Wy
.. . •
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1924.
VI. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. ::
Cena posamezne štev. D ©in.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. ...... Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska upiava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latin ci in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankirane. Rokopise ie pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnica naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
15.000
Dnevniki so poročali, da znaša število reduciranih uradnikov v naši državi petnajst-tisoč. Ako je to število točno, potem si lahko predstavljamo, kako se je moralo pri tej redukciji postopati breznačelno in brezvestno. Kajti nemogoče si je misliti, da bo funkcijo-niral državni obrat — ki že doslej ni bil prvovrsten — brez tolikšnega števila nastavljen-cev. Redukcija bo povečala obstoječi kaos, povzročila bo ogromen zaostanek dela, obremenila bo ostale državne uslužbence z novimi posli tako, da bodo klonili pod bremenom, to bo efekt redukcije z ene strani, efekt, ki bo na škodo državi in državljanom.
S socijalne strani je ta redukcija nekaj strahotnega. Kajti v bedi ni le onih 15.000 nesrečnikov, temveč tudi njihove družine. Ako jc povečanje socijalne bede ravno najboljše sredstvo za ureditev notran ih prilik v državi, to je vprašanje, katerega si gotovo niso stavili faktorji, ki so povzročili redukcijo. Kajti, če bi si bili stavili to vprašanje in ga tehtno razmislili, bi morali priti do drugačnih sklepov. S polno paro delajo ti faktorji na to, da se bo skrajna nezadovoljnost razpasla v najširše kroge prebivalstva.
1 olažiti danes rcducirance je brezmiselno, ker besede ne bi izpremenile niti za dlako njihovega strašnega položaja. Samo dejanja bi mogla pomagati. Toda od kje naj pri-dejo ta dejanja? Od današnjega režima, od
naših organizacij? Vsepovsod vlada mučna tišina kakor pred viharjem. Organizacije državnih uslužbencev, ki niso bile doslej nikdar enotne v svojih nastopih, so, povsem naravno, tudi prizadete z redukcijo. Tudi njihove vrste sc bodo reducirale in na ruševinah ustvarjati novo zgradbo ni oportuno. Temelji bi bili preslabotni. Treba je misliti na novo konstrukcijo, ki bo trdnejša in odpornejša in ki bo oklepala vse državne nastavljcnce, kar jih je v kraljevini. Takšna nova organizacija bi bila v stanu, da bi tern 15.000 prinesla čez nekaj časa zadoščenje.
»Naš Glas« je prinesel načrt za novo organizacijo in tudi odziva je bilo precej, toda premalo. Za izvršitev priprav bi bilo treba posebnega odbora, ki bi se s trdno voljo oprijel dela. Toda niti ena organizacija si ni do-# slej javila, ki bi hotela prevzeti to delo. V imenu inicijatorja načrta prosi uredništvo, da bi ena ali druga organizacija ali poseben odbor z odposlanci različnih organizacij, stopil na čelo akcije.
15.000 naših nesrečnih tovarišev, pahnjenih sredi najtrše zime v bedo, naj nam bo glasen opomin, da se zdramimo, a ne da sedemo zadovoljni za peč, ker nas ni zadela redukcija. Lahko nas doleti jutri, saj obetajo nadaljno delovanje v tej spieri. Teh petnajst-tisoe in več žrtev naj nam bo dan za dnem pred očmi, da maščujemo krivico, ki jih je zadela kakor strela z jasnega.
Kam naj se obrnejo ti nesrečneži? Vsa privatna podjetja se zapirajo pred njimi, ker so polna delovnih rok. Ali naj se poprimejo manuelnega dela? Srečen, kdor zna kako obrt! Ali koliko je takih? In tudi obrti se ni mogoče posvetiti s praznimi rokami. Ministrstvo socijalne politike je — kakor v zasmeh reduciranim — razglasilo zadnje dni, da narašča v naši zemlji brezposelnost. Vzrokov ni povedalo. Toda mi vsi jih vemo. Vemo, da je naša industrija v težki krizi in da zato zapira vrata svojih delavnic dela-željnim. Da bi pa vlada pomagala industriji, obrti, trgovini iz težke bolezni in tako ustvarila možnost delu tisočim in tisočim, o tem nismo ničesar slišali. Kajti bolj varno je današnjemu režimu, da ne izgubi svoje večine, boj za svoj obstoj mu je važnejši kakor delo za državo, za splošni dobrobit. Ljudje lahko mrjo za plotom, samo da ostane sedanji režim nedotaknjen. Politični listi napolnjujejo dolge kolone o Radičevih namerah, o vsaki najne-znatnejši zakotni politični aferi pišejo dneve in dneve, ali o tem strahotnem položaju, v katerem je naša država, molče. Molče o nesrečnih uradniških žrtvah današnjega režima, ker ne vedo, čigavi politični pristaši so te žrtve. Kaj je vsem na ^plošnosti, stranka nad vse. Političen nasprotnik lahko pogine kot najbolj nedolžna žrtev, saj je bil nasprotnik, človek pa kot človek nima pri nobeni politični stranki vrednosti.
Zakon
Člen 164.
Disciplinski pregreški, zaradi katerih se uslužbenec kaznuje disciplinsko, so v glavnem ti-le:
1.	) nemoralno in nedostojno vedenje v pri vatnem življenju, kakršno je: opijanje, pijančeva nje, potepanje, kvartanje in tem podobno, v jav nih lokalih in po družbah in na način, ki ponižu ic uslužbenčev ugled.
2.	) lahkomiselno zadolževanje;
. 3 ) nedostojno in osorno postopanje z podre lenimi organi in s prebivalstvom;
4 > zlorabljanje svoje oblasti višjega usluž benca prot| nižjim:
5.) malomarnost in nerednost v prihajanju m službo;
6.	) neposlušnost proti naredbam nadrejenih oblastev;
7.	) zlohotno ogovarjanje postopanja ali na-redb oblastev v pisarni m vpričo nižjih, kolikor ne bi spadalo med kazniva dejanja po kaetenskem zakonu;
8.	) napravljanje zmede, prepira nesložnost s tovariši v službi;
9.	) opravljanje katergakoli obrata, trgov-
skega in industrijskega obrata pod svojim ali tu-üm imenom kakor tudi izvrševanje odvetniških »oslov; in	"
10.	) izdajanje uradne tajnosti.
Člen 165.
'Disciplinske kazni so te-le:
1.	) ukor;
2.	) zmanjšba plače (osnovne in položajne) največ do enega Leta, toda ta zmanjšba ne sme biti v po edinem mesecu večja od 20%;
3.	) upokojitev brez zmanjšbe pokojninskih prejemkov;
4.	) upokojitev brez zmanjšbe pokojninskih Prejemkov največ do 20% na mesec, toda ta zmanjšba mora trajati za omenjeni čas. največ 10 let;
5.	) odpustitev iz službe. Če je uslužbenec, ki sc kaznuje s to kaznijo, v tem času že pridobil Pravico do pokojnine, izgubi to pravico.
Kazen zmanjšbe Prejemkov iz točke 2.) se Prenaša z istim odstotkom na pokojninske prejemke, če se uslužbenec dokler traja kazen, upokoji.
Kazni iz točk 1.) in 2.) imata za posledico ustavitev napredovanja v višjo stopnjo plače in stanarine !n napredovanja v višjo skupino, in si-cernajmanj eno leto in največ za tri leta. Dolgost časa odreja disciplinsko sodišče.
čas, na ta način izgubljen za napredovanje, se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene, pa naj se ta čas krije ali ne.
Člen 166.
Disciplinske kazni izrekajo samo pristojna disciplinska sodišča na podstavi disciplinskega postopanja.
Člen 167.
Disciplinska sodišča so upravna sodišča in državni svet.
Upravna sodišča so disciplinska sodišča prve stopnje Državni svet je disciplinsko sodišče druge stopnje, v nekaterih primerih pa prve in poslednje stopnje.
Člen 168.
Kot disciplinska sodišča postopajo upravna sodišča in državni svet po predpisih tega zakona. Kolikor ti predpisi ne bi zadoščali, uporabljajo predpise svojega postopnika in načela občega kazenskega postopnika.
Člen 169.
Upravna sodišča odločajo o kažnjivih deja-njih državnih uslužbencev v svojem okolišu, lz-vzemši uslužbence prvih pet skupin I. kategorije.
Državni svet odloča v drugi in poslednji stoi> nji o pritožbah zoper odločbe upravnih sodišč, v Prvi in poslednji stopnji pa o kaznivem dejanju državnih uslužbencev, za katere disciplinska sodišča prve stopnje niso pristojna.
Člen 170.
Za sodnike in za druge civilne državne uslužbence, ki se podrejajo s posebnimi zakoni disciplinski oblasti drglh organov, velja disciplinsko postopanje tega zakona, če ni s specijalnim zako-nam predpisano posebno postopanje.
člen 171.
Uravna sodišča kot disciplinska sodišča odločajo ob disciplinski preiskavi v oddelkih treh
Tudi ta ogabna politična morala bi morala biti državnim nastavljencem resen klic k samopomoči. Koliko jih bo, ki ga bodo pravilno razumeli?
V znamenju zapostavljanja, bede, se je pričelo za nas 1. 1924. Takoj ob vhodu v novo leto moramo stopati v daljno negotovost preko trupel nedolžnih žrtev. Dolgo je leto in če je v nas resna volja ga bomo izrabili v svoj prid. Dovolj bridkih izkušenj je za nami, da postanemo v svojih ukrepih modri in preudarni, a vse ukrepe naj vodi pojem solidarnosti.
15.000 reducirancev naj nas budi vsak dan k smotrenemu, vztrajnemu delu.____________
Res je!
»Učiteljski Tovariš« prinaša v svoji prvi letošn.i številki članek z naslovom »Nečuveno postopanje z našim eksistenčnim vprašanjem«. V tem članku ostro napada vlado zaradi sramotno nizkih predujmov, ki se sedaj izplačujejo na račun naših povišanih prejemkov. V članku prihaja do zaključka, da s takim postopanjem vlada naravnost sili vse v opozicijo. Članek je vrlo zanimiv in se glasi:
»Še ko sta došla naša delegata od seje Glavnega Odbora UJU v Beogradu, ki se je vršila istočasno z uradniškim kongresom v Novem Sadu, sta na naše vprašanje izjavila trdno prepričanje, da se sigurno s 1. januarjem 1924 izplačajo predujmi v znesku 1500 do 2000 Din, kakor so jima to zagotavljali krogi, ki stoje blizu vlade.
Par dni na to, ko je dal tako izjavo minister na pot svojim zaupnikom, da poročajo o tem na uradniškem kongresu, je isti minister izdal vsem finančnim delegacijam naredbo, da se'izplačajo državnim nameščencem na račun novih plač, ki po zakonu tečejo od 1. oktobra v treh obrokih: januarja, februarja in marca sledeči predujmi:
1.	za prvi draginjski razred (Beograd, Zemun in Sušak) višjim uradnikom skupno 1500, nižjim 1200 Din.
2.	Za drugi draginjski razred (vsa ostala mesta) višjim uradnikom skupno 1350, nižjim 1050 Din.
3.	Za tretji razred (mala mesta in vasi) višjim uradnikom skupno 1200, nižjim 900 Din.
Za isto dobo se v treh obrokih izplača vsem zvaničnikom skupno 600, služiteljem pa 300 Din.
Na sejah ministrskega sveta na božični dan in 26. decembra 1923 je bila tudi daljša razprava o izplačilu predujma na povečane plače uradnikom. Na božični seji se je to vprašanje le kratko razmotrivalo in niso bili storieni nobeni definitivni sklepi. Na seji 26.
sodnikov, pri razpravi pa v kolegiju petih sodnikov, od katerih so trije redni člani dotičnega oddelka upravnega sodišča, dva pa po činu višja strokovna drugova onih, o katerih se sodi.
Kako naj se izbira zadostno število drugov iz vsake stroke in kako naj se iz njih števila po-polnjujc oddelek upravnih sodišč, se predpiše z uredbo.
Člen 172.
Državni svet kot disciplinsko sodišče odloča v enem svojih oddelkov, ki mu je posebe poverjeno sojenje o kažnjivih dejanjih državnih uslužbencev.
Državni svet rešuje tudi spore o pristojnosti disciplinskih sodišč.
Člen 173.
Strokovni drug mora, preden sodi prvič, za^-četkom razprave priseči tako-le »Jaz N. N. pri-sezam na vsemogočnega Boga, da bom vršil dolžnost disciplinskega sodnika vestno, nepristransko in po čistem prepričanju. Kakor bom prav sodit, tako mi Bog pomogaja.«
Vsako upravno sodišče vodi knjigo o prisegah, ki jjh podpisujejo predsednik oddelka, zapri-seženec In zapisnikar. Ce pride zaprlseženec po-pozneje zopet sodit, ugotovi predsednik začetkom razprave iz knjige o prisegah, da je bil že zaprisežen.
decembra 1923 ministrskega sveta je bilo v bistvu odločeno:
Vsem državnim uradnikom, nameščencem in uslužbencem se ima v času od 1. do 15. januarja t. 1. še pred pravoslavnimi božičnimi prazniki izplačati predujem na račun povečane plače za čas od 1. oktobra do 1. januarja.
Ta predujem se izplača v treh enakih mesečnih obrokih, in sicer 1. januarja, 1. februarja in 1. marca 1924. Minister je iz;avil, da more te predujme izplačati le v treh obrokih, ker nima kritja.
Po teh vesteh bi dobil manjši del učiteljstva v Sloveniji 1050 Din in večina učiteljstva 900 Din predujma. Prvi bi dobili po 350, drugi po 300 Din na mesec.
Nimamo dovolj besedi, da bi dovoljno ožigosali brezvestno in lahkomiselno izigravanje in izrabljanje prosvetnih delavcev in celokupnega uradništva s strani vlade, samo eno primero imamo:	da nam je vlada
vrgla te predujme, kakor se vrže izstradanemu psetu oglodano kost.
Delitev predujmov po navedenih skupinah ima pa še drugo temeljno zlo. Ono deli predujme po onih nesrečnih draginjskih razredih, proti katerim se mi borimo že od njih početka. Draginia nas pritiska vse enako in najsi so to »višji« ali »nižji« uradniki, v kakršne nas je vlada sedaj razdelila še poleg draginjskih razredov.
To je zlo, ki reže v naše meso in nam pi:e našo kri: onim, ki imajo že itak več, dati več ter napraviti in pokazati razliko proti onim, ki imajo že itak manj — to reže v našo moralno zavest in ustvarja odpor...
Tretje zlo, ki je učinjeno z izplačilom v obrokih, je to, da nam je s tem vlada pokazala, da do aprila absolutno ne misli izvesti in uveljaviti uradniškega zakona.
To je tretja perspektiva, ki nam jemlje zaupanje in ki nam ustvarja prepričanje, da je postopanje sedame vlade sramotno in škodljivo državnim interesom, ker ubija avtoriteto zakonov, ki naj jih spoštujemo in uva-žujemo mi, ko jih vlada sama ne spoštuje.
Največje zlo pri vsem pa je to, da s tem postopanjem vlada sama utrjuje poziciio separatističnim in avtonomističnim elementom.«
Vestnik.
Prošnja in poziv!
V štev. 35. »Našega Glasa: smo se obrnili do tovarišev s prošnjo, da izvolijo za leto 1924. prevzeti nabirunje novih naročnikov in jih prosili, naj se javijo, da jim dopošljcmo nabiralne pole. Do danes se na ta poziv ni zglasil niti
.	... Člen 174.
Strokovni drugovi so kakor ostali disciplinski sodniki v izvrševanju svoje disciplinsko-sod-niške dolžnosti nezavisi ter ne odgovarjajo nikomur razen zakonu.
Člen 175.
Predsednik disciplinskega sodišča je predsednik oddelka upravnega sodišča ali oddelka državnega sveta.
Člen 176.
Za vsako disciplinsko sojenje pred upravnim sodiščem odredi oblastni obdolžencev starejšina, za vsako sojenje pred državnim svetom pa njegov centralni starejšina osebo, ki zastopa po svoji uradni dolžnosti Pred sodiščem interese državne uprave glede pravilnega službenega In stanovskega vedenja državnih uslužbencev. Ta disciplinski tužitelj se jemlje izmed državnih uslužbencev dotične upravne grane, ki so pravniki In ki službujejo v kraju disciplinskega sodišča. Ob Bi ih pogojih se mu postavi tudi namestnik. Natančnejše odredbe se predpišejo z uredbo.
Če je več obtožencev iz raznih upravnih gran obenrm, se sporazumejo pristojni starejšine o osebi disciplinskega tožitelja.
Disciplinsko sodišče zasliši predlog disciplinskega tožitelja pred vsako odločbo.
Člen 177.
Obdolženi državni uslužbenec ima pravico do branitelja prt razpravi ter ga sme vzeti Izmed
eden! Tovariši! Tako ne pridemo nikamor. Apatičnost in brezbrižnost je nam v vladajočih brezupnih gmotnih razmerah nas vseh sicer umljiva, nikakor pa ta ne sme iti tako daleč, da bi pri tem zanemarjali svoje lastne stanovske koristi. 5e vedno velja rek: Vsak je svoje sreče kovač. Če bomo vsi opustili prav vsako delo za skupne interese, potem se nam pač še dolgo, dolgo ne obrne na bolje. Le v skupnem delu nam bo mogoče v doglednem času izsiliti vsaj najnujnejše za naš obstanek. Razmere so take, da naravnost silijo v najtesnejšo organizacijo, ki edina bo v stanu nam priboriti boljšo bodočnost. Žalostno pa je dejstvo, da ravno med nami javnimi nameščenci ni nobenega smisla za to. Niti svojega glasila ne bomo vzdržali; znak nezavednosti in vse obsodbe vredne brezbrižnosti. Ponovno že smo prosili tovariše, naj posvete nekaj prostega časa listu in mu pridobivajo novih naročnikov. Pa vse zastonj. Nihče se ne gane; število naročnikov neprestano pada, in ko bo nekega dne uprava primorana list ustaviti, bo pa krik in zabavljanje na naslov onih, ki bodo brez krivde. Stvar je zelo resna; obstanek Isita odvisen je od vas tovariši, Naročajte ga sami in razširjajte povsod. Če le hočete dvignete število naročnikov v najkrajšem času najmanj za polovico. In to je neob-hodno potrebno, ker sicer ne bo mogoče vzdržati. S podrobnim delom, z agitacijo od tovariša do tovariša sc da doseči lepe uspehe. Odsvetujte vsakemu odpoved lista; ne z odpovedjo, marveč z naročltvljo koristite skupnosti in s tem sebi. Pri zadnji številki smo označili vsem zastanke, ki so bili na dolgu z 31. dec. 1923. in prosili vse, naj nam fmkažejo te svote. Nekaj se jih je odzvalo, večina pa je šla molče preko tega. Nekateri ki so na dolgu z večjimi svotami, pa so list vrnili z »nazaj« menda v prepričanju, da so s tem napravili svojo dolžnost. Povemo jim pa, da so se zmotili in mi bomo zahtevali plačilo brezpogojno. Kdor ni nameraval lista plačati, naj bi ga bil vrnil oni trenutek, od katerega dalje ga ni nameraval več naročiti. Ce tega ni storil, je to njegova krivda in ne naša. Opazka »ne sprejmem« ali »nazaj« vendar ni taka težava, da bi se za odločitev do nje rabilo par let, v teh list redno prejemalo,, potem pa plačilo odklonilo. Tako ne poide! Prosimo torej ponovno vse one, ki so kakorkoli v zamudi, da nam dotične zneske, če že ne v celoti vsaj deloma, čimiprejc nakažejo, ostanek pa poravnajo pozneje z naročnino za I. četrtletje 1924. Vse one gg. tovariše pa, ki še niso obnovili naročnine za tekoče leto prosimo, da store to v najkrajšem času. — Uprava.
Udruženje državnih nameščencev in vpoko-jencev v Radovljici, ki se je ustanovilo Še le koncem julija 1923. ima dosedaj prijavljenih blizu 400 članov, kar je izredno veliko z ozirom na vladajoče mrtvilo med drž. nameščenci v orga-nizatoričnem oziru. Za ostale se upa, da sc tudi čimpreje učlanijo vsi do zadnjega, ker je udruženje z odpošiljatvijo dobro utemeljene spomeni-nice na merodajna mesta dokazalo, da v resnici zastopa interese prav vseh drž. nameščencev v
državnih uslužbencev na sedežu disciplinskega sodišča ali pa izmed javnih pravnih zastopnikov.
Ce ga ne odredi sam, mu postavi sodišče branitelja za razpravo.
Vsak uslužbenec na sedežu disciplinskega sodišča se mora odzvati pozivu sodišča na bra-niteljsko dolžnost.
Branitelj je v obrambi svoboden ter je zavezan, čuvati tajnost, ki mu je poverjena.
Člen 178.
Glede izločitve sodnikov disciplinskih sodišč se postopa po predpisih kazenskega postopmka.
Člen 179.
Ce se uslužbenec, ki je učlnil disciplinski pregrešek, premesti, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje.
Državni svet more po potrebi, toda na predlog pristojnega ministra, deieg rau tudi drugo sodišče.
Člen 180.
Neposredni starejšina izvrši, če zve usliužbcnčev disciplinski pregrešek, predhodno kratko preiskavo ter vroči po službeni poti spise pristojnemu disciplinskemu sodišču, o tem pa, poroča neposredno višjemu starejšlni.
Člen 181.
(Disciplinsko sodišče odloči, 11 naj se uvede zoper obdolženca disciplinsko postopanje ali ne. Pred to odločbo sc sme odrediti predhodna preiskava.
dkraju. Žal še nismo dobili dosedaj rešitve na to spomenico, a upamo trdno, da bo ugodno rešena in da je tudi narodni poslanec g. prof. Reisner na katerga smo se med drugim tozadevno obrnili, storil svojo do'žnost, kakor je to storil tudi nar. posl. Josip Gostinčar, ki nas je o svojih korakih že obvestil. Naše udruženje ima 10. febr. 1924. svoj I. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika, 2.) tajnikovo poročilo, 3.) blag. poročilo, 4.) poročilo pre-gledovlacev računov, 5) volitev novega odbora,
6.) določitev članarine za leto 1924., 7.) samostojni predlogi, 8.) slučajnosti in 9.) zatem konstituiranje novega odbora in po možnosti določitev sekcijskeh delegatov za širši odbor. — Odbor.
Društvo sodnih poduradnikov In slug za Slovenijo v Ljubljani javlja svojim članom, da se vrši redni občni zbor dne 5. svečana ob 2. popoldne v sodnem poslopju — dvorana št. 28. v Ljubljani. Dnevni red po § 13 društvenih pravil. Vabijo se g. člani, da se tega občnega zbora po možnosti udeležijo v obilnem številu. — Odbor.
Redni občni zbor Udruženja državnih nameščencev in vpokojencev v Kranju se vrši v soboto dne 12. jan. 1924. ob 20. v gostilni pri Finku. Dnevni red: 1.) Poročilo odbora; 2.) Poročilo preglednikov računov; 3.) Volitve: a) odbora, b) nadzorstva; 4.) Določitev članarine za leto 1924. 5.) Slučajnosti. Redni občni zbor je sklepčen, če je navzoča najmanj ena petina članov. Ce toliko članov ob določeni uri ni navzočih, se vrši pol ure pozneje Izredni občni zbor ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. (§ 8 točka 3 društvenih pravil.)
Dva upokojenca iz konjiškega okraja sta poslala uredništvu dopis, v katerem se bridko pri-tožujeta, da se jima je pri odmeri pokojninskih prejemkov zgodila od pristojnih oblasti velika krivica.
Ta dva gospoda prosimo, da se obrneta s svojo zadevo na organizacijo upokojencev, ki bo gotovo radevolje storila vse, da se popravi krivica. Svetujemo jima pa, da pošljeta organizaciji bolje utemeljen in z dokazi opremljen dopis kakor pa je oni, ki sta ga poslala nam.
Predujmi se baje po nekaterih uradih že izplačujejo. Seveda so zneski, ki jih izplačujejo le kaplja na razbeljeno železo. Da bi nam bili izplačali vsaj celotno vsoto naenkrat, ki nam tudi gre za zadnje tri mesece preteklega leta, bi vsaj nekaj zalegla. Ali ta miloščina v resnici ni drugega kakor zasmeh naše bede.
— Sodniki v Splitu, tako poroča »Slovaški Narod« so na svojem zoborovanju soglasno sklenili, da ne bodo več potrpežljivo prenašali svoje bede. Stavili so ultimatum: ali se jim da do 15.
Ce odloči, da je zoper obdolženca uvesti disciplinsko postopanje, odredi disciplinsko preiskanega, odredi z odlokom uvedbo disciplinskega postopanja in razpravo.
Če odloči, da ni dopustna uvedba disciplinskega postopanja, bodisi zato, ker ni dejanja, bodisi zato, ker gre za dejanje, ki sc kaznuje kot nerednost, vrne spise neposrednemu starejšini v nadaljnje postopanje.
Člen 182.
Če se uvede zoper uslužbenca redno kazensko postopanje, bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo privatne osebe, je dolžnost njegovega neposrednega starejšine, o tem takoj poročati btistojnemu disciplinskemu sodišču.
Istotako odda, če izreče disciplinsko sodišče Postopajoče po členu 181., da je uslužbenčevo Ponašanje kažnjivo po kazenskem zakonu, vse spise rednemu sodišču ter o tem obvesti pristojnega starejšino.
V enem in drugem primeru odloči disciplinsko sodišče, ali naj se zoper uslužbenca uvede disciplinsko postopanje vzporedno s kazenskim, ali pa naj sc odloži do zvršetka kazenskega postopanja.
Člen 183.
Redna sodišča kakor tudi vsa ostala oblast-va morajo, če uvedejo zoper državnega uslužbenca postopanje zaradi kaznjivega dejanja ali če ga kaznujejo, o tem obvestiti neposrednega starejšino dotičnega uslužbenca. Starejšlna poroča o tem neposrednem višjemu starejšini in pristojnemu disciplinskemu sodišču zaradi nadaljnega postopanja.
febr. takšna podpora, oblika je postranska stvar, da se bodo izkopali iz svoje mizerije, ali pa bodo izvajati konsekvence. Kakor javlja »Slov. Nar.« soglašajo vsi dalmatinski sodniki s svojimi splitskimi tovariši in tudi javnost odobrava njihov odločen nastop.
Narodni poslanec prof. Reisner o uradniškem vprašanju. Na zboru ljubljanskih zaupnikov je podal prof. Reisner sledeče pojasnilo o uradniškem vprašanju: »Pojasniti vam moram stanje uradniškega vprašanja. Vedno sem povdarjal, da treba ločiti uradniši zakon od ukrepov, ki naj rešijo uradništvo iz današnjega materijelnega položaja. Zakon ureja v glavnem le notranje službeno razmerje, ki se mora postaviti na neko bazo solidnega socijalnega življenja in pravne sigurnosti, kakor je bilo pred vojno. Pereče vprašanje uradniškega položaja je treba rešiti s posebnim zakonom, ki se lahko v krajših dobah menja. To je zakon o draginjskih dokladah. Kot referent vsega uradništva v državi sem v par lamentu večinoma sam delal na tej zadevi. V letu 1921 so bile tri spremembe: izenačenje plač, sp c memba draginjskih doklad, koncem 1921. nov zakon o draginjskih dokladah, ki je večinoma moje in dr. Žerjavovo delo. Leta 1922 je prišel na vrsto uradniški zakon. Naše delo so pa pokvar il in zakon je bil 1. 1923. sprejet v mnogo poslabšani obliki. Sploh je značilo preteklo leto popolen zastoj v našem vprašanju. Delo radikalske vlade je obstojalo v tem, da poskuša že itak slabi zakon še okrniti in poslabšati. Predvsem je padlo vprašanje preskrbe naših starih upokojencev z dnevnega reda. Kar smo zgradili z velikim trudom, so radikali z enim mahom podrli. Popolnoma je počivalo vprašanje poboljšanja draginjskih doklad. Postopanje vlade je bilo naravnost varanje državnega uradništva. Zastopnikom uradništva je g. Pašič in drugi ministri večkrat izjavil, da se položaj mnogo zboljša z novim zakonom. Niti črtica od teh lepih obljub ni bila dosedaj izpolnjena. To kar nam sedaj obljubljajo za novo leto, je sramota za vlado. Kako malo se briga vlada za izpolnitev zakona, se vidi iz tega, da finančni minister ne iznese nobenega predloga pred finanč. odbor v korist uradništvu«. Po tem pojasnilu se je razvila debata o tem, da li mora g. narodni poslanec Reisner odložiti svoj mandat. Zbor zaupnikov je ugotovil, da ni smatrati uradniškega vprašanja za rešenega in da zato prof. Reisner še ne sme odložiti svojega mandata.
Uradniki in vojaška služba. Ministrski svet je sklenil, da morajo uradniki v zadevi razvrstitve v posamne skupine in kategorije poleg kvalificiranih dokumentov predložiti tudi potrdilo o dovršeni vojaški službi. Tako potrdilo sme izdati le vojaška oblast. Po županih izdana tozadevna potrdila niso veljavna.
O redukciji uradn štva piše najbolj resno »Nova Pravda«, V notici, ki jo priobčuje o tej stvari pravi, da bo Narodno Socijalistična Stranka pričela v prid reduciranim široko akcijo in poživlja zato vse nameščence, ki se jim je zgodila krivica, da pošljejo stranki pismeno svoje podatke.
Zanimiva In važna razsodba stola sedmorico v Zagrebu. Kr. stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnosti pritožbi rudarjev trboveljske premo-gokopne družbe proti razsodbam celjskega okrožnega sodišča, s katerimi jih je spoznalo krivim po členu 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ da so z razširjanjem letakov zadržavali svoje delavoljne tovariše od dela. Vrhovno sodišče je utemeljilo svojo določbo s tem, da pomeni v tem členu nahajajoči se glagol »spre-čevafci«: ne kakor se je prestavilo v »Uradnem listu« skušati zadrževati«, — marveč »onemogo-čevati«, vsled česar so kažnjiva samo taka dejanja, s katerimi se more onemogočiti, da bi de-lavoljni delavci delali, ozir. s katerimi se skuša napraviti resnično oviro, ki bi mogla faktično onemogočiti delo delavoljnih delavcev. Nadalje utemeljuje svojo odločbo s tem, da imajo delavci pravico do stavke in da bi bilo v nasprotju s to Pravico, ako ne bi smeli s prigovarjanjem, nav-duševanjem in širjenjem letakov stavke organizirati in voditi. Po tej odločbi kr. stola sedmorice se člen ll. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi stvarno krije z odločbo dosedanjega koalicijskega zakona z dne 7. aprila 1870 št. 43. Ta razsodba k*, stola sedmorice je odločilne važnosti za naše rudarje, ker se jim je ž njo priznalo, da imajo pravico do stavke in s tem pra-
vico do obstanka. Po stavki, ki je bila zlomljena s pomočjo oblasti, ki so napačno tolmačile člen
11.	zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, je trboveljska premogokopna družba začela svoje delavce še bolj izkoriščati, kakor je to delala do stavke. Spričo te razsodbe bi bilo zanimivo izvedeti, da li velja isti princip tudi za državne nameščence kakor za trboveljske rudarje.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali; 1.) »Udruženje državnih nameščencev in vpok. v Kranju je nakazalo 10 Din z dopisom: V svoji seji dre 16. dec. 1923 je podpisano Udruženje povdarjalo važnost našega glasila »Naš Glas«, katerega bi moral vsak državni nameščenec po možnosti podpirati. Odbor je soglasno sklenil, da Vam pošljemo 100 Din kot prispevek za tiskovni fond. Prispevek, ki smo ga Vam danes nakazali, je sicer zelo skromen, toda nismo mogli več, ker razpolaga Udruženje z zelo majhnimi sredstvi. — 2.) g. Franjo Magdič, sod. nad-oficijal v p. v Krškem 10 Din; 3.) G. Adolf Arko, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani 5 Din; 4.) Josip Drevenšek, sodni kanclist v Šoštanju 5 Din; 5.) G. Josip Simerl, sod. kanclist v Šoštanju 5 Din; 6.) G. Jožef Koletič, prof. v Ljubljani 5 Din; 7.) Vilko Minatti, geometer v Konjicah 1.25 Din.' Srčna hvala vsem! Posebno pa se zahvaljujemo »Udruženju v Kranju« in toplo priporočamo vsem gg. tovarišem, da uvažujejo njegove besede in da store vse, da njim slede tudi dejanja! — Uprava.
LISTNICA UPRAVE.
Nekdo nam je vrnil že dve številki s pripombo »Nazaj, ne sprejmem.« To opazko nalepil je na mesto, kjer je bil preje njegov naslov. Tega pa je obakrat odtrgal, tako, da nam, ki nimamo v najemu sv. duha, da nas bi razsvetlil ni mogoče vedeti kdo nam list na ta način vrača, to tem manj, ker na obeh vrnjenih listih slučajno ni bilo poštnega pečata. Prizadetega g. prosimo, da pusti na listu naslov, opazko »ne sprejmem« pa napiše na rob lista In stvar bo v redu.
Dokumenti korupcije. V beogradskem »Trgovinskem Glasniku« z dne 21. dec. čitamo med drugim: V sedanjem času velikega beganja za bogastvom se ne izbirajo sredstva. Samo da se pride preje do velikega zaslužka, ne oziraje se na moralo, ne oziraje se na domovino, v kateri živimo. — Pred sodišča so pričeli dohajati pravni posli, sklenjeni v raznih oblikah; v obliki navadnih pogodb, menic, garantnih pisem itd., iz katerih je jasno razviden neusmiljen brezvesten napad na državno imetje. Samo par zgledov izmed mnogih: 1.) Neki umirovljen častnik je sklenil pogodbo z nekim tujim agentom, liferantom vojnega ministrstva, na podlagi katere se agent obvezuje plačati 5% provizije od vseh vsot, ki mu jih bo plačalo vojno ministrstvo za razne dobave za našo armado. Na drugi strani se obvezuje umirovljeni častnik delovati v ministrstvu na to, da se dobave tega agenta odobrijo. Vsa zadeva je prišla pred sodišče, ker se je agent branil plačati provizije, češ da je častnik nezadovoljivo posredoval. Častnik pa je temu ugovarjal. Sodišče je obsodilo agenta, da plača častniku 500.00 Din provizije za že sklenjene dobave. Koliko pa je agent zaslužil se ne ve. — 2.) Neko beogradsko industrijsko podjetje je izdalo dve menici v vrednosti 600.000 Din, kateri sta izplačljivi ob prinosu. Menici je dobil v roke nek odvetnik bližnji sorodnik bivšega ministra odločilne politične osebnosti. Menici bi smel vnovčiti odvetnik le tedaj, če bi odobrilo ministrstvo za šume in rude sekanje državnega gozda, kar je podjetje zahtevalo. Tudi tu je prišlo do spora, ki ga je rešilo I šele kasacijsko sodišče. Ugotovilo se je, da je mi-! nistrstvo sekanje dovolilo in da je smel odvetnik predložiti in vnovčiti menici, ki sta bili izdani I kot provizija za posredovanje. — 3.) Neka beogradska filijalka velike banke je izdala neki > osebi garantno pismo, v katerem pravi, da izplača tej osebi, ali vsakemu prinositelju tega ga-natnega pisma vsoto 300.000 Din, če odobri ministrski svet pogodbo, ki jo je sklenil trgovec N. N. z ministrstvom za prehrano in obnovo zemlje v svrho liferacije materijala državi v vrednosti 15,000.000 Din. Tudi ta zadeva je prišla pred sodišče in banka je morala plačati garantno pismo, ker se je ugotovilo, da je ministrski svet odobril pogodbo in je država materijal prejela in izplačala.« — »Trgovinski Glasnik se zavzema za to, da bi bilo treba take posle s pomočjo § 288 srb-
skega kazenskega zakona onemogočiti in krivce kaznovati z občutno globo in z zaporom do šest mesecev, ne pa jim še nuditi pravno pomoč, kot se to sedaj dogaja.
Če ima žandarma poleg sebe. Beograjska »Politika« z dne 29. decembra prošlega leta prinaša pod naslovom »Če ima žandarma poleg sebe« sliko, na kateri vidimo v ozadju avtomobil, v katerem sedi poleg šoferja žandar. Po cesti pride tujec in vpraša stražnika, ki stoji na vogalu ulice, kažoč na avtomobil: »Assasin... Verbrecher? Policaj odgovori: »Minister«.
Šta se govori? Beograjska »Politika« prinaša pod tem vprašanjem sledečo dogodovščino: Minister ver dr. V. Janjič neobično ceni židovsko veroizpoved. Nekega dne je prisostvoval službi v sinagogi. »Poživi Bože našega kralja« je čital rabiner. »Amen« je odgovoril zbor vernikov. Ministru ver se je zdelo to prav simpatično. »I poživi današnju vladu«, je nadaljeval rabiner. Tišina. Nihče ni smatral za potrebno, da odgovori »Aaameeen« se je razjezil v basu g. dr. Janjič, ves preplašen, da je prešla taka želja brez odziva.
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1., Prešernova ulica; Zgreb, Račkoga ulica 3.
SUHA BUKOVA DRVA
se dostav lajo žagana na dom
Cena za 1 oročtornl meter Din 192-50
naročila se sprejemajo na skladišču vodstva za pre-sk'bo drv pri dolenjskem kolodvoru.
Za u radništvo ro dogovoru tudi na obroke.
SIMÄLFIE STIMME _ Najceneje stare isi Stone
EXCELLA1 (IISALNE STROJE
z 10-leinim jamstvom.
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOBEC
LJUBUflHA, Palača Ljubljanske Milne banke
kakor ludi ose pctirefeščme pri
1. Baraga
Ljubljana	Ljubljana
šELEimtmeoMH ul. o/ i
Mehanična delavnica (popravlialnica)
Modna in športna trnovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nas »roti gla ne pošte.
Telefon int. 438.
Krojaštvo Fran l^lic KrojaštJO Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
lielovanje oblek za gosgode, otroke in uniforme. Za dame po na.novejšem modernem kroju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
Specijalna trgnina ččetankib izdelkov
priporoča tudi svojo veliko iznlro spominskih izde kov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Manufakturno in galanterijsko blago ter usnje vseh vrst priporoča po najnižjih cenah tvrdka
Ljubljana, Šelenburgova ul.
7,DANICA“
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
i EKT I
Najboljše toaletno milo
kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga I
A. LAMPRET Ljubljana, Krekov trg.
Mmmmmamnr
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
LMikuš
Ljublana, IMni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
:: Milna pri Joloiralf ::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž B zilj.
Priporoča se
IgsV modna trgovina
H. Sinkovič El. K. te
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Ma
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Grltzner“, potrebščine za šivilje In krojače, modno blago in galanterijo.
Priporoča se
I. Korenčan
trgovina pletenin, norlmber-škega in galanterijskega blaga na veli o in malo.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu".
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi 1
Oblačilnica za S'ovenijo r.zzo.z.vUubljani
Centralno skladišče in prodaja na debelo v palači .Vzajemne posojilnice- na M klošičevi cesti poleg hotela „Union1. - Prodaja na drobno v Stritarjevi ulici št. 5 in na Dunajski cesti št. 29 v hiši „Gospodarske zveze“.
Same 'prvovrstni češki izdelki! — Pred nakupom sl oglejte naše zaloge 1_
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Midlmar
LJUBLJANA, Pred škofijo št 19
Najnlžje cone! Solidna In točna postrežba!
Popravila, preobleke.
zain
javnih nametocev in vpokojencev
v Ljubljani
Prodaja svojim članom razno špecerijsko in kolonijalno blago po znižanih cenah.
„Äikadont“
zobna pasta.
Glavna zaloga drogerija.
Anton Kanc, Ljubljana.
od 50 Din naprej razprodaja
tvrdka
Henrik Kenda
LjubljSna,
Mestni trg številka 17
Tovariši!
Priporoča se Vam tigovina s p pirjem, pisarniškimi in šolskimi potiebščinami
Till,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Gostiino pri „Sokolu"
Pristna dolsnjska in Štajerska ulna. Vsak Cas gorka In mrzla Jedila. — Nizke cene!
Karo!
Kavarna Restauracija
= s prostranim senčnatim orlom.
Vinska klet
Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union“ in „Žalec“. Sveža gorka in
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Svird nova ciganska kapelo.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert.
Ljubljana.
Za obilen obisk se priporočata
Fran In Roza KrapeS.
izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štebl Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.