastaviti pravici in s tem omogočijo Avstriji najete Inozemskih posojil. Glede spora med Bolgarijo fn Rumimi!*) so se pogajanja nadaljevala vso noč. Bolga rfja je vztrajala na tem. da mora Rumunija ukmitf vse sekvestre, RiKrainija pa je zahtevala za to posebno odškodnino v znestou 4 milijone zlatfh frartkov. Končno }e tudi v tem vprašanju dosežena kompromisna rešitev. Glede na tako rešitev vzhodno repa racaj-skega problema je Madžarski v bodoče onemogočeno sklicevanje na člen 250 tri-anonske mirovne pogodbe, kfi je tvoril doslej glavno težScočo pri vseh pogajanjih. V vsakem spornem primeru se je namreč Madžarska izogibala direktnemu sporazumu ter zavlačevala pogajanja s sklicevanjem na arbitražno sodišče, pred katerim pa je tudi vsakokrat spretno izigrala končno re-štev- Pogajana, k5 so dovedda do te kompromisne rešitve reparacijskega problema, so bila zelo težavna in burna. ItaKanskl delegat Brocchi in angleški finančni minister Snowden sta sicer nagiašala potrebo sporazuma, vendar pa sta bila dokaj naklonjena madžarskemu odporu. Klub temu pa se je morala Madžarska spričo popustljivosti držav Male antante in tudi velesil udatL Ko je bil dosežen sporazumi so bili o tem obveščeni vsi delegati in še tekom noči so se pričele mrzlične priprave za današnjo zaključno plenarno konferenco. Petnajst podpisanih pogodb Haag, 20. ianuarja s. O rezultati« haaške konference so danes izdelali končni zapisnik, v katerem se ozirao na ženevski sklep od 6. septembra 1928- in kasnega pogajanja ter na dogovore prve haaške konference- Dokumenti kS so bili danes podpisani, vsebujejo naslednje: dogovor z Nemčijo, z Avstrijo, z Belgijo, z Madžarsko, s Češkoslovaško in Švico, dalje dogovor gflede spomenice, ki je dodana k načrta strokov-naikov, sporazum med državama uouican«, soorazum glede odstopančh posestev, korespondenca glede nemškoameriškega dogovora, korespondenca o nemških železniški tarifi, dogovor glede mobilizacije nezaščitenih nemških unudtet, prehodne določbe, korespondenca med Nemčijo tn Belgijo o dogovoru o marka, glavni dogovor o sporazumu med Nemčijo in državami upnicami o končnoveljavnem sprejetju Youngo-vega načrta v svrho ureditve vseh finančnih vprašanj, ki izvirajo iz vojne in fef predstavlao popolen nadomestek vseh prejšnjih obveznosti. S sprejetij eni Youn-govega načrta se bodo vse države upnice odirefcle likvidaciji nemških posestev in se bodo o tem sklenili posebni dogovori. Določa se tudi zaključek odnošajev med reparacijsfco komisjo in Nemčijo ter ukinitev vseh organizmov v Nemčiji, ki so v zvezi z reparaca skimi plačilu Funkcije teh bodo najprej prenešene na prehodni odbor, nato pa na banko za mednarodna plačila. Ta dobi zadolžno listino o obveznostih, ki iih je prevzela Nemčija, odnosno državna banka. Posebna pogodba določa razdelitev teh plačil med države upnice (izvzemški Amerike) in za Dawesovo posojilo. Dogovor zaključuje klavzula o razsodišču, ki vsebuje posebne določbe, po katerih je za raemne primere pristojno razsodišče petfa članov za vse spore, bi bd nastali \z teh dogovorov- Novi načrt hna retroaktivno moč od 1. septembra 1929, nadomešča Da-wesov načrt ter stopi za države upnice t veljavo od dneva ratifikacije. Uvod v londonska razorožitvena pogajanja Danes bo konferenco otvoril angleški kralj —- Doslej' so se vršiE le sprejemi, banketi in obedi v čast delegatom London, 20. januarja, AA. Sinoči so se vršili številni razgovori med vodilnimi člani raznih delegacij za pomorsko razorožitveno konferenco. Prvi skucmi sestanek delegatov je bU davi ob 10. uri v angleškem zunanjem ministrstvu. Delegati so razpravljali o dnevnem redu pomorske razorožitvene konieren-ce, ki se otvori jutri s kraljevim nagovorom v kraljevski galeriji lordske zbornice. Konferenca bo zasedala v saint-jameski palači. V okolici zunanjega ministrstva so velike množice z zanimanjem opazovale prihod posameznih delegatov. Pozneje je prispel ministrski predsednik Macdonald. To pri';ko so takoj uporabili številni fotografi ki so ministrskega predsednika fotografirali. Popoldne bodo predstavljeni elav-ni delegati konference angleškemu kralju v Buckmghamski palači. Nocoj priredi angleška vlada odposlancem slavnostni banket. London, 20. januarja. AA. Minister zunanjih zadev Henderson je z ostalimi zastopniki vlade včeraj ob 8.26 pozdravil na glavni londonski postaji predsednika francoske vlade Tardieuja. Predsednik francoske vlade se je nato sestal z Briandom. francoskim mornariškim ministrom Leyguesom in s francoskim poslanikom v Londonu. Zvečer je obiskal Maodonalda in ameriškega ministra zunanjih zadev Stimsona. Sinoči pa sta Tardieu in Briand posetila Stimsona. Razpravljali so o splošnih pogojih in o načinu dela razorožitvene konference ter o občih pogledih na razorožitvene vprašanje. London, 20. januarja. AA. Stimson je včeraj izjavil zastopnikom časopisja, da so Združene države enako prijateljsko razpoložene napram Franciji in Italiji in da bodo popolnoma nevtrame v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. USA želi, da bi bila vsa pomorska vprašanja rešena tako, da bi zadovoijila obe stranki. London, 20. januarja, g. Kljub vsem pripravam za londonsko konferenco so tukajšnji politični krogi presenečeni nad dejstvom, da prava povzročitelja konference ameriški državni tajnik Stimson in Macdonald nista mogla sestaviti pravega programa. Ker trajajo težkoče zaradi podmornic med japonsko in francosko vlado dalje, se bo moral šele določi vrstni red zadev, o katerih se bo razpravljalo. Najibrže bodo pogajanja obravnavala najprej politična vprašanja, tehnična pa bodo odgodili. Največjo pozornost je tukaj vzbudila izjava Grandija. da se hoče Italija odreči velikega brodovja v Sredozemskem morju, ako bi isto storila Francija. Manijev politični ekspoze v Temešvaru BukareSta, 30. jan. g. Ministrski predsednik Maniu je imel v Temešvaru govor o političnem položaju in orisal enoletno delovanje vlade. Poudarjal je ukinitev cenzure in obsednega stanja ter je opozarjal tudi na ureditev finančnih prilik v državi. Nato je očital manjšinam, ker so se zavzele za rešitev optantskega vprašanja, ki je bilo ugodno za Madžarsko, čeprav bi moral v tem primeru vsak državljan Rumunije pevzeti velika bremena. Ministrski predsednik je nato pričel z ofenzivo proti liberalni stranki Bratiana ter je govoril v dokaj grozečem tonu. Pozval je člane liberalne stranke, ki so napraviil eksodus iz zbornice, naj se vrnejo v parlament, ker je vlada odločena, po preteku gotovega roka, odvzeti jim mandate. Zasedanje obeh angleških zbornic London, 20. januarja. AA. Jutri se sesta-neta obe angleški zbornici na zasedanje, ki je bilo otvorjeno meseca julija. Poslanski zbornici je predložen obzirni delovni program. ki obsega 10 važnih zakonskih načrtov. Ker je ministrski predsednik prežapo-sljen e pomorsko razorožitveno konferenco, bodo voditelii opozicije nekoliko počakali z generalno debato, do katere imajo pravico. V odsotnosti ministrskega predsednika Baldmna bo zastopal vlado pri zborničnih debatah zakladni minister Philipp Snorr-den, ki se vrne jutri iz Haaga in ee bo takoj po svojem prihodu posvetil parlamentarnim dolžnostim. Strahovita letalska nesreča v Ameriki Los Angeles, 20. jan. AA. Pil strmem padcu letala v bližini obale je ponesrečilo 14 potnikov in 2 pilota. Padec na zemljo je bil tako silen, da so se vneli rezervoarji bencina. Trije potniki so padli iz letala ln obležali na mestu mrtvi. Kostne ostanke ostalih pa so našli v kabini, ki je zgorela do železnega ogrodja. Nesrečo potniškega letala Je povzročila megla. Po zadnjih poročilih je pilot zgrešil smer in pristal na nepravem kraju. Letalo so kmalu po nesreči zajeli plameni In ko je prispela prva pomoč, je letalo že gorelo. Ponesrečenci so vsi Američani. Le-talo je prispelo iz Agua Calientes, kjer so se potniki letala udeležili neke konjske dirke. Kmalu po ponesrečenem letalu, je prispelo drugo letalo, polno potnikov, ki pa je srečno pristalo. Vesti o ženitvi romunskega premiera Bukarešta, 20. januarja, g. Tukaj se vedno bo$j Sirijo govorice, da se bo toetfmja Cantaco-žene poročila z min^trskiTn predsednikom Mamo. Kneginja je ogorčeno zanikata te vestii. Kneginia Camtac -žene je predsednica narodne zveee ni-rrvmskih žena ter uspešno deluje v tej Oirsantza-ciS. Haaški sporazum 20. januar 1930. bo sloved kot eden najznamenitejših dni v povojni zgodovini. V reparacijskem vprašanja se je na ta dan dosegel v Haagu pooom soo-razum. Youngov načrt je bil sorejet Pogodbo so podpisale vse države, ki so se udeleževale haaških pogajanj. Tako je srečno rešeno eno najvažnejših vprašanj mednarodne poHtike. ki je oviialo zaželjeno »likvidacijo svetovne vojne«. Vsi iskreni prijatelji miru morajo naj-topleje pozdraviti uspeh v Haagu. Posebno zadovoljstvo bo izzvala /est. da se je dosegla rešitev ne samo glede nemških reparacij, marveč se je v »adnjem trenutku posrečilo doseči soglasnost tudi v silno kočljivem in zamotanem problemu tako zvanih ne-nemških ali vzhodnih reparacij. To je krona velikemu haaškemu delu. Konferenca, ki je začeia zborovati 3. t. m., je morala premagati velike težave. Bilo je jasno, da bo prvotno določeni rok enega tedna prekratek. V resniai se je moralo jubilejno zborovanje sveta Društva narodov vršiti brez nekaterih vodilnih državnikov, ki so hoteli iti v Ženevo, pa so morali ostati v Haagu. Zato je zborovanje v Ženevi dokaj zgubilo na svojem zunan.Km sijaju. Vendar se 10. obletnica plemenite Wilsonove ustanove rui mogla praznovati bolje kot pa z velikim uspehom, doseženem v nizozemski Drest ilnici. Društvo narodov bo poslej lažje nadaljevalo svoje delo oomirienja. sprave in obnove, ko se je odvalila tako težka ovira z njegove potu Z Nemčijo se je dosegel sporazum sorazmerno hitro. Vsern delegacijam, tako nemški kot zavezniškim, je ireba priznati, da so k pogajanjem prinesle dobro voljo za dosego sporazuma in da so se razmrave ves čas vršile do-vsem korektno in z veliko lojalnostjo. Angleški zakladni minister Snowden- ie dokazal, da zna biti tudi drugačen, kakor ga je videla prva reparacijska konferenca v lanskem avgustu, ki bi se bd-la radi njegovih razipravljalnih metod malone razbila. Francoski ministrski predsednik Tardieu je pokazaJ svoje znane izredne sposobnosti velikega takta in koncilijaintnosti, a obenem nezlomljivo voljo, da se izogne vsem dvoumnostim. ki bi krile v sebi kali bodočih novih sporov. Tudi Nemci so se do začetnem kolebanju izkazali na višini, ko so, zlomivši odpor predsednika državne banke dr. Schachta. omogočiti končni, za vse udeležene države sprejemljivi sporazum v vseh vprašanjih. Velika hvala gre državnikom Male antante m resnemu prizadevanju glavnih velesil, zlasti prijateljske Francije, da se je v zadnjem trenutku preprečilo zavlačevanje rešitve vzhodnih reparacij. To dejstvo je ogromnega Domena za učvrstitev miru v srednji in južni Evropi in za zboljšanje odnošajev med sosedii. Madžarska, proti mirovnim pogodbam naperjena politika izgublja z likvidacijo celega kompleksa spornih vprašanj močno sredstvo, s katerim se je svet neprestano razburjal in se je netil ogenj sovraštva. Blagodejne posledice haaškega sporazuma se bodo praktično pokazale v najbližji bodočnosti. Po ratifikaciji haaškega pakta oride še tekom poletja do popoLne izpraznitve zasedenega nemškega ozemlja. Z močno depolitizacijo reparacij se bodo mogli odnošaji med Francijo in Nemčijo vidno izboljšati m zbližati Ce bodo vse države, ki so se svečano zavezale v Haagu, z vso iskrenostjo hi lojalnostjo izpolnjevale prevzete obveznosti. potem ni dvoma, da se začenja z 20. januarjem nova, lepša doba evropske zgodovine. Po Bartlovem ekspozeju Z veliko pozornostjo so se v evropski politični javnosti pričakoval« Drvi znaki, ki bodo pokazali, kako se razvijejo odnošaji med novo poljsko vlado in sejmom — odnosno sejmsko večino. Zakaj od odgovora na to vprašanje je v veliki meri zavisen nadaljnji razvoj notranje politike na Poljskem. Vsi komentarji so karakterizirali pomen novega Bartlovega kabineta v tem smislu, da gre za poskus, omiliti politična nasprotja s tem, da se v taboru Pil-sudskega prepusti vodstvo zmernemu krilu. Prejšnja vlada ood predsedstvom polkovnika Switalskega je predstavljala radikalno krilo, ki mu dajejo značaj posebno nekateri višji častniki, zagovorniki taktike, naj se napram odporni sejrnski večini uporabijo »močna« sredstva brez ozira na formalne zadržke. Ravno to krilo pa je s taktiko Svvital-skega opozicijo Sejma še bolj ojačilo in nekako konsolidiralo in usoda vlade Switalskega je pokazala, da bi bila taktika zmernega profesorja Bartla bolj na mestu. Zato se ni nihče čudil, ko je isti Bartel znova dobi! mandat za sestavo vlade, vendar pa so poznavalci razmer napovedovali, da bo imel to Dot neprimerno težje stališče nego doslej. Kar se je od sestave nove Bartlove vlade dalje dogodilo v poljskem Sejmu, priča, da so imeli skeptiki prav. Prof Barteil je imel zelo obsežen ekspoze pred Sejmom. O njegovem govoru pa poročajo predvsem, da je bil sprejet zelo hladno. In kar je predvsem značilno: trdi se, da mu niti poslanci vladnega bloka niso mnogo pritrjevali. To bi pomenilo, da se ne strinjajo z njegovo smerjo, ker jim je prezmerna. in zagovarjajo njej nasproti brezobzirno taktiko, če treba, kratkomalo diktat. V zveži s tem je sploh vprašanje, kako stališče zavzema maršal Pilsudski sam do sedanjega režima, to se pravi, ali misli resno z zmernejšim poskusom, ali pa mu je le prehodna faza. ki se bi cenila in tehtala po tem, koliko bo prinesla uspeha. Uspeh pa se presoja v poglavitni meri po tem. ali bo mogla Bartlova vlada parlament pridobiti za ustavni načrt maršala Pilsudskega. načrt, ki v izdatni meri povečuje oblast eksekutive ter v enaki meri omejuje moč Se jima. Za tak načrt pač sejmske večine tudi profesor Bartel ne bo mogel pridobiti zakaj ni sti mogoče misliti, da bi parlament hotel sam sebi svojo oblast in ora-vice krčiti. Sejmska večina tudi ni zamudila prilike, ako se ji je le nudila, da je nagla sila svojo oDozici.ionalnost napram vladnemu ustavnemu načrtu in trndii po Bartlovem eksmozeju nimamo niti najmanjšega razloga pojmovati stvar drugače. Opozic-'jo«nalne stranke so pokazale, da jim je postalo bolj stranskega pomena vprašanje, kdo je .ravno na čelu kabineta, glavno pa jim ostane — odpor zooer moč Pilsudskega. Prav to je postal sedaj poglavitni problem; opozicijonalna kritika nič ne prikriva, da je koncentrirala svojo borbo na eliminiranje prikritega in neprikritega diktata maršala PMsudskega in da gleda v tem jedro celotnega problema. Če je položaj tak, potem je razumljivo. da ministrski predsednik B^el ni imel usa>?iha s svojim eksoozejem. gotovo pa ne takega, kakor ga ie bil doslej vajen. S svojo sroretno taktiko je doslej znal dTŽati preagresivne lastne pristaše v ozadju, z njimi kot s strašilom na hkrati volivati na nrenaoeteže med nasprotniki, da so p"st;H mesta v ospredju zmernejšim somišljenikom. Možna bš bila sicer tudi seda] slična taktika, vendar je manj verjetna, ker so nasprotja mnogo preveč Driostrena ir je tudi poglavitni sporni problem — revizija ustave — oreveč aktualen, da bi bilo mogoče ekstremne elemente še potiskati v ozadje. Ravno v tem je glavna nevarnost, da se kljub novemu Bart-lovemu poskusu ne bo mogoče izogniti končnemu konfliktu med obema nasprotnima taboroma. Prvi tedni Bartlove vlade vsaj ne opravičujejo pre-ugodnih pričakovanj. Davčni reklamacijskl odbori Za dravsko banovino sta, kakor znano, postavljena dva reklamaeijska odbora, ki bosta odločala o pritožbah proti sklepom davčnih odborov, in sicer eden za področje bivše ljubljanske in drugi za področje bivše mariborske oblasti. Predsedstvo je za ob« odbora isto bi Je sestavljeno tako-le: predsednik dr. Josip Povalej, finančni direktor v Ljubljani; na. mestnik predsednika Fran Bajič, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani; državni zastopnik Matko Kiisič, višji inšp&ektor generalne direkcije pri fin direkciji v Ljublja-oi; namestnik državnega zastopnika Konrad Škoflek, inšpektor finančne direkcije v Ljubljani. Izmed članov in namestnikov je imenovala polovico finančna uprava, polovico pa zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Reklamacijski odbor t Ljubljani. Člani reklamacijskega odbora v Ljubljani so naslednji gg.: 1.) Elbert Julij, trgovec v Ljubljani; Ž) Gorjanc Franc, trgovec v Kranju; 3.) Koprivnikar Emil, mizarski mojster v Litiji; 4.) De Gleria Anton, trgovec v Logatcu; 5.) Bajič Fran. pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani; 6.) Mešek Ivan. davčni kontrolor v Ljubljani: 7.) Ro-jina Anton, industrijee v Ljubljani; 8.) Rus Ivan. lesni trgovec v Loškem potoku. Hrib 26; 9.) Lipej Franc, trgovec v Brežicah 82; 10.) Vrečar Ivan, mizarski mojster v Domžalah; 11.) Volk Avgust trgovec v Ljubljani, Resljeva cesta; 12.) Rozman Ivan. čevljarski mojster v Ljubljani. Rožna ulica; namestniki pa so gg.: 1.^ Engelsberger Ru-pert, trgovec v Krškem; 2.) Bergman Josip, lekarnar v Novem mestu; 8.) Mavrič Franc, gostilničar v Boh. Bistrici; 4.) Male-šič Ivan, trgovec v Metliki; 5.) dr. Podobnik Aleksander, inšpektor fin. direkcije v Ljubljani: 6.) Korenini Aleksander, fin. konceptni pripravnik v Ljubliani; Gerkman Anton, trgovec v Ljubljani Stritarjeva ulica, 8.) Lenarčič Josip, industrijee na Vrhniki; 9.) Kovač Karel, trgovec v Starem trgu pri Ložu: 10.) Fursapoi Leopold trgovec v Radovljici; 11.) Rebek Josip, ključavničarski mojsteT v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje: 12.) Kržišnik Ludovik, trgovec v Rajhenburgu 65. Reklamacijski odbor r Maribora. Člani reklamacijskega odbora v Mariboru so naslednji gg.: 1.) Drofenig Alojzij, trgovec v Celju; 2.) Pirch Konrad, gostilničar v Vitanju: 3.) Gusol Leopold, trgovec v Mariboru; 4.) Čadež Anton, trgovec v Slovenj-gradcu: 5.) Bajič Fran, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani; 6.) Fajt Mijo, davčni kontrolor v Mariboru: 7.) Čeh Fran, trgovec v Murski Soboti; 8.) Hohnjec Franc, mesar v Mariboru: 9.) Bureš Fran, urar v Mariboru; 10.) Gologranc Konrad, stavbnik v Gaberju pri Celju; 11.) Senčar Milko, ve-letrgovec v Ptuju; 12.) Novak Albin, trgovec v Mariboru; namestniki pa so gg.: 1.) Hrastelj Jožef, trgovec v Gor. Radgoni: 2.) Zmavc Franc, trgovec v Gornjem srradu; S.) Zadray.ec Jakob lastnik paromlina ▼ Središču: 4.) dr. Ogoreuc Martin, zdravnik v Rog. Slatini; 5.) Ozvatič Iganc, davčni kontrolor v Mariboru: 6.) Sever Josip, davčni kontrolor v Mariboru; 7.) Turnšek Makso, trgovec v Zlaborju 5. obč. Rečica ob Savinji (Mariia Nazarje): 8.) Oset Andrej, gostilničar v Mariboru; 9.) Berdajs Viljem, trgovec v Mariboru; 10.) Gruber Ivan, trgovec v Dmžmerjah pri šoštanm; 11.) Li-trop Štefan, čevljar v Tumišču (Prekmurje); 12.) Hribernik Andrej, trgovec z usnjem v Prevaljah. ( Lep uspeh Jisinskega" v Beogradu Koncert odličnih hrvatskih pevcev v navzočnosti kraljevske dvojice - Darila beograjskih pevskih društev Beosrad, 20. januarja č. Zagrebško pevsko društvo »Lisinski« je priredilo snoči v Narodnem gledališču koncert, ki mu je prisostvovalo izredno veliko število naj odličnejšega beograjskega občinstva. Koncerta so se udeležili tudi N5. Vel. krali in kraljica, predsednik vlade general Zivkovič, ministri Uzunovič. dr. Srškič, Demetrovid, dr. Srkulj, dr. Korošec, dr. Frangeš, predsednik beograjske občine Miloš Savčič s podpredsednikom dr. Stojadinovičem ter večja skupina hrvatskih seljakov in selja-kinj v narodnih nošah. Pevski zbor »Lisin-skega« je na odru pričakal prihoda Nj. Vel. kralja in kraljice, ki sta bila burno pozdravljena. ko sta se pojavila v svoji loži Moški zbor je najprej zapel državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali stoje, nato Da se je pričelo izvajanie koncertnega prograrra. Koncertne točke »Lisinske-ga« so vsi prisotni poslušali z največjo pozornostjo in se zahvaljevali za nje z dolgim burnim ploskanjem. Med glavnim odmorom Je bila skupina članov »Lisinskega« sprejeta od kralja. Ob tej priliki je odbor »Lisinskega« izročil vladarju kot pokrovitelju društva umetniško izdelano spomenico, v kateri je orisana zgodovina društva od njegovega početka. Nj. Vel. kralj se je razgovarial s člani »Lisinskega«. se zanimal za društveno delo, zlasti pa za gojitev narodne pesmi in bodoče društvene delovne programe. Med drugim odmorom sta prišla na oder dr. Viktor Novak in dr. Putnik z več zastopniki beograjskih pevskih društev, ki so izročili »Lisinskemu« v imenu beograjskih pevskih društev spomenico o posetu v Beogradu. Zastopnik akademskega pevskega društva »Obilic« je izročil »Lisinskemu« krasen venec. Za pozdrav in darove se je v imenu »Lisinskega« zahvalil dr. Noemčič. Ob koncu koncerta so bili člani »Lisinskega« zoDet pozdravljeni z burnim oloskanSem ter so se morali vrniti na oder in ponoviti Mokranjčevo »Deseto rukovet«. Izvedba višjega zavarova-nia pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu Meseca decembra je banska uprava odobrila nova pravila društva, ki so jih z velikim odobravanjem sprejeli na zadnjem občnem zboru številno zbrani zasebni nameščenci. S tem činom je bil društvu postavljen trden pravni temelj Novi društveni odbor se je z vso vnemo posvetil važni nalogi in v to svrho razposlal na vse tvrdke, katerih nameščenci eo zavarovani pri bolniški blagajni, okrožnico naslednje vsebine: Pred kratkim Je banska uprava v Ljubljani potrdila nova pravila Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki vsebujejo temeljna določila o takozvanem višjem zavarovanju zasebnih nameščencev. S tem dejstvom 90 uspešno zaključena neumorna prizadevanja društvene uprave, da zajamči društvu, ki že 94 let vrši važno socijalno funkcijo, nadaljnji trden pravni temelj in ustvari bazo za nadomestno ali višje bolniško zavarovanje. Bolniška blagajna društva Je krajevni organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu kot vrhovnega nosilca socijalnega zavarovanja v državi in je kot taka glede prispevkov in dajatev podrejena aakonu o zavarovanju delavcev, 6fatutu ter raznim predpisom in okrožnicam Osrednjega urada. Društvo pa je v pravnem pogledu popolnoma samostojno, zanj veljajo nova nravila odobrena v smislu društvenega zakona in iz svojih lastnih sredstev more več nuditi, kakor pa daje zakon o zavarovanju delavcev. Člen 7. spremenjenih društvenih pravil vsebuje naslednje vigie dajatve za redne flnne oziroma *a njihove svojce. 1.) Pri zdravljenju v javnih bolnicah razliko med III. in ' II. razredom ter stroške za obrabo instrumentov v bolnicah pod oogoji, ki jih določa zakon o zavarovanju delavcev, statut Osrednjega urada za zava-rovanie delavcev ter na podlagi zakona in statuta izdanih okrožnic in sicer: a) ako trala članstvo manj kot eno leto, za dobo treh mesecev; b) ako traja članstvo preko enega leta. za dobo šestih mesecev. 2.) Ako traia bolezen preko enega leta, r katerem primeru prenehajo dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev imajo člani pravico do brezplačnega adravljenja, zdravil m bolnice II. razreda, v kolikor to dopuščajo finančna sredstva društva: a) ako ie trajalo člantvo preko treh let še tri mesece: b) ako je trajalo članstvo r>reko šest let še šest mesecev. V izjemnih primerih in po posvetovanju z blagajniškimi zdravniki bo društvo soprispevalo bolnim članom primerne zneske za operativna zdravljenja v inozemstvu. 3.) Če traja bolezen tako dolgo, da preneha pravica do rednih službenih orejem-kov in ne dobiva zavarovane'* nikake plače. razliko od zakonite branarine na zavarovano plačo. 4.) Za primer onemoglosti In starosti invalidno podporo, katere višino določi odbor po razpolcžliivib sredstvih, če že ne dobiva sicer nikake zakonite rente za onemoglost in sta rofit. V svrho pridobitve pravice do navedenih ugodnosti se mora v smislu čl. 5 pravil redni Slan s posebno prijavo zavezati da bo plačeval skurmo z zakonitimi bolniškimi ^remiiami Se poseben mesečni j>ri«nevek, ki tn je občni zbor določil na 20 Din. Pobiranje posebnih prispekov prične e 1. ja-nuarfem 1930 Bolniška blagajna šteje že preko 5000 članov, pa je gotovo, da bo moglo društvo, ako se vsi Pani zavanliejo tudi za višie daiatve. zbrati lena sredstva, s katerimi bo možno v na wečji meri zadostiti svojim smotrom. Društvo izrafa dnlje trdno nado, da bodo prevzeli delodajalci nase mesečno premijo 20 Din. če že ne vso pa vsaj polovico, ter storili od svoie strani vse. da postanejo njihovi nameščenci deležni ugodnosti v'šiega zavarovan ia. Delujte na to. da pristopijo vsi vaši nameščenci v višie zavarovanje, in jim pomagajte nositi nova bremena. Solidarno delo med predstavniki detodajalrev in deloie-malcev je v društvu dolga desetletja rodilo koristne sadove zr> naše zasebne nameščence kljub številnim tež1-o?nm, Id jih je moralo premostiti zadnja leta. V takem složnem nadaljnjem delu vidi društvo tudi naiiačje jamstvo za uspešno izvedbo višiega zavarovanja In za razmah in orocvit te skoraj stoletne socijalne zavarovalne institucije. Poleg tega r»a je društvo glede na propagando zagrebškega sorodnega društva, da nristopijo zasebni nameščenci na teritoriju dravske banovine v zavarovan ie pri njegovi blagajni. onrworilo vse tvrdke. odnosno člane na sledeče prednosti: Mesečni prispevek za pridobitev omviee do viš'ih da«atev znaSa samo 20 Din in ugodnosti v'5'ega zavarovanja ne uživajo samo redni člani, temveč tudi njihovi svojci. Nadalje je velike važnosti, da je odbor društva s sedežem v Ljubljani eesfavlien iz nameščencev in poslodavcev iz Ljublia-ne, Celja in Maribora, torej člani iz naSih kraiev upravljajo svoio imovino in vrše kontrolo nad poslovanjem. Končno pa je upoštevati tudi pomembno deifitvo, da bi ves razvoj in naoredok so-cijalnega zavarovanja, ako bi ga izvajali na i teritoriju dravske banovine kar 4 dni tel ji, L j. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Trgovsko bolniško in podporno društvo, Hrvatsko trgovsko društvo >Merkur< in morda oelo Trgovska »Oml»dina< iz Beograda, zaradi take razcepljenosti neizmerno trpel in donašal škodo zavarovancem samim in zavarovalnim institucijam. Zato naj se vsi zasebni nameščenci zavedajo, da more na teritoriju dravske banovine le ena enotna in močna organizacija, t j. Trgovsko bolniško in podporno društvo, pod vodstvom lastnih ljudi nuditi zasebnim nameščencem zares zadovoljivo bolniško zavarovanje. Novi društveni odbor je sestavljen iz vrst delodajalcev in delojemalcev in njih imena jamčijo zato, da se bo tudi višje zavarovanje izvedlo v polno zadovoljstvo zavarovanih članov. Novi društveni odbor je sestavljen takole: predsednik Peter Klinar, podpredsednika Vekoslav Vrtovee in Franc Munda, tainik Evgen Lovšin, blagajnik Bogo Pleničar, gospodar Adoll Ribnikar; ostali člani odbora so: Josip Bahovec, Ivan Jelačin ml. Albin Smrkolj. Vilko Weixl. Anton Fazarinc, Janez Poljak, Janez Triller, Franc Rakove. Ervin Gombač, Franc Skaza. Člani nadzorstva so: Ivan Jelačin star.. Josip Kavčič, Ivan Avsenek, Joško Zemljič, Maks Terčeli. Albin Pleško, Martin Kocmur in Franc Sedej. Dosedaj se je prijavilo v višje zavarovanje že lepo število nameščencev in društvo ponovno apelira na člane bolniške blagajne, da se vsi čimprej prijavijo in postanejo deležni vseh ugodnosti dodatnega zavarovanja. Čim več bo članov, tem večja bodo tudi gmotna sredstva, ki bodo služila le v prid nameščencem samim! Zbornica za mednarodna gosnodarska vprašanja Beograd, 20. jan. AA. Mednarodna zbornica za trgovino v Parizu je dala pobudo, da se naj pod okriljem Društva narodov vrši mednarodna konferenca za večstransko mednarodno konvencijo, ki naj prouči vprašanje o postopanju z industijskimi in poljedelskimi proizvodi ter možnost poenotenja zakonov o dedščini Ker je konferenca važna, je jugoslovenski odsek te zbornice p*edlagal naši vladi, naj bi bila na tej konferenci zastopana tudi naša država. Eksplozija plina v Zagrebu Zagreb, 20. jan. n. Davi se je pripetila v Rad.šini ulici št. 15 težka eksplozija plina. Eksplozija je bila tako močna, da je razbila šipe na oknih in vratih. Ko so sosedje vdrli v notranja stanovanja, so našli na tleh mrtvo služkinjo Faniko Mlina-rič. Sprva so domnevali, da je slnžkinja izvršila samomor, uradna komisija pa je ugotovila, da se je pripetila nesreča in da je plin na doslej še neznan način napolnil kuhinjo. Služkinia. ki je bila bržkone že omamljena od plina, je zjutraj prižgala vžigalico, vsled česar se je vnel svetilni plin. Truplo ponesrečene služkinje so prepeljali v prosekturo, do*im se preiskava o vzroku nesreče, še nadaljuje. Tajinstvena smrt v avtrnnffbilu Sušak. 20 jan. n. Davi se je pripelial v Bakar s svojim avtomobilom šofer Riko Bonetič. Ko je ustavil avtomobil, je opazil da leži v avtomobilu mrtev mladenič Tomo Štiglič. Pozvan na poliejo, je šofer izjavil, da je ponoči pijančeval na Meji z nekaterimi drug;mi ljudmi, ki so hoteli omenjenega St'flli*a pretepsti Da bi ga rešil, je vzel Šf;gl;ča v svoj avtomobil ter se z njim odneljal. Na nekm osfem ovinku pa ie Stiglir udaril z glavo ob bližnjo pes,no in se ubil Policija ne veruje izpo-vedbi šoferja in dvomi, da bi se nesreča mogla prinetiti na onisani način zaradi česar nadilitiie preiskavo o tajinstveni smrti Toma Štigliča. Mrlič na železniški progi pri Brežicah Ljubljana, 30. teimr>rja. AA. Med ixwto?ama Dob in Brežice so tiašK tirirpV) Rudgtfa K. Ore za 25-letn-esa m1.aKnezu Igorju« iz Zagreba. Po nedeljski predstavi »Carmen« smem reči, da take Carmen že leta ievec _ £u- iem. da je to gaža štirih uradnikov trv© kategorije — bi pa. ako bi ne bili vezani, arpažirali vendarle za naš oder priklad-ne'«<»ga pevca s širšim repertoarjem, ugodnejšo igro in glasom. Micalia gdč. Majdičeve je ustrezala izredno. Mirnost in izravnanost te pariife se ji lepo prilega in je anlavz pri odprti sceni v vsakem ozru zaslužila Ni pa prav, da s«e za take medleiše partije uporabliajo na?e prve moči in se Jim s tem jemlje čas za odgovornejše delo. Mrcaelo bi lahko pela n. pr. Ribičeva; v smislu vzgojne naloga vod«tva bi bilo priporočljivo z malimi partijami vpeliavati nove pevce, ki jih imamo med zborom, iil sicer mn'-go Isto velja za vloge gosn. Rumplja in Grbe. Carmen Je vodil posn. štritof. Med "drom in dirigentskim pultom ie bil semtertam ohlapen kontakt kar je seveda pripisovati mnogokrat silno ca mostnini m nev-rem — gostom, zlasti še. če ni bilo mogoče ž n'imi temeljito probirati. Predstava je imela, hvala v prvi vrsti odličnemu gostu gosnej Liberts - Robana vplik usneh in ie bila pevka klicana na oder preko desetkrat. E. A. Maši kraji in ljudje Za celjski „Dečji dom" ob morju Celje. ▼ januarju. V idiličnem jadranskem zalivu, oManem i vinorodnimi griči, teži prijazen kraj Ba-karae. Snažno bele hiše pričajo o redu in tnagi prebivalcev, dasi žive v precej skromnih razmerah. Nedavno se je otvonl železniški promet do Bakra in tekom prihodnjega leta bo dograjena železnica že do Bakarca. S tem bo pridobil kraj vsestransko in ee bo sčasoma nedvomno po-vspel do istega razvoja, kakor druga morska kopališča. Domačini imajo že načrt za ureditev modernega kopališča, ki je tam dozdaj bolj primitivno. Posebno privlačen je Bakarac zaradi žive, zdrave, pitne, zelo hladne vode ter zmerne temperature. V topolovem parku najdemo senco in ekoza dolgo sotesko nam pihljajo vedno hladilne sapice. V tem lepem, zdravem morskem kraju stoji obširen dom. ki preide v najbližnjem času v last Kola jugoslovenskih sester v Celju. Že skozi šest let je vzdrževalo društvo ferijatne kolonije ob morju, vendar je moralo navadno zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti veliko število oddiha in »ol n ca potrebnih otrok. Tudi se je moralo društvo večkrat seliti s svojim skromnim inventarjem, kar je povzročalo nepotrebne stroške in škodo. V novem domu si bo uredilo prostore in jih po možnosti opremilo udobno in higf.Jenično za stalno bivanje skozi vso sezono. V domu ne bodo našli krepčila samo otroci, temveč v izvenpočit-niški dobi tudi odrasle osebe, izčrpane in oslabele nameščenke, matere z malo deco itd. za razmeroma jako nizko odškodnino. Ker je društvo svoje skromne vsakoletne dohodke za vzdrževanje ferijainih kolonij ▼ prid najrevnejšim sproti izčrpalo, stoji sedaj pred veliko nalogo. da zbere ootreb-no vsoto za nakup doma. Dasi &e društvo dobro zaveda, da se more zanašati samo na pomoč in pripravljenost javnosti, se vendar ni ustrašila naložiti si veliko breme. Prepričano je. da bo javnost uvidela velike koristi, ki se ji obetajo po uspeli in dovršeni nalogi in bo društvu rada priskočila na pomoč po svojih močeh. Iskaje virov, po katerih bi bilo javnosti olajšano, društvu pa vendar pomagano, je ono sklenilo, obrniti se v prvi vrsti na svoje članice e prošnjo, da plačajo članarino za več let naprej. Mnoge so to že rade volje 6torile. One pa. pri katerih se dozdaj še nihče ni oglasil, pa naprošamo, naj društvu ob priložnosti enako priskočijo na pomoč. Obračamo pa se tudi na vse one. ki dozdaj še niso društvene članice in na vso ostalo javnost v Celju, okolici in izven te. s prošnjo, da nam po svojih močeh pomagajo. Razen denarja za nakup doma potrebuje društvo tudi lesa za napravo jedilnih miz in klopi, kuhinjske posode, namiznega orodja in posode, žičnatih posteljnih vložkov, platna za rjuhe, žimnice. blazine in koce. Težko je namreč malčkom prenašati lastno posteljno opremo in jedilno posodo z orodjem poleg1 druge potrebne prtljage na potovanju. Obračamo se tem potom na tovarniška podjetja, večie trgovine in lesne trgovce z vljudno prošnjo, da nam darujejo kar morejo od gori naštetega. Obenem objavljamo vse kar je bilo dozdaj darovano: uprava Dravske banovine 20.000 Din; občina mesta Celje 10.000 Din; po 400 Din »o darovali: Sokol Šmarje, ga. Fani Ster-mecki, ga. Marica Sernec in gdč. Olga Ser-nec: po 200 Din gospe: Ana Goričar, Pavla Kramar, Valerija Loibner, Vidosava Le&-kovšek. Ana Majdič. Marija Plešivčnik, Te-ja dr. Rebernikova, Antonija Smrtnik. Ro-zalija Stegu, Justi Vošnjak; po 100 Din gosrve: Vida Ambrožič, Erna Burger, dr. Božič - Novak, Beta Borlak, M. Berglez, N. Baldasdn, M Cater, Zdenka Cernelč. Cveta Drofenik, Marija Drakar, Anica Delakorda, Jožefa Golob. Mira dr. Hubadova. AmaK a dr. Hadžarieva. Marija Josek. Marija Kern. Eli Kolšeik. Roza Kirbisch. Mraka Knez. Ema Lilefc Drasčca Losrar. Tončka Mast-nak. Ev k- Marek. Mara Marine, Maria Pelikan. Olga PoJšak. Pavla Pernat. Albina Pšeničnjk Ana R-hek. Mara T?r>žman. dr. Rajhova. Pavla Sluga, ravn. Skazova, Ana Zupančič. Domemca Zamiraratti Gonstanca Zupan. Mariia Žohar: no 50 Din Kospe: Danes zadnji dan! Orgle I Cerkven! pevski zbor bi solisti ob veličastnem filmu Sestra Marija o Cegar bajni lepoti govori z največjim navdušenjem vsa Ljubljana! Hitite in ne zamudite prilike! Ob 4., y>8. in 9. uri. Elitni Kino Matica Telefon 2124 f%ta Btalak. Oizda Ddbeliafk. Anica Gaern. M. Kladan, Mar. Jeo Dolančevi rebri, da do-soeta na zagorsko postajo. Ker je v četrtek deževalo, je bila pot še bolj opasna. Pomočnik izpoveduie, da je mojstru nenadoma spodrsnilo, nakar se je skotalil po drči, padel na skalovje ter obležal z razbito lobanjo mrtev. Potn:ki, ki niso vaieni strmih poti, naj se Dolančeve rebri ogibajo, saj ie možno priti v Kojšcrco ali obratno v Zagorje po malo daljši, pa manj nevarni poti. Naprošamo pa tudi oblastvo, naj da na nevarnih prehodih vzidati železne kline ali namestiti varnostno ograjo, kjer je to le mogoče. »» as" - konec življenja 18!efne?a fanta Mokronog, 20. januarja. S'aba družba, štabi vpliva, va krreta mlada kri Je v soboto v zvezd z elne>m rz fcmetSk« hiše, kjer preživlja svoje bomo življenje poleg staršev še 14 otrok. Ker ga ni mogla prerecftti domača bi5a, Je odšel fant v .Mokronog k}r je bi! pri iretcera pekovskem mojstru za vajenca. V novo ži Ijeroje se ]e dodobra vživel ser je velja! mojstra in vsem, ki so jb poznal, za jako dobrega fanta. Ko je ra speča val mojstrovo Maigo na vse-zsodon zjutraj in pozne!« so b''B prebivafci ka* vesefli njegovega obiska. Naenkrat pa nesrečno oakltočje: Fant, Iti je prodal pecivo za kakih 150 Din, se je znašel v neki gostilni v Martini; vasi in tam obsedel. Prišlo je do JcvarPanja in končno se je tega udeležit! tudi nesrečni Jože v družbi nekega ko-njederoa in po raznih aostilnah dobro znauesa Picmica. Igral je in .igra! an končno nra j« »kri-žev as« ffgrabS! zadnje belfče rzkvrolčka. Fanta je to taiko potrio, Aa je tekel na železniško proso ter sikoč".! .pod šentjanSkS vifak tik postaje Mokronog-B;strica. Kakor prčajo njegove strašne poškodbe, se ni položil! na Sir, temveč de mora! skočiti naravnost proti drvečemn vlaku. Ta mu Je odtrgal eno nogo nad stopa-loim, drugo močno poškodovat' prlizadel pa mu ie tnidrl težke ran« na glavi lin na trebuha. O. Dorfco Zale, bistriški restavrater, ga j« prepeljal s svojim avtomob:!om takoj k zdra-vnlikro v Mokronog, ta mu je nudi! prvo pomoč, nakar je odredš! njesn-v prevoz v kandnjsko bolnišnico. Tu so nesrečnega fanta že ob 1. ponoči operirali, poJ.koJbe ps so h'"!e to^o teik«, da je Jože Slak ramcJ že včeraj ob 19. Vla.k, pod katerega se je vrge? nesreč mte-denič vozi 5e!< cd !. 1<306 in od tedaj, ko je bita otvoiriena ta proga, le to na njej drogi primer tragičnega samomora. Prvi je bil la-ni b!i®n Rakeka, sedaj pa Je ta tragična smot kmetske- ga mlademiča, ki ie poln živ!£e«ja v h,pni nerazsodnosti po krutih nmikah izgubil življenje in razžaiosEl ne samo svojo rodbino, temveč tudi vse, ki so ga poznati ter se nadejati, da ima pri svoji nadarjenosti ia živahnosti pred seboj najlepšo bodočnost. Eojeviti fantje Soba štev- 28 lnubl ansfceea oteaine^a sošoetiri«. zato se soba v navadnem britanskemu žargonu imemnie tudi »šne-tirzol«. Pred sodnika c. JavorSka so sitowfi kret>-ks' »n zdravi m'adi farrtie iz lepesa Zaloea in Zz. Kašlja, Bilo je deset junakov, ki so se zagovarjali zaradi teneža- Na praznik, lani 8- decenibra so Založani v temini noči sklen:'-i voino naoen-ed fantom iz Zsror. Kaši a. fci so peli in pili vir.ee v Požarievl eostitini. Taini sestanek Z?ložanov. ki so sklepali o vojni napovedi, je opazil Milan Jenčič iz Vevč ter o tem obvestil Zjrornje-kašeljčane. Vnela se je kmalu Ijuta bitka ko na front!. V akcijo so pose zli koli in noži. Nekateri udeleženci boia so dobili lahlke poškodbe do davi in drusrod s kolom. druatf vreznitie z nožem- Pred sodnikom so zvračali krivdo drug na drugega. Razprava ie bila mestoma burna, kai ti do dvorani so frčali mediklicš: »To ie laž!... Ni res!.. - Nisem te! §e kola v rokah nisem imel!« Sodnik jih je energično miril, nakar so mahnili- Fantje: Jože. Jaka. Janez rn d raci- so kon-čno z napetostjo posluša® sodibo. Štiri e so bili obsojeni: eden na 14 dira. ostali trre na teden dni zaipora. Ko je eden obtožencev slišaii zanj neugodno sodbo, ie zarjovel, se oriduišiil. udaril do nfzi in sriasno deial sodniku: — Ne sprejmem sodbe! Natire1 gremo na vRio riti to! Ostali, ki so MM oiproščeni. so zadovoljno zapustili dvoramo. po Spodnjem trgu sem in tja, da so M mu ljudje strahoma umikali. Razjarjeno govedo je skušalo vsakogar nabosti in jo je ubralo po betonskih stopnicah mimo Molinarjeve trgovine na Glavni trg, kjer so žival po napornem zasledovanju ukrotili na Rottenbiicherjevem dvorišču. Telica v Sori Škof ta Loka, 20. januarja. Te dni so uslužbenci škofjeloškega mesarja Matevža Hafnerja gnali v klavnico telico. Vprav ko so bil navzoči pripravljeni, da žival na tehtnici stehtajo, se je govedo splašilo, se iztrgalo, zdirjalo preko dvorišča klavnice na cesto in preko sosednjih travnikov naravnost proti vodi. Zasledovalci, sprva presenečeni, so jo ubrali za telico ter jo skušali ujeti, kar pa se jim ni posrečilo. Govedo se je končn* spustilo naravnot v mrzle valove Sore in j se menda v reki čutilo dovolj varno pred i zasledujočimi. Loviti žival po vodi v zim- ! skem času vsekakor ni zabavna stvar. Ob i prisotnosti mnogih radovednežev je napravil »situaciji« konec šele isker konjiček z jezdecem v plavalnih hlačkah, ki sta uporno telico v vodi vendarle ujela in jo privedla v ldavčeve roke. Slično ravnanje si je dovolil pred časom vol, ki je v svoji podivjanosti begal Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, onebelelosti in protinu, katarju žeTodca in črevesa, obolenjih danke odpravi -naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izlkušnie po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ia špecerijskih trgovinah. Sokol Škofja Loka v letu 1929. V sredo, 15. januarja se je zbralo okoH 150 članov sokolskega društva škofjeloškega k glavni skupščini, ki jo je vodil starosta br. Fr. Dolenc st. Iz tajniškega poročila br. Zahrastnika je bil razviden lep napredek glede števila članstva, ki znaša 283, prirastek v zadnjem letu 103. Osobito velja podčrtati, -da je vstopil med sokol-ske vrste ves častniški in podčastniški zbor škofjeloške posadke. Blagajnik brat Dolenc ml. navaja, da je v preteklem leta društvo izdalo mnogo za polepšanje svojega d'uma, tako da ima v svojih rokah imovino, ki presega po vrednosti 1.175.000 Din. Za celotno vzorno gospodarstvo je dobil odbor od glavnege skupščine odvezo. Telovadno poročilo načelnika br. Horvata izkazuje premajhno zanimanje za delo od starejših telovadcev in članic, ostale kategorije pa zadovoljujejo. Društvo ima skupno 129 telovadečih pripadnikov. Žali-bog pa ne razpolaga z nikakim pravim letnim telovadiščem in igriščem, če tudi ima lepo razvijajoči se nogometni od'sek. ki jo že letos krepko deloval in odigral 11 tekem. Iz poročila prosvetnih delavcev j« sklepati, da so ovire za gledališko udejst-vovanje precej tehtne, knjižnica pa je dobro poslovala. Predavanj je »bilo četvero. Društveni zdravnik br. dr. Rant je podal zdravstveno poročilo, ki je letejs ugodnejše od lanskega leta. Končno je bilo podano poročilo upravnega odbora doma. Po soglasnem sklepu, da preide vsa drt>-štvena imovina v novo sokolsko organizacijo SKJ je bila skupščina zaključena, članstvo pa je posedelo se nekaj ur skupaj v bratskem razgovoru o sokolskih zadevah. Pristopajte k Vodnikovi dražbi KULTU Repertoarji UUBU4SSKA DRASI A. Začetek ob 20 Torek, 21.: Zaprto. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek. 23.: Krog e kredo. B. Petek, 24. Utopljenca. D. UrniJANSKA OPFRA. Začetek ob pol 20 Torek, 21.: Siromaštvo ni sramota. Gostovanje Hudožestvenikov. Sreda. 22.: Ženitev. Gostovanje Hudožpst- vpnikov. Četrtek. 23.: Svanda dudak. E. MARIBORSKO GT,FT>\LISCE. Začetek ob 20 Torek. 21.: Lepa pustolovščina. C. Kuponi. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek, 23.: Zločin in kazen. Gostovanje Hudožestvenikov. Petek. 24.: Cvrček za pečjo. Gostovanje Hudožestvenikov. Sobota. 25.: Radikalna kura. A. Kuponi. CELJSKO GLEDA! TS^B. Sobota, 25.: Siromaštvo ni sramota. Gostovanje Hudožestvenikov. SloTenri in »Slaviseh« Rnndschanr. Y nravkar izišli januarski številki praškega mesečnika »Slaviscbe Rundschau« ie objavil urednik prof. Oe,semann nekako bilanco prvega letnika. Tu med drueim opravičuje tudi že pri nas opaženo dejstvo, da »Slav. Rundschau« baš o Slovencih in Bolgarih najmanj poroča. Tej pomanjkljivosti posteča urednik posebno pozornost in ee vprašuje, češ, ali naj uredništvo ljudi lovi? »Njihovi (slovenski) časniki, časopisi, znanstvena in umetnostna društva, avtorji založniki bodo pač sami občutili, da ie njim v prid. če jih mi zastopamo pred svetom. Spoznali bodo potrebo, da s pošiljanjem časnikov, časopisov, novih knjig, člankov referatov in notic koristijo nam im tako tudi sebi.« Nato čitamo, da uredništvo »Slavi-sche Rundschau« ne prejema ne enega bolgarskega in slovenskega dnevnika; ' novih slovenskih knjig dobi le prav pičel del. Izmed časopisov dobiva samo »Ljubljanski Zvon« ln »Dom in Svet«. S takim gradivom, kaj pa, ni moči delali. Uredništvo obeta, da bo v bodoče skrbelo za bolj smotre-ne informacije o Slovencih. — K temu bi pripomnili, da imamo Slovenci v uredništvu »Slav. Eundscliau« svojega rojaka (s. j dr. Glonar) in da je bila pred letom objav- I Ijena lista slovenskih sotrudnikov le ,-evije. Ali se ne bi dal ustvariti v Ljubljani redakcijski krog. ki bi pomagal drugod prezaposlenemu uredniku? Vsekakor bi bilo prav, če bi sami pripomogli Pragi do boljših in popolnejših informacij o naši kulturi. Saj vendar tako često trobimo, da nas v svetu nihče ne pozna! Ponu jrmo roko velja zgrabiti! Naše pisatelje in založnike pa opozarjamo, da naj po.šiliajo svoia izdanja uredništvu v Prago I. 606. Jubilej JsrosIaTa Vleka. Dne 22. t m. bo slavil 701etnico utemeljitelj sodobne češke literarne zgodovine Jaroslav Vlčak. Po rr.du Slovak, jt spisal že 1. 1890. »Zgodovino slovaškega slovstva«. L. 1892. je začel izdajati inonumeiitalno delo »Zgodovina češkega slevstvat. ki pa še vedno ni končano. Vrhu tega je objavil dolgo vrsti 'iterarno-7.2odcvmskih šttidij in eseiev, ki razodevajo in. JAMA LJUBLJANA, mestni trg 24, IV. nadstr. Samo še ta teden razprodaja slik Od 10. do 4. pop. - Tudi na obroke poleg femelj!tepa znanja spretno pisateljsko pero. Prof. Vleek je po prevratu organiziral šolstvo * svoji ožji domovini na Slo-vaikt m Predajanje o Meštrovičii r Sk«p!j*i. V skop!jan*-kt'm p'edališču je predaval šef pr«b;.oa Milan Marjanuvi'6 o velikem kiparju Ivanu Meštroviču. Predavanje je bito dobro obiskano, znak, da se tudi v Južni Srbij' živahno razvija zanimanje za ljudsko . izobraževalno delo in še posebej za kulturna vprašanja. Cirilica ali latinica? K temu vprašanju, ki glede na bližajoče se popolno izenačenje /=;rb=*-ga pravopisa živahno zanima beograjske in zagrebške kroge, se je oglasil v K. številki »Narodne Odbrane« upokojeni ravnatelj beograjskega učiteljišča Šret. M. Adžič. Pisec brani cirilico in trdi o nji, da je v fonetičnem oziru najpopolnejša abcceda na svetu; potemtakem nadkriljuje lathiico. ki nima za vsak glas posebne črke in |e sploh okorna za pifiavo slovanskih jezikov. Zanimivo je, kaj pravi g. Adži6 k vprašanju, ali je enotna picava nujen pogoj za narodno edinstvo? »Spajanje narodov in plemen se vrli po duhu in srcu, deloma tudi po jeziku, a naimanj po abecedi.« V tem rogledu so najizrazitejši primer Nemci, ki jih dve abeced' niti malo ne ovirata pri narodnem in državnem edinstvu. »Ne samo, da abeceda nI elavnl element in pogoi ra narodno in plemensko edinstvo. marveč ni tak pogoj niti jezik. Najboljši primer dajeta Belgija in Švica, deloma tudi Češkoslovaška in še nekatere dežele. Razum, srce in volia so poglavitni elementi in pogoji narodnega in plemenskega edinstva, ne pa pisave al! abecede.« ProL Skok • naših kulturnih stikih ■ Cehi. »Riječ« je objavila v 2. številki članek vseuč. prof. dr. P Skoka »Prag i Zagreb«. Ugledni znanstvenik graja nemar, ki ga kaže Zagreb v stikih s Cehi Praga je postala v zadnjem času središče slavističnih študij in slovanskega gibanja sploh, zato nam taka mlačnost samo škoduje. Slovenstvo, kakor ga goje Ljubljana. Zagreb in Beograd, je v primeri s praškim amorfno in negativno. Dr. Skok graja tudi dejstvo, da v zagrebškem tisku sploh ni slovanske rubrike, v ljubljanskem tisku je malo bolje, vendar pravi, da sistematičnega poročanja o Slovanih iugoslovenski tisk sploh ne pozna. Gosp. profesor se moti, če uvršča tudi ljubljansko Jugoslovensko - češkoslovaška ligo med one lige, ki ee o njih niti ne v«, ali obstojajo ali ne. Ta trditev glede ljubljanske lige ne drži. Le.ta organizira in prirejo češke jezikovne tečaie. v katerih 5« vsako leto pridobi več kot 150 ljudi vsaj pasivno znanje češčine, da ne omeniamo njenega propagandnega in družabnega udej-stvovanja. _ Razen članka dr. Skoka je ia-šlo v tej številki »Riieči« še nekaj drugih zanimivih člankov in obilna gledališka polemika, k? oriča, da Ljubljana ▼ tam pogledu ni osamljena. Domače vesti * Osebna vest. Senatm predsednik vrhovnega sodmega (tvora na Dunau dr-Framc Kočevar pl. Kondenhešm, pred prevratom predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, je stopil v pokoj. V justačm službi je M 43 let * Ostavka na državno službo. Sreskl sanitetni referent v Prevarah dr. Boštjan Brat je podal ostavko na državno službo- * Nova razdelitev davčnih uprav. Finančni ' minister je podpisal odiTok, s katerim se med drugimi srez CabaT toločS iz področa davčne uprave v Delnicah ter pri-po$ davčna upravi v Kočevju- * Razpisujejo se mesta starešin pri poŠtah: Hrastnik (IV- r.), Lesce (IV. r.) in Sodra ž: ca (F, r.), Prošnje naj se vlagajo do 31. t- m. na dbiastno poštno in brzojavno opravo v Ljubljani. * Zahvala francoskega admirala Dubrovniku. Francoski admiral Dubois, komandant francoske lahke fotelje, ki je meseca decembra posetila jugosilovenske vode, re poslal francoskemu konzulatu v Dubrovniku pismo, v katerem ga prosil, naj še enkrat izreče zaliva ho DuferovuSčanom tal zastopnikom obfastev za prisrčen sprejem tn iskrene simpatije, izkazane ob priliki obiska francoske eskadre na našem Jadranu-Francoski animiral }e poslal županu dr. Mi-č§ču, francoskemu konzulu ter predsednica Narodne ženske zadruge fotografije admiralske ladte z zelo laskavimi posvetili. * Udruženje železničarjev - troznikov. Ministrstvo za notranje posle je odobrilo pravila Udrufženija železničarjev - trezmikov kra&evine Jugoslavije ter s tem tudi delovanje tega Udruženja. Organizacija bo takoj pričela svoje delovan e. Tajništvo se naha'a v poslopju beograjske železniške postaje, predsednaštvo pa v Krimski ulic! broj 28-1- * Poziv za vložitev prflar za znižanje zemljiškega dopolnilnega davka- Davčna zavezanci, ki imajo pravico za zmržanje dopolnilnega zemljiškega davka, se ponovno opozarjao, da morajo vložit? prijavo do 31. t m. po uradnem vzorcu pri pristojnem obSnskem oblastvu- * Zabranjena brošnra- Z odlokom ministrstva za notranje posle je zabranjen ovoz m razpečavanije v naši državi brošuri »Kalvaria hrvatskog naroda ili kako demo napred«. tedanje knjižnice ameriškega Hsta »Slobodma Hrvatska« v Buenos Ai-resu, zaradi vsebine, ks ie naperjena proti današnjemu redu v naši državi- * Za spomenik pokojnemu dr. Zerlavu )e poslal g. dr. Boštiančič, odvetnik v Maribora, naši upravi zbirko 2000 dinarjev. Iskrena hvala! * Predavanje o JugoslaviJl y Pragi. Prošio soboto je zma/ni inž eni er Ludovik Kanpe predaval tamkajšnji nemška publiki o Jugoslaviji- Inženijer Karpe se je že po-covno deli časa mudil v Jugoslaviji, katero je vzljubil tako. da ne opusti nobene prilike, da bi ne propagiral naravne lepote naše Jugoslavije. Njegovo odfično preda-varvie, katerega se ie udele-žil tudi naš poslanik Angjeiinovič, je bilo prav dobro obiskano. * SPD opozarja ponovno svoje 3lanstvo jjede polovičnih železniških voženi, da te legitimacije veljajo edinole za osebne in mešane vfalke. nikakor pa ne za brzevlake. * Razstava ruskih slikariev v Beogradu. Na dan 1. marca se bo v Beogradu, v paviljonu »Gvijete Zuzorič«, otvorila velika razstava ruskih slikarjev, ki se nagajajo v inozemstvu. Iiz Pariza ie povabljenih 27 odličnih glikarjev raznih šo! jn smernic. Od teh slikarjev- bodo mnogS tudi osebno prišli v Beograd. Razstava bo trajala do 1. aprila Po kongresu ruskih kuiSževunkov in no-vrnar ev bo to druga velika ruska manifestacija v Jugoslavija. * Ljudska univerza ▼ Beogradu. Veliko Kšo na Kraljevem trgu poleg nove univerze je te dni na dražbi kupila Kolarčeva zedužbina za svoto 3.501.000 Din. V lepem posl-ofpju- k er se nahaja tudi Klub franco-skjh prijateljev, bo dobila svoj dom beograjska Ljudska univerza. * Otvoritev telefonskega prometa Kranj - Tanwald Šumburk nad Desnou. Po ministrskem odloku je bil 5- t. m. o tvori en i telefonski promet med Kramem in centralo i Tanwald ŠuimfbuTkom nad Desnou (CSR)- \ Pristojbina za navadni pogovor do treh j minut e 5.40 zlatega franka alii 59.40 Din. ! NViira pogovori so trikrat, zelo nujni pa lOkrat draž:i- * Otvoritev telefonskega prometa šo-fitanj - Praga in Šoštanj - Trst. Po ministrskem odfloku ie M 1- L m. otvorjen telefonski promet Šoštanj - Praga- Pristojbina za navadno govorilno enoto je 4.35 zlatega franka alfi 47.85 Din, za nujne pogovore trikrat, za silno nujne pa dvakrat to-Bko. Za pozivuice je pristojbina enaka ena tretjimi pristojbine navadnega pogovora- Dne 5- t. m. pa e bil otvorjen telefonska piornet med Šoštanjem in Trstom. Pri stoj- j biua za navadni pogovor do treh minut je I 1.80 zlatega franka alii 19.80 Din- Dovoljeni j so tudi nujni in sflno nuiitni pogovori proti : trikrat, oziroma desetkrat povišanim pristojbinam- * Naše ženstvo opozarjamo na Gospodinjski koledar« za lete 1930. ki prinaša poleg raznih zanimivih in poučnih navodil in nasvetov za hišo in dom tudi mnogo novih kuhinjskih receptov. Zelo praktično je tudi urejen v koledarju troškovnik za vse dni v i letu, kamor zapisuje skrbna gospodinja svo- ! je dnevne izdatke. Koledar je naprodaj po vseh knjigarnah in pri vseh podružnicah i Jugoslovenske Matice. Naročila po pošti j sprejema lugoslovenska Matica v Ljubljani. Cena 20 Din, za člane 16 Din, s poštnino 1.75 Din več. * Pogreb ge. Vladke Batagefjeve. VCe- i ra-j popoMine je sprejela vase zemlja na pokopaliSCu prs Sv. Križu kar je bifo romskega na ge. Vladkii Batagelčevi. soprogi obmejnega komisarja oa Jesanicah. Lopo t štrvSo prflaitetjev kn znancev )e spremilo preramo urnrio do jame zadnjega počitka. Med pogrebci je bilo opaziti posebno dosti Jeseničanov, ki so poklonili mnogo cvetja in zelenja- Še pred prvim mrakom so grude zagrnile krsto in pogrebci so se razšli z edino uiteho. da ostane blaga pokojnica s svojim vzornim družlinskim življenjem do konca dni živa v srcih vseh, kS so io pozmaE. * Monslg- Toma Zupana sklad. Oiri! -Metodova podružnica v Kranju je nabrala zopet za tnons. Toma Zuipana sklad 432 dri-nariev- Lepa hvala! Sklad znaša sedaj 29.525 Din. 92 * Uradni dan Sreskega gremlja trgovcev v Celju za člane trgovce v gornie-gra;skem srezu bo v soboto 25. t- m. od 11- do 13. v Gomiem gradu v posebni sobi gostilne g. Veršnika in od 14. do 16- v Mozirju v posebni sobi botela »Pri pošti«. * Spalni vagoni na progi Zagreb - Split. Spalni vagoni pri brzovlakih št 1001 i-r. 1002, ki so bili nedavno ukan eni, so sedaj zopet uvedeni, ker se je v zadnjem času frekvenca na tej progi zmatno povečala. * Gradbena delovnost v Sarajevu. Po statistiki gradbenega oddelka mestne občine v Sarajevu je bilo leta 1929 v Sarajevu zgra:enih več hiš kakor v vsem času od leta 1914. do 1928- V preteklem letu je bilo zgrajenih v Sarajevu 123 novih poslopf, na obstoječih hišah pa 80 novih nadstropij Izmed velikiiih novih poslopij omenjamo palači Državne hipotekarne banke in borze dela ter Dom Kola srbskih sester. 1 Senzacija! Ob 4.. Ve6., V2S. in S). 1 DosigSas Falrbaftks kot Artagran, vitez vseh junakov vitezev v filmu želema maska Neverjetne velesenzacije! Smeh in zabava! KISSO Ideal * Če stric iz Amerike obišče star0 domovino. Nedavno se je iz Amerike vrnil neki bivši sel ak iz okolice Karlovca, ki že nad 20 let živi v dežela dolarjev, kjer je obogatel. Svoje bivše sosede vaibi na bogate pojedine in rad vidi, da se njegovi gosti upijanijo- Prišel je na obisk in se kmalu zopet vme v Ameriko. Ta izlet v Evropo ga bo stal okroglo 10.000 dolarjev. * Stoječ umrl. Kakor javljajo iz Zagreba, je v soboto ponoči od kapi zadet v 65- letu starosti nagjlo umiri dolgoletni urednik uradnega lista »Narodne Novine« g. Budiiimdr Bfiažokovič, eden najstarejših hr-vatskfii novinarjev. Smrt ga je zatekla na pragu njegovega, stanovana v treraotku, ko je hotel odkleniti vrata, tako da so ga zjuitraj našli naslonjenega na vrata mrtvega. Zdravnik je ugotovil smrt zaradi kapi. ITO — zobna pasta najboljša ! * Obleke In klobuke kemično čisti, barva »"čira tovarna Jos. Reich. * V nobenem domu ne bi smele manjkati okusne PASTILE ANAGOT, kS nam na'laž e pomaga jo v vseh primerih prehlada in bolezni v grlu- * Gospod!nje! Vaše oerflo pere. posuši, mongs aH Hka tovarna Jos. Relch- * Smučarja, ki mi je v sobotnem večernem gorenjskem vlaku zamen al smučke, prosim da md isti vrne v Vodma-tski ulica 10. 89 Iz Ljubljasse n— Prihodnje predavanje ZKD- Drevi ob 20. bo predaval v kazmsikj dvorani g. stavbni nadsvetnžk inž. Mačkovšek o bodoči Ljubi'ara- O. predavatelj bo orisal najznačilnejše smeri razvoja LuMjane v zadnjih sto leitib in nato očrta! najvažnejše tehnične probleme bodoče Ljubljane in njib moderno rešitev. Predavanje bodo spremil ale ski-optične slike. u— Zanimiv koncert v LJubPanl. V torek 28. t- m. bo koncertiral v dvorani Unš-ona črnec Pavel Rob e son ki je kot pevec znan po vsem svetu in ki se odlikuje po izredno lepem baritonu. Koncerti bari-ton-ista PavGvrček za pečjo«. Rezervirajte pravočasno vstopnice! a— Mariborska podružnica Narodne strokovne zveze je imela v nedeljo svoj občni zbor v Narodnem domu, katerega se Je udele^lo 48 članov, število članstva je v preteklem letu zelo naraslo. Po poročnih predsednika, tanika ta blagajnika, je poroča! predsednik izvršilnega odbora g. Rudolf Juvau iz Ljubi ane o položaju delavstva vobče, okrožni tajnik g. Kejžar pa o strokvnem delu v Mariboru. Pri volitvah je bij za predsednika izvoljen g. Ladislav Saje, za podpredsednika g- Ivan Lillč, za tajnika FTan Nabergoj, za Maganrka pa France Vovk. Sklenjeno ie bilo naprositi centralo, naj bi se prihodnji kongres Narodne strokovne zveze vršil v Mariboru. a— Delavsko gibanle v Mariboru v preteklem tednu. Pretekli teden je pri bonzi deta v Mariboru iskalo dela 47 moških in 49 žensk Delo je dobilo 31 moških in 40 žensk- 22 oseb je odpotovalo v inozemstvo- Koncem tedna je imela borza v evidenci še 557 brezposelnih. a— Smrt uglednega prleškega kmetovalca- Pred dnevi }e v Radoslavcdh pri Mali nedelji utuirj daleč naokoli znani posestnik m kmetovalec Anton Božič Pokoj-trk se e šola! na vinarski m sadjarski šoli v Mariboru in je svoje znanje temelfto izkoristili na domačem posestvu, ki je bito vedno !e>p£e ure evano. B <žič Je bil vzgojen v stTOgo narodinem dobu. Bil je član Bralnega društva, pozneje pa Narodno kulturnega d"-uštva v Mali nedetl. Kot samouk je mnogo čital slovenske in hrvatske časa. pse. pioznaJ pa Je tudi vsa dela naSh pesnikov ta psa teliev- Bil Je tudi več let župan v Radoslavcih- Kot Iskren Slovenec ia Jugosloven se je zelo veselil, da so Sloven- ci dočakali svobodo. Bods vriemu možu ohranjen blag spomin m lahka mu domača zeml ica. a— Razpoka na državnem mostu. V nedeljo opoldne, ko se je vršil po državnem mostu čez Dravo izreden promet je na poti, ker se neha kamenita in začenja leseni tlak, na splošno začudenje počil alak in se dvignil skoro pol metra visoko- Defekt so sicer popoldne takoj popravili, vendar je bil promet nekaj ur oviran- Stražnik je moral vsa priha ajoča vozila opozoriti na pretečo nevarnost Razipoka je nastala zaradi nenadnega mraza, počil pa je tlak zato, ker je bila lesena podloga poprej vlažna. a— Polaganje kablov za elektrovode. Naše mestno električno podjetje je te dni pričelo s polaganjem prvih podzemeljskih kablov za elektTovode po mesta BiH so položeni po Kopališki ulici, Tattenbachovi ulici in po Glavnem trgu, želeti pa bi bilo, da bi se s tem delom čimpre nadaljevalo in da bi se poleži Id kabli tudi drugod po mestu. Zunanji vodi preko streh in po drogovih so stalno te po stavljeni vremenskim vtplivom in so posebno poznimi v nevarnosti, da Sh ssneg potrga ali pokvari Napeljave pod zemlo pa so pred vsem tem varne, trajnejše in nenevarne. Prav tako bi pa bSlo tudi želeti, da bi se skupno s polaganjem kablov za elektrovode položili t»-dd kabli za telefonsko omrežje po mesto-Telefonske žice se zaradi snega afi vibaTja še prej potrga o kakor električne, vsaj Je samo pred Božičem ob priliki prvega lanskega meteža, bilo izredno veliko motenj m škode- a— Zopet poskus samomora. t9 letni E- B- se je v noči na 20. L m. ob tričetrt na 24. sperval čez ograjo dravske brvi. Stražnik ga je prijel in odvedel na stiražnico. Ker je imel tudi nekaj ran na roki, je po-Ra':a po poizvedbah ugotovila, da si Je skušal že poprej v neki gostilni prerezati žile. Mladenič izjavlja, da mu zaradi nesrečne ljubezni ni nič do življenja. a— Iz policijske kronike- V soboto T8. t- m. so bile 4 aretacije, v nedeljo 19. t m. pa šest Več aretacij je bilo zopet zaradi vfečugarsBva m potepuštva. — Roza P. je b:la aretirana zaradi suma, da >e izmaknila nekemu fotografu fotografski aparat, vreden 1000 Din. — Mari a Nedeljko, delavka iz Razvanja, je hoteJa uživati. Nekemu železničarju je pripovedovala, da je hči bogatega posestnika s Kozjaka, da dobi veliko dedščino in da ima lepo stanovanje v mestu- Na podla® oglasa v Estu je res najela nekje lepo meblovano sobo in v nio pa eno noč zvabila železničarja na veselje. Zjutraj je izgon la, z njo pa tudi nekai preprog v vrednosti 4000 do 5000 Din Ko so jo vjeli in aretiral, je sprva tajila, končno pa — ko so io kon-frontiraft še s prijateljem teza lepe noči — Je vse priznala. Oddana je sodišču. Iz škofje Loke S!— Dostava perste. Zaradi obolelosti dveh selskih pismonoš se je dostava pošte v Gabrovo, Breznioo in Križno goro do nadaljnega ukinila in se prizadeti opozarjajo, da prihajajo po pošto osebno. Kakor hitro pa bo mogoče, se uvede zopet redno dostavljanje poštnih pošiljk. šl— Himen. V nedeljo dopoldne sta »e vzela v Žabnici gdč. Marica Omejčeva to g. Franc Narobe. Mlademu paru obilo »reče! SI— Delokrogu davčne oprave v škoffl Loki so prideljene občine: Škofja Loka, Stara Loka. Zminec, Poljane, Trata, Selca, Sora, Sorica, Železniki, Javorje in Oselica. Iz Kranja r— Socialno skrbstvo mestne občine. Mestno županstvo ie skupno s krajevnim ubožnim svetom, ki mu načeluje podžupan g. Holchaker, sestavilo proračun ubožnega zaklada za 1. 1930. Izmed dohodkov so predvidene občinske takse od veselic v znesku 4O00 Din. od podaljšanja policijske ure 1500. darila 2000. povrnjene podpore od drugih občin 1000 Din- Za mestno ubežnico (vzdrževanje poslooia ta inventar a) je dolčereih 9850. za osknbo enega občana v ljubljanski hiralnici 5600. traine Dodipore občinskim revežem znašajo. 20.000. postrežba obolelih 500. podpore za otroke v zavodih 13.800. razne oodoore 7770. bolniška strežnica 6000. 002rebrni stroški 2800. nepredvideni stroški 2000 Din. Izdatki znašajo skupno 69-620. dohodki Pa 8925 Din. Primanjkljaj, ki iznosi 60.695 Din se ie prenesel v mestni ororačun kot oriman-kljau ubožnega zaklada- r— Preložene smuške tekme. Za preteklo nedeljo so bile projektirane tekme v smuških tekih in skakanju za tekmovalce Gorenjske sokolske župe v Kranju. Zaradi neugodnih snežnih prilik so bile tekme odgodene. r— Kratka odisefada male deklice. V soboto je bilo na kranjskem kolodvoru pri prvem popoldanskem vlaku živahno vrvenje. Med potniki se je brezbrižno kretala tudi mala štiriletna Božena, hčerka neke tukajšnje poslovodke, ki stanuje ▼ prijaz- Tisoč tajnosti in presenečenj! Po romana A. BERNEDE-A, grandiozno filmsko veledelo. BELPHEGOR Tajnosti strašnega morilca v dvorani barbarskih bogov pariškega Loure-a. Kino LJnblJanski dvor Telefon 27S0 Bi hfflci m Kalvarijl pod kolodvorom. Ko je mala Božena videla druge ljudi, da stopajo v vagone, se je še ona vzpela čez vi-»oke stopnice. Na hodniku se ji je videlo prav prijetno in stegovala je glavico, da bi videla skozi okna. Pa se je vlak odpeljal in z njim mala Boženka brez karte, denarja in spremstva. Veselje njeno je bilo neizmerno. Malo pred Podnartom sta jo našla sprevodnik in orožnik, ki sta kma u sprevidela položaj. V Podnartu so malo potnico deložirali in jo s prvim vlak-om vrnili nazaj na kranjsko postajo,^ kjer jo je že čakala skrbna mati. Črna vožnja mali ni povzročila nobenega strahu ali solz ter je deklica z veseljem pripovedoval«, kako se je »pelčkala z lakom Z Jesenic 3— Elitni ples, ki ga je v soboto zvečer priredil jeseniški akademski krožek v prostorih Sokolskega doma, je potekel zelo animirano. Prireditev, ki je bila prva te vrste dosedaj na Jesenicah, je bila lepo obiskana. Došli so akademiki iz raznih krajev Slovenije in tudi drugi gostje iz raznih krajev Gorenjske in iz vseh slojev so bili častno zastopani Zelo številna je bila udeležba uradništva Kranj, industrijske družbe z generalnim ravnateljem gospodom Nootom na čelu. Aranžma prireditve je bil vzoren ter gre prirediteljem predvsem častnemu damskemu komiteju, ▼se priznanjel Iz Trbovelj t— Zvon asi! V torek zvečer pevska vaja za ženski in moški zbor. Udeležba obvezna. t— Zadružna elektrarna naznanja vsem odjemalcem električnega toka: V preteklih mesecih so se pojavili različni nedo-statki na naši električni mreži, zlasti so bili prizadeti konzumenti v Trbovljah, to mnenju strokovnjakov povzročajo največ motenj obrati posameznih lastnikov motorjev, ki vkljub izrecnim predpisom obratujejo v prepovedanem času, to je od nastopa mraka naprej. Vkoreninila se je tudi navada, da nekateri konzumenti samovoljno zamenjujeio pregorele glavne varovalke ter iste nadomestijo z žico in sicer mnogo premočno tako. da se po ponovnem defektu izključi celo omrežje. To za-menjavanie varovalk povzroči v premnogih primerih požar. Zadružna elektrarna je odredila: Do preklica je obratovanje z električnimi motorji strogo prepovedano od začetka mraka do 23 Kdor se temu ukazu ne bo pokoril, mu bo elektrarna vključila sklepalno uro in siceT na račun stranke. Ta ura mu bo sama ob določenem času tok zaprla in zopet odprla. Dokler se montaža avtomata ne izvede, se mu bo zaprl tok za dotični motor. Vsako nadomeščanje glavnih varovalk po nepoklicanih. je strogo zabranjeno. Kogar se zasači, da se ne drži zgoraj navedenih predpisov in da sam popravlja na glavnem priključku, bo kaznovan z denarno globo od 100 — 500 Din poleg stroškov za popravila in nadomestila pravih varovalk Ta znesek se zaračuna pri mesečnem obračunu. Strogi ukrepi, ki jih je izdalo vodstvo elektrarne, morimo samo pozdravljati. kajti bil je že zadnji čas. da se je v tem pogledu napravil enkrat red. Iz Hrastnika h— Neznosno blatne ceste- Res ie. da le promet od postaje proti rudniku zeuo velik, a vseeno bi se dalo od pristanih ustanov nekaj ukreniti, da bi se ceste vsai nekoliko zfoolišale Cesta ie kar na debelo obKta z tekočo ruiavo maso ki ni nič ka všeč številnim pasantom. posebno še, če jo mimo drveči avto sipravi v »gibanje« Res ie. da smo v dobi modemih prevoznih sredstev, a pešcev ie še vedm-i naiveč in nekoliko bi se tudi te >uboee pare« lahko respektirale . Prosimo torei pristono oblast, da po možnosti uredi cesto in da se uvede vsai delna kanalizacija, obenem pa apeliramo na vozeče avtomoMiste. nai si privoščiio dirke na prosti cesti ker ni ljudi. Verujejo naj. da ni Dosefo™ priletno če dobi človek, ki se mu smili obutev še blaten tuš. Iz Ljutomera 1}— Glasbeno društvo je pred kratkim imelo svoj redni občni zbor ter izvolilo odbor, ki mu načel ju je g. Franc Karbaš, sreski šolski nadzornik. Kapelnik je gospod F. Zacherl, tajnik g. Korošak. Društvo vzdržuje glasbeno šolo, ki dobro uspeva, otroški zbor in mestno godbo. lj— Smrtna kosa. V Noršincih je umrl po daljši bolezni g. Anton Balcer. Se po vojni, preden so avtomobili odpravili iz-voščka, je bil znan kot izvošček ter je pre-vozaril velik del svojega življenja po cestah Prlekije in Prekmurja. N. v m. p.! Iz šoštaiafa — o francoski revoluciji ln o novodobnem Dunaju se bo vršilo 23. t m- ob 16- v dvorani Zadružnega doma predavanje s sktoptičndmi sKkami, Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se bodo uporabili v svrho kritja stroškov za kurjavo, razsvetljavo in čiščenje dvorane. Pričakovati je, da bo zanimivo in poučno predavane deležno obilne udeležbe. _ Zadnji športni dogodki Vremenske prilike so se zadnje dni vendarle toliko izboljšale, da so mogli naši smučarji v nedeljo izvesti dve tekmi. V Planici je SK Ilirija priredila svojo že enkrat odgodeno medklubsko smuško tekmo, ki je bila obenem tekma za klubovo prvenstvo, zimskosportni odsek SPD Ma-ribor-Ruše pa je izvedel smučarsko prvenstvo mariborskega smučarskega pedsaveza m svoje klubsko prvenstvo. Snežne razmere so bile na Pohorju boljše nego na Gorenjskem. Klubsko prvenstvo SK Ilirije si je priboril Boris Režek, ki je v času 1:02:46 prišel v Planici pred dosedanjim prvakom Joškom Janšo Kot prvi na cilj Joško Janša je v zadnjem času bolehen ter je moral zaradi tega prepustiti prvenstvo mlademu Režku Progo je Janša prevozil v 1:05:40. Sledili so kot 3. L. Knap (SPD, Kranjska gora), 4. B. Šramel (smuč. klub Ljubljana), 5. I. Košir (Ljubljana), 6. T. Banovec (Ilirija). Smučarsko prvenstvo mariborskega pod-saveza si je priboril Mirko Dclinšek v času 2:10:31 Naiboliši čas je dosege! inž. Janko Janša (SK Bled") z 2:06:34. Dolin-šku so sledili: B Neumann. 3. I. Soštarič, 4. V Ogorelec (vsi SPD Maribo^-Ruše), 5. P. Hermann (Rapid). V damski katego- riji Je zmagi* Ela DoIinSek t 27:19, ▼ fa- ! niorski pa Milko Vodeni k 46:19. Seniorji | so vozili 22 km, dame 5, juniorji pa 8 km. V nogometu je trpba zabeležiti presenečenje v Beogradu, kjer je Sokol porazil Jugoslavijo z 2 : 0 (1 : 0). V Zagrebu so komaj sedaj končali jesensko prvenstvo s tekmo Sparta : Croatia 2 : 0 (0 : 0). Stanje je sedaj naslednje: Hašk Concordija Gradjanski Viktorija Sokol Sparta Železničar Croatia 6 6 5 2 2 2 1 0 35: 8 36: 8 21 : 7 11 : 15 9:25 9:20 9:21 6: 33 13 12 11 6 5 5 3 1 Na Dunaju se je pričelo pokalno tekmovanje. Od teh tekem naj omenimo le Sportklub : Slovan 1 : 1 in Rapid : Neu-bau 17 : 01 V Berlinu je praška Slavija porazila Minervo s 5 : 0, dočim je morala praška Sparta na domačih tleh podleči Vienni z 0 : 3. V Monakovem je tekma Uj pest : Miinchen 1860 ostala s 3 : 3 neodločena. V Atenah je BSK porazil Panate-naikos s 3 : 2 (0 : 0). Beograjska Jugoslavija je imela svojo letno glavno skupščino, na kateri je bil za predsednika izvoljen g. Jovan Nenado-vič. polkovnik v pokoju, za L tajnika pa uradnik prosvetnega ministrstva Atanasije Bajkič. Zanimivo je, da je v odboru tudi znani naš reprezentativni branilec Milju-tin Ivkovid, ki je pred kratkim izstopil iz kluba. Službeno iz LNP. Seja poslovnega odbora bo v sredo 22. t. m. ob 20. v mali dvorani Delavske zbornice. Prosim polno-številne udeležbe. — Tajnik I. SK Krakovo. ClanS nai se udeleže sestanka 21. t. m. v prostorih gostilne Usenik, Borštnikov trg. Predmet razprave: pre-dstoiječa nogometna • setzoma. OIxsnem na) vrnejo do 21. t. m. vso opremo gospodaril, odnosno naj Jo prinesejo na sestanek. SK Ilirija (bazenska sekcija in gtamaslž&ie vaje za dame). Danes ob 19. gmoastičme vaje v telovadni Srednje tehnične šole. Vse, ki so proste do 20., naj se sigtirao udeleže. Istotam se sprejemajo nove Članic«. — Gimnastične. vaje za daitne prično zopet z današnjim dnem v telovadnici Sredmje tehnične šole ob 19. Sprejme se Se nekaj dam. Prijave v telovadnici vsak torek, odnosno vsak dan oa klubov nestov, poštni predal 175. SK Slovan. V sredo ob 19. pridejo ▼ telovadne« v svrho skupnega slikanja moštev nasledim: igrači: Gfobelmik I. in H., Marchiotiti I. in III., Pečar, Grm, Slegl, VoJkar, Bucik, Ci-rovič, Ključec, Vidic. Se umi g, Bog!, Vatovec. Krek, Pere. Poznik, Weber, Bučar, Perko, Prha?, Uhan. EterSek Pirš. Nato bo trening. Vsak naj po možnosti prinese copate. Nemški hi^eljski nreveni-jenčni zakon in bodoče vernice hm^slc*1 trgovine Kakor smo že poročali je sprejel nemški državni zbor po večletnih hudih bojih 9. decembra 19?0 zakon o obveznem signi-ranju hmelia Tako so uresničene vkliub silnemu odporu trgovine želje nemških hmeljarjev. Nemškemu zakonu ie služil 73» vzorec češki provenijenčni zakon iz leta 1921. samo. da so sa Nemci v mnogem poostrili. Hmeljarski okoliši se razdele na žigosne ^kraie z lavnimi žigosnimi skladišči, katerih nastavljen« so pri vseh hmeliskih poslih državni uradniki v smislu kazenskega zakonika Napisi na vreSih. plombe in ži-gosni certifikati so javne listine, ki iih pod kaznijo do dveh let ieče ne sme ni^če dokler so v prometu (od hmeljarja do pivo-varja). namenoma poškodovati 2e poskus sani je kazniv Vsak hmeljar mora dati «voi hmelj žigosati in se sme v vsei Nemčiji prodajati edinole žigosani hmelj. § 9 se glasi: «0d uradnega žigosanja se izključi: 1.) Izven odmerienega okoliša Pridelani hmelj ler pokvarjeni hmelj. 2.) Hmelj- VREME Matakatero ksto Je b3o časopisje pred zrmo tako gostobesedno v vremenskih napovedih kot to pot. OgfašaJi so se vsakovrstni »meteoroK®« ter napovedovali strahoten mraz in snega do prvega nadstropja. Seveda so se oglasili končno tudi drugi ►vremenoski-vct« ter obetali milo zimo, kaT )e bilo gotovo zelo človekoljubno, saj se je kaza-io občinstvo že dovolj zbegano. Prehajamo že v zadnjo tretjino januarja, trdo-zktici so tu, mraza pa noče biti, prvim v žalost, drugim v hvala Bogu Marsikdo se sedaj spominja onih napovedi in si morda že H vedeti, odkod «o izvirale. Bilo bi tod« koristno, vedeti jim javor ono gostobesedni krvaražugoni. Pravih, resničnih nveterorologov pa gotovo ni bilo med on um proroki.Ti namreč vedo, da se da z modernimi sredstvi pač napove d a/ti vreme za en dan naprej, pa še to k z SO odst. verjetnosti, včasih v primernih vremenskih situacijah tudi za nekaj dni s toliko manjšo zanesljivostjo. Toda napovedovati vneme kar za mesece a® letne čase naprej, to Je v današntiem srtanjra znanosti še nemogoče. Res te, da se vršijo v tej smeri poskusi, in si resni strokovnjaki prizadevajo dognati način, kako bi »a osnovi dosedanje — recimo — vTemem&ke kro-nfke ugotoviti zakonitost vremenskih pojavov v dali&ih razdobVh in mog^ iz tega napraviti zaključke tedi gle "S 89 tM 8!) 90 Smer vetra in brzina v m in »ek. mirno SW 2 ESR 2 ESE 4 E 1 ■o S « i š* io 6 10 Padavine vrc*ta ▼ mm d« 7. are -f-e* 55 mirno NajviSja temperatura danes v Ljubljani: -f- 1.6, najnižia — 2.7: v Mariboru — 7.0, ▼ Zagrebu 0.0; v eBogradu — 3.0; v Skopi,ju — 3.0; v Splitu + 4.0. Solnce vzhaja ob 7.32, zahaja ob 1631, iuna vzhaja ob 1.4, zahaja ob 10.58. Dunajska vremenska napoved aa torek Nobene bistvene izpremembe. ske sorte in hmelj, ki ee Je izkazal kot manjvreden ali pa če nj dovolj suh za vreče. § 25. določa, da prisilno žipo6anje ne velja za hmelj, ki je namenjen za Izvoz. Da ta hmelj ne pride v notranjosti Nemčije v promet, so predvideni ukrepi, za katere se bodo pobirale pristojbine. Po preteku petih let se la^ko razširi prisilno žigosanje tudi na izvozni hmelj. To so glavne določbe novega w»kona. Posebno zanimiv je za nas § 9„ ki odreka žig nekvalitetnemu blagu. V spominu nam je še hrup proti enakemu odstavku v našem osnutku zakona za obvezno signiranje. Sedaj pa vidimo da gre Nemčija v tem pogledu isto pot. § 25. so že med debato v nemškem državnem zboru hoteli naši interesenti med trgovci tolmačiti, kakor da se Nemčija boji uvesti obvezno znamko za izvozno blago in ie zato provenjeneni zakon mogoč le na Češkem, ki ima že uveliav-Ijeno znamko in za Nemčijo v domačem rtrometu. Vendar temu ni tako. Določba § 25. daje predvsem pridelovalcem nekvalitetnega hmelia. ki ga ni mogoče žigosati, priliko, da ga prodajo v inozemstvo, ki ne gled? toliko na kakovost. Za nas je baš ta § 25- največje važnosti ker preti tako na-Semti nesigniranemu hmeliu velika nevarnost da bo trgovina poskušala pomešati med naš dobri hmelj svoiega slabega in ga tako bolie vnovčiti, ugledu našega blaga pa škodovati. Spričo dejstva, da bosta že to leto tmeli dve tretjini kvalitetnega hmelja uradno garantirano obvezno znamko, je računati z vso gotovostjo na preorijentarfjo hm^ljske trgovine v tem pravcu, da ee bo kupovalo v bodoče predvsem le slgnirano blago. Dokler je imela le Češkoslovaška tako bla^o. nismo toliko občutili pomena obvezne znamke Danes pa je položaj "ovsom drugačen. Ko bo imela večina kvalitetnega iimelnsiino zaradi koakurenčne ne-z-nožuosti naše visoko razvito hmeljarstvo 1=1 Stante Narodne banke, h Izkaza Na-redtne banke od 15. t- m- le razvidno, da so se devizme rezerve v drugI četrtin* tek-meseca zrnarošale za okrog 20 milijonov Din, posoda pa za 43 traHijonov. Med pasi-vatni opazmo znatno zmanjšanje ofotoka bankovcev, hi sicer kar za 230 nrlijonov Din, kar je ▼ glavnem poledica znatnih ■+>£ na žirovne raflume fn od strani države. t»rnvn«» vloge so dosegle nov rekord od 1348 milijonov Din- Stanje od 15. t- m. ie brlo nasiledtnie (v milotr/h Din; v oMepaJfh razVke napram stanu od 8. t. m-): aktiva: km vinska podviga 392 9 (—7-6). posojila n? menice 1244-2 (—430). krrlhard 231 2 (—0.5) saldo raznih računov 1497J (—12.0); pa- / 9M (ioko blago f •■'Jk primerno tudi za najneznejšo kožo. Vsako milo čistf, vendar pa nima vsako tc prednosti, da bi bilo za kožo povsem neškodljivo. Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt. Je izredno blago in čisto ter daje obilno dišečo peno. Velik kos, zelo izdaten vsled izredne kakovosti. siva: obtok bankovcev 5354.1 (—230.1), obveznosti napram državi 176-2 (+67-7). žirovne vloge 1348.2 (+105.9), razne obveznosti 109.6 (—6-7). = Podražitev kruha ▼ Ljubljani. Z vče-rsjšniim dnem so ljubljanski peki povišali cene kruhu, in sicer belemu kruhu od 450 na 5 Din pri rž enemu in pšeničnemu čutnemu kruhu pa od 4 na 4-50 Din To povišan u cen pa m povsem upravičeno, vsaj pri črnem kruhu ne- Cene moki »0< so se v zadnjem času precej dvfendle, toda upoštevati je treba, da so od zadnjega »nižanja cen kruhu v avgustu še precej nazadovale nakar so zopet pričele naraščati. Podražile pa so se v glavnem le boljše vrste moke predvsem »0«, ker se ie kon-sutn bele moke na Škodo konsuma temnejše moke v naši državi dvignil. Da bi se povečal konsum tenmeših vrst so mlini tudi povišali napetost med cenami posameznih številk, tako da danes teomejše moke niso dražje kakor v avgustu pret. leta. čeprav se je bela moka podražila Peki bi bili upra vičeiii dvigniti cene le pri belem kru!hu. kar bi odgovarjalo tudi željam mlinov, da se po-večs kmnsum temme»še moke. = Občni «bor Zveie obrtnih zadrn® r Ljubljani se bo vršil v nedeljo. 26 t. m. ob 8 dopoldne v posvetovalnici Zbornice za TOT z nasledniim dnevnim redom: 1.) na-čelnikovo poročilo: 2.) tainikovo poročilo: 3) blasrsmikovo poročilo: 4 računskih preglednikov poročilo: 5.) nroračun za 1. 1930. in določitev zvezine doklade; 6.) socijalna zakonodaja. 7.) obdavčenje obrtnikov; 8.) naša obrt in narašča?; 9.) Šolska pred izobrazba vajencev: 10.) bolniSko, nezgodno in starostno zavarovanje obrtnikov; 11.) stanovski tisk; 12.) raznoterosti Vsaka zadruga - članica ima nravico poslati na občni zbor za vsakih 50 članov po 1 zastopnika V soboto. 25. t .m. se bo ob 3 popoldne vršila predVonferenca delegatov. = Vprašani« kongresa vinogradnikov. Ker ee vinogradniške organizacije iz Srbije še ni60 iziavile. ali bodo sodelovale na kongresu vin0« se je ponovno okrepila hi staneo bojiše znamlke že 345 Din za 100 kig. Novmsadsika borza danes zaradi pn^rka ni -f Ljnblianskft borza (20. t m.) Tendenca za žito stalna. Zaključena sta bila 2 vagona koruze. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): bašfca 78 kg 255 — 257 5. "7 kg 247.5 — 250. sremska 77 kg 240—242.5, slavonska 77 kg 237.5 — 240; doka: »0«-. franko Liu*i'iana, plač. po prejemu 380 — 3«?>: koruza: baška umetno sušena 185 — 187 5. po mlevski tarifi 180 — 182.5, času nrimerno suha 157 5 do 160; ječmen: baški 63'64 kg 170 — 175; ovc*: baški. navadna voznina 205 _ ?10; rž: baška, 72/73 kg, mlevska voznina 207.5 do 210. 4- BmTtmpeštanska terminska bom (20. t. m.) Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica za man? 23.82 — 23 83 (obračunski tečaj 28.80). za maj 24.73 — 94 74 (24 70). za oktober 24.06 _ 24 08 (28 10); rž: za mare 14.48 — 14.49 (14 50): kornza: za nmi 14.62 — 14.63 (14.60). za iulij 15.11 - t? 12 (1540), tranzit aa maj 14.06 — 14.10 (14.10). Iz življenja m sveta Skrivnosti var Savske Dhrane Šexe sedaj je dobila poljska Javnost vpogled v arhiv carske tajne pohcije, t. zv. Ohrane, ki je bil v naglici pozabljen med vojno pri begu ruskih oblasti iz Varšave pred zmagovalnimi Nemci. Prvi članki, ki jih prinašajo varšavski listi, pojasnjujejo skrivnost treh okostnjakov, ki so jih začetkom predlanskega decembra našli v kleti neke hiše na Plocki ulici. Že takrat je sklepala poMcija po ostankih obleke, da so to kosti nekih Angležev. A zdaj po 15 letih so vrgle listine v Ohrani luč na to mrko zgodbo. Ob začetku vojne je ugotovi! angleški vojno-politični urad (Inteligence Service), da zvedo v Berlinu vedno in kmalu za vse načrte ruskega generalnega štaba. Nemški vohuni so morali imeti zaslombo v najvišjih krogih ruske vojske. Na skrivaj, ne da bi kaj iavfli carski vSadi, sta odpotovala v Varšavo pod krinko dobaviteljev streliva in zastopnikov neke londonske tovarne dva izvrstna častnika, Her-bert George in Sidney Peale. Ženski detektiv. lepa gospodična Ruth Jamesovi. ju je spremljala kot tajnica. Tro-iica ie takoj ugotovila, da dela Nemcem v korist orožniški polkovnik Mja-soiedov, načelnik ruske vojne špijona-že' Niegov zaupnik je bil vojni karat Matvej flah lakov. Kot duhovnik varšavske garnizije je večkrat potoval na fronto, pisali in dobival pisma za ranjence m imel velik vpliv pri vseh vojnih nradih. V njegovem župnišču v Diug! ulici so se zbirali nemški vohuni, prinašali in dobivali denar ter navo-rla in pošiljali nebrod pisem v nevtralne države, češ da se godi to po naročilu Rdečega križa. Angleži so takoj javili svoje odkritje v London in Pe-trograd ter pričakoval nadaljnjega razvoja dogodkov. Miasojedova so pozneje res razkrinkali in obesili. A pred-ro se je to zgodilo, je zvedel o angleški obtožbi po ženi pozneje tudi obsojenega vojnega ministra Subomlinova. Pohitel je, da odstrani nevarne goste. 12. oktobra 1914. so Angleži dobili brzojavko iz Petrograda, naj se takoj javijo pri Snhomlinovu. Niso vedeli, da je dobil istočasno poveljnik varšavskega orožništva iz Petrograda sledečo, po Miasojedovu podpisano brzoiavko: 7Dva nemška vohuna in vohunika bivajo pod krinko angleških dobaviteljev v hotelu »Bristol«. So to »težki ptiči«. Dajte jim mir, da ne bodo zavohali nevarnosti. Podrobnosti dobite pri Ha-hlakovu. ki jih je razkrinkal Pridem osebno k aretaciji. Mjasojedov.« Tako «e je zgodilo, da je bil George eno uro pred odhodom obveščen, da ne sme naravnost rra kolodvor. Radi varnosti naj počaka na vojni avtomobil. Četrt ure pozneje so se vsedli Angleži v av- Iz sovjetske diplomacije Trgovinski komisar Ljubinov, ki ie bil nedavno imenovan za načelnika sovjetske trgovske misije v Berlinu. Trgovinski posli med Rusijo In Nemčijo se razvijajo samo potom sovjetskega trgovinskega zastopstva. tomobil z vso svojo prtljago — ln od tedaj so izginili. Iz Londona so zaman pošiljali vprašanja in nove poizvedovale«. Ohrana je molčala. Lntelligence Service je slednjič menil, da so ujeli nemški vohuni Angleže v past. Preiskavo so ustavili. šele zdaj so zvedeli Iz arhiva Ohrane, da je odpeljal po naročilu Miaso-jedova njegov zaupnik s priimkom Fedja Angleže na kolodvor. Na oglu neobljudene Plocke ulice so morali izstopiti. Rekel jim je, da morajo počakati na posebni vlak zunaj mesta, da ne bo po mestu govoric. Angleži so odkorakali v temo isi prišli v zasedo: ustrelili so jih iz revolverjev v hrbet, predno so se utegnili braniti. Morilci so vse vestno javili Ohrani, ki je zabeležila, da so nemški vohuni »odstranjeni ponoči, da ne bi tega zvedeli njih ostali pomagači€. Pobožni oče Hahla-kov je bil osem mesecev pozneje aretiran skupno z Mjasojedovim, a mu ni sledil na vešala. Imeti je moral izredno visoke dobrotnike iz Rasputinove bližine, ker so ga kmalu spustili iz je če. Rasputin /C namreč vedno potegoval za separaten mir z Nemčlio ... Osem let pozneje je priromal Hahla-kov, ki se je otresel duhovništva, v dobro znano Varšavo kot načelnik sovjetske Šoijonaže. Pod imenom Grego-ra Kirilova je vstopil kot kapitan v belo vojsko generala Bulak-Balahoviči. Vneto je pomagal izdelovati načrte gozdne vojske proti Sovietom (kar je seveda javljal v Moskvo) in je užival generalovo zaupanje. A nekdo je spoznal »vohunskega popa« in ta ie bil še srečen, da je pravočasno pobegnil čez mejo. Lani so ga -/o,pet aret:ra!i v Varšavi. Tziavšl je, da se ie rešil pred boljševik5. ker so ga baje hoteli ustreliti. A poliske ohlasti so bile mnenja, da nadaljuje nekdanji no p. staro dvojno <2ro in so ga obtožile vohunstva. V varšavski ječi je HaMakov pojasn'1 tragično usodo ustreljenih Angležev. Zd.J cbljubuieio listi niegova napeta uročila iz mrke preteklosti nekdanje Ohrane in še boli grozovitega rovare-nja sovjetskih vohunov na Poljskem. Obletnice Letos imamo izredno dosti zgodovinskih obletnic. Na Francoskem bodo svečano objahali 100-letnico zasedbe Alžira. po izgubi ameriških dežel .iaj-večje sedanje francoske kolonije, in 100-letnico romantizma. To bodo oraz-novap z razstavo del in rokopisov Vic-torja Hugoia. Balzaca. Theofila Gautie-ra Baudelaira, Lamartina in dr. Veliko slik in rokopisov je prispelo iz Amerike. kjer živi toliko bogatih nabiralcev. Razen tega je umrl leta 1830. znameniti francoski učenjak Fourier in je izbruhnila julijska revolucija, ki je stala ore-stol Karla X. Še večje slavno s ti se pripravljajo v Belgiji, ki obhaja 100-letnico svoje državne samostojnosti. Omeniti je še, da so bili 1. 1830. na Brazilskem odkriti prvi diamanti in se ie dvignil na Francoskem prvi zrakoplov. V slovanskem svetu se bo poklonila Poljska spominu junakov revolucije leta 1830. Takrat, po -ponesrečeni novembrski zaroti zoper carskega namestnika in velikega kneza Konstanti- O« 13 naftrsfnefše, zato najcenejše! Valentin Katajev: Lunina sonata (Se z uspehom odigrava med stolpci ameriških časopisov.) 15. januarja 19... Včeraj je v veliki dvorani newyor-škega društva za znamenite poizkuse redni član društva, znani profesor mr. Word, prečital senzacionalno poročilo o novoizumljeni raketi, katero namerava spustiti z zemlje na mesec. Ta raketa bo imela obliko jajca na palici, njen zgornji del pa bo napolnjen z 12 tisoč tonami dinamita. Pri njegovem padcu na lunino površino bo nastala tako silna eksplozija, da jo bo z zemlje moči opazovati z daljnogledi. Navdušenja poslušalcev ni mogoče popisati. Pridno pobirajo podpise, da bi se ta ge-nijalni načrt čim preje izvedel. Tudi nekaj uglednih finančnih mogotcev je zainteresiranih pri tem izumu. 30. januarja. V dopolni k) k naši pripombi z dne 15. januarja, zastran izuma spoštovanega profesorja Worda lahko sporočimo, da je za uresničenje duhovitega projekta že zbranih 8 milijonov dolarjev. 31. januarja. V včerajšnjo številko našega lista se je vrinila neljuba pomota. Za iznajdbo profesorja Worda ni bilo zbranih 8 milijonov. kakor smo poročali, ampak 18. V uredništvu smo nastavili posebnega sotrudmka, ki mta nalogo obveščati občinstvo o napredovanju dela duhovitega profesorja. 10. februarja. Na vprašanje našega so+rudnika, kaj misli o mednarodnem položaju, je duhoviti Izumitelj mednarodnega jajca izjavil tole: »Mislim, da je mednarodni položaj v tem trenutku jako zadovoljiv.« Na vprašanje o svojih nadaljnjih delih ma polju genijalnega izuma je učenjak vidno oživel in celo zardel. »O!« je dejal glasoviti profesor, marsikag sem že napravil. V okolici Los Angelesa sem kupil prelestno vilo. kier bom Iahiko izvrševal svoja dela. Poleg tega sem si nabavil jahte in par sijajnih arabskih konj.« Na naše vprašanje, čemu bosta profesorju jahta in par konj. je šaftivo po-*ugal s nrstom in delikatno nrinomnil, da se žalibog ne more dotakniti teh vprašanj, ki spadajo v tajnost njegovega izuma. 25. februarja Zunanji minister je objavil nova senzacionalna odkritja o delovanju Komin- na ter po krvavih bitkah ob Grohovu in Varšavi, se je morala umakniti zadnja poljska redna vojska na avstrijsko in nemško ozemlje, kjer so jo razorožili. Belorusi na ozemlju sedanje Poljske, kakor tudi samostojna Litva, obhajajo pomembno 400-Ietnico Litevskega statuta. zakonika Litevske velike kneževine iz 1. 1529. Upošteval je pravne običaje treh, v kneževini zedinjenih narodov: Litevcev, Ukrajincev (malorusov) in Belorusov; spisan je bil v belorušči-ni. Šele pozneje, koncem XVI. stoletja, se je pričelo delovanje jezuitov, ki so potom unije izpodrinili zgodovinske pravice pravoslavnega prebivalstva. Dosti obletnic kaže tudi ruska zgodovina. Pred 450 leti so se otresli Rusi tatarske sužnosti. Pred 400 leti se je rodi! Ivan Grozni in pred 175 leti znameniti vojskovodja Suvorov. V kulturni zgodovini je zaznamovati 350 letnico znane pravoslavne Osrtožske biblije prve ruske tiskane izdaje Sv. pisma v cerkveni sJovanščini, m 175 letnico prve ruske univerze v Moskvi. Pred 75. leti je nastopil mladi Lev Tostoj s prvimi vojnimi povestmi in pred 50. leti je bil rojen pesnik A. Blok. avtor znane revolucijske pesnitve »Dvanajst« so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Okolica bolnika izbes gava bolezni v vratu »n grlu, uporabljajoča okusne ANACOTsPASTILE dr. VVandera Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Čuvajte se preparatov, ki zadnje čase imitirajo ANA. COT.PASTILE! Ubogi možje Nič manj nego 47 zakonskih žen je ubilo lani svoje soproge samo na ozemlju francoskega departementa Seine. Večinoma so že obsojene. Izmed morilk. ki še čakajo na poroto, je posebno zanimiva gospa Lenotres. Nje rajni mož se je hudo bal tatov in si je redno polagal pod vzglavje, predno je šel spat, nabit revolver. Zena je protestirala, ker se je bala, da se ne bi revolver ponoči slučajno sam sprožil. Nekoč pa je prisilil mož v svoji objestnosti ženo, naj se uči streljati. Čeprav je drhtela od razburjenja, č je potisnil orožje v roko. Dal je ženi šest lekcij. Pri sedmi lekciji je napredovala učenka toliko, da je z dvema streloma učitelju predrla pljuča. Izkrvavel je in umri. Preiskava je ugotovila, da se je vršila ta zadnda ura po majhnem prepiru. »A bil je povsem navaden, kakor jih imajo zakonci vsak dan v življenju«. trdi morilka, če ji ne bi bil soprog sam potisnil revolver v roko, ga ne bi nikoli ustrelila. A tako se ni mogla premagati. Clemenceau in kinematograf Pariški tisk je zavzema za uprizoritev pred leti predvajanih filmov, čijih besedilo je spisal Clemenceau. Vsebina je nedvomno značilna za miselnost »očeta zmage«. Prvi film »Zastrta sreča« je spisal Clemeuc«»nu menda zaradi zaslužka še pred vojno in ga je snemal v Pariziu E. Violet Igra ima geslo: »Kdor si želi srečo, naj bo slept Samo takrat ga ne bo bolelo izdaijništvo onih, ki jih je imel rad.« Drugi film je spisal avtor menda zgolj zaradi razvedrila. Bil je posnet v Ameriki pri Foxu in prvič na Francoskem uprizorjen leta 1920. Imenuje se »Najmočnejši« in je med drugim pripomogel do nadaljnjih uspehov francoski igralki Renee Adorč, ki je znana iz filma »Big Parade«. Geslo se glasi: »Znliubiti se. pomeni ustvariti 6i nebroj težkoč. Najmočnejši se naj otresejo ljubezni!« Vsekakor se je strinjalo Clemenceaujevo osebno življenje popolnoma s temi načeli. Kino Kdo \e najlepše oblečen gospod v Hollywoodu (Iz naše hollywoodske korespondence.) Ali je med moškimi hollywoodskimi zna-menitniki tudi »najlepše oblečeni mož« Hollywooda? Ko 6em nekoč vprašala nekega velikega specijalista za moško modo, mi je mahoma postala očitna vsa klaver-nosl neokusno oblečenega moža Moj modni specijalist mi je naštel več »prepovedanih« stvari kakor dovoljenih. Svilnate srajce so, je rekel, »nemogoče? — nosijo jih samo tihotapci alkohola. Dragulje, izvzemši žepno uro, manšetne gumbe in biserovinaste gumbe za večerno obleko je treba prepustiti ženskam. Demantov na noben način. In glede barv: »Naša edina možnost, da si ohranimo svojo premoč je v tem. da se oe-povemo svetlim barvam,« je vzdihniL »Ce-io ovratnice je treba izbrati diskretno in se pri tem marsičemu mireči « Dovršeno oblečen gospod mora biti v vsakem pogledu dovršen — nevsiljivo eleganten. Opasna je vsakršna ekscentričnoet. »Le kaka posebno imenitna osebnost ri sme dovoliti, da zapusti posameze norme, ki so predpisane za modo gospodov.« Nu torej, kdo je najbolje oblečeni gospod v Hollywoodu? To \T>rašanje smo si zadali na nekem banketu. In pri tisti priliki smo culi, da gre ta naslov po vsej pravici 82-lelnemu možu igralke Emily Fi-ro2r3OTa iz Brina. — 21.15: Repirod uc kana glasba. — BRNO 19-25: Večerni koncert orkestra. — 20: Moderna gkis-t>a- — 21.15: Poezije in pesmi. — 22.15: Koncert krhke godbe. — VARŠAVA 16.45: Re/prod-g*asba. — 17.45: Lahka drjinaiska gtesba — 20.30: Večerni koncert. — 21.35: NadaffevaJije koncerta. — 23: Godba za ples. — DUNAJ II: PoipoManski koncert. — 15.30: Konoert orkestra. — 16.45: Glasbeni pro-grajm sa mbdino. — 20: Pioezija dela. — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 17: Koncert godbe ta p!es. — 1»: Arije. — 19.45: Pesmi na Bramoi. p^oSčah. — 30.30: Prenos programa iz Langenberjra. — 22.30: Zabaven ppogra.rn. — FRANKFURT lfi: Popoldanski koncert orkestra, — 19.30: Koncert m kčiWoa. — 20: Klavirski koncert. — 21.30: Pe-vsIM veder — LANOENRERO 17.30: Koncert godbe za ples. — 20: Koncert Mozartove glasbe. — 20-30: Zabaven program. — Nočni korwert in pfe-s. — STUTTGART 16: Premo« koncerta iz Frank+nrta. — 19 30: Prenos vsega rrograma iz Frantofnrta. — BtTTHMPEŠTA 9.15: Repnod. g!asba. — 12.05: Koncert safc>mskeaB orkestra. — 17.30: Orfcesfcralen koncert. — 19.20: Pevisfri koncert. — 20.35: Koncert (efa. — Cbraoska godb«. — 22.45: Koncert iaSke goIz- ' S' vestij C?K SSSR«. 25. marca. Profesor Word se je včeraj ooročil s kraljico katrana Nasturcijo Jumirverso-vo. Ko so ga o tem spraševali, ;e znameniti avtor jajca odvrnil: »Ljubezni se mora vsakdo pokoravati!« Poleg tega je veliki profesor baje vložil 10 milijonov dolarjev v francoske banke. O ciljih in namerni teh vlog ni dal profesor nikak'h pojasnil, poudaril pa je. da bo raketa-jaice kmalu gotova iu da bo 4. julija nepreklicno oolete-la na mesec. Zbiranje prispevkov se nadaljuje. 1. maja. V zvezi z nameravanim poletom na luno je predsednik prepoveda' orazno-vanje prvega maja, ker se to ne bi ujemalo z resnostjo trenutka. 10. juuiia. Čas poleta je končno vendarle že določen. Raketa Doleti dne 4. iulija !n bo potovala štiri dni. tako da bo dne 8. julija človeštvo lahko z daijnog'~di opazovalo silno eksplozijo na oovrš.in lune. 20 junija. Vršila se je manifestacija zab.iblie-nih. ki so zahtevali odsrnditev nečloveškega poleta na luno. Zaljubljenim so se z rezkim zavijanjem pridrjžili še psi in izjavili, da ne bodo imeli na koga ia-jati, če bo luna radi silne eksplozije uničena. Obenem se je vršila tudi tiha demonstracija tatov, ki so s svoje strani zahtevali skorajšnje uničenje lune iz čisto profesionalnih razlogov. 1. julija. Na kraj starta so se odpeljali vsi predstavniki znanstvenega sveta. V pogovoru z našim sotrudnikom je gospod profesor izjavil, da je razen nekaterih malenkosti za polet že vse pripravljeno. 3. julija. V noči z 2. na 3. julij je profesor Word s svojo mlado ženo poletel v neznano smer. Pred odhodom je znameniti profesor utegnil še sporočita nagemu sotrudniku, da odloži polet za nedoločen čas. Tako sta se izvršila oba dogodka hkratu: polet in eksolozija. Polet Wor-da in eksplozija splošnega ogorčenja. (Iz ruščine B. Z.) Za 10.000 Din ]e zavarovan vsak naročnik „Jutra" KRALJESTVO MODE Barve v zimsko-sportni modi Vreme ie za vnete športnike m športnice aeugodno. snega kar noče in noče biti. Kdor nima prilike ali sredstev za pohod v planine, letos preklinja. Samo moda se na vremenske prilike ne ozira — v lepem zaupanju na nebeško uvidevnost ne pozna bojazni »kaj pa, če letos splo4i snega ne bo?« in neumorno ustvarja in snuje nove ztm-sko-sportno-modne domisleke. Kaj nosimo k zimskemu športu? Pri drsanju, smučan u in sankanju se predvsem poslužujemo oblačila iz volne, ki ga zovemo sweater, shaker ali pullover. Ta tri impo-zantno zveneča imena pomenijo manjšo razliko, nego se zdi, zakaj vsa tri oblačila so slične, volnene bluze z drugačnimi ovratniki. Sweater ima ovratnik opremljen z gumbi, pullover ga sploh nima in je koničasto ali okroglo izrezan ter opremi en s šalom, shaker pa je najnovejša oblika zimsko športne pletenine: z visoko zavihanim, precej Širokim ovratnikom. Nas danes zanima predvsem smučanje, kj je polagoma zavzelo najvišje mesto v zimskem športu, pri nas in drugod. Smučarske hlače se še držijo starega klasičnega kroja ln dasi je na mnogih mestih jadro-vina izpodrinila volnena blaga, še vedno lahko vidimo temnomodre alj (kar je najnovejše) črne smučarske hlače. Tu si je moda dovolila nekaj dobro uspelih fantazij v barvah. Najnovejši modni domislek so črne hlače v zvezi z rumenim shakerjem, zraven spadajoča kapica ali športni klobuček je seveda zopet v črni barvi. Tu ne smemo pozabiti nevtralne jopice iz jadro-vine, ki ni toliko lepa, kolikor praktična. Temnomodre hlače se nosijo v zvezi z rdečim sweater em. Belj sweater. četudi skrajno nepraktičen, je še vedno pril ubij eno dopolnilo temnomodre smučarske garniture. Športna obleka za drsanje ali sankanje se izdeluje v lepem rjasto rdečem tonu, kar je nekaka koncesija valu rjave barve, ki je letos preplavil modne zbirke. Gospodje se v pleteninah letos ako »nobel« oblačijo. zan e je predpis nevsiljiva rjava, siva, ali beige barva. - Kep ki se je spočetka redko pojavljal v velikih modnih salonih, se vedno bolj udomačuje v novi modni liniji, tako da ga vidimo sedaj že na vseh oblačilih. Naša prva skica predstavlja večerni plašč iz žameta, s ko-žuhovinasto opremo in zadaj daljšim ke-pom, ki skoraj popolnoma prekriva rokave. Nadalje prinašamo večerno obleko z zadaj visečimi, serpentinastimi krili v obliki kepa Popoldanska svilena obleka na naši zadnji skicj je istotako opremljena z malim kepom v poznem bidermajerskem StfhL Po današnji modni sliki sodeč, bo igral kep važno vlogo v prihodnji spomladanski modi. Večerne rokavice so se vrnile 'z modnega izgnanstva in ;ih bomo imeli priliko videti na velikih plesih kot zadnjo modno novost Nosijo se dolge rokavice iz temnega usnja, kakor tudi črne čipkaste rokavice, ki puščajo roko prosto. Nov marki Prva oseba, ki ji je papež poklonil plemstvo nove Vatikanske države, je ameriški kapitalist Macdonald, lastnik znane banke. Macdonald je osebni prijatelj newyorškega zastopnika 6V. stolice, kardinala Hayesa in ga je spremljal v Rim na vatikanske elav-nosti. Z ukazom št. 1 je dobil Macdonald čast markija cerkvene države. Zdravniška posvetovalnica »Mara« v ?c Ad 1.) Izpuščaj treba videti, ker sicer ni moči uganiti za kaj gre. Poskusite mazati dekle z inotiolom Mazati je treba na debelo, na namazane partije polagati neprodiren papir ali kaj sličnega. Morda naprosite domačega zdravnika, da napiše hčerki, le smatra to za potrebno, kak arzenov preparat — Ad 2.) Tudi na to vprašanje ni moči odgovoriti brez osebne preiskave. Ali j« bilo dekle morda nekdaj na pol telesa ohromljeno? Vodite bolnico h kakemu zdravniku za živčne bolezni. — Cement je kamen, ki slabše prepušča zrak, kot opeka ali les in je seveda trši od obeh. Ker je zbog tega manj udajljiv, vrh tega mrzlejsi, se občutljive noge na betonskem tlaku bolj in prej utrudijo in razhla-de. Nezdrav pa seveda ni. Tem »nedostat-kom« se da odpomoči s prožnimi mehkimi m debelimi, gorkimi podplati. - G. O. K. Š. Po tem sodeči, kakor ram pišete, jeste vi samo 2—3 dni, kar pa brž?as ne bo ustrezalo resnici. Za kaj gre v vašem primeru, lahko dož^ne samo točna osebna preiskava, odnosno daljše opazovanje. Vsako pot, kadar se nanolnijo prebavila t jedjo, hiti kri k njim v svrho prebavljanja. odnosno pre-bavljalneea procesa. Zbog tega so možgani relativno razbremenjeni na krvi. To je tudi vzrok, da mnogo ljudi, ki so dobro kosili, postane tako lenih in zaspanih po jedi. Tudi vaš glavobol bi se dal tako razložiti. Težje je povedati, zakaj vas boli samo polovica glave. Tu bi si morali pomagati s podmeno, da je temu kriv vaš ustroj in da nagibljete k migreni Kar pa pišete o seči, ie brez vsake podlage in ne stoji v nobeni zvezi z dejstvi, navedenimi v začetku vašega pisma Torej k zdravniku, da se stvar razjasni. — »Tanka«. Bolezen, o kateri povprašujete, v iPtini ni bolezen, ampak samo bolezenski znak. kakor n. pr. kašelj, vročina, zlatenica itd. Bolniku zdravnik mnogokrat ne utegne razlagati bolezni tako, da bi ga oni pravilno umel, ker mu nedostaje v to potrebne predizobrazbe. Pove mu torej »diagnozo«, kot jo običajno nazivljejo. To, kar se pri vas pojavlja, izvira lahko iz naj-različejših vzrokov; tudi vaša domneva ni izključijiva. Za kaj pa v istini gre, določi lahko samo strokovnjaška preiskava. Napotile se torej h kakemu strokovnemu zdravniku za bolezni vaše vrste. — O. V. P. v K. Dasi je malo verjetno, da v vaši starosti zanosite, to vendar ni izkljufeno. ker verno. da so v izjemnih primerih še zanosile dosti stareiše žensike. — Kar s* pa tiče vašega moža. vendar jasno utemeljuje svoje ravnanje. Ta misel je potem zanj mogočna zavora, verjetno seveda še poleg drugih, katerih se sam ne zaveda, ali jih noče povedati. Opisano ponašanje je psihogennega ali kakor navadno pravijo, histeričnega značaja. Pojavi te vrste temelje na živčno duševnem ustroji takih bolestnikov, ostanejo lahko dolgo ali trajno prikrite, dokler jih np prikliče na dan kak navidezno malenkosten vzrok. — G. M. K. r Lj. Mandljevo mleko Je emulzija b navadnih sladkih mandeljev, in sicer v razmerju (semena k vodi kot) 10 na 100. S tem, da prilivaje fiolagoma vode v napačni količini tareš seme (sad) v možnarju ali teriivnici, spraviš v njem se nahajajoče olje v fini suspenziji v vodo. To olje daje v najtanjši razdelitvi potem vodi značilno belo barvo, od katere ima tekočina svoje ime. Oficijelno ee pripravlja mandljevo mleko iz 25 gr sadu (semena) na 250 gr vode z dodatkom 15 gr sladkorja. Emulzija vsebuje poleg sladkorja to, kar vsebuje seme: nad 50% olja, 24% beljakovin (legumin in eaulzin). 6% sladkorja, 3% gr gumija, nekaj asparagina in še drugih brezpomembnih primesi. — Darko. Vsa ta vaša obupanost je prekomerna in temelji zgolj na neprimerni lek-turi in očitkih, ki bi si jih ogromna večina mladine lahko prav tako delala kot A. Ali kar ni hipohoodrična, si preko takih skru-puluznih razmotrivanj nemoteno najde pot v življenje in se veseli svojih lepih mladih dni, katere si vi čisto po nepotrebnem grenite. Kar je pri vas resnih nadlog, so vee ozdravljive, seveda ne s kontemplativnim premišljevanjem in objokavanjem uničenega življenja, ampak z resnim. 6trokovnja-škim zdravljenjem. Izgubljenega ni nič in uničenega nič in če vstopite prilično za par tednov na kak oddelek za živčne oolezjii, vam zdravniki spravijo še tisto v red, o čemer se splafa govoriti. Vee ostalo je bolestno samoobtoževanje in zbog tega zbeganost Strab ima velike oči in ne vidi stvari, ki jih drugi ne vidijo. Torej glavo pokonci in vse bo dobro! — G. B. ž. v M. Glavna sestavina cvetličnega medu je invertni slad- kor, katerega Ima ob kakih 20% vode do 78%; 5% saharuee, 6% posušenih (dek-strin), kakih 0.2 organskih kislin m neKaj več mineralnih snovi. Poleg tega cvetlični prah, aromatiČne primesi in encine. Vitaminov med nima — Za »celjenje« ran prihaja pač samo v njem se nahajajoči sladkor v poštev. — G. A. R. v S. Glede ceue depilacije z RSntgenovinii žarki se uigrate pač obrniti na kakega zdravnika, ki se e tem peča. ker zavi6i cena odvisna od tega, koliko časa traja zdravljenje, kakor tudi od izvršujočega zdravnika. — O tistem angleško - indijskem sredstvu, ki nam je_ neznano, in o katerem nismo mogli ničesar poizvedeti, ne moremo ničesar poročati. — G. B. v Ž. Poskusite še jemati humagsolan, katerega lahko naročite v vsaki lekarni. Navodilo je pridejano sredstvu. Prisrčen praznik naših starih in mladih akademskih generacij • Lepa in pomembna proslava jubilejev naših akademskih društev -Poglobitev tovariških in prijateljskih vezi med starešinami in ©mladino — Sklep o ustanovitvi splošne starešinske organizacije Jubilejna proslava druStva naprednih jugoslovenskih akademikov v Ljubi juri »Jadranae danes dopoldne sprejela izredne goste. Zbrali so se v njej povodom 601etnice »Slovenije« in lOletnice »Jadrana« naši najstarejši, srednji in najmlajši akademiki, da manifestirajo skupno vznešenost za akademske ideale, da poveličajo slavno prošlost slovenskih naprednih akademskih društev in dajo najmlajšemu jubilantu »Jadranu« pobudo za novo delo v bodočnosti. Solnce je posijalo skozi široka okna zbornice in oblilo s pomladnim sojem vse številne zborovalce. Zrli smo tu pred seboj v prvih vrstah najstarejše naše akademike, danes že v službi in borbi osivele može. za njimi žilavo generacijo mož. ki stojijo sredi dela, za njimi mladeniče, akademike, ki si šele utrinjajo pot v bodočnost. V kratkem se bo pokazalo, kako sočno in plodonosno brstje je pognalo današnje jubilejno zborovanje. Bila je to prekrasna manifestacija akademske vzajemnosti. vzornega tovarištva in mogočne rasti: od rodu do rodu, iz naroda za narod. Slovanski večer / Slavnostni uvod k jubilejni proslavi je bil sobotni »Slovanski večer«, ki se je vršil pod protektoratom Nj. Vel. kralja v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Zbrala se je tam vsa ljubljanska elita, prispeli so tudr ž-e mnogi gostje iz raznih krajev dravske banovine. Kralja je zastopal divizijonar general Sava Tripkovič, navzoči so bili ban inž. Ser-nec, podban dr. Pirkmajer, šefi skoro vseh državnih uradov, rektor univerze dr. Dolenc z mnogimi univerzitetnimi profesorji, predstavniki najvažnejših kulturnih in gospodarskih organizacij, številni zastopniki oficirskega zbora im prekrasen venec dam, gosna in gospo-dičen. Prireditev se je vršila Dod vodstvom damskega častnega odbora, kateremu so načelovale ge. dr. Fettichova. dr. Kramenjeva. dr. Puoova in dr. Tavčarjeva. Povsod si videl na prsih ponosne trakove »Slovenije«, »Tabora«. »Adrije« in »Jadrana«, a tudi številne prijateljske znake »Triglava« in drugih akademskih društev. Zastoonika pokrovitelja Nj. Vel. kralja in druge zbrane goste je s prisrčnim nagovorom pozdravil predsed. »Jadrana« jurist Boris Puc, nakar je izprego-voril še v imenu akademskega starešinstva odvetnik g dr. Otnn Fett^ch. Kon- certni spored z nastopi altistke kr. opere gdč. Nuše Španove in gosoe prof. Cadeževe ter baritonista kr. cr>ere Pavla Grbe je zadovoljil vse prisotne, ki niso štedili s pohvalo. V izvrstno ubranem razpoloženju se je nato razvil sijajen ples ob zvokih izvrstne godbe, dočim so si ob mizah podajali roke in se z vesljem pozdravljali prijatelji in znanca iz akademskih let. Na grobu dr. Gregorja Žerjava Danes dopoldne ob pol 10. se je z avtobusi odpeljala večja skupina starešin in akademikov na pokopališče, kjer so položili na grob prerano umrlega prijatelja in voditelja, ustvaritelja nove omladinske generacije, lep lovorjev venec v imenu akad. društev »Jadran«, »Adrija«, »Tabor« Ln »Slovenija«. V zborovalni dvorani na univerzi Ko so se danes ob 11. dopoldne začeli na univerzi zbirati gostje proslave, je mladina s spoštovanjem pozdravljala če-stite staroste, tako v prvi vrsti predsednika odvetniške zbornice častnega doktorja dr. Danila Majarona, odvetnika dr. Gregorina, dvor. svet. Mihaela Ga-brijelčiča, majorja Colariča. predsednika notarske zbornice Hudovernika, dr. Goestla in druge. Kdo bi verjel! Kratka je življenjska doba 60 let. a kako presenetljivo močna in živa priča žilave borbe in slavne prošlosti so nam bili gospodje. ki smo jih danes imeli v svojem krogu. V štirih razdobjih slovenske akademske omladine celih 12 generacij pred nami! — je pozneje v svojem krasnem govoru poudaril dr. Kramer. Slavnostno razpoloženje je povzdignilo dejstvo, da je minister prosvete g. Maksi-movič poslal na zborovanje svojega posebnega zastopnika v osebi načelnika prosvete g. Mazija. V imenu univerze je pozdravil zbor g. rektor pismeno. Nikakor za statistiko, marveč zgolj za ilustracijo današnjega jubilejnega zborovanja naj bo omenjeno: poleg navedenih starost smo imeli v svoji sredi tri bivše ministre dr. Alberta Kramerja. dr. Vekoslava Kukovca in Nika Zupaniča, načelnika Adolfa Ribnikarja. župana dr. Puca in mariborskega podžupana dr. Li-polda, zastopnika ministra prosvete. prosvetnega načelnika Mazija. železniškega direktorja dr. Borka, ravnatelja Trgovske akademije dr. Bohma. upokojenega majorja Colariča, vseučiliška profesorja dr. Josipa Plemlja in dr. J čuvana liad-žija, docenta dr. Pavla Grošlja in direktorja Tehnične srednje šole Josipa Reisnerja. bivšega kočevskega župana dr. Ivana Sajovica, ravnatelja li-cejske knjižnice Janka Šlebingerja ter mnogo odliičnih mož iz cele Slovenije. Bil je tu zbor prominentnih slovenskih mož pravne, zdravniške, prosvetne in tehnične stroke, tako mariborski notar Ivan Ašič. prof. Josip Breznik, inten-dant dr. Radovan Bnenčič, notar Ivan Burger, Bleiweis - Trsteniški. dr. Bošt-jančič, dr. Rlko Fux, dr. Fettich. prof. Kuno Hočevar, ing. Rudolf Hrovat, ing. Rudolf Kavčič, dr. Krivic, notar Kuhar, dr. Maks Kovačič. dr. Kalan. dr. Klepec, prof. Kolar, ing. Lesko všek, ing. Prelov-šek, ing. Leben, kočevski dr. Maurer. dr. Avgust Muinda, prof. Fr. Mravlfak. dr. Fran Novak, dr. Olip. dr. Orožen, dr. Orel, ing. Ozvald, dr. Pestotnik, dr. Pretnar, dr. PiTC, dr. Reisman. živino-zdravnika Rebek in Rihtarič, dr. Bučar, dr. Rapč, dr. Robič, dr. Spiller -Muys, ing. Zbrizaj, dr. Stojkovič, dr. Šalamun, Saša Šantel, dr. Josip Tavčar, dr. Fran Vidic, direktor Jug. brežiški dr. Zdolšek. ing. Janko Mačkovšek. dr. Mavricij Rus in še oda vrsta znanih * slovenskih inteKgentov, posebno še mladih doktorjev in inženaerjev, ki so tekom minulega deoeniija zapustili ljubljansko univerzo in zavzemajo že ugledne položaje bodisi v službi države afi velikih podjetij, bodisi kot privatniki Galerijo so zasedli mladi akademski, aktivni člani »Jadrana«. Slavnostno zborovanje Navzoče goste je s kratklim nagovorom toplo pozdravil predsednik J. n. a. d. »Jadrana« jirr. Boris Puc. Silno prisrčno so bili ob njegovem nagovoru pozdravljeni zastopnik ministra prosvete g. dfirektor Mazi in nato staroste dvorni svetnik Mihajl GabrijeiSč. dr. Maja-ron in dr. Gregorin, ki so ob burnem aiflavzu zasedli častna predsedstvena m esta* Dvorni svet. Gabrljelčič je s svojim, spontano snovanim otvoritvenim govorom takoj ustvaril najboljše razpoloženje, spominjajoč se prelepčh akademskih let in zroč v današnji mladini poroštvo za srečno bodočnost. Njegovemu vzkliku na čast najvišjemu pokrovitelju ljubljanske univerze, kralju Aleksandra, so se vsj navzoči odzvali stoje s trikratnim spontanim vzklikom: »Zivio!« Takisto je častni predsednik žel ro-movit aplavz, ko je zaključil svoj g&vor z vero v domovino: Salus patriae su-prema lex esto! Pozdravna pisma in brzojavke Akademsko slavje so v duhu spremljali vsi oni starešine, nekdanji člani »Slovenije«, »Adrije« in »Tabora«, ki jim iz katerega koli zadržka ni bilo mogoče priti v Ljubljano. Kako simpatična je bila prireditev vsej slovenski napredni javnosti, pričajo mnoga pisma ln brzojavke, ki jih je predsednik prečital in so se vseh doj-mile kar naougodneje. Rektor ljubljanske univerze Je poslal častnemu predsedniku naslednje pismo: »Ker sem osebno zadržan, se žal ne morem udeležiti zborovanja. Prosim vas, blagovolite drag mi akademski zbor na naših tleh najprisrčneje pozdraviti v mojem imenu. Iskreno želim, da bi imela prireditev tisti lepi moralni uspeh, ki si ga inicijator-ji želijo: Naj bi se spletle trdne prijateljske vezi med starimi in mladimi akademskimi tovariši!« V zelo prisrčnem pismu Je opravičil svojo odsotnost in poželel zboru kar najlepši Tl-ir—r Prof. Ivan Kofar: „Jadran" po desetin letih Govor na nedeljskem slavnostnem zborovanju Malo je deset let, ni, da bi jih štel. Kako bltmeril z njimi življenje, ne izmeril bi ga Življenje nima koledarja. Ima en sam datum: večno rojstvo. Življenje je rojstvo smrti, da d£ prostora novemu življenju. V tem večnem kolobarju življenje ne umrje nikoli. Kadar bi umrlo, bi morala umreti tudi neskončnost In mi štejemo v tisto neskončnost desetletja, stoletja, tisočletja . . . Čas merimo na korake. Štejemo jih. da premerimo pot, ali je nismo morda zgrešili gre še navzgor, ali gre ti»vzdol. V tej misli se zbiramo tudi ml danes ob prazniku naše akademske omladine. da premerimo pot uspehov in zmot Kakor »premeri mornar daljo in nebeško stran« in se spet preda valovom, tako se bomo razšli že danes tudi mi, kamor nam je dan ukaz. Iz osvobodi'me vojne je poklonil veliki kralj Peter Osvoboditelj Slovencem naj-žlahtnejšl dokument kulturne svobode — univerzo. Kako je sprejela to najvažnej-še kulturno ognjišče omladlna iz rodu tisoč let sužnjega naroda? Kako je bilo v tistih dneh, ko Je 5e vse omagovalo pod pezo strahotnega razdejanja? Na zapadu ni bilo že pet let nič novega. Usti človek, ki ga je prispodobi! Lloyd George najhujši zveri, tisti človek, ki vzdrži v svetovnem ognju leto in dan brez prestanka, vojak iz strelskekga jarka se je vrnil domov. Občutje svobode se je sprevrglo Kurentu v naročje, da se do vrha naužije pijane sreče. Sestradani, bolni, pohabljeni na duši in telesu, osiroteli, brez doma . . . kdo bi vrgel kamen nanje. V ljudstvu je ideal Jugoslavije obledel. Politika ji je ustvarila spačen obraz farze. Na ta obraz so glosirali stotero pšic. Politika ie cvetela na ulici. Kdor je le mogel blizu, jo je zajemal z veliko žlico in jo si>et prodajal drugim. Otroci »so se šli državo«. Pri zeleni mizi jim je bil pokoren ves svet! Wilson, London, Pariš, Avstrija, Italija, Trst, Gorica, Celovec . . . Tudi Mati Božja od Gospe Svete in ona s Trsata sta bili z nami. Saj sta bili naši odkar pomni zgodovina! Na severu in jugu pa ie stražil takrat srbski vojak, njemu je bilo lahko, ki že sedem let ni bil doma--- Svet je skočil s tečajev. Slovenska zemlja se je posebno močno zamajala: pri Karavankah in na Krasu se ie pretomi'a na dvoje in pogreznila. In še bi se razklala, da ie ni otel general Maister. Med onemoglo ljudstvo Je stopil mesija rdeče internacijonale. Vse le pričakovalo nekaj velikega, apostolov nove vere Je bilo na ostajanje, oznanjali so mučeništvo, a sami hišo marali zani. v smrt so pošiljali bedno maso. Ideal socijalne reforme se je sprevrgel v spako. še predno ie bil rojen. Delo, glavni motor socijalnega življenja, je izgubilo svooo ceno. Destruktivni element je v človeku tista druga zver, ki jo lahko zbudiš ob vsaki uri, ie pa nebogljen otrok, kadar je treba ustvarja ti. Nič novega — Novo pa je bilo mladi generaciji, kako naj začne živeti novo življenje osvobojenega naroda! Vse obubožano, najbolj mladina. Celo uradno zgodovinsko poročilo pravi: »Gmotne razmere slovenskega dijaštva ... so bile take, da se je moral ipouk na fakulteti kar najhitreje razvijati.« (Universitas AIexandrina, zgod. slov. univerze 1929, str. 285). Nikdar tri bil posel mladine, ustvarjati ekonomske institucije. Zdaj je bilo to njihovo prvo dela Osnovali so si Podporno društvo z drž. podporo za menzo in župan dr. Tavčar je odkazal okupacijo zgorriih prostorov hotela »Tivolija« za stanovanja; to je bil prvi dom ljubljanskih akademikov. Cez leto dni se je moral umakniti na ljubljanski grad. Iz vojne se Je vrnila tudi tista omladina, ki si je pred vojno na/pisala tole »religijo sovraštva«: »Ni je še bilo ideje, kar živi slovenski narod, koje podlaga bi bila etično tako nebeško či^ta, koje vsebina in cilji bi bili tako visoki, tako gigantsko silni, kakor je ideja jugoslovanskega nacijona-lizma . . .« (»Preporod« št 6., 15. marca 1913.) Idejni vod?a te generacije, naidealnejša duša te čete Avgust Jenko •apeh SJovrniJan rseoč. pral dr. Pran Kidrič. Nadalje je oroL Gjorgje Tasič poslal Pismo: »Čestitam vam srdačno proslavu, odajuči vam svoje puno priznanje na do-sadaSnjem radu i očekujuči od vas u bu-dučnosti udvostrudeme napore potrebne da-nas za ostvarenje jugoslovenske ideje i Jugoslovenske države.« Iz Celja je prišlo pismo: »Velespoštovani aborovalci. žal, sem samo v duhu z vami, ko slavite spomin na tako plodovito dobo dijaškega proketa. Želim mnogo uspeha in pobude. Prof. Martin Mastnak, bivši predsednik Slovenije.« Dr. Vladimir Rudež, Maribor: »Blagovolite sprejeti moje čestitke k proslavi z iskreno željo, da bi se vaše društvo čim lep-e razvijalo.« — Peter Ker-šič, podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani, je zaradi obolelosti opravičil svojo odsotnost, ac-udarjajoč, da bi se kot nekdanji Slovenijam in Savan od srca rad udeležil slavnosti. Iz Maribora je čestital direktor ženskega učiteljišča F. Kadunc: »Povodom jubileja bivše Slovenije in Jadrana blagovolite sprejeti moje najvdanej-še čestitke.« — Iz Prage je prispela brzojavka: »Vzpominame se s vami počatku Adriie, kdy kladli jsme zakladv ke vzajemnosti obou našich narodu. Adrijance sr-decne zdravi stari oFateli Knytl. dr. Maly, Strakaty.« — Iz Čeških Budjeievic je z daljšim pismom čestital Josip Vuga. prof. trgovske akademije, h BeogTada je brzo-Javil dT. Bogumil Vošnjak. zadržan zaradi bolezni: »Kot bivši predsednik Slovenije skoro preko treh let najiskreneje pozdravljam zbrane Slovenijane in mlado genera-cigo Jadrana.« — Iz Zagreba je čestital Klub Strossmayer. iz Požarevca inž. Ko-stič z zanosno brzojavko: »Želim srečan Jubilej našega ponosnog Jadrana, dug op-stanak na ponos našoi akademskoj omla-dini. a na korist otačbine. Zdravo Jadra-naši!« — Iz Vel. Kikinde: »Naš ponos bodočnosti. omladinci, bodi vam cilj! Inž. Fr. Hinterlechner.« — Iz Kreke: »Prigodom proslave smo u duhu s vama. Neka živi naš Jadran! Inž. Bobula, inž. Sačiragič.« — Iz Zagreba: »Zadržan tu sem s srcem in dušo pri vas in čestitam, dr. Zalokar.« — Iz Zagreba: »Želim kar največ uspeha, prof. A. Kogoj.« — Iz Dolnje Lendave: »Žal zadržan. pozdravljam tovariše Adrijane, dr. Farčnik.« — Murska Sobota: »Zadržani priti osebno smo v duhu z vami in kličemo vsem krepki zdTavo!! Adrijani dr. Goljev-šček. dr. Vesnik. sodnik Kancler, dr. Far-kaš. Slnveniiana Franc Koder in Anton Koder. Taborjana dr. Šumenjak. Pertot, Ko-motar. Rauter in direktor Vagajja.« — Iz Kamnika: »Spomina na slovenijansko 60 -letnico se v duhu udeležuje Sloveniian 1870 Julij Polec.« — Iz Maribora: »Zadržana pozdravljava. želeč. da se idejne vezi poživijo in utrdijo, dr. Robič in dr. Černič, — Iz Slov. Bistrice: »Jadranu kot nasledniku nekdanjih bratskih akademskih društev Adrije. Slovenije in Tabora ob njegovi 10-letnici prisrčne čestitke z vročo željo, da bi Izšli iz njega možje, ki bodo požrtvovalno služili naši sedaj uresničeni jutroslo-venski ideji, dr. Pučnik.« — Iz Laškega: »Žal zadržan pošiljam tovariške pozdrave, dr. Pernat, starešina Tabora.« — Iz Celja so prispele naslednje tri brzojavke: »Žal zadržan sem s srcem pri vas, pozdravljajoč stare Sloveniiane in zlato mladost Lajoš Kloipčič, sreski podnačelnik. — »Z vročo željo, da vzgojite narodu in domovini jeklenih značajev m ponosnih Jugoslovenov čestitam k jubileju. Ivan Prekoršek.« — »Nepričakovano zadržan, želim kot bivši član Adrije in Slovenije, da bi današnja proslava ponovno poglobila vezi med starešinami in mladino v boju za dosego svo- jih veflkfli ciljev. Dr. Oorlčan. župan cd}- skL« Nadalje I« ▼ Kazino prispelo ie nad 20 pozdravnih brzojavk. Pozdrav kralja S prisrčnim nagovorom je ▼ Imenu ministra prosvete pozdravil zborovalce prosvetni šef direktor Mazi. Njegove lepe besede so žele burno odobravanje. Na predlog predsednika zborovanja jur. Borisa Puca je bila kralju odposlana na-slednoa pozdravna brzojavka: »S slavnostnega zborovanja, ki se vrši povodom 601etnice akademskem društva Slovenije in lOletnice JNAD Jadrana na univerza Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, se zbrani starešine akademskih društev Slovenije. Tabora, Adrije. Jadrana in vse aktivno članstvo Jadrana udano spominjajo Vašega Veličanstva.« Oba živahno pozdravljena, sta nastopila nato dva »Jadranala«, najprej ju-rist Brnko Alujevič v smerni aktivnih članov »Jadrana«, nato prof. Ivan Kolar iz Kranja v imenu starešin, ka so bili že člami »Jadrana«. Govora, ki ju objavljamo posebej, sta bila sprejeta s splošnim odobravanjem. V prekrasnem govoru ie nato dfirek-tor »Jutra« dr. Albert Kramer kot najzvestejši sobojevnik preminulega dr. Gregorja Žerjava podal genezo in razvoj slovenskega akademskega gibanja. Obeležil je davna leta organiziranja slovenske akademske omladiine: Pred 60 leti, ko je bil naš narod uiprav amorina enota, pripravna za študij sociologa. je akademska mladina junaško dvignila prapor narodne zavesti. Imela je poguma dovolj, da je korakala skozi vse peripetije. Ko je v domovini nastopil kulturni prelom, SC }C tudi v slovenski omladini pojavila nova orijemta-cija. ki je dvšgtnila napredno ©mladino na pot k novim nalogam. Dočim lahko prvo dobo označimo za junaško dobo, moramo drugo dobo narodnega radika-lizma značiti za prograimationo in delavno, ker je v tej doba bila naloga omladine. da se Sm ožje združi z ljudstvom. Z velikim ponosom se spominjamo tržaškega shoda narodno-radikalne omladine. snovale so se ferijalne organizacije, osnovali smo »Bodočnost« na Štajerskem in »Adrijo« na Goriškem. Čudom se čudimo, ako danes prelistavamo svoje lastne za nosne članke v »Omladini«. Nastopali so pokreti v CMD. pod vodstvom nepozabnega tovariša dr. Žerjava je dijaštvo usmerjalo nove smeri. A v to dofco je že prihajal šum z Balkana. Kralja Petra smo pozdravili na prihodu skoza Dunaj in nato ob njegovem kronanju v Beogradu. O balkanski vojni je iz vrst naših generacij že vstajal nov revolucijonarain pokret Preporoda — nastopila je s tem doba žrtvovanja. Počili so sarajevski streli. razvihraJa se je svetovna vojna in vsi naši dotedanji pokreti so se navidezno podrlL A takoj ob prevratu je vzbrste- lo novo Življenje, dvignil se Je slovenski študent k novemu poloretu za organizirano socialno in kulturno delovanje na lastnih tleh. Gospoda moja, tekom 60 let, ki predstavljajo le kratko človeško življenje, imamo pred seboj 12 generacij v štirih razdobjih najnovejše zgodovine našega naroda. Vse nas druži tovariška vez in iskrena želja, da najdemo osnovo za trajno sodelovanje starih in mladih v ddbrobit jugosloven-ske omladine. Živel Jadran, živela njegova bodočnost! Resolucija Prof. dr. Pretnar le nato ob splošnem odobravaju prečital naslednjo resolucijo: Pogled nazaj na 60 let trajajoče gibanje hi delovanje naprednega slovenskega dijaštva potrjuje, da je bilo to dijaštvo važen faktor v našem nacionalnem življenju ter da je njegovo udejstvovanje uprav odločilno vplivalo na duševni, kulturni in politični razvoj našega naroda. Živimo v novih razmerah, v prvih letih svoje lastne nacionalne države. Dejstvo, da smo postali državni narod, nalaga napredni inteligenci še nove naloge. Zato je tem bolj potrebna kontinuiteta med dijaškimi generacijami. potrebno je nele. da se starešine naših akademskih društev intenzivneje zanimajo za usodo in delo akademikov, marveč je tudi potrebno, da se starešine vseh naprednih akademskih dmštev z združenimi močmi oprimejo smotrene organizacije, ki bi bila čuvar in pospeševa-telj celokupne slovenske napredne omladine. Ako hočemo zasigurati sedanji in bodoči slovenski akademski omladini ter njenemu srednješolskemu podmladku v Jugoslaviji sigurno in vplivno pozicijo, ne smemo mirno gledati, da raste naša mladina kakor prepuščena sama sebi. Zato naročamo starešinski zvezi »Jadrana«, da razširi svojo organizacijo hi da v sporazumu z drugimi obstoječimi naprednimi starešinskimi organizacijami ustvari za omladinsko vzgojno in socialno brigo forum, ki bo — kot vrhovna instanca vsega naprednega starešinstva — na podlagi teoretičnih ugotovitev praktično sodeloval s stremljenji slovenske napredne omladine. Tovariška družabnost pri skupnem kosilu Ob 13. se Je v zgornji dvorani Kazine vršilo skupno kosilo. Dvorana je bila okrašena z emblemi, ki so nosili začetno črko kralja Aleksandra in bili okrašeni s številnimi malini trobojkami. Na spodnji strani dvorane pa je sredi zelenja oleandrov blestel krasni kip dT. Gregorja Žerjava, ki so ga gostje ogledovati z občudovanjem in pobožno mislijo. Skupno kosilo je bilo seveda po skrbstvu restavraterja Krapeža dobro aranžirano. Kot domačin je g. dvorni svetnik Gabrijelčič v duhovitem nagovoru otvoril »oficijelnl del naoitnic«. Nazdravil pa je pred vsem čestitim damam. ki so kakor dopoldne tudi pri banketu povečale pestrost zbrane družbe. S prirojeno prisrčnostjo le mestni župan dr. P u c obeležil ljubezen omladine do naroda In poveličal elegijo starešin v spominih na dobo mladosti jn s dijaškega tipljenja. Vsi gostje so se dvignili in zadonela je v dvorani neumrla akademska himna: »Gau-deamus igitur!«... Nad vse prijazno so bfla sprejeta Izvajanja mariborskega podžupana dr. Linolda. ki je visoko dvignil idejo, da se nstanovi Gostje slavja naprednih akademskih društev ▼ Ljubljani Je šel prvo uro preko Save v srbske čete in izpričal to vero s svojo smrtjo v bitki pod Cer-planino, kjer je padel kot srbski dobrovoljec 16. avgusta 1914 Vstanimo ob hvaležnem spominu nanj! Padel je junak. Kaj hrani tisti grob, kjer spi on, ne bomo zvedeli nikdar. Prevelik je biL Drug njegov, Ivan Endllcher le umrl v graški ječi. Enako njemu najhva-leenejši spomin! I-z njunih čet se Je sešel kader, ki naj bi zbral svobodomiselno nacijonalno omladi-no zdaj politično in kulturno osvobojenega naroda k pozitivnemu delu. Njima najbližji, jurist Janže Novak, se Je do tedaj že okrepil po prestani triletni težki ječi in vodil jugoslovanske omladto-ske čete v Pragi. Starešine predvojnih naprednih slovenskih akad. organizacij so ga pozvali v Ljubljano. Prevzel je vodstvo pripravljalnega odbora za osnovanje enotnega svobodomiselnega nacijonalnega društva na domači univerzi. Pesem o zakleti kraljičini, tisoč let zaklenjeni svobodi v germanskem gradn se je morala umakniti treznemu delu. S tem ciljem se je zbrala naša omladina v ljublj. Nar. domu dne 2. januarja 1920 k ustanovnemu občnemu zboru, na katerem ie fuzijo-nirala slovenska akad. društva »Slovenijo«, »Adrijo« m »Tabor« v prenovljeno enotno »Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran« $ sedežem v Ljubljani. Program temelji v svoji osnovi na programu »Slovenije«, ki je dala ob svoji ustanovitvi 1. 1869 deviz© »Za svobodo In narodnost!« Dejstvo dosežene in zajamčene narodne svobode Je zahtevalo samo po sebi umevnih sprememb. N. pr. zahtevo po slovenski univerzi Zdaj je naša naloga, da io vzdržimo na tisti višini, ki ji gre! Usmeriti pa je bilo treba program v pravcu po vojni aktualnih svetovnih problemov. N. pr. Strogo očuvanje In podpiranje narodnih kulturnih individualnosti v principa zahteva od sodobnega omladinca, da se zavzema prav tako za narodne manjšine. In komu je tega bolj treba, kakor slov. omladincu! Svetovni mir, mednarodno (meddržavno) razsodišče, socialni problem in X . . . drugih problemov je obseženih jasno tn v dovolj širokem programu, ki priznava av-toritativnost edino avtonomno spoznavnemu kriteriju. Včasih se čuje neprijazna opomba o Jadranovem programu, češ, da je vse preveč kopija predvojne liberalne omladine, in, češ, »novega nič«. Predvsem: ali naj pomeni ta argumentacija zofizem, da je sploh kak program zato slab, ker je »star«? Kaj naj sicer pomeni tisto: »nič novega«! Stvarno pa velja reči drugo besedo: Ponosni smo, da so prišli že naši predniki do edino pravilnega naziranja o svobodni znanosti in narodni kulturi. Individualni razvoj duha In svoboden razvoj nacionalne kulture ustvarjata temelj kulturnemu razvoju sveta. Ali ie mar z ustvaritvijo Jugoslavije dosegel svetovni kulturni razvoj 2e svoj višek? Kajti kulturna in politična svoboda še ni sama sebi cilj. Zdaj so dami šele pogoji za tisto glavno nalogo človekovega kulturnega stremljenja: Zdaj šele more narod razviti svoje Individualne sposobnosti do najvišje potence, ®da| šele. ko mn Je mogoč svobodni razvoj in svobodno udejstvovanje njegove individualnosti v gradnji svetovnih pozitivnih kulturnih vrednot Ali je to naziranoe zastarelo? Stare Je pač, že romantika ga je vzbudila iz pozabe. Zastarelo pa bo šele takrat ko bo dosegla človeška kultura vseh narodov idealno popolnost v neskončnosti Ali je mar zastarela vzgoja krepkih individualnosti? Nedosežno je obzorje tajnosti, kai lahko omagaš pod njih pezo! Koliko jih je, ki so krenili drugo pot tisto uro. ko so zvedeli zanj, ki jim da belega kruha, da pokažejo nanj, če jih vprašaš, kdo jim je gospodar. A bili so med nami tudi taki. ki so verovali v »Vstajenje« socialno najpravič-nejšega kraljestva na zemlji še predno se je prerodi! svet kulturno. Sami so zavrgli ne le kruha in gospodarja, ampak še tisto kar so imelL Žal mi je vas, dragi bratje \» trpljenja. Niste bili rojeni za ta svet Muhast je. Včasi zamenja suknje, pa le zaradi žepov, hlapcev ne odpravi, zakaj, tudi in-ternacionala je gospodar! In vsak gospodar ima hlapce. Kdo bi mu oblekel črn frak, kdo bi mu zavezal rdečo pentljo, če bi ne imel hlapcev! Moralno, duhovno In miselno zdrava omladina ne more segati za takimi vabami. njegov svet je Ideal vsega Resničnega. Lepega in Dobrega. V ta svet bo stopala »Jadranova« omladina v svesti si svoje svete dolžnosti do naroda, iz katerega izhaja in kateremu dolguje prav vse. Slavnostni gostje pri proslavi 20 -letnice Avtomobilskega kluba ▼ Ljubljani starešinska zveza v*eh dosedanllh naprednih akademskih društev, ki na] bi tvorila organično vez med napredno Inteligenco In obenem vzdrževala najožje stike z napredno omladino. Lepo dokumentirano je nato opisal svole spomine prof. dr. Joža Rus kot poslednji iz zadniih osmerih semestrov Slovenije. V pesniško visokem, prekrasnem govoru ie osvojil vsa srca vseuč. prof. dr. Pavle Grošeli. Ko je obujal spomine na mladost, prisegal svojemu akademskemu traku m zagotavljal veliko vero v bodočnost omladine, skoro ni ostalo oko brez solze. Takisto le prof. Kolar iz Kranja kot starešina »Jadrana« ubral najnež-nejšo struno, ko Je nazdravil moistru s!o-venskfe besede pesniku Otonu Zupančiču. Akademik Kosti se je v svojem daljšem govoru stvrmnil mučenikov - ©mladincev, ki so nadli izza meje. a Branko Alujevič je sporočil pozdrave Dalmatincev in vseh neosvobojenih bratov. Spominu dr. Žerjava Nastopiti so nepopisni trenutki genotja. Direktor Tehnične srednje šole g. Peisner jo dvignil iz vseh src vse ono globoko spoštovanje, ki so ga starešine in akademiki prinesli k sohi dr. Gregorja Žerjava. Ob govoru direktorja Reisnerja, ki so se mu besede trgale od srca. so blestele solze v očeh vseh prisotninh. In ko Je konča! in je dvorni svetnik Gabrijelčič zapovedal par-minutni molk, se je piietetno razpoloženje uglobilo do najiskrenejšega žalovanja. Slišati je bilo mnogo prisrčnih vzdihov prisotnih dara in zasolzile so se oči vseh prisotnih... Ponnvw*> »e dvignil razpoloženje načelnik Adolf Ribnikar z mnogo obetajočim programom: »Potrebujemo v Ljubljani veliko univerzitetno študijsko knjižnico. Ni dovolj, da študirajo naši akademiki samo v Ljubljani. treba Je. da pojdejo tudi v svet Naša naloga Je, da v Parizu. Londonu in drugod osnujemo internate za 20 do 30 absolventov ljubljanske univerze. Naši akademiki se morajo izpopolniti drugod, da dobimo znanstvenike in specijaliste na vseh področjih. Uvesti je treba statistiko srednješolcev, da usposobimo najinteligent-nejše za nadaljni študij. Oprimimo se »Radogoja«, ki je že od nekdaj skrbel za obstanek srednješolske in vseučiliške omladine. Hočemo centralno organizacijo vseh starešin, ki naj skrbi za dobrobit napredne omladine!« Ko se Je komaj poleglo odobravanje, ki so ga izzvala izvajanja načelnika Adolfa Ribnikarja, je nastopil direktor dr. Kramer z naslednjim konkretnim predlogom: V bodočo starešinsko zvezo naj se imenujejo kot častni predsedniki: dvorni svetnik Mihael Gabrijelčič, notar Hudovernik. dr. Gregorin, dr. Majaron In major Colarič; kot člani dr. Puc, načelnik Ribnikar, dr. Kalan, dr. Fettich. dr. Lipold, dr. Kramer, dr. Sajovic, dr. Grošelj, dr. Brezigar, dr. Zupanič. prof. Jeran, dr. Rus, prof. Mrav-Ijak, direktor Reisner, glavni urednik VI-rant, direktor Jug, prof. Robič. dr. Olip, inž. Mačkovšek, proi. Plemelj, dr. Šalamun in dr. Šemrov. T ■ Mariborski odvetnik dr. Relsman Je opozarjal omladino na socialna vprašanja, a glavni urednik »Jutra«, nekdanji predsednik »Slovenije«, g. Virant. je izrazil iskreno zahvalo častnemu predsedstvu in drugim zbranim članom Prve slovenijanske generacije z željo, da bi še dolgo vrsto let z enako mladeniško čilostjo vodili naše starešinske sestanke. Po tem prisrčnem zaključnem govoru so se vsi navzoči gostje fotografirali in ob prijateljskih razgovorih se je izvršil razhod. Vsa skvnost je bila v svoji intimnosti tako prisrčna, da Do nedvomno ostala v spomina slehernemu udeleženci, neprestano vzbuiajoč v njem željo po skorajšnjem zopetnem svidenju. Pogledi „Jadranaša" V Imenu akademikov, aktivnih članor »Jadrana« je na slavnostni seji na univerzi govoril can Fotografskega poslovodjo (pomočnik*), ge sprejme takoj ali pozneje Ponudbe S podatki iz izpričeval in »ahtevo plače na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Fotopoelovodja«. 1526 40 kopačev pridnih in nčnih kopačev, dobi trajno zapeslenj« pri premogovniku And. Jakil d. d.. Krmelj na Dolenjskem. Reflektira ee samo na izurjene in pridne delavce. 1523 Koncesjoniranega zobotehnika Bčem za komipanjona Kapital na razpolago — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobotehnični »telje«. 1468 Oblikovaica-livarja izkušenega iščemo za ta kojš>-ii na-top Ponudb* ns Osječkn Ijevaonicn željeza j tvornica strojev* d d.. Osijek. 1414 Komercijel. vodjo «prejm» domača čokoladna tovarna Ponudbe »amo ti-etih. k 6o že službovali na vodilnih mestih, v čokolad ni ali sl:čni industriji, na ogla« oddelek »Jutra« pod »Čokoladna industrija« 1264 Autogen. varilca In črkoslikarja sprejme Fabrika Vagona u Smed Palanci 1696 Pridnega učenca in učenko sa večto trgovino mešan blaga, zdrava in terepka. iz boljših hiš. e primerno šol sko izobrazbo, ki imata ve selje. sprejmem takoj. Ponudbe pod »Priden učenec 500« na podružnico »Jutra« T Celju. 1604 Vajenko sa modistovsko cbrt sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1690 Tesača • rilankačo samca »prej. nem v stalno delo. « plačo po dogovoru. Stanovanje rn hrana na žagi — Franc Kovač Zagorje ob Savi 1609 Sodarja samostojnega v pojavljanju sodov za zeljarno — eprejme t stalno službo. s brano in »tanovan jem v hiši ter olačo no dogovoru H Novak Zagreb. Maksimirata cesta 64. 1554 Elektromonterja Sščemo za čimprejšnji nastop. s prakso za popravilo in vzdrževanje raznih električnih strojev in na prav visok* in nirV«1 napetosti, nadalje STROJNIKA ™ ▼oliVo rano lo^omo-bilo In Dieseljev motor, ki je zmož»n chenem v«eh tozadevnih pooravil. ter dva do tri KLJOTAVNTfMUE ra popravilo raznih stroiev. Starocena doba ponudnikov pme bit' samo do 40. leta Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in popisom sedanje prakse je poslati »Ravnateljstvu svinčenega rudnika v Mežici« 1527 Učenca e brano in stanovanjem v trži sprejmem v trgovino meSanega blaga na deže1!. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1713 Prvovrstna samostojna kuharica lu reflektiri na ^ta no mesto ter i večletnimi spričevali, ee išče za večjo restavracijo. Ponudbe na »Trgovski dom« v Mariboru. 1531 Mlinarja ki razume mleti na valjSke in kamenje, išče graščina na Dolenjskem za evoj majhen umetni mlin. Nastopi lahko takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje s'iužbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Mlinar — graščina«. 1711 Prejemalca za les sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevki na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Prejema'po«. 1712 Gouvernanto z znan;,em francoskega ali angleškega jezika sprejme ta' oj Ede Rosenwasser. Zagreb, Pantovčak 1-d R. 1724 Prodajalko nad 30 let staro, verzira.no v prodaji konfekcije in čev Ijev. sprejmem v industrijskem kraju, kot samostojno moč Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čevlji«. ' 1730 Šivilj, pomočnico mlajšo wprejmeui. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1786 Dobro kuharico zmožno gospodinjstva sprejme takoj boljša družina. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1777 Elektrolnstalaterja starejšega, samostojnega takoj sprejme Ivan Bogataj. Kongresni trg 19. 1740 Damska krojačnlca Rado Jerin. Zitnlkova ul. št. 8 (Rožna dolina) eprejme pomočnice in pomočnike za damsko konfekci!o. 1743 Izurjeno pletiljo za telovnike sprejme Par zer, Florijanska ulica 151. Nastopi lahko takoj. 1731 Dva trg. pomočnika izvežbana železninarja 'n dobra detajl;eta sprejme tvrdka Breznik & Fritsch. trgovina z železnino, Ljubljana. 1721 Spretno šiviljo vajeno finega dela, sprejmem na dom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 1756 Mizar, pomočnika dobro izurjenega, kakor tudi dva vajenca sprejme takoj Matija An-dlovic. strojno mizarstvo. Kjmenskega ulica št. 34. 1757 Mesarski pomočnik dober tu priden dobi službo takoj v Ljubljani Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1755 Služkinjo snažno pridno, ki zna tudi kuhati, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 1751 Mlinarskegsa učenca spreime takoj Kari Gold-srhnig, nmetni mlin. Fram. Učna doba 2 leti. Plača, hrana in stanovanje v hiši Predstaviti se je osebno. 1785 Pletiljo verzlrano na vseh ročnih pl«ti'nih strojih, sprejmem takoj v stalno službo. Našlo-*. pove oglasni od de'»k »Jutra«. 1784 Potnika mladega, neoženjenega. sprejme proti fiksnemu nameščanju Tekstilna tvornica Ponudbe z referencami je poslati na upravo »Jutra« pod »Tekstilna«. 1546 Službo potnika z dijota.mi in plačo, za po tovanje z avtom dobi om. ki preskrbi žiranta za kredit na tekoči račun Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Zirant« 1577 Potnike za razprodajo popolnoma nove !iznajdbe, potrebne za gostilničarje in privatnike. Iščem ra takoj. Oglasiti se je v nedeljo dopoldne pri g V Sbil, Gregorčič va ulica 4/IL 1703 » * » I 1 U. '< i' i nff if*- Šivilja siprejme boljše konfekcijsko delo. Event pride tudi na dom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja 333«. 1747 Zastopnike za S val ne stroje in kolesa, proti fiksni plači in proviziji sprejimemo. Ponudbe na poštni predal 248. Ljub'jana — pod šifro »Centra«. 1768 1. obL kon. šoferska šola Camernlk, Ljubljana. Dunajska cesta 36 (Jugoavto). -Tel. 2236 Pouk in praktič ne vožnje. 251 Gospodično za nemško konverzacijo sprejmem k 2 deklicama eno uro dnevno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1726 Strojepisje poučuje dri. konc. zasebno u-čilišče Gita Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg št 6 ■ 1774 ^ > EkonOm- eiektrotehnik specijalno kvalificiran, cže-njen, z dvema velikima hčerkama — z najboljšimi spričevali, išče službo kot obratovodja kake elektrarne ali oskrbnik večjega posestva. V potrebi sprejme tudi mesto hišnika, pomožnega pisarja, vinogradnika, majerja ali zastopnika, s stalno plačo in stanovanjem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ekonom elektrotehnik«. 1503 O. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prppovelan) 7«. Tik blisn bratca Branka je stalo sedem cvetlic: med njimi sta bila dva ivonfcka. »Da, jas sem Mica^c je rekel eden izmed njiju, »čarovnica me je izpremenila v cvetko. da ji ne bi mogla uiti. Ostalih šest cvetlic so takisto otroci, ki jih je ukradla. Le brž me vzemi s seboj, a nikar me ne utrgaj. Prav previdno me izkoplji iz tal.« Lesni manipulant in žagovodja. popolnoma verziran v lesni stroki — želi premeniti službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lesna stroka« Brivski pomočnik mlad, išče mesta za takoj. Rudolf Košir, Zagorje ob Savi. 1570 Vrtnarski delavec Slovenec srednjih let, z dvajsetletno prakso, išče službo. — Ponudbe prosi: Franjo Zvonar, Osijek IV. Fruškogorska 1. 1706 Natakarica začetnica išče mesta s 1. februarjem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1746 Mladenič 6tar 20 let, nekadilec, pošten in priden, išče dobro in stalno mesto pri dobrem vrtnarju v Ljubljani ali Zagrebu Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nekadilec«. 1722 Brivski pomočnik dober delavec in bubi štu-cer išče mesto v Ljubljani ali oko'ici. Rudenini Robert, frizer, Kopitarjeva ul. št. 1. 1714 Perfektna kuharica t daljšimi spričevali, želi mesta. Nalcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 1733 Mlad šofer trezen in zanesliiv, ®Se nameščen ja v Mariboru ali kje drugje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 1783 Uradnik carinsko - Spedicijs&i, vešč slov., srbohrv. In nemščine išče primerno zapo-Jenje — tudi kot skladiščnik in gre tudi en mes«c brezplačno. Cenjene ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Carinik«. 1720 Trgovski vajenec ki se je že poldrugo leto učil in obiskoval meščansko šcio, želi v svrho na-daljue izobrazbe vstopiti v trgovino v kakem večjem mestu, kjer =e prodaja tudi ma.nufaktura in železni-na. Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko »Marljiv vajenec«. 1709 Plačilni natakar 30 let star. kavcije zmožen, ki govori več jezikov, išče namežč"nia ta' oj ali pozneje. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Plačilni«. 1781 Mesarski pomočnik v<\W in sposoben vseh mesarskih 5pravi.l, samo«to!»n v preka:evanjn najrazličnejših klobas. sa'am itd.. že'i premeniti mesto v ka-^"0 boljše mesarsko podletje Pnnndbe na oelas. odde'ek »Jutra« pod šifro »Vešči'-« 1767 Premog In drva « popolnoma s n h a dostavlja na dom tvrdka Jerančič Karlovska cesta 8 Telefon St. 3457. 288 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam -/O povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Dm in čist beli puh kg po 300 Din L Brozo-viii. Zagreb Uica 82. — Kemična čistilnica perja. Klubska garnitura pisana miza. fotelja, di-van. okrogla mizica (temno hrastova), registr blagajna, lepa trgovska oprava in v.-akovTSten trgovski inventar ugodno naprodaj v hotelu »Bellevue«, Ljubljana. 1486 Naprava za izdelovanje briketov s kapaciteto 60 ton na dan. poceni naprodaj. Vprašanja na Jugoslov Rudolf Mosse Beograd — pod šifro »6«. 1693 Jugosl. znamke z dražbe, kakor zbir o. posamezno ali v paketih po 1 kg prodam. Ponudbe z navedbo katere vrste, na poštni predal 255, Ljubljana 1687 Divjakov-vrtnic večjo množino proda Val-n-čič, Rakek 110. 1738 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje. — Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« na ogl. oddelek »Juaa«. 28 EnonadstroPno hišo novo, s 3 stanovanji is trg. lokalom, na prometnem kraju blizu Ljubi.ane prodam radi pre.-el.itve. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 1588 Lepo posestvo na najbližji periloriji Ljubljane, obstoječe iz enonad-stropne stanovanjske h-še (vile) z vrtom in velikim gospodarskim poslopjem, e skladišči ter veliko kletjo, z vpeljano vinsko veletrgovino iz proi-tt roke naprodaj za 500.000 Din — Po sredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo v Ljubljani«. 1551 Hišo na periferiji Ljubljao«, no- vozidatno, v ceni do Din 200.000 ali parcelo od 500 do 600 m1 kupim. Ponudbe pod »Pomlad« na oglasni oddelek »Jutra«. 1719 2 lokala za trgovino in delavnico na prometnem kraju na Jesenicah vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »S. M.« 1520 Modno trgovino z damskim krojnim ateljejem za damske toalete in perilo, v mestu Slovenije, z blagom, šivalnimi stroji in v.-em inventarjem ugodno prodam. Potreben kapital 50.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1367 Lokal primeren za mizarsko obrt iščem v Šiški ali St Vidu Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška 83«. 1583 Kavarna v Zagrebu e popolnoma novim inventarjem in vsemi pravicami, v centru mesta naprodaj. Pojasnila daje A Skrlec. Zagreb, Vinogradska cesta St. 2-a. 1571 Amerikancl, pozor! Gostilno s krasnimi prostori, prvovrstnim prometom in 1 johom vrta. v mestu prodam za 650.000 Din. — Nas'ov v oglasnem odde'-kn »Jutra«. 1725 Industrij, podjetje obstoji če iz parne žage. umetnim mlinom, ter pri-padaiočim obširnim lesnim skladiščem išče družabnika z vl-ožnim kap!ta'om Din 300.000.—. Trgovina vsestransko najbolje vpeljana, z sigurnimi odjemalci v tu- in inozemstvu. Ponudniki na| se javijo na uipra-vo »Jutra« ped šifro »Sigurno naložen kapital« 1528 Hiša z lepim in velikim vrtom, v sredini mesta in 2 solnčni parceli naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1773 Gostilno in trgovino s 7 orali zemljišča, na prometnem krajin, na križišču cest, avto postaja, takoj prodam za 160 000 Din. — Pojasnila daje H a j n š e k. Maribor. Aleksandrova cesta št. 83. 1782 nT? .'trt', i r* t ra Radio-zvočnik in usmerjevalec Protos (izmenični tok) v dobrem stanju kupim. Ponudbe s ceno pod »Zvočnik« na ogla«ni oddelek »Jutra«. 1748 Avto 4—Ssedeien. rabljen, v dobrem stanju kupim Obširne ponudbe z opisom in ceno na naslov: Franjo Ja-neš, Garešnica. 1494 Avto tovorni ali osebni, maj o rabljen, od 40—60 HP kupim. Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod značko »Avto 1930 40—60 HP«. 899 Avto »Fiat« štirisedežen, v najboljšem stanju, po zelo ugodni ceni naprodaj. Vprašanja na og'as. oddelek »Jutra« pod »Avto-Fiat«. 1665 Uradnika atl uradnico s 100.000 Din gotovine sprejmem proti primerni plači in soudeležbi na dobičku. Pcnudbe pod šifro »Komercialist« na oglasni oddelsk »Jutra«. 1760 Ste 11 svoj denar zavrgli? Kronski boni (katere ste dobili pri žigosanju kronskih bankovcev) se po naj-kulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba v Mariboru, Cankarjeva ul. ulica št. 14. 1698 Kupim 20 % bone Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Boni«. 1778 Vsakovrstno zlato kupuje DO najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. 38 20% ne kron. bone p'ačuje najboljše »Pučka štediona«. Osijek 235 Pohištvo: omar« po 560, postelj« po 270, krednee po 600, eptil-nice po 2800 in kuhinje po 1100 Din nudi in sprejema naročila mizarstvo na Celovški cesti 41. 1739 Zofo čisto, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1758 Jedilnica radi selitve poceni naprodaj Vprašoti med 9. in 10. uro v Dalmatinovi ulici št. 35, desno. 1761 Damsko garnituro fino, starinsko, obstoječo iz zofe in dveh fotelov. novo-precblečeno v svetlomoder rožast brokat, primerno za dekliško 60b0 prodam. — Istotam prodam za 550 Din popolnoma nov damski štra-pacni kostum ia pristnega angleškega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1762 Trg. pohištvo pisalno mizo, pisa'ni stroj in razno drugo prodam. — Ogledati v Gledališki ulici št. 4. pritličje, desno. 1772 Abonente sprejme na prav dobro brano in event. stanovanje hotel »Bellevue« 1487 Fantka 2 teti starega. krerVkeea. oddam za svojega. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 1735 Majhno stanovanje pod u>f>e 2 lepi prazni sobi oddam takoj u pisarno ali solidni stranki. Tavčarjeva ulica 12/1, vrata 4. 1504 Prazno sobo veliko in svetlo, s posebnim vhodom oddam g 1. februarjem. Naslov v o?l. oddelku »Jutra«. 1459 Opremljeno sobo le^K), > SBParatn™ vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj mirnemu in solidnemu gonoodu ali gospodični na TržaSki cesti št. 43, pritličje. 1727 Opremljeno sobo v centru mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1745 Elegantno sobo oddam v Tavčarjevi ulici št. S/I, levo. 1737 Sobo oddam pri obrtni ion. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1732 Sobo za 1 ali 2 osebi oddaan. — Na Kodeljevo 13. nasproti Leonišču — 4 minute od tramvaja. 1716 Sobo elegantno, i vhodom k stopnjic. v centru iščem za takoj. Po-nudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Višji drž. uradnik«. 1752 Dva gospoda sprejmem v leipo in solnčno sobo. Poseben vhod, parket in elektri' a Naslov v oglasnem oddelku »Jutr-«. 1769 Za pisarno ali drugo takoj oddam 2 lepi sobi s predsobo in pri-tiklinami. Poseben števec za elektr. luč in vpeljan telefon. Razgled pred opero. — Vprašati v Gledališki u'Vi st: m. mi Lesni trgovci! 2 lepi sobi. s predsobo in priti'-linami, za pisarno, ee-parirano. s po ebnim števcem za električno luč in vpel-anim telefonom oddam Razcled pred o«>ero. Povprašati v Gledališki ul 41* 1770 Sobo z zajtrkom oddam v *»redi-ni mesta gosipodu e 1. febr. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 1766 Planino dobro ohranjen »upira. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Navedba cene«. 1753 Angorskega mačka (samca) čiste pasme vzamem za nekaj časa v dobro oskrt>c. v svrho oploditve. Točen na lov :n pogoje je pos'ati na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Lastnica angor&ke mačke«. 1469 Zatekel se je pes »Stallpint-cher« z znamko št. 548. ki sliši na ime 7,aba. — Prosim, da se ga nroti nagradi odda pri 1. I. Naglas. Turjaški trg št. fi 1750 Pisalne stroje švedske, i m a zastopstvo Tehna. Mestni trg 25:3 — Iščemo povsod zastopnike. 33 Pletilne stroje Švedske, krožne, ima zastopstvo Tehna. Ljubljana. Me.-tni trg 255. — Iščemo povsod zastopnike. 31 Damsko torbico z manjšo vsoto denarja sem izgubila v nedeljo zvečer v Zeleni jami. Ker so v njej tudi malenkostni spomini, prosim poštenega najditelja, da j« proti od-ši-odnini vrne v oglasnem oddelku »JutTa«. 1704 Zlata damska ura zapestna, se je izgubi'a od gl. kolodvora do Cankarjevega nabrežja. — Najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra« 1776 Našel se je ključ Dobi ee v pisarni kina »Li divor«. 1775 Mlada dama izobražena, družabna, simpatična, ki ima veselje kot za gospodinjstvo tako za šport, naj blagovoli poslati naslov s potrebnimi podatki in eliko na oglašaj oddelek »Jut>~M pod značko »Povsem neodvisen samec«. 1497 Vdovec etar 96 let , lepega vedenja, želi znanja s kako vdovo ali 6amko, ki bi imela majhno posestvo in dobro idočo gostilno. — Imam lepo gorico v izmeri 4 orale in več hI starega in novega vina ter jabolčnika, v denarju pa 10.000 Din. — Le resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vdovec«. 1729 Za peš potovanje okoli sveta išče gospod sopotnika ali sopotnico, po mogočnosti z majhni kapitalom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Osebni dogovor«. 1707 Mala blondinka! Prosiim obvestite me pismeno na dani na-lov — težko čakam! Plemenit 23. Prijatelj Javite naslov. 1741 3. Ko prideS prihodnjič, vzemi v kavarni pri blagajni pisano pod svojim imenom. Zaroka Gospodična Pavlina Plsan-sky. trgovka v Ormožu, se je dne 22. t m. zaročila z gospodom kand. mg. Milanom Rajkom. istotam — Iskrene čestitke od njiju prijateljev ln prijateljic. 1754 Gospod z dobro stalno službo, osamljen, simpatičen in zni-čaien. želi poročit' gospodično od 22—28 let, lepe zunanjosti, varčno, pridno in pošteno, najraje deže-lanko. — Resne ponudbe e sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ivpa iprihodnjost«. 1742 't Izvrsten pianino prodam. Naslov pove ogla-oddelek »Jutra«. 1663 Klavirje in pianine prodaja, toporo- juje, popravlja in čisto uglašuje najceneje, tudi na obroke, tovarna klaivirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. 1580 Kratek klavir 8rn. dobro ohranjen, zelo ugodno naprodaj. Na=lov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 1582 Črn pianino križem strunan. skoraj nov ugodno naprodaj. Nasilov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1581 Več pletilnih strojev prodam in kupca naučim plesti. Dopise na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezplačno«. 1706 Pletilnl stroj St. 10180—100 kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1718 Če nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri foto Brata Smuč. Ljubljana VVolfova ulica 12. 242 Splošno, nmetno. modelno strugarstvo lesa. kosti, popravljanj« en-garnikov, biljardnih ter kegljiških krogelj. Oblak. Vič-Glince XIII/11 1086 tD i P (i 2 i. c Ji « xj J O * xn * _ i- ^ ~~ 15 C 3 =S 2 & "2 C/5 o C3 ž 5> -o s: J« E *t3 c « •§ i - ® ii B O a 3 c« -o Cl. n o Opozorilo Bara'ia v Vojaški ul. ob Dunajski oe-ti, na Vejzba herjevem rivetu se ne sme prodati brez moje vednosti Fran Zorko. Ljubljana. Dunajska cesta 58. 1763 Preklic Podpisana Marija Sribar, Dobrova pr: Celju, ntem za nobenega (kateregakoli) otroka plačnica dolgov — tudi če je že kaj vzeto na moje ime Marra Šr.bar, Dobrova pri Celju 1700 Jreiinnie popolnoma odstranite pri Pavli Kovač. Ključavn čar-s-ka ulica 2.51. Najboljše reference. — Podpi-ana se cajtopleie zahvajuje za trud ter izrekam po-polno priznanje k n-pehu pri mojem sinu. ki se je v teku 1 meseca odvadil popolnoma jee.Ijan:a. ter go^po Kovač vsakemu najtopleje priporočam. S Ana. Ljubljana. 1. avg. 19-28. ' 40 | Iščemo za našo livarni i samostojnega mojstra za čim skorajšnji nastop. Ponudbe na: Osječku Ijevaonicu žel,eza i tvornicu stro-jeva d. d. Osijek 1974 PARNI KOTEL rabljen, v dobrem stanju, 5—10 at., 10—■ 15 m2 kurilne ploskve, kupim. Ponudbe z navedbo cene, tipa in letnice na oglas, oddelek »Jutra« pod »A. K K.« 1992 Tehnika v Konstanci. inženj^rska šola za stroje- gradbo in elektrotehniko. Prospekt; gratis. Gradnja letal ir avtomobilov. FOZOil! ZADNJI CAS je za oddajo 20% kronskih bonov, ker zgubijo po 15. marcu tega leta vso veljavo. Kupujemo iste po najvišje dosegljivih cenah do 1. marca tega leta. 2016 Menjalnica Reicher & Turk, Ljubljana, Prešernova ulica 44 Veletrgovina v Ljubljani sprejme pisarniškega uradnika Reflektanti srednjih let, z večletno prakso in prijaznega nastopa naj stavijo pismene ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojni specerist««. 1995 Sint^ane cene! O^tejte si tgrafine ln otroSke vozičke, trionktje. tK>lennje, mal« avtomobil«, šivalne stroj« najnovejša dvoko-tesa. pnevmatiko itd Velika 'zbera Prodaja na obroke. Ceniki fraoko »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles 1» otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta 4. Ob času olimpijade bo prodajala tvrdna 1956 loan Siunik, Kranj raznovrstne smučarske kakor tudi turistovske predmete po reklamnih cenah tako: lepe jesenove deske od Din 110 do 160, skakalne leske Din 155, komplema Seidl stremena samo Din 98, lepe leskove palice od Din 50 naprej Maže po Din 8, 10 in 15 Predpisane smučarske čepice same Din 45 Blago za kio e meter Din 68, 80 in 110. Velika izbira pravih norveških rokavic, nogavic iri šalov. Pridite Prepričajte se! Sodavičarji! Najboljše ln najcenejše la. češke slSonske, kraherlske« limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja .Čehostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tisikarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.