287. številka
Ljubljana, ? soboto 12. decembra 1903
IXXVI. lek
lh&j* vsak dan ■»•čer, lamBi nedelje in prsraiike, Ur velja po posti prejema* *m avttro-ogrsks Sortah h «m loto K K, sagpol k>U 18 K, n Četrt leta 6 K 50 h, u eden no—o 8 K 30 h. Za LJubljano ■ poftilj&njoa 3i dem n 186 teto 84 K, za pol leta 18 K, za Četrt lota 6 K, za eden aesoc 8 K. Kdor hodi sam poaL MBelototoBKtampolleUUK;n Četrt leta I K 60 h, n odes mesec 1 K 90 h. — Za tuj* dsisls tolike teč, kolikor znaša poštnina, r- Na naroCbo brez istodobne tpoliljatve i aroCnine se ne odra. — Ea esaanlls pL4oje se od petorostopoe potit-vrsto po 18 h, ce se ossanilo enkrat tiska, po 10 h, fle se dvakrat, ta po 8 h, & h trikrat ali večkrat tiska« p- Dopisi na] se Izvole* frankotatl — Rokopisi se ne vradajo. — Uredništvo In aprevnlstvo Je na Kongresnem trga it. 18. — Opravnifltva naj se blagovolilo   pošiljati narodnina, reklamacije, oananlla
t. J. administrativne stvari — Vhod v nredn&tvo |e is Vsfiove nttoe It 8, vhod v npravnistvo po s Kongresnega trga it. 12.
„Slovenski Narod11 telefon fit. 34. PoBanieUie Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Izjava.
Deželni zbor vojvodine Kranjske je bil v mesecu juniju preteklega leta, kakor tudi v svojem zadnjem zasedanju, ki se je zaključilo 7. novembra, po razpsajeni in v nikakem oziru opravičeni obstmkc'ji členov katoliško narodae stranke zadržan v izvrševanju ustavnega svojega delovanja.
Členi deloljubmh, večino tvorečih strank deželnega 2bora, vzlic debri volji in trudu svojega mandata dolžnosti izpolnovati in vzlic skrajnemu odnehanju nasproti obstrukcijski manjšini niso bili v stanu, za redno gospodarstvo avtonomne deželne uprave primerno skrbeti, tako da se dosedaj n'ti proračuni za 1. 1902 in 1903 nis) ustavno določili, niti različni računski zaključki niso mogli pregledati in odobriti.
Ta izključno le po obstrukciji manjšine ustvarjeni položaj pro-vzročuje, ne glede na kršenje ustavnih pravic ljudstva, koje se nikakor opravičiti ne d&, tako v obziru, ki se je že zgoraj označil, kakor tudi v drugih obzirih, najobčutnejše oškodovanje dežele v njenem gospodarskem in kulturelneco razvoju Težka odgovornost zadeva v tem oziru izključno le člene obstruirajoče katoliško-narodne manjšine deželnega zbora.
Podpisani člani deloljubnih strank večine v deželnem zboru priznavajo skrajno težavno stališče, na kojem se vsled tega nahaja deželni odbor, ki ima skrbeti za avtonomno upravo dežele. Oziraje se na to stališče izjavljajo podpisani v namenu, da se deželna uprava, kolikor je pod takimi razmerami megoče, zagotovi, da so pripravljeni vsem naredbam in sklepom, katere je deželni odbor v ti brezpre računski dobi na korist rednega vzdržavanja mu izročene ležalne uprave dognal, pritrditi, in da se zavežejo, v tem pogledu, kadar jim bode prilika dana, v deželnem zboru se izjaviti, deželnemu cdboru zahtevano indemniteto prisoditi.
Kar pa se tiče bcdočsh poslov deželne uprave, do tedaj, ko bo mogel deželni zbor brez ovir zopet izvrševati ustavne svoje naloge, priporočajo podpisani deželnemu odboru, da naj predvsem p biranje deželnih doklad primernim potom zajamči. V drugem pa priporočajo pedpisani deželnemu odboru, da se strogo obnaša po predpisih deželnega reda v tem smislu, da naj svojim pojavnim, pogodbenim, in vsem iz ozira na neobhodno potrebo redne uprave nastalim zavezam zadošča, to pa le v mejah normalnega pokritja potrebščin Tameja pa se naj prekorači le tedaj, kadar to zahtevajo čisto lzvenredne in popolnoma izjemne in neprestavlji ve okoliščine.
V Ljubljani, meseca decembra 1903.
Fran Arko,
Ivan Božič,
dr. Andrej Ferjančič,
Peter Grasselli,
Ivan Hribar,
dr. Danilo Majaron,
Ciril Pire,
dr Ivan Tavčar,
Filip Zupančič,
M. 0. baron Apfaltrern, I. A. grof Barbo, Fran vit. Langer, Leop. baron Lichtenberg, Karol Luckmann, Frid. baron Rechbach, dr. Adolf Schaffer, Jcs. baron Schvvegel, dr. Ant. vit. Schoppl, Anton Ulm,
Alfonz baron VVurzbach.
Shodi.
Splošno je priznano, da je časopisje postalo dandanes velesila prve vrata, s katero je treba v javnosti računati in katera mogočno vpliva nele na inteligentni del naroda, mar-več tudi na Široko narodovo maso. Toda mrtve črke ne zaležejo niti pri inteligenci, še manje pa pri prostem ljudstvu toliko, kakor pa živa prepričevalna beseda A .o hočemo spraviti nove ideje med svet, poslužujemo se v to navadno časopisja; toda te ideje bodo našle pot samo v inteligentnejše kroge takozvanih »zgornjih desettisoČ«, ne pa v široko ljudsko maso. Ako pa naj nova ideja oživi in si pribori tal v širših ljudskih slojih, jo ja treba zanesti neposredno med rarod in jo s pomočjo žive besede ljudstvu vcepiti v srce Zato so shedi. Njih važnost je neprecenljiva, zakaj na njih se takorekoč dela in izraža javno mnenje. Javni shodi, ki vplivajo v vi liki meri tudi na miš ljenja in čustvuvanje naobraženih krogov, so najboljše in najvspešnejŠe sredstvo, ljudstvo, katero nima pti like, ali ni spes^bno, d* bi si erpalo iz knjig in časopisov svojo duševno hrano, izobraževati, je seznanjati s veljavnimi svetovnimi naziranji in mu razširiti duševno obzorje. Naš slovenski kmet je poduka silno po treben, zlasti kar se tiče političnih vprašanj; v tem oziru je še silno neveden. Ii to ni čud«.! Naš kmet še razmeroma malo Čita; predvsem pa ne čita takih stvari, ki bi mu koristile, mu razširile duševno obzorje in mu bistrile razum. Zato je nepobitna istina, da naŠ kmet ni napredoval s tekom časa, marveč je zaostal in se nahaja še dandanes na isti stopinji politične zrelosti, kakor približno pred 30 leti, ko so se po Slovenskem vršili takozvani — tabor1. Naše ljudstvo je bilo do istih časov v narodnem in političnem oziru mrtvo in gotovo bi bilo tudi ostalo v tem du ševnem mrtvilu, ako bi inteligenca ne bila stopila med narod, mu razbistrila pojme irr ga vzbudila iz duševne letargije.
Tabori so se preživeli in slovenski kmet je bil znova prepuščen samemu sebi in milosti svojih varuhov — duhovnikov. Zato tudi ni mogel korakati s časom naprej! Inteligenca, boreča se ponajveč sama za svoj obstanek, ima le malokdaj priliko priti v ožjo dotiko z narodom in ga poučevati o perečih dnevnih političnih in gospodarskih vprašanjih
Oddaljen od ostalega sveta, brez pravega voditelja in u*ite'ja, ki bi mu kazal pravo pot — tava kmtt osamljen skozi življenje O svetovnem napredku nima pojma, v Časovne dogodke nima nobenega vpogleda, zbog tega tuli ne razume toka časa; jame se tuliti osamljenega in nesrečnega in se zateka k duhovnikom. In popje ga sprejemajo z odprtimi rokami in dobro vedo, zakaj! Dokler se nahaja kmet na nizki stopinji naobraženosti, dokler ni politično zrel, dokler ne zna samostojno misliti in brez duhovniške opore korakati naprej, do kler Bi da svoje miš!jenje in nazi ranje regulirati po svojih skrbnikih, je on slepo crodje v duhovniških rokab, katero se da izrabljati v naj-umazanejše svrhe! Slovenski kmet je dejaneko v objemu duhovniškega polipa, ne morda iz prepričanja, temveč ker je slabo poučen. To je za slovenski narod velika nesreča. Ako naj Slovenci napredujemo, treba je našega kmeta izbaviti, rešiti duhov niških okov in verig! To pa je samo mogoče, ako stopimo med narod in ga marljivo poučujemo, da bo mogel brez opore končno samolastno prestopiti in samostojno korakati naprej s tokom časa. Pojdimo med ljudstvo, prirejaj mo vsepovsodi shode!
Večkrat se je že očitalo narodno napredni stranki, da prireja premalo ljudskih shodov in da se vt b5e premalo petrudi, da bi narod pridobila zase in za svoje ideje, Res je, da naši shodi niso bili številni, toda tega ni krivo strankino vodstvo!
Stranka je hotela prirejati shode, a naši somišljeniki po deželi so bili ponajveč mnenja, da ni treba shodov,
ker ti samo po nepotrebnem razburjajo ljudi in razvnemajo strasti; sicer pa shodi itak ne pomagajo mnogo, kakor je posebno razvidno ta klerikalnih shodih, izda samo agitacija neposredno pred volitvami, za katero pa bodi itak storiti vse.
To mnenje je popolnoma napačno! Agitacije pri volitvah so res dobre! Toda po agitaciji pridobljen kmet ni docela zanesljiv pristaš in mnogokrat se prigodi, da že takoj drugi dan uteče v nasprotni tabor. Kmeta je treba potom Bbodov politično vzgojiti, potem bo postal tudi veren in zvest pristaš naše stranke. Naši shodi bodo ljudem polagoma odpirali oči in nič več se ne bodo dali slepo voditi po duhovnikih! Pa tudi sgitacija bo pri volitvah, ako bo tako pripravljen teren, veliko ložja in vspeŠnejša.
Zato bi se naj vsepovsodi pridno prirejali shodi! Poživljamo naše somišljenike po deželi v to! Ako žele, bode strankino vodstvo radevolje skrbelo za govornike!
Nikakega zadoščenja ne dobite!
Dopisi in izjave slovenskega naprednega učiteljstra tadeli so k eri-kalno stranko prav v živo meso! Začeli so vsled tega bruhati iz sebe razne grožnje, katerih se pa napredno u č i t e1 j s t v o ne boji in ne straši, naj jih potem izusti sam dr. t indra, ali pa naj jih spi&e L\mpek, ŠUfek ali pa celo Nace Lastna beseda. Vsa ta »poštena« klerikalna družina, zbrana okrog »Slovenca*, ne bode za las spremenila našt g i prepričanja, nasprotno bode učiteljstvo reagiralo na vsak lopovski napad klerikalcev. Hud poper je klerikalcem govor učitelja Vilibalda Rasa, ki ga ja ime! v Kranju dne 29. novembra t. 1. na shodu napredne stranke. Izborno slikanje mizerije učiteljeva je v tem govoru klerikalcem kar zaprl sspo. Vsemu uiiteljstvu je ta govor veliko zadoščenje za vse napade požlindra-
LISTEK.
Poročnik Smola.
Sličica iz leta. 3.8 4 3. Spisal Malkontent. Zadnji dan cesarskih manevrov smo imeli. Moj dragonski polk, v katerem so bili večinoma kranjski fantje, je bil nastanjen v neki majhni vasi blizu P.
Zjutraj ob Štirih je vzdramil bojni rog vse vojake na zadnji nekrvavi, pa re&dar precej naporni boj. Vriskaje in tfidnšaje se so planili pokonci. Tretje-etmkoin je bilo prvo delo, da so izčr-afi raz hlevnih vrat zadnjo navpično -rto, ki je pomenjala zadnji dan vojake službe.
Komo poveljstvo je izdalo ukaz, h se mora vsem vojakom strogo pre-ovedati vriskanje in petje zadnji dan manevrov, osobito pa takrat, ko se bo dtrobilo. Zato sem zabiČil svojim dra-joncem, ki so šli tisto leto prvič na dopust istočasno s peŠČi, da naj bodo ihi in naj nikar ne vriskajo, dasi bi si zavriskal najraje sam.
Kmalu nato prijezdi naš polkovnik, zame raporte in  odpre zapečateno
dnevno povelje. Mene in tovariša Smolo pošlje kot najmlajša poročnika vsacega z 8 možmi na patruljo, da poizveva, kje je sovražnik in koliko ga je.
V lahnem diru odjezdiva s Smolo proti precej oddaljenemu hribovju na levi strani ceste. Jezdila sva molče in iskala predpisanega pota na karti. S kratkim pozdravom se ločiva pri prvem pobočju. Jaz jo krenem po prvem holmu, Smola pa zdirja s svojo patruljo po drugem grebenu. Zdajpazdaj se ustavi, premotri s kukalom ravnino onstran hribovja, potem pa jezdi dalje po gozdu med nizkim borovjem. Jaz pa sera se oziral nazaj v dolino, od koder sem bil prišel. Sto in sto dragonskih Čelad se je lasketalo ob vzhajajočem solncu. Po dolini sta se vila kakor brezkončna kača dva kora, ob njunih bokih pa so s kri vaj c se med vasmi in drevjem tiho korakale posamične manjše čete, skrbeče za varnost na obeh krilih.
Najraje bi bil se gledal to krasno sliko v okviru zlatega jutra, toda hribovje se je odcepilo od prejšnje smeri proč od ceste. Nisem še jezdil dolgo po grebenu hriba, ko so jele pokati posamične puške. Kmalu nato so se oglasili naši topovi in na desni strani
ceste sta se prikazala sovražna kora. Vnela se je prava pravcata bitka, pokalo je, da mi je poskakovalo same radosti srce, adjutanti so švigali, da se je kar kadilo za njimi, od poveljnikov do bojne vrste, ki je prepregla vso dolino, in zopet nazaj.
Ker se je vnela bitka na desnem krilu, jaz pa sem bil na levem, zato sem vedel, da ne bom imel nobenega opravila. Opoludne pridem na malo golicavo sredi gozda, odkoder sem pre gledal lahko vse čete. Svoje vojake razpostavim kot stražo, sam pa stopim raz konja, se vsedem v travo, vzamem kukalo in gledam, kako se razvijajo čete in kako se umika sovražnik našim bojnim vrstam. Pri tem pa nisem pozabil klobase in čutarice s slivovko, ki sem jo bil vzel seboj.
Okoli dveh popoludne zavpije eden mojih sovražnikov: „Stoj, kdo si?u Ko dobi povoljen odgovor, pobesi puško in iz grmovja po strmini pripleza s svojim konjem in s svojo patruljo tovariš Smola, vrže vajeti vojaku ter prisede k meni s kratko pa krepko kletvico. Ravno mi hoče povedati na moje vprašanje, zakaj da je tako jezen, tedaj pa Šine na nasprotnem griču Čist
srebrn glas bojnega roga skokoma proti nebu, pade malce, potem pa se vzpne zopet visoko pod nebo. Bil je signal „pozor", ki se je pa oglasil šc dvakrat zaporedoma. Tovariš Smola vzdihne: „Hvala Bogu!*4 Nato se zasliši isti glas, ki visoko nastavi, potem pa pad e v Štirih stopnjah kakor Škr-janec proti zemlji: odtrobilo je.
Imel sem občutek, da se je odvalilo težko breme raz mene in da sem prost, kakor še nisem bil nikoli. Ta občutek so imeli menda tudi vojaki, kajti zaorilo je vkljubu prepovedi veselo vriskanje, ki se je kaj Čudno mešalo s krepkim streljanjem oddaljenih čet, do katerih ni segel prikupljivi zvok bojnega roga. Sčasoma je streljanje ponehavalo, vriskanje pa se je pomnožilo in glas rogov se je razlegal od vseh hribov in po vseh dolinah. Kakor so se vžigali svoj Čas ob bližanju turške vojske kresovi od hriba do hriba, tako se je oglasilo in odzvalo enemu rogu deset drugih. Na vseh koncih in krajih se je trobilo in povsod so dajali vojaki duška svojemu veselju.
Se-le Čez dve uri so potihnili rogovi, ko so bile že skoraj vse Čete zopet zbrane.   Tisti, ki so Šli na do-
pust, so odšli takoj po najkrajši poti na vlak in od tam v svoje garniz«j> po civilno obleko in vojaško knjižico.
Za njimi so odšli vsi pešci in skoraj vsi častniki na vlak, le konjeniki so morali jezditi pod nadzorstvom par častnikov v svoje garnizije. Najmlajši stotnik je prevzel poveljstvo celega polka, najmlajši poročniki pa smo poveljevali posamičnim eskadronom.
Midva s Smolo sva jezdila zadaj za polkom: jaz vesel in Čil, Smola pa čmeren, pobit in utrujen. Na moje vprašanje, kaj da mu je, mi pove, da ga jezi, ker je polk premeščen v drugo, popolnoma novo garnizijo. „Le poglej/ je nadaljeval v krepkih, neizbranih besedah, „jaz imam v Mariboru bogato, čedno in dobro nevesto, navadil sem se mesta in ljudi, zdaj pa naj grem v novo garnizijo v Št. Vid pri Ljubljani! To je pusto klerikalno gnezdo brez vsacega življenja. Sicer pa je vojašnica faraka zgradba, pri kateri Še farji niso imeli sreče. Saj ti je znano, da se je kapriciral svoječasni ljubljanski Škot' Jeglič, vseskozi pristen Gorenjec, da hoče imeti jezuvitski gimnazij v velikem Stilu in začel je stavbo v božjem imenu, pa brez cvenka.  Še predno jo bila
nih klerikalcev na raznih klerikalnih
shodih. »Slovenec« ne ve na ta go vor drugega povedat«, kakor to, da ie priobčil stavek, ki popolnoma krije dr. Šuateršičevo politično delovanje in je izborna karakteristika tega političnega mesarja. Potem pa zopet sledeča grožnja: »G. Rus, najprej bost* dali zadc šČenje, potem se bodo še 13 zvišale iA*če«
»Sic venČeva« ba da naj  si zapomni, d* no dobi n    od  Rusa ne cd   kakega   drugega  učitelja  — za deščenja.   To  je  pribito  in   naj izbruha »Slovenec« cel ognjenik žvepla iz sebe.   Ta bi bila lepa, da bi dajalo učiteljstvo zadoščenje krvavi žalitvi, katere je deležno  na vseh katolikih  shodih!   Poštenjak   naj da Iiiinpu zadoščenje? Vrste slovenska ga naprednega učiteljstva nimajo moža, ki bi se mu sanjalo o kakem zadoščenju.   Pač  pa  hočemo   mi zadoščenje  in   sicer   zadoščenje,   ki ga nam je vs* klerikalna stranka s svojimi sarlatanskimi poglavarji dolžna. Zadoščenje   za  vse  hujskanje proti šo s^irn   »palačam«  in naprednemu teijstvu.   Ker pa  poznamo klerikalno moralo in poštenje, ne bedemo presenečeni,  če se  bede učiteijstvo žalilo še naprej po shodih in drugod. Učiteljstvo pa je dolžno, da na take lumpsrije, ki pr.hajajo iz ust klerikalnih poštenjakov, gre  med ljud-bivo in rčZJasnS zakaj se potegujemo uč teij-, kakor je to storil tovariš Rus v Kianju. In, če bodo klerikalci bolj ii giii in  grcmadili  zaničevanja na naš  stan, toliko   bolj  vztrajno de-iujmo mi.   Vvsakem kraju bo Jjudje, ki so  nam nasprotni zato, ker nas ne poznajo.  Razložimo tedaj, da mi delamo v šoli za ljudstvo, ker poučujemo njega deco in da naše delo ni lahko, to ljudstvo samo ve. Po vejmo, da. za to naporno delo in le za delo  hočemo  poštenega plačila, kakor   vsak   drugi   delavec.   P o -vejmo, da šolska poslopja niso   zidana   za učitelje, temveč   za  otroke, kateri se poučujejo v njih. Pokažimo na bedo v učiteljskih družinah! Do-kažimo,  da  je  izobrazba potrebna VBakemu,  tudi  najbolj priprostemu kmetu ali delavcu. Zato smo potrebni učitelji ravno tako, kakor kateri drug stan. Brezozirno pokažimo s prstem na župnišča, katera so skoro povsod v pravem pomenu besede: »palače«. Te faroške palače zidane pa so samo za župnike in kuharice. Ljudstvo in kdo drugi  nima od teh dragih   palač   nobene koristi. Odprimo oči ljudem, naj pogledajo,   kake  gostije  se  vrše po župmščih   in   koliko   vina   se po pjje po teh palačah zmernosti. Vprašajmo, kdo vse to plačuje, in če kaj dobi ljudstvo od teh Bijajnih pojedin in gostij!   Na  žalitve in hujskanja dr. Žindre in Jakliča povejmo, kako sta si ta dva pridobila vsled ljudske kratkovidnosti graščino za cele sto-
stavba dokončana, požrla je v Savinski dolini toliko gozdov, da je bilo groza, iztisnila je iz kmeta zadnji vinar, toda šlo ni, pa ni šlo. Dokler so mislili kmetje, da bodo študirali njihovi sinovi zastonj v&tem zavodu za „gospoda", so še dajali za zavode. Ko se je pa otvorila šola in so videli, da morajo tu zdaj več plačevati v denarjih, kakor so dajali svoj Čus za svoje dijake v Ljubljani in Kranju hrane „in natura", tedaj so zategnili svoje mošnjičke, zavod je začel pešati, profesorje so odpuščali drugega za drugim in končno je mirno zaspal ves pouk vsled pomanjkanja denarja. Čez nekaj let je kupil vojaški erar to poslopje za majhen denar, prezidati ^o dal hleve in izvesti druga adapcijska dela, tako da je to zdaj ena najlepših vojašnic. In vendar me boli srce, ko moram v to garnizijo, morda zato, ker imam jaz in sploh moja rodbina nesrečo, če pridemo le s farjem in s farško napravo v dotiko. Moj stari oče je šel vsled vabila domačega [župnika z večjo dražbo na lov, župnik pa ga je v megli po neprevidnosti ustrelil. Moj oče je bil bogataš, zalagal je klerikalne kon-sume in vtaknil v različna podjetja vse premoženje. Po deželi pa je začelo po-ati in čez  noč je postal mo^j oče be-
tisoče in vilo. Glede sploine volilne pravioe se pove ljudstvu, da duhovščina mora najprej pokassti splošno pravioo do volitve ključarjev. Ne loči naj siromaka od bogatina pri pogrebih in drugod itd. To naj bode zadoščenje, katerega /. ahtevaklerikalnagospoda o d n a s , d r u g e g a ji dati ne smemo in ne moremo!
Ta boj moramo izvojevati in priti do svojih pravic četudi se poslužimo najskrajnejših sredstev, zakaj, nam se gre 1 a pravično stvar, nasprotniki pa se pri tem lahko napihujejo, kakor iaba v luži ali repenčijo, kakor petelin na plotu.
Liga IV.
O državnem zboru.
Zopet se je odigralo eno dejanje avstrijske tragične komedije. Po 4-tedenskem zasedanju so poslani ljudski zastopniki domov, državni zbor se je zaključil, a v današnji seji gosposke zbornica se naznani tudi njegova odgoditev.
Kaj je storil parlament v svojem enomesečnem zasedanju? Menda še po nobenem zasedanju niso prišli poslanci tako praznih rok domov, kakor tokrat. Prvo polovico zasedanja je izpolnila brezplodna debata o vladnem programu. Dr. Kdrber je kakor nalašč provociral to debato s s svojo precej netaktno izjavo. Sicer je morala vlada pri tej debati slišati marsikako gorko, a debata ostane vendar brezplodna, ker ima vlada za očitanja in dobre nasvete kosmata ušesa. Potem so se po daljši debati odklanjali nujni predlogi, med njimi tudi dva prav važna glede spremembe opravilnika in ustave. Edina točka o podporah vsled ujme prizadetim krajem se je rešila v lepem soglasju, žal da od dovoljenih 20 milijonov kron slovenske dežele ne done skoraj nič.
Za svobodomiselnost političnih strank v državnem zboru je pač Čudno spričevalo, da se niso mogle zediniti za kak modus glede spre« membe ustave. Skoraj vsi narodi in vse politične stranke v Avstriji so nezadovoljne s sedanjo ustavo, kar se je tudi pri tej priliki povdarjalo. Ustava ni mrtva stvar, ki bi se dala enkrat izklesati za vse večne Čase. Država z osmimi različnimi narodnostmi, kakor je Avstrija, spreminja svoje potrebe še hitreje kot enoje-zične države. Pretežna večina avstrijskega prebivalstva je v teku let demokratizovana, kar se opaža posebno pri vsakih novih volitvah. Vedno več demokratičnih in stanovsko zavednih poslancev prihaja v parlament. Ti hočejo imeti zdrava in jasna načela, enaka in pristopna za vse. Kar pa nudi narodom dosedanja ustava, s tem so zadovoljni k večjemu  člani  gosposke zbornice kot
nekaki politični starinarji.
-- _ ~____•.....-
rač. Da si opomore in se izogne sramoti, j je odšel v Ameriko, toda do danes ni o njem ne duha ne sluha. Moja mati je žalosti zbolela in umrla. Ostal sem sam z eno sestro, ki je pa šla v samostan, kjer je umrla v treh letih vsled tuberkuloze. Jaz imam slutnjo, da zadene tudi mene nesreča, ko pridem v dotiko s to farško zgradbo, osobito ker sem živahnega temperamenta." Še večkrat mi je zatrjeval potem med potjo tovariš Smola, da ga išče nesreča gotovo že dalje časa po Št. Vidu in da se mu gotovo obesi na vrat, ko pride tja. —
Takoj po prihodu v Št. Vid sem Šel jaz za dva meseca na dopust. S Smolo sva si dopisovala, ker sem imel brhkega in odkritosrčnega tovariša zelo rad, dasi je bil malo lahkomišljen in vihrav.
Nekoč mi piše,da je] iztakuil v Mednem krasno deklico, KoŠtrunČkovo Zalko, ki mu ljubezen tudi vrača. Bil je ves vnet za njo in mi je zaupal, da bi jo poročil, če bi imela le kavcijo in bi bila malo olikana. Jaz sem smatral to za enodnevno ljubezensko kaprico in se zato nisem zmenil več.
Ko pa se vrnem z dopusta, najdem tovariša Smolo povsem izpremenjenega. Občeval ni z nikomer, bil z slo kratkih
V neločljivi svesi s spremembo ustave je tudi reforma volilnega reda. Zastareli privilegiji se morajo odpraviti, razmerje med državnim zborom in deŠeloimi zbori se mora zenačiti, predvsem pa se mora de* želnim zborom priznati večja legis lativna in administrativna oblast po« sebno glede narodnih potreb. Ker pa od deželnih zborov, v katerem sta zastopani po dve narodnosti, ni pričakovati pravičnosti pri še tako razširjenim delokrogu, morajo se isti v prvi vrsti razdeliti vsaj v administrativnem oziru.
Kaj pride sedaj? Za vlado naj lepši časi. Na eni strani ji bolo »mlele« delegacije brez vsake kontrole — baš zato se pošljejo poslanci za ves Čas delegaoijskega zborovanja domov — na drugi strani pa se ji ne bo treba prepirati s poslanci, temuč si bo dovolila vse, kar potrebuje s § 14. Hujše bi bilo seveda, ako bi se bil ta paragraf odpravil, kakor se je ie od neke strani pripravljalo, toda vlada je bila hitrejša ter je odpravila parlament prej, kakor bi ji bil mogel isti odplaviti najdražje orodje. In prav labko je mogoče, da bo ostala vlada brez parlamenta do spomladi.
Odgoditev državnega zbora.
Ministrski predsednik bo v prihodnji seji gosposke zbornice, kakor se zatrjuje, naznanil, da se parlament odgodi na nedoločen Čas. Sklican je bil, da bi vršil po ustavi mu odmerjeno dolžnost, toda tudi to pot so se poslanci razšli, ne da bi bili završili kako pozitivno delo. Slej kakor prej se nahaja drŽava v hudi politični in gospodarski krizi in ni nade, da bi se v doglednem Času preokrenilo na bolje. Državni zbor ni deloval, kar gotovo ni v interesu države, a vendar se zdi, kakor da bi bilo to pot s tem le vstreženo — vladi. Dr. Koerberju bode to dobrodošla pretveza, da bo navidezno upravičeno, ker parlament ni funkcijoniral, s Silvestrovo nočjo zopet poklical v življenje oni zloglasni § 14, kateri se je že tolikokrat skušal spraviti s sveta, a vedno zaman. S tem paragrafom si bo vlada zopet sama sebi dovolila proračunski provizorij in s tem pokazala, da pravzaprav niti ne potrebuje državnega zbora. Toda to zdravilo ne bo pomagalo težko oboleli državi, ampak jo samo uspavalo za trenotek, v katerem se bo pojavila hujša kriza, kakor kdaj preje. Avstrija stoji sedaj pred obnovitvijo nagodbe z Ogrsko, sklepati bi se morale nove trgovinske pogodbe z raznimi državami, zlasti pa z Italijo in z Rusijo, treba bi bilo, da bi se pokazala kot močna, konsolidirana država znotraj i u ua zunaj ! A kaj je sedaj Avstrija? Onemogel kadaver, katerega razjeda Črv političnih borb, — velika, nepoučenim očem morda imponujoČa zgradba, ki pa Že poka v svojem ogrodju in okostja in
besedi in zelo razburljiv ter ni Šel nikdar v Ljubljano. Mi drugi častniki pa smo stali vsak večer ob petih, kolikor nas je bilo prostih, na kolodvoru v Vižmarjih Čakaje na vlak, da se popeljemo v Ljubljano. Vedeli smo vsi, da je Smola preko ušes zaljubljen v KoŠtrunČkovo Zalko, vendar pa nismo mislili, da bo imela ta njegova ljubezen tako tragičen konec.
Lep majnikov dan je bil. Pri skupnem častniškem obedu jc bil Smola izjemoma prav dobre volje, mene pa je jezilo, da sem dobil ravno ta dan namesto obolelega nadporočnika Sterna inšpekcijsko službo v vojašnici, ker je bila drugi dan nedelja in sem imel domenjen izlet z večjo družbo. Ostal sem 8 prostimi tovariši v obednici pri vinu in smodkah. Ko sem si ogledal pozno zvečer tiste, ki radi kazni niso smeli iz vojašnice, in vse vojaštvo, ki je bilo ta dan v službi, dal sem si prinesti stol pred vojašnico, kjer sera pušil svojo smodko in gledal v milo mesečno majnikovo noč. Okoli enajste are sem pregledal še enkrat vojašnico in hleve, potem pa se vlegel oblečen pri odprtem okna na divan in zaspal.
Okoli dveh popolnoČi je moralo biti, ko me vzbudi fantovsko vriskanje blizu vojašnice.   Poveljuik straže me
se bo v doglednem časa, ako ne dobi še začasa dobrega gospodarja z veščo roko, podrla v prah. Parlament je onemogel, stranke so razdvojene, narodnostni boji so prikipeli do vrhunca, gospodarski položaj je naravnost obupen, razmerje, zlasti v trgovinskem ozira napram Ogrski in drugim državam, negotove — to je tužna slika avstrijske države! In ni nikjer rešilne zvezde iz tega kaosa! — Poslanci so se sedaj vrnili domov, kdaj bodo zopet poklicani na Dunaj ? To vprašanje se stavi vedno in vedno, kadar se odgodi parlament. In v tem vprašanju se zdi, kaksr da bi bila v njem skrita neka tajna bojazen, kaj, ako se državni zbor sploh več ne skliče ? Vlada se je zavila v plašč molčečnosti in zagonetna je, kakor egiptovska sfinga. Ali naj bo § 14 rešitelj iz stiski ne samo za budgetni provizorij, marveč tudi za nagodbo in trgovinske pogodbe ? ! Mnogo jih je, ki to zatrjujejo! Čuje se pa, da bo vlada napravila Še zadnji poskus : še enkrat bo apelirala na parlament. In če ho ostal ta apel brezvspešen, potem bo tudi ona izjavila, da tako ne gre več naprej! Takrat pa bode tudi jasno začrtala ono pot, po kateri bo država morala stopati naprej!
Makedonske zadeve.
Velesile so nameravale, da bi turški vladi priporočale, da bi se imenoval za poveljnika žandarmerije v Makedoniji nemški, v turški službi se nahajajoči častnik. Ker pa Nemčiji, ki se ne mara aktivno vdeleževati pacifikacije makedonske vstaje, ni bil po volji ta projekt, so ga morale velevlasti opustiti.
Ker imata že Avstro-Ogrska in Rusija svoje civilne komisarje, ki imata nadzorovati izvedbo reform v Makedoniji, se je odloČilo, da se prepusti Italiji, da nominira svojega kandidata za zaupno mesto glavnega poveljnika makedonskega orožniškega voja. Za to mesto je torej določen italijanski general, kateri bo pro forma stopil v turško službo in katerega bo potem imenoval turškim poveljnikom makedonske žandarmerije sultan.
Posvetovanja poslanikov prizadetih velevlastij s turško vlado o reorganizaciji žandarmerije se pričoo baje že v torek v Carigradu in se bodo, kakor se zatrtjuje, zaključila Še pred božičem, da se bode že v prvi polovici prihodnjega meseca lahko začelo z izvedbo reformnega programa v Makedoniji.
Kakor rečeno, bosta izvedbo teh reform nadzorovala civilna komisarja Avstro-Ogerske in Rusije. Ruski civilni komisar, generalni konzul Demerik se prišteva k najsposobnejšim in najod-ličnejšim Članom ruskega konzularnega kora. Na vseh mestih, kjer je sedaj še ta mož deloval, kakor v Jas syju, v Nišu in Bevrutu, si je stekel izredne zasluge in si pridobil vsepovsodi splošno priznanje.   Ker je znan
pokliče, Češ da žele govoriti z menoj kmečki fantje. Jaz velim štirim dra-goncem nabiti puške in iti z meno misleč, da je to kaka past. Ko pridem kakih 100 korakov od vojašnice, zagledam na tleh samokolnico, v kateri so vozili gotovo še prejšnji dan gnoj, v njej pa je bil zvit v dve gubi poročnik Smola. Roke je imel privezane k nogam, v ustih je imel umazan ru-deČ robec, na glavi pa je malo krvavel. Ob njegovi strani v samokolnici je bila njegova, na tri kose prelomljena sablja. Za grmovjem je bilo skritih nekaj kmečkih fantov, kojih eden je pripovedoval z močnim glasom, da so za zalotili Smolo v Mednem pri KoštrunČ-kovi Zalki in ga hoteli pretepsti, da se je pa branil in ubil Cizetovega Tomaža, prejšnjega ljubimca KoŠtrunČkovo Zalke. Na to so ga vendar premagali, zvezali, mu zlomili sabljo in mu naložili 25 udarcev tja, kjer jih bo pri ježi najbolj Čutil. Nato so izginili ti fantje in tudi patrulja jih ni mogla zalotiti.
Ko sem Smoli odmašil usta, je rekel: „Vidiš, saj sem ti pravil, da bom nesrečen, ko pridem v dotiko s to prokleto farško stavbo, na kateri leži prokletstvo. Jaz sem mislil k vi tirati, nastopiti službo pri Železnici in poročiti to krasno dekle, katero imam tako
kot neustrašen in zelo energičen mož, se splošno nadeja,  da bo zastavil v družbi s svojim  avstro-ogrskim tova rišem vse svoje moči, da bo, ako treba, todi izsilil, da bo Turčija izvedla ob ljubljene,  a vedno odlagane reforme. Zato pa je že skrajni  Čas, zakaj do kler se ne bodo  uveljavile reforme, si tudi misliti,  da bi se vrnil v Makedo ni jo mir Razmere v Makedoniji šo zdaj takšne, da najbrže niti reforme ne bodo več zadostovale, da bi se polegla vstaja. Strasti so že preveč razgrete in Makedonci so se že z  veduirai obljubami reform preveč vodili za nos, da bi sedaj verjeli na resnično izvedbo reformnih uY| in odložili orožje.   Vodje Makedoncev, zlasti pa  Sarafov  in Zončev  so nei/ prosni in naglašajo odločno, da je njih parola: popolna svoboda, ali pa smrt. Zatorej skoro ni dvoma, da bo spomladi, naj se že reforme oživo tvorijo   ali ne,   buknila   vstaja v Makedoniji   s   podvojeno sil., in ne bo preje prenehala, da bo Makedonija svobodna vsakega jarma, ali pa da bo nad njo is kraljevala bleda smrt!
italijanske   finance in trgovinska pogodba z Avstrijo
Italijanski miuistcr-zakladničarL u / zatti je lahko ponosen na velikai fiuančni napredek, ki ga je doživela država v desetih letih njegovega oski bovanja. Luzzatti je bil   vodja državne fin. uprave pred desetimi leti, ko je bila Italija vsled poloma nekaterih bank na robu propada, ko so  bili pomanjklj: v državnem gospodarstvu tako ogromni, da je morala  država vstaviti izplače vanje v gotovini. Te dni pa je Luzzatn razložil državna proraČuua  za 1. 1905 in 1904 ter povedal, da izkazuje pr račun za leto 1902/03 celih 69 mil. lir prebitka dasi je bilo treba poravnati iz vanredne  državne  izdatke,  kakor za vojno ekspedicijo na Kitajsko, za nove železniške gradbe itd. Pa tudi proračun za leto 1904 bo vrgel najmanj 6 milijonov lir prebitka.  Ta prebitek v pri hodnjem proračuna pa se je določil vkljab temu, da se je vsled ugodni letošnje žetve  34 milijonov  lir manj proraČunilo za carino na Žito. Ti manj m dohodki pa pomenijo velik napredek v italijanskem   narodnem gospodarstvu. Ugodni uspehi v državnem gospodar stvu so se dosegli vsled dveh dejstev z varČljivostjo v izdatkih in z opustit vijo   najetja   novih  državnih dolgov. Vsled zadnje okolnosti se je konver zija italijanske rente povišala za celih 40 milijonov lir. Odkar obstoji italija sko kraljestvo se je letos zgodilo prvič, da za   obrestovanje  državne  rente ni bilo treba najeti posojila. In dobro ti nančno stanje države občuti blagodejno tudi prebivalstvo.   Carina na moko m zniža, ravno tako carina na petrolej
WV Oaljo v f»r*ilooi- *W
:."—-—. . . - • jT_      , t ■ --■—a--*
rad. Danes sem dobil od ravnateljstva državnih Železnic v Ljubljani obvesti da sem pri Železnici sprejet, zato sem bil tako vesel.   Zdaj je pa šlo vse po vodi. — Prosim, daj, odvezi in izpuhi me v moje stanovanje, da se izmijem ker sem krvav. Častno besedo ti dam, da se ne ganem iz vojašnice. Naznan: ti dogodek v raportu, jaz ne bom ni Česar tajil.u
Ko sem ga oprostil vezi, je od> v stanovanje. Ker se pa Čez pol ure, ko sem bil spisal raport, Še ni vrnil, sem šel gledat v stanovanje, ki je bil pa prazno. Na mizi je bila spisana opo-roka, črke so bile še mokre. Vse svoje imetje je zapustil Koštrunčkovi Zalki Jaz planem iz sobe in hitim pr* t hlevu, slateČ, da si hoče Smola kon čati življenje. Ko pa stopim na dvor ŠČe, počita v hleva dva strela in kmalu na to še tretji. Konji larezgetajo, ja^ pa planem v hlev. Pri jaslih leži mrtev njegov konj, ki je bil njegova lastnini in katerega je usmrtil z dvema stre loma. Na tleh s hrbtom ob konja na slonjen pa sedi poročnik Smola. Glavu mu je sklonjena globoko na prsi, it desnega senca še ctrlja Črnkasta kr iz majhne rane, v lahno ikrivljeu desni roki pa drži samokres, iz Čiga cevi se Še kadi.
1. P rlloga ,Siove"8Kemu Narodu" si. 287, dne 12. decembra >9Q3.
od 48 lir na polovico. — Luzzati pa ie bil že od nekdaj najgoreČnejši zago-Tornik trgovinskih pogodeb 8 sosednjimi državami. Pri tem zastavi seveda vse svoje sile, da izbije za Italijo Čimveč materijalnih ugodnosti. Da mu ne bo mogoče v pogodbi z Avstrijo obdržati ugodnosti za izvoz italijanskega vina ^vinska klavzula), o tem se je pač uveril. Zato je pa lokavo odredil, da tožita dve italijanski veliki ladji neprestano italijanska vina, ki za mešanje slabših avstrijskih pridelkov uživajo posebno ugodnost, na Reko ter se tam kupičijo v ogromnih zalogah, od koder jih bodo izvažali še mnogo let v Avstrijo. Tudi za južno sadje, citrone in pomaranče si je takorekoč izposloval najlepše ugodnosti. Ugodno finančno stanje Italije je tudi vzrok, da kaže Italija v pogajanjih za obnovitev trgovinske pogodbe z Avstrijo nenavadno trmo. Nele, da zahteva za 700.000 hI važauega vina v Avstrijo posebne rivilegije, tudi sicer hoče dobiti odškodnino" za odpravo vinske klavzule. Razen južnega sadja hoče doseči velike prednosti za morsko ribarstvo. In ker pozna slabost in popustljivost avstrijske vlade, je popolnoma uverjena, da se ji dovoli vse, kar zahteva.
Politične vesti.
— Klub konservativnih veleposestnikov je sklenil sledečo resolucijo: »Ker j« sedanji boj v parlamentu, ki že traja štiri leta, posledica temu, da se je vlada podvrgla sistemu obstrukcije in kršila ravnopravnost, je prva dolžnost vlade, da ie vendar prevzame vodilno vlogo ter ozdravi parlament s tem, da iz polni opravičene želje Čeikemu narodu, da namreč ustanovi vseučilišče na Moravskom ter uvede notranji Češki uradni jezik. Pri takem zdrav-ljenju parlamenta obeta češko vele posestvo svoje sodelovanje.
—Češko nemško spravno pogajanje. »Budivoj«, glasilo princa 8ch wa r z e n b erga, izjavlja, da se bodo Čehi udeležili spravnih konferenc le pod f ogojem, da se ne bodo vršile pod predsedstvom dr. Kor-berja, temuč pod predsedstvom cesarja aH vsaj prestolonaslednika.
— Delegacijskozasedanje. Poljski klub je sklenil naročiti svojim delegatom, da interpelirajo ministra zunanjih zadev G o 1 u c h o w-skega, zakaj je rusko ministrstvo zunanjih zadev uvedlo nepostavno takso na potne liste; nadalje naj spravijo v razgovor sestanek avstrijskega in ruskega carja v Miirzstegu, ker tako zbližanje odgovarja koristim monarhije ter jo varuje pred raznimi vsakojakimi dogodki.
— Češčina v ar m a d i. Poveljniki polkov v 2. voju na Češkem preklicujejo odločno vest v nemških listih, da se ustanove za Častnike češki učni tečaji.
— Ogrski državni zbor bo počival o Bož ču le štiri dni, potym pa nadaljeval »delo«. V včerajšnji seji je predložil finančni minister za časni proračun za prve štiri mesece leta 1904. C:lo sejo so izpolnili trije obstrukciiski govori.
— Avstrija in Rusija napram Srbiji. Na Srbskem se splošno govori, da zahtevata Avstro Ogrska in Rusija kategorično rešitev oficirskega vprašanja na ta način, da se morajo vsi zarotniki bivšega kralja in kraljice odstraniti iz armade in iz kraljeve bližine.
— Dogodki v Maoedoniji. Vkljub obljubam turške vlade, da bo dobrohotno sprejela ubežnike, ki se vračajo v domovino, lovi kar na kolodvorih vračajoče se begune ter jih spravlja v ječe v Kirkilise. Na njih zapuščene domove pa naseljuje mo-hamedane. — Boris Sarafov se poda v London in Pariz, od koder se v treh tednih vrne, da se začne pogajati z odločilnimi srbskimi krogi glede skupne akcije.
— Rumunska zbornioa je dovolila 600 000 frankov za rum unske šole in oerkve v Maoedoniji.
— Različne vojaške obsodbe na Nemškem. Vojno sodišče je obsodilo nedavno podčastnika Breidenbaoha v 81etno ječo, ker
se mu je v več sto slučajih dokazalo trpinčenje vojakov. Te dni je stal pred vojnim sodiščem tudi poročnik pl. Hellermann, pod čigar nadzorstvom je podčastnik trpinčil vojake; dokazalo se mu je tudi več težkih trpinčenj. Obsojen pa je bil na — tri tedne sobnega zapora.
— Japonska vlada je prostodušno vprašala vlado Zedinjenih dr žav, ali bi ji v slučaju vojne gmotno pomagala. Iz Amerike je dobila Japonska odgovor, da se ne sme zanašati na nikako pomoč.
Dopisi.
Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Povej mi, s kom se družiš in povem ti, kaj dasi! V Šentrupert sko mokronoški dolini imamo najno
vejši Čas strojevodjo, ki svojo mašino tako kuri, da se silno kadi okoli njega. Opazovati more tedaj življenje okoli sebe le skozi ta dim in menda zsradi tega vidi povsod vse polno liberalcev. S svojim strojem prikuril jo je tudi v Št. Rupert ter hoče ž njim greti šentrupertske liberalce in jim svetiti. — Klerikalne korifeje v Št. Rupertu imajo pač malo svetlobe! Pustili bi mu to veselje, saj pozimi, ko ni solnca, gorkota in svetloba dobro deneta, in ne bi odgovarjali, ako ne bi bil v svoji dimasti domišljiji začel po resnicoljubnem »Slovencu« izzivati in groziti. Sicer nas Djegovo zbadanje ne doseže, njegove grožnje so otročje in budalaste ter nevredne kakega odgovora, tudi nimamo 24 ur na dan prostih, da bi se brez potrebe prekljali po potrpe žljivem papirju in odgovarjali na vsak bukov »Witz«, ker imamo nujnejŠega posla in mnogo skrbi za svoj in svo-jih družin skromni obstanek. Vendar bodemo, ako bo de i nadalje s bu dobnim namenom spuščal tumpaste svoje pušioe v nas, mu iste vračali dobro poostrene in naj te zadenejo in ranijo tudi njegove šentrupertske tovariše, ki se skrivajo za njegovim hrbtom.
Vi, ali, pardon, s kom pa imamo opraviti ? Res, kar leteli smo skupaj in se vsi preplašeni povpraševali, kdo te duhovitosti piše o nas skromnih Šentrupertčanih? Hm, strojevodja — smo ugibali — zamore v tej dolini eksistirati le v mokronoški »tovarni«, zato se menda tako pogosto bahari ž njo po »Slovencu«, in pa da bi mehkega »tovarnarja« bolj priklenil nase. Ali ima prav hudomušnež ki trdi, da je »Slovencev« dopisunček »S—ja« Bredi svojega dopisa nalašč izpustil črke »vin«, da bi prikril svoj čedni značaj? Nekateri mu verujejo Mi pa trdimo, da je dopisunče mrzel fantalin, ker sicer ne bi spravljal svoje šentrupertske klerikalne bratce v največjo zadrego. Dopisunče! Poživljamo te! ven z imeni, s katerimi nam groziš, le na dan ž njimi! Ven z zgodovino! Naša imena, katera hočeš ravno ti očrniti, so čista, naša čast neomadeževana, naš značaj stanoviten. Ne bodi pa hud, ne »giftaj« se ti in tvoji z&hrbtniki, ako pridemo tudi mi z imeni in z zgodovino na plan; nam morate že tudi to dovoliti' Kako daleč naj posežemo? 2, 3, 5 10 ali več let nazaj? Kakor drago! Potem bomo pa primerjali od va objavljeno liberalno in od nas obelo danjeno zgodovino klerikalnih oseb To bo špas! Pa zagotavljamo vas, da bo špas le za nas! Le žal nam je, ako bo pri tem trpel kak vaš. sicer miroljuben tovariš, ker posvetiti bomo korenito v vse vaše kotičke. Delabj precej! Pa se bo že izplačal trud. Vaše zgodovine se prav nič ne bojimo, gremo lahko vsak če s na solnoe, ker nimamo masla na glavi.
Dalje prosimo »Slovenčevega« dopisuna, da nam predstavi liberalni generalštab, da bo bomo bolje spo znali, pove, kje in kdaj je imel zaradi volitev svoje seje, ker o tem v Št. Rupertu nič ne vemo. To pa vemo, da ima o v farovžu zaradi volitev vsak dan seje. Velikonočno izpraševanje izpremenili bo v volilne shode, kjer prijemljejo in rotijo svoje ovčice in jim zabičujejo, da pač vsak, prav vsak pride na volišče in odda glas »krščanskim« možem, nobeden ne sme izostati! Čudno, ni še tega leto dni, kar bo je svečano razgla*e-valo: liberalce v naši fari lahko se štejemo na prste, sedaj pa tak krik in strah pred njimi. Za poč't!
Zdaj je zopet prišel čas, ko se bo svojega bližnjega opravljalo in obrekovalo, mu očito, še bolj pa skrivaj kradlo dobro ime, trgala čast, glodalo poštenje, spodkopavalo spo štovanje. In to vse v čast božjo! Pošteni, značajni možje, ki znajo a svojo glavo misliti in se nočejo po trebuhu plaziti, bodo proglašeni za brez-verske liberalce, a puhloglavi kričači, brezznačsjni svetohlinoi in kimovci, in naj Bi bodo tudi pijanci, nečist-niki itd., bodo vzorni katoličani.
Klerikalni vodje so občino pripravili v sramoto, drug za drugim romajo v zapore, pa mislite, da jih je kaj sram ? Toliko kakor psa strah. Res, časti ne poznajo, zaradi tega pa črtijo in preganjajo značajne, poštene možake, kateri držijo toliko nase, da se nočejo družiti s takimi elementi. — Za danes samo to!
Iz Ilirske Bistrice. Pod naslovom »Notranjske novice« je priobčil »Slovenec« v št. 282. z dne 5 t. m. dopis, v katerem na nečuven način napada našega poštarja, gosp. Ivana Ulepiča. Ne odgovarjali bi na dotične laži — novice, ah mi hočemo, da izve svet resnico in da pokažemo, da smo zadovol)ni s svo-lim vse Časti vrednim poštarjem, kateri omenjenih napadov ni nikakor zaslužit. Dan na dan imam opravka na pošti, ali še nikoli nisem slišal, da bi g. Ulepič katerokoli stranko napadal. On opravlja vestno svoj posel, kakor to zahteva njegova služba, ako je hud »Narcdotec« ka kor pišete, to je njegova osebna zadeva, vsak se nnj ravna po svojt-m prepričanju. »Sioventc« trdi dalje tudi, da je hud nem&kutar. To jo gorka laž! Gosp. Ulepič je zvest sin svojega naroda in spoštuje svoj roa terni jezik. Dokler je bila prejšnja uradn ca na pošti, takrat )e bilo res v uradu toliko nemškut&renja, da so Človeka kar bolela ušesa. Takrat pa se ni nobeden oglasil! In to uradnico bi si naj ljudstvo želelo nazaj?! Kje je to ljudstvo? Povejte vendar! To je zopet laž! Ako Vam ni znano, od kod da je prišel g. Ulepič, pa vprašajte poštno ravnateljstvo v Trstu, to Vam bode gotovo odgovorilo, da iz Mokronoga. Vprašajte dalje Mo kronožane, kako so bili zadovoljni z g. Ulepičem; zagotovljam Vas, da dobite odgovor: Izvrstno, le škoda, da je šel od nas! Slavna poštna uprava naj nam le vedno pošilja takšne uradnike, Bistričani jih vedo ceniti in krepko se bodo vedno zavzemali za-nje, ako jih bode kdo napadal, bodisi Že kdorkoli!
Ilirski. Iz St. Lovrenca. Dne 5. t. m.
je priromal v Št. Lovrenc nenavaden „pok" Domoljubov, ali bolje rečeno: „Lažiljubov za Častikrajoin zabavljanje.u Že na prvi pogled si moral soditi, da se je zgodilo nekaj posebnega, in nismo se motih, gospodje so dejali zopet nekoliko v „Žehtou liberalne viteze šent-Io v renske fare, kakor jih „Domoljub" imenuje. Pogreli so vnovič „ Žitnikov shod", vrgli na nas nekaj pušic in raz-bobnali nevednim Čitateljem z vso slastjo, da je na shodu iz nas vino govorilo, kakor bi klerikalci ne poznali te božje kapljice, kojo srkajo z istim veseljem, kakor mi, in si jo je prav taisto nedeljo privoščil marsikateri ne malo „firklčkov". Ako se ne motimo, je imel celo poslanec med govorom za hrbtom „flaško" našega dolenjČka, pa menda ne za parado. Torej le nikar takih očitanj. Kar Vam diši, privoščite tudi svojemu bližnjemu. Če nam je pa dalo ravno vino tolike korajže, da smo shod takorekoč razgnali, smo prav zadovoljni, naj bi bili pa še nasprotniki nastopili, saj jim nismo branili. Sploh so pa nedelje na kmetih edini dnovi, v kojih si zamore ubogi kmet privoščiti požirek vinca, kojega mu vsak pošten človek privošči, četudi nekoliko preveč v dno pogleda, saj je moral zanj ves teden trdo delati. In ta ubogi učitelj, kako dolgo ga boste še parali. Milo je tožil svoji ženici, da se je vdeležil shoda, sedaj vpijete že o zakljenjenih vratih, in slednjič morda 'poročate: „Bolje bi bilo, da bi si pustil glavo odsekati, kakor, da seje vdeležil shoda." In ko bi ne bilo tudi vse res, kaj zato! Edino pametna bi bila: „Shod takoj razgnati, ali sploh se ga ne vdeležiti. Radi ce-kinčkov bi si ne bilo treba glav beliti, kajti, ako bi jih gospodje kaj imeli, bi jih sami pobasali, ne pa stresali pred šentlovrenskega učitelja. Da je šel domu grede rakovo pot, ta je popolnoma zlagana. Umaknil se je le tedaj, ko se mu je bilo bati zaušnic od dr. Žitnika, koje so pa neki zelo drage. V Kočevju so jih baje nekoč prodajali po deset kron. In kaj bira? No, če mu jo bodo odrekali taki elementi, ki so vpili: „Ven ž njimi", potem že sme upati, da Še kdaj kaj v „žakeljček" pade, če ne v eni, pa v drugi hiši, saj držijo iz St. Lovrenca pota na vse štiri vetrove in to v večini do ljudi prav dobrih rok. Da klici: »Ven ž njimi", nič kaj prijetno ne done na uho, to ve tudi g. poslanec sam, da bi se pa moral učitelj zavoljo par razgrajačev shoda ogibati in po „Domoljubovem" nasvetu lepo pri svojih otroČiČkih ostati, kakor čevljar pri svojih kopitih, to pa kar spravite. Duhovnik in učitelj, oba sta pod enimi in istimi zakoni. Kar sme eden storiti, zakaj bi se drnzemu zabranjevalo. Za vse enaka pravica! Te pa nočete pri-poznati, ker vam je za nadvlado, zato so pa naše besede samo prazne, puhle fraze. Vaše so pa seveda svetle v brezmejni popolnosti in jedrnatosti. Pa dovolj o tem. Vse kaže, da gotove osebe ne morejo tako lahko pozabiti ta shod. Tudi mi se ga še spominjamo, a kar
celo leto ga ne bomo študirali, samo dogodbica o petelinu in kokoših, ta nam pa kar ne gre iz glave. Neki kmet je namreč vprašal svojega tovariša: „Ti povej mi, kakšen razloček je med liberalcem in klerikalcem!" Ta nekoliko pomisli in pravi: „Misli si gospodarja, ki ima enega petelina in deset kokoši; in če se petelin vjezi, pa vseh deset pohodi." Nekako tako bo tudi na današnjem shodu : „Prišli bodo vrli Ločani in shod razgnali." Punktum.
Dnevne vesti.
V L jubilant, 11 decembra.
— Izjava deželnozborske večine. Na prvem mestu prijavljamo velevažno izjavo, katero so podpisali vsi Člani obeh, večino deželnega zbora tvorecih strank. Ta izjava je zaupnica deželnemu zboru in dokaz, daje večina dež. zbora bila pripravljena votirati proračun in s tem omogočiti normalno funkcijoniranje dež. odbora, da pa tega vsled klerikalne obstrukcije ni mogla storit i. Na podlagi te izjave bo vlada brez dvoma izposlovala cesarsko naredbo, s katero se dež. odbor pooblašča, pobirati tudi 1. 1904 deželne d o k 1 a d e. V tem oziru toraj ni imela klerikalna obstrukcija nobenega vspeha. Pač pa je imela vspeh. v drugem oziru. Iz izjave je razvidno, da je veČina dež. zbora dala dež. odboru točno navodilo glede vporabe deželnih dohodkov. Po tem navodilu sme dež. odbor porabljati dež. sredstva samo za tista plačila, glede katerih je dežela po zakonu ali po pogodbah vezana, vsi drugi izdatki parno-rajo od p as ti. Po tem sklepu bo dež. odbor pač plačeval svoje uradnike in uslužbence, učitelje, troske bolnice itd. ali podpor ne bo izplačeval nobenih. Na to naj bo pripravljena cela dežela in če nastane iz tega katastrofa, bodi Že danes pribito, da zadene odgovornost edino in izključno leklerikalnostranko. Odpadle bodo vse podpore. Tudi gledališče ne dobi niti krajcarja in Če bi bilo „Dram. društvo" vsled tega primorano sistirati slovenske predstave, če bi bilo vsled tega ubito slovensko gledališče, ta lepo procvitajoči eminentno narodni in kulturni zavod, naj se Ljubljana za to zahvali dr. Ivanu SusteršiČu. Temu istemu dr. ŠusteršiČu in njegovim kumpanom ter njih pokrovitelju naj se zahvalijo tudi vsi drugi okraji, ki bodo prizadeti. Pogorele i, krvavo potrebni podpore, ne dobe ničesar; p o vod nji so povzročile zadnje dni mnogo škode, a oškodovanci ne dobe ničesar; vodovodov so tod in tam potrebni, a dežela ne bo dala ničesar in vsled tega izostanejo tudi državni prispevki; tudi podpore za ceste, za vodnjake, za Šolske stavbe izostanejo popolnoma; regulacija Mirne in drugih voda se ustavi; ker dežela ne sme dati ničesar; vinogradniki ne dobe niti vinarja brezobrestnih posojil iz deželnih sredstev in vsled tega tudi ne iz državnih sredstev. Iz kratka: konec je vsem podporam« Letošnje leto je dež. odbor v nasprotju z določbami zakona vzlic klerikalni ob-strukciji še dovoljeval podpore. Seveda jamčijo dež. odborniki z vsem svojim zasebnim imetjem za te izdatke. Tako jamstvo se le silno težko prevzame. Treba je bilo velikanske požrtvovalnosti, da so dež. odborniki prevzeli to jamstvo za eno leto. Odslej se bo deželni odbor držal strogo veljavne postave in v smislu te postave in danes objavljene izjave deželnozborske veČine odpadejo vse podpore, sploh vsi izredni izdatki. Da je to zlasti za kmetsko prebivalstvo strašen udarec, ve vsakdo, a „zasluga" za ta strašni udarec zadene edino klerikalne poslance.
— Kdo uči prav, Posilović in Oury, ali Bonaventura ? — Pred kratkim smo priobčili v odlomku pastirsko pismo zagrebškega nadškof-* dr. Posilovića, v katerem zabičuje svojim duhovnikom, da naj ne zlorabljajo cerkve v politične svrhe. V istem smislu je pisano tudi pastirsko pismo, kojega je nedavno izdal nadškof algierski, Ourj, na podrejeno duhovščino. Nadikof Oury pravi: »Varujte se, spravljati politiko
v zvezo s svojim svetim poklicem. Duhovnik ne koristi s tem niti svoji osebi, Še manje pa sveti stvari, katero je poklioan ščititi; obema le škoduje, ako se v notranjih prepor-nih vprašanjih duhovnik vdeležuje bojev, ki razdvajajo deželo; tako početje uničuje njemu še preostali vpliv in spoštovanje in posvetuje samo nezaupnost nasproti katoliški duhovščini, ono nezaupnost, katere žrtev Brno postali že v tem času. Varujte se naglašati, da imate krt državljani tudi izven cerkvenih zidov pravico svoje mnenje izražati in mu izvojevati veljavo in zmago. Dali imate to pravico, je vprašanje, o katerem ni trt b\ vtč razpravljati. Toda v praksi bi imela poraba teh pravio najneugodnejše posledice, ker kakor ste duhovniki v cerkvi, tako ostanete tudi služabniki božji izven božjega hrama. Hote ali nehote bo vsikdar obvladal vaš duhovniški značaj Vašo osebnost kot svečenika in spoštovanje ali zaničevanje, ka-tero uživa duhovnik kot zasebnik v svoji župniji, vpliva posredno na ves duhovski stan in celo na vero samo. Rotim vas torej, ne kompro-mitujte božanstvene stvari na šesvetecerkve!.Vzdržujte se ne le skrbno vsakih napadov na političnem polju v izvrševanju svojega poklica, temveč; ogibajte se tudi v osebnem občevanju, kolikor je mogoče vseh vznemirjajo-čih vprašanj, ki so na dnevnem redu; bodite previdni in oprezni v svojih govorih, spoštujte vsikdar naredbe oblastij in pokorite se vladajočim gosposkam.« — Tako Oury! Oba, dr. Posilović in Oaryt sta katoliška škofa in oba stojita na stališču, da ni dopustno, da se duhovniki bavijo s politiko in zlorabljajo cerkev v strankarsko politične svrhe. Pri nas pa je to drugače! Naš škof, Anton Bonaventura, pa ne-Ie, da odobruje politikovanje T hiši božji, marveč še celo izrečeno ukazuje, da naj duhovniki porabijo cerkev v politično agitacijske namene. In baš oni duhovniki, ki naj eurovejše hujskajo raz lečo proti političnim nasprotnikom, in ki na najbrezvestnejši način zlorabljajo celo spovednioo za agitaoijsko sredstvo, so pri njem v največji milosti. Samo te, ki sejejo prepir, ki delajo med verniki zdražbe, ki netijo medsebojno sovraštvo in razvnemajo najnižje ljudske strasti, protežira škof Anton Bonaventura, samo tem daje najboljše in najmastnejše službe. Vnete duhovnike in dobre dušne pastirje pa, katerim je cerkev hiša božja in hiša molitve, ne pa brlog zdražbe in sovraštva, in ki smatrajo za svojo najvišjo nalogo, oznanjevati v cerkvi zgolj mir, ljubezen in znos-ljivost, te pa zapostavlja, ako jih celo ne preganja! Nadškofa Posilović in Oury prepovedujeta, da bi se duhovniki mešali v politične borbe in zlorabljali v cerkvi lečo in s p o-vednico, š k of A n to n B on a v e n-tura pa to izrecno v svojih pastirskih listih zaukazuje? Kdo potemtakem uči prav, kdo deluje v smislu vere in ljubezni? Oboje ne more biti prav! Ako zavzemata Posilović in Ourj pravo katoliško stališče, potem se nahaja škof Bonaventura v zmoti, torej greši proti temeljnim načelom katoliške vere in je potemtakem krivo verec, ker oznanuje krive nauke! Ako pa je stališče njegove Prt vzvišenosti Antona Bjnaventure pravilno, ako odgovarja naukom katoliške cerkve, sta katoliška nadškofa Oury in Posilović krivoveroa, ker učita krive nauke! To sta dva nasprotujoča si nauka, ki se protistransko izključujeta. Pravi mora biti samo eden! Kateri? »Erklaret mir, Graf Oerin-dur, dies Ratsel der Naturi«
— Občinski svet ljubljanski ima v torek ob 5. popoludne sejo.
— Dežela in Idrija. Piše se nam: »Na zadnjem shodu se je od narodno napredne strani predlagala
na deželni odbor naslovljena ter soglasno sprejeta resolucija, ki se glasi: »Shod dne 6. grudna 1903 v Idriji .zahteva, da z ozirom na neznosne socialne razmere v Idriji in ker je Idrija v izboljšanje svojega stanja prepuščena samo sebi, tudi dežela, kateri plačuje Idrija za Ljubljano največ deželne nakiade, nasprotno pa nima za Idrijo nikakih stroškov, ker ne vzdržava niti ljudske šole,
— prispeva z vsakoletnim doneskem po razmerju vplačanih naklad v asa-nacijo mesta Idrije!« Ta resolucija se je utemeljevala s tem, da plačuje mesto Idrija na leto 150000 K davka in od tega 40% deželno naklado 60.000 K, vendar se dežela niti z vinarjem ne spomni Idrije v svojih proračunih. Idrija je pač že od nek daj pastorka tako države kakor de žele. Prva ima le pravico popolnoma izčrpati vse dragocene zaklade Idrije kakih dolžnosti do tega, za vedno prazne državne blagajnice neusah-nenega vira dohodkov, pa noče imeti. Dežela povdarja, če se jo prosi za podporo: saj imate erar, ta ima ogromne dobičke od Idrije, ta naj tudi skrbi za idrijske potrebščine. Država torej noče dati, dežela pa se izgovarja na prvo, tudi nič ne da. Tako se je Idrija zanemarjala od svojega početka, in od tega je že nekaj stoletij, do danes, ko so malone že izčrpani zakladi, izčrpane pa tudi vsled bede moči idrijskega prebivalstva. Ta resolucija je mo-niento na deželo v skrajnem času, da se vzdrami iz svoje apatije do Idrije, da zazna, da je Idrija še vedno na Kranjskem, da ima tudi dolžnosti do nje. Nič se ni zgodilo v doglednem času od dežele za Idrijo, do danes Idrija, čeravno svetovno-znana, še nima svetovne prometne zveze. To je pač največji greh dežele, da se ni za časa pobrigala za železniško zvezo Idrije, kajti brez dvomno je to po velikosti dru^o mesto na Kranjskem po izgotovitvi druge železnične zveze s Trstom zgubljeno za to deželo. Idrija nima ni ene deželne šole v Idriji. Pred tremi leti si je ta breme z največjo požrtvovalnostjo naložila mestna občina, a dežela ni niti z vinarjem priskočila na pomoč. Nimamo niti ene druge deželne naprave ali zavoda, ki bi donašal Idriji kak dobiček. Vo dovode zidala si je Idrija sama, kajti one malenkostne podpore, ki pa še niso izplačane od dežele in države, se niti imenovati ne morejo. Prav zadnji čas je, da dežela Kranjska posveti več pozornosti Idriji, da pomaga Idriji k boljšemu blagostanju.
— Tako naš dopisnik. Vprašamo pa: Kako naj dežela kaj stori, če deželni zbor ne more delati ? Idrij-Čanje naj se zahvalijo dekanu Arkotu, da je tako vstrajno delal obstrukcijo, in s tem preprečil tudi vse, kar bi se bilo dalo storiti za Idrijo.
— Deželni odbor je dovolil nastopnim prostovoljnim gasilnim društvom podpore iz stražno-gasii-nega zaklada. Za podporo je lzmad 137 gasilnih društev prosilo 113, a od teh je dobilo podporo 78, drugim je zagotovljena podpora prihodnje leto. Podporo so dobile: Ljubljana 600 K; po 400 K: Dobračevo, Ribno in Stražišče; po 300 K: Postojna, Jezica, Staraloka, Vinica, Vodice, Št. Rupert in Mozelj; po 250 K: Dobre-polje, Škofljica, Trata, Novo mesto, Dobrova in Sv. Križ pri Kostanjevici; po 200 K: Radeče (Dolenjska), Bukovec, Mirnapeč, Št. Vid pri Ljubljani, Ribnica, Vrhnika, Mošnje, Mot-nik, Razdrto, Pirniče, Polhov Gradec Mengeš, Sv. Gregor, Šmartno p. Š g. Gameljni, Srednjavas v Boh., Radovljica, Bled, Planina, ViČ-Glince in Škocjan; po 175 K: Št. Vid pri Vipavi, Krka, Breznica, Stari trg pri Ložu, Boh. Bela, Bistrica-Trnovo, Kamnik, Črni vrh, Dolsko, Spodnja Šiška, Gotenice in Onek; po 150 K: Rovte, Gornji Logatec, Orohovica, Štepanja vas, Kropa, Studenec, Dol, Trebnje, Brezovica, Sodražica, Biza-vik, Šmarje, Lese, Mojstrana, Litija, Gorje, Borovnica, Moste, Rateče (Gorenjsko), Dob, Dovje, Kamna gorica, Koprivnik, Poljane, Jesenice, Cerklje in Voglje.   Skupno torej 15 950 K.
Prošnje za podporo 1. 1904 m* rajo gasilna društva pravilno opremljen* vložiti pri deželnem odboru najkasneje do 31. maroa 1904. Vložiti morajo prošnje tudi tista društva, ki letos niso radi pomanjkanja sredstev dobila podpore.
— Iz Šmartna pri Litiji se
nam poroča: Znane je cenjenim bralcem že iz zadnjega dopisa v „Slov. Narodu", da je bil naš mežnar radi svoje bojevitosti pri Schvveitzerjevem shodu obsojen. V „Narodu" se mu je očitalo tudi nehvaležnost, ker se je spravil nad moža, pri katerem je par dni pred shodom dobil bero. To očitanje je našega dobrega mežnarja tako globoko v njegovo Čisto srce zbodlo, da je poslal bero s pismom vred, katero je tu priobčeno, onemu možu nazaj in sicer po nekem fantu, ki je pa vrečo kar mimogrede vrgel v vežo onega moža in potem pogumno — zbežal. Pismo se glasi: „Tukaj Ti pošljem tisto „mastno" biro, kakor jo imen njo Narod, da boš usta zamašil sebi iu drugim zno. Od zdaj za naprej boš imel mir pred menoj in pred gospodom. To skrbi, da boš tudi Ti nam dal mir, Tebe pa sploh ne pomilujem ampak Tvojo dušo ako še verjameš, da jo imaš. Bog ti daj pravo sposnanje ako ne, bo strašna Tvoja zadna ura. Na dan sodbe božje si misli, kaj bo s teboj takrat nc boš iskal prič boš mogel sam odgovor dati. O strašna ura ločitve brez vesti." — Skoro nam je žal, da smo zadnjič našega dobrega mežnarja tako pokrtaČili v „Slov. Narodu". Prepozno smo spoznali, kakšna blaga duša da je ta naš dobri mežnar. Iz vsake vrstice diše ljubezen do bližnjega, posebno do bližnjega duše. (To menda najmanj stane). Če bi se zgodilo to, bilo bi naše kesauje popolno in potrosili bi svoje grešne glave s pepelom v dokaz popolnega s pokorjenja. Mogoče se to še zgodi, a gotovo še ni.
x.
— Kje je denar? Ni dolgo tega, karje v Ihanu v brdskem okraju umri župnik T u r k. Zapustil je testament, s katerim je za »škofove zavode« volil 10000 kron. Ljudje so se temu volilu čudili, kajti župnik Turk je bil na glasu, da je s škofom jako nezadovoljen. »Kdo ve, kako so ga v zadnjih urah pestili, da je napravil tak testament« so govorili ljudje. Ker pa ima škof različne zavode — Alojzijevišče, semenišče, Katbolische Buchhandlung, Katoliško tiskarno, zavarovalnico, ošta-rijo, žago itd. — v testamentu pa ni rečeno, kateremu teh zavodov je župnik Turk volil 10000 K. Vsled tega so nastali jako utemeljeni dvomi glede veljavnosti tastamenta in bo imelo sodišče priliko izreči, Če je ta testament sploh veljaven ali ne. Najlepše pa je to, da sedaj, ko *ploh še ni dognano, Če je testament veljaven, je že denar izginil. Kje je ta denar — to jo sedaj vprašanje, na katero bi marsikdo rad slišal odgovor. Če prej ne, se po jasni stvar — prod s o d n i j u.
— Tržaški škof je zagrozil nek« mu hrvatskemu duhovniku v Istri, da ga t<*koj suspendira, ako se ne pokori škofovemu povelju, ki se je glasilo, da mora poučevati vero-nauk v »Leg.nt« šoli. Da tržaški škof tako postopa, temu se ne čudimo, ali da se v Istri n^jie duhov nik, ki se je bran i i poučevati na »Legini« šolf, to nas je presenetilo. Seveda ugodno preseneUij. — Slovenski duhovniki se namroč kar trgajo, kdo da bo našulverein-s ki h šolah zaslužil par Judeževih grošev.
— Latinizatorji. »Edinosti« se piše: Te dni sem se podal v svoj rojstni kraj, Siap pri Vipavi, in sem si ob tej priložnosti preskrbel krstni list. Jako pa sem se začudil, ko sem videl, da je list pisan v latinskem jeziku, kajti vsi prejšnji župniki občine so izdavali take liste v sloven skem jeziku. Pokojni župnik Kodre ni nikoli izdajal takih li3tov v latinskem jeziku, pečat župnega urada pa je bil tedaj latinski, dočim je sedaj pečat na latinskem krstnem išlo slovenski!
— Dijaško podporno društvo „Radogoj" je, kakor nam
odbor poroča, v silnih zadregah. Beda med slovensko visokošolsko mladino je velika in skoro vsak dan se oglasi kak visokošolec pri »Radogojevem« odboru z utemeljeno prošnjo aa podporo. Žal, da mora le-ta vsako tako prošnjo odkloniti, ker je sa letos Že razdelil, odnosno zaobljubil vso ras položljivo svoto.—Mogel bi pa marsikateremu visokošolou pomagati vsaj s posojili za rigorozne takse, ko bi Be naše občinstvo za to prekoristno in prepotrebno društvo zanimalo kaj bolje. Toda novih članov — ne usta-novnikov po 100 K — ni in ni. Kar je najžalostneje in kar naše razmere označuje več, ko vse drugo, je pa okoliščina, da — kakor se nam po roča — nobeden dosedanjih podpiranoev, dasi so nekateri že v dobrih službah, ni čutil v sebi dolžnosti, pristopiti društvu za člana. Upamo, da ne pomeni to onega, kar je po narodni poslovici plača sveta, temveč zgolj pozabljivost in da te naše vrstice iz polnijo svej namen.
— Nemškutarska slovenščina. »Slov. Gospodar« piše: »Pravični« minister Korner je nedavno v državnem zboru Širokoustno trdi), da se po Spodnjem Štajerskem in Kranjskem slovenščina brez ovire rahi pri sodiščih. Naj torej podamo nekaj resničnih vzgledov slovenščine, kakršno rabijo nemškutarski uradniki. 1. »Vi ste Savo ribali!« Kmet je bil poklican pred sodnika, ki ga osorno ogovori: »Vi ste toženi, da ste Savo ribali.« Kmet debelo pogleda in ne ve, ali je s» m norec, ali se je sodniku zmešalo. »Vi ste Savo ribali!« se zadere sodnik še enkrat. Po dolgem pričkanju sta vendar do gnala, da je kmet v Savi ribe lovil, pa ga je nekdo tožil, ker ni imel ribištva. 2. »Napravite trg!« Pred sodno dvorano je bilo natlačeno ljudstva. Pride nemškutarski uradnik in se zadere: »Napravite trg!« Vse ga debelo gleda in se mu smeje. On pa se grozi, da jih bo dal zapreti. Hotel je reči: Napravite prostor! pa mislil je na nemško: Machen's Platz
— in nekje v slovnici je našel, da Platz v slovenskem pomeni tudi trg
— in odrezal se je s svojo slovenščino. 3. »Vi ste bili z žandarjem debeli!« K sodniji je bila poklicana poštena županja. Sod .ik jo ostro prime, rekoč: »Vi ste bili z žandarjem debeli!« Županja se prestraši in vsa obledi. »Kaj pravite, g. sodnik, tega pač ne! Kaj, če bi to slišal moj mož!« Sodnik še enkrat ponovi: »Vi ste bili z žandarjem debeli!« Žena se začne jokati in rotiti. In kaj je bilo? Enkrat je bila slabe volje in je žandarja nekaj okregala, on pa jo je zatcžil po nemško, da je bila Ž njim — grob — robata. Sodnik je šel gledat v slovar, kaj se pravi po slovenski »grob« in je našel, da pomeni tudi »debel«, slišal je celo, da pravijo ljudje po nemško »grobe Leinwand« debeio platno, torej je tudi županja bila z žandarjem debela. 4. »Zrebca bomo vlekli.« V neki občini so imeli volitev, katero je vodit nemškutarski komisar. Ker bo se pa pri glasovanju glasovi razcepili, je modri komisar rekel: »Štime so se razšpricale, bomo žreboa vlekli « Mislil je na nemško  »Los ziehen«
— žrebati, sreekati; nekje v slovarju je enkrat našel, da »Los« pomeni v slovenskem žreb, in tako je iz žreba napravil žrebca. Bodi za sedaj dovolj, našteti bi te daio takih vzgledov še več. Tako se zgodi, da nemškutarski uradnik ne razume Sio venca, Slovenec pa ne njega. In take ljudi moramo drago plačevati in ti odločujejo o naših najvažnejših za devah.
— Na adreso vodstva slovenskega gledališča. Prejeli smo naslt-dnje pismo nekaterih marljivih obiskovalcev slovenskega g'a-dališča: »Slavno uredništvo! Vodstvu slovenskega gledališča gre vse priznanje, da pospešuje slovensko dra-matiško iiteraturo z dobrim upri zorjenjem izvirnih iger. Letos nam je vodstvo podalo »Legionarje«. Hvaležni smo mu za to, ali vzpričo temu, da je vodstvo spravilo to igro na oder, bo nam vendar Čudno zdi,
zakaj ne najde Cankar take milosti. Cankar je spisal ie več dram, ki še niso bile uprizorjene na slovenskem odru, pač pa se uprizori na »Narodnem divadlu« v Pragi — torej na enem prvih gledališč — Cankarjeva igra »Kralj na Betaj-novi«. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se končno tudi pri nas uprizorila ta igra ali pa Cankarjeva drama »Za narodov blagor«? Prosimo slavno uredništvo, naj blagovoli v »Slov. Narodu« to stvar na katerikoli način sprožiti. (Slede podpisi.) Op. ured.: Mislimo, da pri izbiranju iger ne od loča samo milost ali nemilost, nego pridejo v pošte v še razne druge okolnosti.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes, v soboto je premijera velike opremne igre »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, ki se v torek, dne 15. t. m. ponovi. — Dne 18. t m. gostuje veleodlična ju goslovanska umetnica, heroina kr. pozorišta v Belemgradu, gdč. Vela Nigrinova na našem odru v Su dermannovi drami »Dom«. Igrala bo veliko ulogo Magde. Gdč. Nigrinova je gostovala doslej samo v Pragi (opetovano) in v Zagrebu, zato je častno za slovenski oder, da se je odboru »Dramatičnega društva« posrečilo, pridobiti za gostovanje to izborno heroino, ki stoji v prvi vrsti slovanskih dramatičnih umetnic.
— Imenovanja. Poštni ofi cijali Fran Vinzi, Anton Šušmei v Gorici in Edvard Šigon v Trstu imenovani so višjim oficijalom, poštna asiBtenta Adolf Predolin in Janko Bianzani v Trstu pa oficijalom
— Iz Bohinjske Bistrice
se nam piše: Naš župan je znan kot pretepač prve vrste in večkrat je bilo že opozorjeno okrajno glavarstvo v Radovljici na tega možakarja, ki pač ni vreden, da sedi na županskem stolu. Kakšen župan to, ki pride tolikokrat v navskrižje z za koni? Ali res ne premore Bohinjska Bistrica -drugega dostojnejšega župana? Kakršen gospod, takšen sluga, pravi pregovor Kakršen je naš župan, takšen je tudi občinski tajnik. Ta možiček sliši na ime Antona Skribeta, po poklicu pa je žganjarski agent. Tajnik je postal po milosti župnika Pibra. zato je silno oblasten in hoče terorizovati celo občino. Na to pa seveda prav nič ne gleda, da bi v prvi vrsti izpolnjeval svoje dolž nosti. Pravijo, da je poslovanje našega občinskega urada silno malomarno in površno. Če tajnik raje sedi dneve in noči pri kartah, kakor v občinski pisarni, potem pač ni čudno, ako se zanemarjajo občinski posli. Ako je to okrajnemu glavarstvu v Radovljici, kjer imajo vendar priliko se poučiti o zanikrnem poslovanju našega županstva po volji, je to stvar dotične gosposke. Mi, davkoplačevalci v občini Bohinjska Bistrica, ki trpimo pod temi neznosnimi razmerami, pa odločno zahtevamo, da se že vendar enkrat napravi red in mir v naši občini, da ji ne bosta več naČelovala žganjarski agent in znani pretepač!
— Slovenci v Združenih
državah.   PiŠ9  se nam: Sloveuci imamo  v  Ameriki  tri sokolska društva in scer: V Clevelandu, Chi cagi in Puebii (Colo)    Posebno lepo se razvija društvo v Cievelandu, od kar je brat Alojzij Reher, rodom Ljubljančan, bil voljen za starosto. Kaj zamore vstvariti  vztrajnost, po žrtvova'nost  in   delavnost, doživeii smo na slavnostni večer dne 25. no vembra t. )., kojega je priredil slovenski  »Sokol«  elevelandiki v proslavo svojega šestletnega obstanka. Posebno dobro so vspeli zbori pod spretnim  vodstvom   brata  P. Kojega,  nadalje  kvartetje,   koje so peli bratje: J Erbežnik, K Kotar, P. Kojega  In  J. Š v i g e l j. Dobro je  vspela tudi  veseloigra v enem dejanju  »Ultra«, dasi   so vsi igralci nastopili prvič javno pred ob č'.nstvom.   Mnogo smeha je obudil šaijivi prizor »Gost in natakar«, kakor tudi samospev »Poiončioa«. Brat M. U 1 1 e je pa dokazal, da je izboren dekiamator. Omeniti moramo še tajnika brata J. Hočevarja, kije vodil spored. Drugo leto pohitimo v Chicago na vsesokolsko slavno s t, katere se vdeleže vsa sokolska društva vseh  slovanskih n*rod nosti v Zlruženih drŽavah. Upamc, da bode tudi  ta  siavnost  vspela v čast vsem ameriškim Slovanom. Se daj   Vas  pozdravljamo  g. urednik, kakor vse  brate   »Sokole«   v stari domovini in vsa druga bratska dru štva, ki so zapisala na  svoj prapor: Svobodo in napredek . . .
— Rokoborba med Hrvatom g. Tomaševićein in Nemcem g. Bran-
dettrom iz Linca končala se je včeraj v Sokolovi dvorani po 28 V, minute trajajočem boju z zmago prvega. Spopadla sta se trikrat ter se borila 2 krat po deset minut v odmorih po 2 minuti. Napadal je večinoma Tomaševič, med tem je Brandetter silovite naskoke To maŠevičeve dvakrat srečno odbil. Tretjič pa je po 87* minutah Tomaševič po hudem boju zavil Brandettra na levo ! stran iz ležne pozicije ter ga pravilno spravil na obe rami s hrbtom na tla. Borba se je vršila po grško-rimskem običaju, dovoljeni so bili prijemi od pasu do vrata, izključeni pa za obraz in prste. Sprijeinala sta se večinoma za roke in vrat in sklepala preko ramen. Navzoče ne baš mnogobrojno občinstvo, večinoma iz telovadskih krogov, ki je z napeto pozornostjo sledilo borbi, je priredilo živahno ovacijo g. Tomaševiću, ki je zmage vesel dvignil na Dunaju priboren pokal, ki ga je moral trdo braniti. G. Tomaševič je gibčen, zelo visok, slok, širokoplečat, ter ima bolj telovadsko postavo: muskulatura je na celem telesu zelo somerno razvita. Brandetter je pa atlet, srednje postave, težak in močan kot medved. Začetek borbe je bil določen na 8. uro, a začela je borba šele 10 minut pred 9. uro. To nikakor ni v redu in se mora grajati. Jutri, v nedeljo, se bo g. Tomaševič boril v Sokolovi telovadnici z atletom Ditrichbergom. Borba se prične ob 5. uri pop. Vstopnice se dobivajo ▼ Šešarkovi trafiki po 2 K, 1 K, 60 r. in 30 v. To bo zadnja borba g. Toma-ševića v Ljubljani.
— »Dobrodelno društvo j tiskarjev na Kranjskem" pri. redi v nedeljo dne 20 t. m. ob 4. uri popoldne v areni »Narodnega doma« bo žičnico na korist siro tim umrlih tiskarjev s sodelovanjem ljubljanske društvene godb?. Z ozirom na blag namen te prireditve se pričakuje mnogobrojne udeležbe! Vsakdo bode dobro došei!
— Pevsko društvo »Slavec" priredi jutri, v oedr-ljo 13. t. m. zabavni, pevskivečer v rest. »pri Novem svetu« na Marij« Tere zije cesti št. 14. Z^etea* ob 8. uri zvtčer. Vstop prost. Častiti podporni Člani in prijatelji društva dobro doŠli!
— Miklavžev večer, k rega je priredil pevski kiub p štnih in brzojavnih uslužbencev v Puut framski pivnic', je bil šobro oh skaa. Občinstva je bilo ob 8. uri že t -!iko zbranega, da niso mogli več prostora dobiti.   Miklavž je  z  vsem svojim spremstvom ■attopil ob pjlu 9 uri, i; ker je  bil pravo veselje za občinstvo, pevski klub je svoje točke tudi dcb:o izvršil.   Treba je pa tudi še omenit«, da |e bilo občinstvo s po strežbo   g. Voapernika zadovoljna, jedila so b.la okusna in pijača dobra, cena je bila prav primerna.
— Konkurz tvrdke Josip Wo-kač, trgovec na Jami pri Dvoru, je ustavljen, ker je g. France Wokač trgovec v Novem mestu, vse upnike svojega brata Josipa poplačal.
— „Narodna čitalnica11 v Kamniku vprizen v nedeljo, dne 13. grudna t. 1, točno ob polu 8. uri zvečer na splošno željo občinstva p-tdejansko narodno igro s petjem »Materin blagoslov« ali »Nova Chon-chon«. Pevske toike spremlja na klavirju iz prijaznosti g. E. Adamič
— Vstopnina ista kot pri premijeri.
— Posebnih vab l odbor ne izda.
— Ravnik v Gradiški. Zaradi roparskega umora na dosmrtno ječo obsojeni Ravnik se nahaja v kaznilnici v Gradiški. Mož se nikakor ne mor«, sprijazniti s svojo usodo in poskuša na na različne načine, da bi prišel — na svobodo. Najprej je poskusil iz kaznilnice pobegniti. Prvi poskus je bil popolnoma brez uspeha. Nedavno tega, je Ravnik drugič poskusil pobegniti To pot se mu je res posrečilo, da ie prišel iz kaznilnice Malo je manjkalo in ušel bi bil, ali v zadnjem treuotku so ga izsledili in ga prijeli. Z ozirom na dvakratni poskus, pobegniti iz kaz nilnice, so Ravnika vkovali V železjn in preteklo bode pač dolge časa preduo mu jih snamejo. Zdaj Ravnik pač ne I more več misliti na beg. A miru I nima. Nakrat se je začel domišljati, da daje krivično obsojen iu vložil je jiroš njo za revizijo njegovega procesa. Seveda tudi to ne bo pomagalo,
je tudi sam priznal, daje Žvaua ubil. Pri ti priliki bodi  omenjeno, tla je od tedaj tudi Žvanova vdova umrla, lafM stivši  sina,  ki je, ker  mu je Kavuik očeta ubil, navezan na podporo dobro srčnih; ljudi. 11
— Na adreso tudi naših I društev!  Hrvatske  »Neredne No vine« priobčujejo tole  vsega uvaže-vanja  vredno notico:   »Časniške re- |i klam*, katero uprizarjajo razna za- |j grebška društva v svoje svrhe, so se || razvile že v pravo nadlogo za naše |i liste.  To sioer niso reklame, katere I] bi služile osebnim koristim, takisto 11 se tudi  ne more  trditi,  da bi  bila 11 intonejti t.-h reklamnih notie neple- H menit*, ali neopravičena; nadloga pa m je to, da jih je preveč in da so dru- n
i^fT Dalje v prilogi.  $m I
2. Priloga »Slovenskemu Naroau" št 287, dn6 12. decembra 1903.
gtveni organi, ki jih sestavljajo, postali prekomodni, dajih večinoma ali slabo stilizirajo in izpol nju jej o z bombastičnimi frazami, ali pa jih prepozno pošiljajo, a vendar vedno žele, da se priobčijo še istega dne, navadno v soboto. Društva bi se nsj vendar vsaj nekoliko ozirala na uredništva. Ako smo mi v nasprotju s potrebo toli uslužni, da priobčujemo njihove vesti brez vsake odškodnine in rade volje, tudi lahko zahtevamo, da bo računa vsaj z našimi tehnič zahtevami.   V   bodoče bo-d> m o redno metali v koš vse reklamne n o t i c e i n s 1 i č n i m a terijal, ako se nam ne bodo do eteviie v rokopisu do 9 ure dopo-ludne in načelno ne bodemo potem priobčevali takih stvari drugega dne. Takisto bodemo zavrgli tudi vse rokopise, ki so slabo stilizovani in bi jih bilo še '.reba popravljati, v kar pa nimamo  niti volje, Se manje pa časa! Prosimo organe vseh naših društev,  da  te opombe vzemo na znanje in ravnanje, ker se je pri nas zares   ukoreninila   v  teh zadevah skrajno  slaba razvada, proti kateri mora novinstvo v interesu svojega ugleda in ii tehničnih ozirov odločno protestirati!«  To so besede na pravem mestu in tako bodemo v bodoče postopali tudi mi!
— Slovenci — šakali! Kdo jih nazivlja tako? Morda naši fanatični nasprotniki — Nemci ? Ne! Morda naši zagrizeni narodni odpadniki, ali pa zagrizeni Lahi? Kaj Še! Tako nazivlja Slovence, čnjte! — Škofov list, radikalno - narodni „Slovenec." VeČina naših čitateljev bo nejeverno majala z glavo in si mislila, čeprav se je „Slovenec" Že zakrivil raznih ne-tramcostij, tako globoko pa še vendar ni padel, da bi bil zmožen takih in-iamnostij. A vendar je tako! Treba je samo Čitati v „Slovencu" pretekli teden priobčeno „staroindijsko" pravljico o Vlndigo-modrem šakaluu, ki je spisana rod izkušenih mož— v pouk bedakom iu v opomin nespametnim." V tem listku *e docela prozorno prispodablja Slovence — šakalom, Nemce pa le Tom! Take podlosti je zmožen samo škofov Ust, da pljuje v svojo lastno skledo. Fej takim ljudem! Sram jih bilo, da se v svoji brezmejni strankarski strasti in v slepem sovraštvu do druge slovenske politične stranke niti ne strašijo in ne sramujejo, oblatiti in ogrditi lastni svoj rod! Toliko je torej vreden narodni radikalizem in ponos naših klerikalcev, da „v svetlih momentih" celo sami sramote svoj rod, kakor ga niti ne sramote najhujši narodni sovražniki ! Sramota!
— Umrl i** v Kopru ravnatelj i ndotnega učiteljišča gospod Ivan Markelj, rodom iz St. Vida pri Za
ni v starosti 51 let
— Odhodnfca v Novem mestu. V torek 8 t. m. je bila v Novem mestu prirejena odhodnica oeželnovlacnemu svetniku gospodu Fnedrichu. Vršila se je — seveda! — v prostorih slavne kazine. Udeležba od strani uradov je bila prav lepa. Eno pa se mora pribiti: Vsi arovorniki so govorili samo v blaženi nemščini. Edini, ki je tudi pri ti priliki slovenski govoril, je bil g. župan plem. Slad o vi 6, vsi drugi govorniki so se posluževali nem ščine, naj so že katoliško narodnega aii narodnega mišljenja. To je vse graje vredno, da narodnjaki celo pri takih prilikah zapostavljajo s?oj materinski jezik.
— Trgovec z dekleti. Te dni so z L*oydcvim parnikom Afrika' pripeljali iz A'ekaandrije v Trst nekega M i lav ca it L gaic* ter ga pripeljejo v Ljubljano. Ta Milavec ;e namreč sva bil iz Ljubljane kakih 10 dekler. v Egipt in jih tam prodni v ziogl&fcO^ hiše.
— Za narodne trgovce. Oposarjamo na današnji in sera t glede Tančičeve trgovino v Šmarju pri Jelšah. Z narodnega stališča je iskreno želeti, da pride to podjetje v slovenske roke.
— Zmrznila je na potu med Javorjem in Gornjim vrhom 52ietna beračica Ivana Zupančič.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1.) France Hromeč, 14 let stari vrtnarski vajenec pri Francetu Herzmanskem 7 Kožnem domu pri Glincah, je izmaknil   iz   zaklenjenega  kovčeka vrt narskemu   pomočniku   Matiji Čateju 90 K gotovine;   meseca vinotoka t. 1. je poneveril Josipu Ferlanu 2 K in todi prejšnji domaČi kuharici z   okna vzel 20 v;   obsojen je  bil  na 8 mesecev težke ječe. 2.) France Spacapan, zidar iz Renč doma, je dne 22. listopada v Slomškovih ulicah v gostilni „Pri kranjskem  biseru-   vrgel  svojemu tovarišu Francetu   Logarju     vrček   v glavo, ker mu je očital neki dolg; obsojen je bil na dva meseca ječe. 3.) Janez Mlakar, posestnika sin v Babnem polju je Ukrat, ko je   še  drvaril v neki šumi poleg reke  Moldave na Bumunskem, grozil Antonu Komidarju, da ga bo s *ekiro potolkel, ako zapusti delo in v
družbi dveh tovarišev trpinčil njega in Janeza Hlapšeta s tem, da so ju pretepava 1 i in jima spečima v baraki nekoč zažgali ležišče, pri Čemer se je Janez Hlapše, kateremu so vrh tega privezali na noge trioglat hrastov Čok, po životu opasno opekel; — obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 4.) Miha Bergant, delavec v Zgor. Šiški, je šel zvečer 22. vinotoka t. L klicat v Spod. Šiško že na podstrešju v senu spečega Franceta Galjota. Ko se je Galjot njegovemu klicu odzval in stopil na dvorišče, ga je Bergant brez povoda z nožem sunil dvakrat v hrbet in enkrat v trebuh. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe. 5.) France Boštjančič, posestnika sin na Perovem je dne 4. vinotoka Franceta Keber posestnika in gostilničarja na Perovem sunil z nožem v hrbet, ker ga je Keber potegnil z voza ki je na njem sedel neki Ljubljančan, kateremu je BoŠtjančič že prej grozil, da ga bo pretepel. Sodišče mu je zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe prisodilo 4 mesece ječe.
— Izpred sodišča. Na drugem mestu poročamo o aretovanju nekega Milavca. Obravnava proti njemu se je vršila danes. Bila je tajna. Obdolženec je bil tožen po § 132 kaz. zak. Sodilče ga je od te obtožbe oprostilo in ga obsodilo le zaradi prestopka po § 516 kaz. zak. na 12 dni. Med razpravo, ko je ista trajala že skoro dve uri, ravno ko je plediral ex-offo zagovornik g. dr. S tor, je prihitel sodni zdravnik g. dr. Schuster z brzojavko od policijskega ravnateljstva v Trsta, v kateri se naznanja, da je obtoženec prišel iz Aleksandrije, ki je po koleri okužen kraj, in da bi bil moral še tri dni ostati v Trstu v karanteni Tržaška policija je torej obdolženca prezgodaj poslala v Ljubljano k razpravi. Poročilo, da prihaja obtoženec iz kraja, ki je po koleri okužen, in da Še ni dognano, če je zdrav, je napravilo — primeren utis na vse funkcijo narje. Ker je obdolženec dobil 12 dni zapora — bo to pač zadostovalo za karanteno.
— Razstavljena zašlo-nila. V izložbi Primožtčeve trgovine sta razstavljena dva umotvora, ki zaslužita občno pozornost. Dve zaslonih sta to, in izdelali sta ju go spodični Ruža Se v e r j e v a in Zalka Novakova. Obe zaslonih sta umetniško dovršeni deli. Eno predstavlja prihod jeseni, drugo pa tri človeške dobe. Že na razstavi ženskih ročnih del sta ti zaslonih obudili največjo pozornost in bili v kritikah kar naj-iaskaveje ocenjeni. Zdaj sta ti zašlo niii na prodaj. Ker se blža, B.žič, opozarjamo občinstvo na ta umotvora.
— Opozarjamo na znano domačo trgovino z dolenjskimi vini in domaČim konjakom gospe E m e W u t s c h e r v Brezovici pri Šent Jerneju na Dolenjskem. Več se razvidi z d*na$njega inserata.
— Božična drevesca se bodo tudi letos kakor lansko leto prodajala na Kongresnem trgu
— Rešilna postaja je intervenirala meseca novembra 1903 46krat, in sicer pri 28 moških in pri 18 ženskah Slučaji so bili nastopni: 9 obolelosti in oslabelosti, 1 božjast 1 krvavenje, dalje 1 težek porod, 3 zlomljenja nog, 3 ranitve z rezili 2 ranitvi vsled padcs, 2 ranitvi z vdarci 1 ranitev s strelom, 5 umobolnosti 17 transportov bolnikov. Pri tej priliki se omeni, da rešilna postaja umobolnih oseb ne sprejema, če nimajo zdravniškega izpričevala enega ali pa druzega mestnih zdravnikov, ho'n kov z nalpznivirrii boleznimi pa principijelno ne,
— Ogenj. Včeraj ob pol 1. uri popoludne je nastal v delavnici pleskarja Josipa M >kovca na Bregu št. 20 ogenj, ki je napravil 240 K škode. Ogenj je nastal vsled nerodnosti va jenca Franca Kocijančiča, ki je prevrnil lonec, v katerem je kuhai vosek in terpentin. Pri gašenju so je pleskarski pomočnik Ivan Berčič na desni roki opekel Na lice mesta je prišel oddelek požarne brambe, ki pa ni vstopil v akcijo.
— Rešilne vrvi in drogovi. V slučaju viso. e vode se dot»iva|o rešilne vrvi in drogovi pri trgovca Roegerju na Ambroževem trgu, pri paznikih ob mostu čez Gruberjev kanal na Poljanski cesti in pri mizarju Severju v mestni (PJaninškovi) hiši na vogalu Emonske ceste in Gra-daških ulc.
— Gost z revolverjem. Črevljar J. S, stanujoč v Rudni&u, je prišel včeraj okoli pol 10. ure zvečer v Šarčevj gostilno na Karlovski cesti in je popil za 60 vin. žganja. Nato je naročil Še vina. GostilniČarka mu ni hotela dati vina, dokler ne plača žganja. Črevljar je začel vsled tega v gostilni razgrajati in je tudi po tegnil iz žepa revolver, nakar so poklicali policijskega stražnika, da ga je odstranil iz gostilne.
— Žepna tatvina. Hišnici Rozaliji Mareokovi, stanujoči na Sv. Petra cesti štev. 32, je bila danes zjutraj v stolni cerkvi iz žepa ukra*
dena denarnica z dvema kronama. Policija je prijela neko brezposelno deklo, ki je sedela z Marenkovo v klopi in je sumljiva, da je tatvino izvršila.
— V spanju okraden. Hlspou Florijanu Gregorčiču na Radeckega cesti št. 3, je bila ponoči v hlevu »pri Virantu«, ko je spal, iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imel okoli 5 K denarja.
— Izgubljene reči. V Šolskem drevoredu je iigubila danes dopoludne Katarina Celic, vratarjeva žena is Trsta, denarnico, v kateri je imeia dva bankovca po 20 K in tri zlate po 20 K. — Na poti od nunske cerkve skozi »Zvezdo«, Wolfove in Špitalske ulice, je izgubila dne 9. t m. neka dama iz Gorice zlato uro in zlato verižico.
— Društvena godba priredi jutri v nedeljo koncert pri »Gam-brinu« J. Kenda. Začetek ob 7l/. uri. Vstop prost.
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe. Od 4. do 10. decembra je dela iskalo 6 moških in 20 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 7 moškim in 20 ženskim delavcem, v 22 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 10. decembra je došlo 2757 prošenj za delo in 2629 deloponudeb. V 1642 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 vrtnar, 1 najemnik vrta, 2 kočijaŽa, 4 konjski hlapci, 1 vajenec za izdelovanje glasovirjev; ženske: 1 kolektan-tinja, 1 prodajalka, 4 natakarice, 5 deklic k otrokom. Službe iščejo moški: 1 mašinist, 1 mizar, več trgovskih slug; ženske: 1 blagaj ničarka, več računajočih natakano, kuharic in drugih poslov. Oddati je 3 stanovanja po 2 sobi in več mesečnih sob. V n a j e m s e iščejo stanovanja z 2 in 3 so bami. Pismenim vprašanjem je pri ložiti znamko za odgovor.
— Hrvaške novice. Z a p r a-voslavnega     škoia   v Teme-Švaru je izvolila škofijska sinoda v Karlovcih arhimandrita dr. Jura Le ti č a. — Zelenica Belišč e—V a 1 p ovo—Osek se začne kmalu graditi. Med Večinom—Dolnjim   Miholjacem— Beliščem, Valpovem in Osekom se upe-Ijejo za osebni promet tudi avtomobili ter so podjetniki motorje  že naročili. — 20-letnica Khuen-Hedervary-jevega  banovanja.  Kakor je bila lažnjivost   v   vsem   postopanju grofa Khuena-Hedervarvja, tako je tudi 20-letnica njegovega banovanja. Dne 10. de cembra bi bilo res 20 let, odkar je za sedel bansko stolico, toda umakniti se je moral že davno. Vendar so mu njegovi   mameluki,    poslanci „narodneu stranke, priredili  v Budimpešti slavje 201etnice. 7 0 letnico Zmaj-Jovana Jovanovića proslavijo nocoj v Oseku zelo slovesno. — Ban grofPejacse vi c h  je  pristopil   raznim književnim umetniškim   in   dobrodelnim društvom ter plačal pristopnine skupno  4200 K. Tudi banica je pristopila šestim ženskim društvom ter plačala vsakemu po 40 K. — Zaradi vojaške t rage dije v  Bilekn  so vsa zasliševanja zaključena ter se snide vojno sodišče prihodnji teden v Sarajevu.
* Najnovejše novice. —
Važna   razsodba upravnega od išče.    Na   pritožbo gališkega ■ ■želnega     odbora     je razsodilo upravno sodišče, da Be od deželnih zgradb, ki  so  prepuščene  erarju v porabo proti najemnini, kakor n. pr. stanovanja  za   orožnike, vojašnice itd. ne   sme  pobirati hišno-obrestni davek.   —   Boj   med delavci. Tovarna za stroje v Oseku je odpustila vse delavce, ki so se udeležili štrajka tt*  si naročila novih delavcev.  Odpuščeni delavci pa so priča kali novodošle na kolodvoru ter jih napadli.   Eden napadenih je streljal z revolverjem ter ranil nekega na padalca nevarno. — Nobelove na grade.   Mirovna nagrada se je pri sodila Raudalu Cremerju, dasi je vsakdo pričakoval da jo dobi ronica Suttner.   Tudi nagrade literaturo   ne  dobi   I osen, temuč Bjdrnson.   Profesor Fin sen, ki je dobil nacrrado za medicino, podaril je 50000 K za neko zdravilišče. — Samomor. Med Gorico in Kor-minom se je vrgei pred tovorni vlak neznan  mož,  ki  ga  je  vlak uprav zmlel. — časopis za slepce je začel izhajati na Dunaju. Črke so s pikami izbočene, da jih je mogoče tipati. Zaradi ponarejanja važnih  listin je obsodilo vojno sodišče  v   Frankobrodu podpolkovnika Gotza pl. Schonfliessa v poltretjo  leto ječe.  — Angleška kraljica v nevarnosti. V gradu Sandrighamu je nastal ponoči v sobi nad kraljičino spalnico požar. Neka dvorna dama je  nevarnost opazila še o pravem času ter spravila kraljico iz spalnice. Kmalu na to se je udri  goreči strop. — Zaroko ruskega velikega kneza Cirila z veliko k n e g i n j o H e s e n s k o,
ba za
ki je ločena od svojega moža, je preprečil car z ozirom na razliko vere in sorodstvo. — Rothschild umrl. V Monaku je umrl baron Artur Rothschild, sin londonskega Rothschlda.
*  Obravnava   proti Sv. Vaclavski posojilnici. V četrtek se je predložilo porotnikom 68 vprašanj in  sicer 66  glavnih  in 2 event. vprašanji. Glede patra Drozda je sodišče stavilo 10, glede Kohouta 9, glede Biljja 3, glede Grunwalda 1, glede Heroika 17 in glede Peke-andena 28 vprašanj.   One eventu-valni vprašanji se nanašata na Heroika in  Pektlanderja,  ako  nista iz vršila poneverienja pod otežujočimi okolnostmi.   Nato je pričel govoriti državnega  pravdnika  namestnik dr. Berg   V uvodu je naglašal, da se je Sr. Vaclavska posojilnica takoj sprva že nahajala na  slabih nogab, ker ji je  nedostajalo  kapitala;  pozneje je mnogo  izgubila,   ker  je posojevala denar   na   dvomljive   hipoteke; po-manjkljaj je   znadal   že   leta 1876. 170000 gld.   Ko je Drozd  vstopil v posojilnico,   je   primanjkljaj vedno rasel, ker so  se  navzlic pasivnosti zavoda dovoljevale  visoke remune-raoije in subvencije in  vsled nepoštene    manipulacije    s falsifikacijo knjig in računov je deficit doaegel milijone.   Glede patra Drozda je rekel državni pravdnik, da se je sicer pri njem   našlo  relativno  malo denarja, to pa samo zbog tega, ker je ostalega kje skril.   Dokazano pa je, da je Drozd   tako   Kohouta, kakor Orta, ki sta notorično kradla, varoval s svojo avtoriteto. Izvedenci  so pozitivno  izjavili,  da je  bilo Drozdu stanje   posojilnice   natanko znano, saj je on sam 1. 1868 ukazal, da se naj aktiva s pomočjo neke fiogirane postavke povišajo Da je Drozd kriv, dokazuje tudi dejstvo, da je napel vse sile, da bi preprečil revizijo posojilnice.
* Zastrupijenje mož. V Vo-
rosmartonu na Ogrskem je nedavno nagloma umrl kmet Jurij Tiszak. Zlravnik dr Hanus je potrdil, da ga je zadela srčna kap. Pozneje pa je nekdo sodišču naznanil, da je Tiszaka zastrupila lastna žena. Obdukcija je v truplu res našla strup. Žena je tajila ter se sklicevala na zdravniško izjavo. Tedaj pa so priče potrdile, da je žena z zdravnikom imela grešne zveze še za moževega življenja in da iste po moževi smrti nadaljuje. Predstavljena dr. Hanusu iz oči v oči, je žena izpovedala, da je po nasvetu zdravnikovem moža zastrupila, zdravnik ji je tudi preskrbel strup. Nadalje se je dognalo, da dr. Hanni ni imel zveze samo s to že o, temud š » s štirimi drugimi ženami, kojih možje so naglo na čuden način umrli Te žene je dr. Hanus z groznu tajnostjo navezal popolnoma nase ter so mu morale d aj t: tudi denar in druge dragocenosti. Pričakuje se, da zaprejo se več vdov, katerim so možje naglo umrli.
* Bogati ponarejale! denarja. V Varšavi se vrši sodna razprava proti 32 osebam, ki so ob-dolžene ponarejanja denarja. Med njimi so tudi bogati bankirji, ki so obtoženi, da so že dalje časa delali bankovce po 500, 25 in 5 rubljev. Rasprava bo trajala okoli 4 tedne.
* Župnik — pedagog s palico, /.upnik Ferd. Katzelberger v Of-fenbachu na Avstrijskem je nedavno lOletnega učenca Pichelmaua v šoli tako pretepal, da je deček par tednov ležal ter sta ga dva zdravnika zdravila. Kmalu na to je župnik zopet pretepel dva učenca ter jima potem rekel: „Tako, sedaj pa idita domov ter se uležita kakor Pichelmann. Meni se itak ne more ničesar zgoditi." Pa se mu je vendar zgodilo. Obsojen je bil v globo 30 kron.
* Vražarstvo pri Romunih. V Abrudbanvi na Ogrskem je umrla te dni stara ženica, o kateri je trdilo romunsko prebivalstvo, da je čarovnica. Da bi ne hodila po smrti ljudi sesat kot volkodlak (iirvoses). prebodli so ji z razbeljenim ražnjem srce, ji natlačih v usta starih podkov in žebijev ter jo položili v krsto s trebuhom navzdol. Policija je za vse to prepozno zvedela ter išče krivcev.
* Posli podkancelarja. Mesto umrlega profesorja Mommsena je izvoljen za podkancelarja »društva za znanost in umetnost« profesor dr. Auwers. Pri tej priliki se je oživela stara anekdota. Ko je bil leta 1886 izvoljen za podkancelarja Helm-holz, podal se je h kaneelarju A d. M en zel u vprašat, kakšni so mu novi opravki. Menzel mu je odgo voril: »Kakor je meni BvojeČasuo kancelar Ranke kot podkanoelarju rekel, rečem tudi jaz vam: Kot pod-kancelar nimate drugega posla, kakor čakati, da jaz umrjem, da postanete potem kancelar«.
* Dva sleparja. 251etni agent Avgust Jonke iz Oplotnice pri Konjicah in 281etni bivši poštni pisar Ludvik Lampe iz Trebuega sta skupno
sleparila po Gradcu. Posebno občutno sta odrla krojača Sollaka, ki je poso-jeval Lampetu denar, češ. da je sin bogatega rentnerja v Ljubljani. Jonke je bil osojen v 15mesečno ječo, Lampe pa v 6meseČno ječo. Oba prideta po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo.
* Za svinjsko čast. Da svinja ni tako zabita, kakor se navadno sodi, dokazal je ravnokar prof. dr. V. Marshall v 15. knjigi svojega dela „Svetovne živali". Učenjak dokazuje, da se da svinja prav dobro iz-vežbatl, ker ima fino razvit sluh in vonj, pa tudi možgan ima primeroma veliko. Neki angleški Častnik je imel svinjo, ki jo je rabil na lovu, da mu je zasledovala sluke.
* Lepo tekmovanje. Pred Božičem se po Parizu natorajr* milodari za mestne revež«. Med Roth* Bchildom in bogatim trgovcem Bian-chardom se tedaj vselej vname tekmovanje, katari bo več daroval. Dose-daj je v*dno promagal Rothschild Blanoh^rda. L^tos pa je daroval Rotschild 100000 frankov, Blanchard pa 103 500 frankov.
* Sadovi celibata. V Nam u ni v Belgiji so obsodili te dni župnika J. Salensa iz Francoske, obdolženega, da je zlorabil mlade dečke. Svinjski celi-batar se je izgovarjal, da ga včasih napade vrocenica, ter tedaj ne ve kaj dela. Bil pa je že leta 1899 zaradi istega zločina obsojen v enoletno ječo in 200 fr. globe. To pot so mu za njegovo vročnico prisodili 4 mesece ječe.'— Pred kazensko zbornico v Ha-nau-u na Nemškem pa je stal te dni katoliški kaplan Peter Knipp, obtožen ravno takih svinjarij. Že meseca marca ga je obsodilo deželno sodišče v Dra-ždanih v dveletno ječo, ker se je pregrešil kot katehet nad svojimi učenci. Zavlačeval je nastop kazni, med tem pa padel zopet v celibatarsko svinjarijo. Njegove žrtve je par tucatov malih dečkov. Pop se jo delal blaznega, toda v norišnici v Marburgu so ga proglasili za simulanta. Obsojen je bil v 4 leta ječe, tedaj ima skupno za presedeti 6 let.
* FarSka kuharica. Porotniki francoskega okraja Voune so zadnji teden oprostili vdovo Saby, ki je ob-strelila župnika R o b i n e t a. Obtoženka je pripovedovala, da je leta 1895 is-skala po inseratu klerikalnega lista „Soleil" službe. Par dni na to je dobila pismo župnika Robineta iz Saints-en-Puisave, ki jo je povabil na sestanek. Duhovni gospod, okroglolični in trebu-sasti 55 let stari možiček ji je takoj rekel: „Pri meni je dobra služba. Se dobro je, dobro pije, skupaj spi ter se tika."   Vdovici, ki je še najbrže
(imela tudi vročo kri, je ponudba ugajala. In zgodilo se je, kakor je župnik obetal. Dobro sta jedla, dobro pila itd. Obtoženka  je tudi izpovedala,   da je imela prvi intimni sestanek z župnikom v zakristiji.   Župnik  pa ji  je kmalu povedal,  da ji ne  more dajati velike plače. In vdovica je na plačo celo rezignirala pod pogojem,  da jo župnik preskrbi tudi za starost. Še več kupovala je  celo iz svojega   razna darila. Dasi sta se tikala,   ni bil Žnpnik sčasoma več ljubezniv ž njo. Kadar gaje zgrabila  jeza, je prišel   v kuhinjo ter ji zmetal posodo skozi okno, kuharico pa pretepel. Vkljub toliki „neznosnosti" pa je prišla kuharica v „drugo stanje". Končno   se je je  župnik  naveličal, ji izplačal za  7 letno zvesto službovanje 500 frankov, in razšla sta se.   Ko je je prišla pozneje vdovica župnika spominjat da ji je premalo plačal, zastavila ji je  na  pragu  župnisča neka mlada žensko   pot rekoč:   „Danes je moj ljuhcek. Sedem let si bila njegova priležnica. Sedaj je vrsta na meni.u In zapodila jo je v župuikovem imenu. Iz maščevanja je vdova pričakovala župnika pred cerkvijo ter ga obstrelila.
* Obglavljeni minister. Ministra zunanjih zadev na Koreji so nedavno obgiaviit. Cela dežela je zadovol;na s to strogo cesarjevo obsodbo. Ministrova obsodba je baje v zvezi s kittjako rusko afero. Min.*ster se je pelakomnii denarja ter se dal podkupiti od n-k« tuje vlade, ali japonske ali ruske, at> ne ve. Z druge strani se ropet zatrjuje, d* je bogate gozde polotoka prodal nekim inozemsaim špekulantom po sramotno nizki ceui.
* Strašna nesreča se ie pripetita te dni v Ustju ob Labi. Na ondotnem ribniku so se drsali nekateri mladi dečki in deklice po tankem ledu, dasi jih je policaj dva krat nagnal. Hipoma pa sa led udere in šest oseb je zginilo v vodi-Enega dečka in eno deklioo so re. šili, utonili pa so: 15letna Franja Vire, 17ietna Mar. Uimann, 14t©tm Fr. Libiš in 154etni Rud. Ceh.
* Darila med zitrimi." Mar-ziljska kazenska zbornica ne bavi z zelo interesantmmi goljufijami raz-puščenega jezuitskega reda. Nedavno je umrla tam zelo bogata stara dama, ki je bila popolnoma pod vplivom jezuitov. V oporoki je zapustila celo svoje premoženje neki ženski, katero je v Življenju jedva poznala, dočim edini  brat pokojnice ni dobil niti
krajcarja. Ker je slutil, da je pode-dovalka le posredovalna oseba za izgnane jezuite, vložil je bral tožbo na razveIjavljenje oporoke. Pri hišni preiskavi v stanovanju te srečne ženske se je bratova sumnja no trdila V njenem stanovanju so našli polne zaboje cerkvenih posod, masnih oblek itd., v skupni vrednosti par stotisoč frankov. Komisija je šla tudi ▼ zgornja nadstropja hiše ter našla bogato urejene aitarje, kjer so jezuiti ravno maše vali svojim privržencem. Proti notarju, ki je delal oporoko, in proti nekaterim jezuitom se je vpeljala kazenska preiakava.
* Čujte, trgovci! Na Nemškem izda na|već z* inserate na|-brže tvrdka Rudolf Hertzog v Bero-linu. ki plačuje za inserate na leto 480 000 kron. Ustanovitelj tvrdke je že hotel enkrat opustiti vsako reklamo. Toda v najkrajšem času se je prepričal, da bi to uničilo njegovo trgovino. On sam pripove duje takole: »Ko sem svojo reklamo popolnoma reduciral, je bila moja trgovina tako slaba, da bi bilo bolje, akobi jo bil docela opustil. Nato sem jel 2nova inserirati. V prvem letu sem porabil za to 1250 mark in moj denarni promet se je zvišal za 36 000 kron; v tretiem letu sem porabil za inserate 12 000 mark, denarni premet je znašal več etotiscč mark, sedaj pa znaša milijone in moj d o b i Č e k j e s o r a z m e r e n denarnemu prometu Za vse, kar imam, za svoje svetovno znano ime, za begato trgovino, se imam zahvaliti ne le svojemu reelnemu poslovanju, ampak v 99 odstotkih velikanski moči časniških reklam. Jaz e e m p o p o l n o m a p r e p r i č a n , da se dandanes ne more nobena trgovina povzdigniti in do našati dobička, ako se ne zateka k časopisni reklami !a
* Ameriška jabolka. Te c?ni je prispel v Bremen pnrnik »MaK?« iz Nav Y^rka, ki je pripeljat 22 929 s d v in 1540 zabojev ameriških jabolk, največja dosedanja po šiljatc-v jabolk iz Amerike.
* Ar»arhisti na Bolgarskem. K bogatašu Ivanu Geršovu v JSoriji sta prišla nedavno dva človeka, potegnila iz žepov revolverje ter zahtevala 100.000 frankov za maeedonski odbor. Gešov je izjavil, da je pripravljen dati zahtevano svoto, ako se izka-žeta, da sta res odposlanca macedon-skega odbora. Za odgovor sta mu pokazala zabojček dinamita ter zagrozila, da zleti hiša v zrak, ako ne da takoj denarja. Gešov jima je izročil dva čeka za 140.000 fr. Drugi dan je prišel k njemu neki Nikolov, da mu čeke izplača. Dočim mu je Gešov štel denar, prišla sta od zadi dva njegova rojaka ter lopova zgrabila. Njegovega sokrivca pa orožniki niso upali prijeti, ker je grozil z dinamitom.
' Saharski cesar. Sanjarski milijonar Lebaudv, ki seje samo-pravno proglasil za cesarja Sahare, neutrudno nadaljuje vse priprave za uresničenje svoje misli. Na Angleškem je kupil na 16.000 modernih pušk, nekoliko velikih topov in več vsakovrstnega vojnega materijala. Vse to je poslal v svojo bodočo prestolnico Trojo v Sahari. Tudi je najel 500 Švicarjev za svojo prvo telesno stražo. Gardi bo zapovedoval neki bivši angleški polkovnik. Razun tega namerava Lebaudv upeljati v Sahari vojaško obveznost ter rekrutirati vse svoje Črne podanike. Čas je že, da se oblasti postavijo na pot bogatemu norcu sicer še zna priti do pobojev.
Književnost.
— „Zvonček". Vsebina |12. številke: 1 Moč. E G a n g 1. Pesem* 2 Stara mati. Borisov. Pesem. 3* Božič gre Borisov. Pesem 4 O svetem letu Ivo Trošt. Povest. 5. V spomin na dobo cvetja. Podoba v barvotisku. 6 Božič. Stepen ko. Povest. 7 Sveti Miklavž Borisov. Pesem. 8 Jurij baron Vega. M a k s o P i r n a t. Ž vljenjepis s tremi podo-dami. 9. Iz čitanke grofa Leva Ni-kolajeviča Tolstega. Sol o vej. Povesti. 10 Zapuščena. C G o 1 a r. Pesem. 11. Pripovedka o nsprstniku. Minka Pirčeva. Povest. 12. Kako je bil zajec obsojen na petindvajset, Fri Crnagoj. Povest. 13. Posk in lab va Aj, na okna ... A. K os i. Uglasbena pesem. Novioe in rešitev demanta. 14 Ob sklepu četrtega letnika.
— Izvestija S. Peterburg-akago Blagotvoriteljnaga ob-Ščestva. To je naslov novi, v ruskem jeziku izhajajoči reviji, katero izdaja že drugo leto slovansko dobrodelno društvo v Petrogradu. Ta važni in zanimivi mesečnik, ki ga urejuje N. N. K o r a b 1 j e v, stane na leto 4 rublje. Urednik sam je jako nadarjen književnik, pri „Izvestjih" pa sodelujejo odlični pisatelji, znanstveniki in politiki raznih slovanskih narodov. List prinaša popularne znanstvene razprave iz zgo-
dovine, književnosti, verstva in narodopisja Slovanov; dalje poročila o sodobnem političnem in kulturnem življenju vseh slov. narodov, dopise iz raznih slovanskih. V novemberskem seŠitku prinaša list poleg raznih drugih,'zanimivih spisov tudi obširno razpravo o Slovencih. Pisatelj te razprave se bavi zlasti z razvojem narodne ideje med Slovenci, potem s prizadevanji za germanizacijo obmejnih Slovencev in končno z borbo med narodno-napredno in med klerikalno stranko. V tem oziru bi priporočali zlasti tistim, ki očitajo narod no-napredni stranki da je premalo slovenska naj bero to razpravo. Iz nje namreč lahko spoznajo, da so cilji na katere deluje narodno-napredna stranka slovanski, da je delovanje te stranke in boj proti klerikalstvu eminentno slovanskega pomena in da se s tem delovanjem kar največ stori za uresničenje slovanskih idealov.
— Dr. Gjuro Šurmin s Hrvatski   preporod.    Od godine 1790. do 1836. Zagreb. Tisak Dioničke tiskare.  Ilirska doba spada med naj lepše v narodnem življenju Hrvatov, a doslej Hrvatje niso imeli temeljite in vsestranske zgodovine te dobe. Kakor se pri nas Slovencih zgodovinarji raje pečajo  s studiranjem  rimskih črepinj nego  z   zgodovino   kmetskih puntov, protestantske     dobe     in francoske okupacije, blizu tako je tudi med Hrvati. Prof. Šurmin je sedaj podal Hrvatom  zgodovino   njihovega narodnega preporoda.  Spisal jo je — to se vidi že pri prvem Čitanju — na podlagi doslej popolnoma neznanih virov. Tudi slovenski   literarni   zgodovinar najde v tej knjigi mnogozanimivih podatkov. Želeti je, da bi kmalu   zagledal dan tudi drugi del te kujige.
-r Zagorka:   Vladko Sa-
retić. Izvorna pripoviest iz Zagrebačkoga života. Zagorka se imenuje jako marljiva sotrudnica „Obzora". Pridobila si je kot pripovedovalka dobro ime. V pričujoči povesti je kaj naravuo popisano zagrebško življenje.
— Milan     Marjanovič s
Fragmente. Med najmlajšimi hrvatskimi pisatelji je Milan Marjauović eden najnadarnejših. „Fragmenti obsegajo ciklus prav duhovitih Črtic po uzoru Ivana Turgenjeva poezij v prozi.
— Ivi. Milanov ić: Kalugjer.
Spjev. Sarajevo 1903. To je Epos v verzih poln rodoljubnega zanosa, in domoljubnega ugnja.
— Em.   šl.  z Lesegrada
ima  kot pesnik  v  Cehih  dobro ime. Sedaj je  obelodanil  dramo v treh dejanjih   „Podpora života- Snov je vzeta iz sodobnega Življenja.
— Milan švlarjanović: Hrvatski pokret. V;(1rveni Hrvatski' je izšli nedavno vrsta ieljtonov. v katerih se kritično osvetljujejo politične in strankarke razmere na Hrvatskem Pisatelj je te listke zbral Jv tej knjige. Bere se prijetno, a jeli res vse tako, kakor piše pisatelj, nismo kompetentni soditi, zdi se nam pa, da ni vse tako.
— Sjezd slovansUvch novinaru v Plzni. Usporadel Rajmund Cejnek. V tej brošuri je popisan letošnji shod slovanskih Časnikarjev v Plznu. Med drugim se čita v bro>uri, da slovenski listi niso nič poročali o tem shodu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12. decembra. V današnji seji gospodske zbornice je ministrski predsednik dr pl. Korber ob treh popoldne naznanil, da je zasedanje državnega zbora odgođeno. Pred tem je bila sicer kratka, a vele-p omemb na debata o M a d jarom dovoljenih koncesijah glede armade Tse tri stranke gospodske zbornice so se zedinile, da sprožijo to vprašanje potom posebne interpelacije. To interpelacijo je vložil knez Alfred Windischgraetz Min. predsednik Korber je koj odgovoril. Napravil je najprej neKaj komplimentov gospodski zbornici, potem pa izjavil, da stoji vlada slej ko prej na stališču, da se smejo nagodbeni zakoni samo v medsebojnem po razum ljenju premeniti, nikakor pa ne enostransko. Kar se tiče armade, je ministrski predsednik proglasil, da je vsak poskus, motiti edinstvo armade, hudodelstvo, in da bo vsak tak poskus odločno zavrnen. Na predlog grofa Thuna je zbornica sklenila, da se o tem vladnem odgovoru takoj otvori debata. Knez
Windischgraetz je v tej debati povedal, da je že pred meseci pisal Korberju pismo, v katerem je pojasnil svoje pomisleke glede madjarskih armadnih zahtev. Grof Thun se je skliceval na Kossuthovo izjavo, da so Madjari glede armade dosegli koncesije, o katerih se jim pred leti še sanjalo ni. Govornik je poživljal vlado, naj stori vse, kar je mogoče, da se prepreči ustanovitev posebne ogrske armade. Ko pa bi se to ne posrečilo, potem bi Cislitvanska pač morala skrbeti, da ne bo plačevala trosko v za ogrsko armado in ne bo igrala vloge potrpežljivega jag-njeta Thun je vzel z zadoščenjem na znanje vladno izjavo, da se Madjarom ni še ničesar defi-nitivnega zagotovilo. Rekel je, da bi vlada v boju proti ma-djarskira aspiracijam imela vse narode Cislitvanske na svoji strani in končno izrekel željo, naj bi že razmere v dunajskem parlamentu postale normalne.
Dunaj 12 decembra. V tukajšnjih političnih krogih vlada mnenje, da vzbudi današnja razprava v gosposki zbornici na Ogrskem velikanski vihar.
Dunaj 12 decembra. „Frem-denblatt" poroča, da je vojno ministrstvo res izdalo ukaz glede učenja polkovnih jezikov, a to ni reservatni ukaz. Nemškim oficirjem se naroča, da se nauče vsaj en nenemški jezik, ki se govori v državi
Praga 12. decembra. nNar. Listytt javljajo, da bo novi vojaški kazenski postopnik določal ravnopravnost vseh jezikov, tako da bodo vse narodnosti deležne istih pravic, kakor so obljubljene Madjarom.
Budimpešta 12. decembra. Poslanska zbornica bo imela v ponedeljek sejo v namen, da bi Tisza mogel odgovoriti na izvajanja v današnji seji dunajske gospodske zbornice.
Budimpešta 12. decembra. Posl Bar a bas je danes vstopil v uredništvo lista „Magjar O r-
szag-
Poslano.
Domoljubni rojaki!
Družba sv. C rila in Metoda je izdala
koledar za leto 1904.
Koledar j* ob enem »Vestnik« za družb no XVI. in XVII to leto. Cena koledar.u ie kron 120. Vod s^.vo družbe sv. Cirila in Metoda Vas vljudno pr. si, da kupujete ta družbeni koledar ter zahtevate odločno, da imej vstka slovenska knjgotržnica, trgovina s papirjem in vsaka trafika ta ko'edar na prodaj. Tem potom olajšujete težavno breme, Ui fra ima družbino vodstvo. Bratje Čehi toliko žrtvujejo za obrambo svojega naroda — Slovenci, manji narod, bi morah torej primeroma več žrtvovati f d Čehov.
Trgovci naj se zglašajo direktno pri vodstvu. Za trg->vc^ stane koledar K 120 z 20% popustom ob naprej vplačani svoti. (3220—1)
Dstoti stenskega trgovca so:
1. ) Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom.
2. ) Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd.
3. ) Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike.
Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar!
Narodovo zdravilo, latco se sme imeuo vat» bolesti uteaujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol'*, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpo-6 Uja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (10—16) I _ ___
Slovenci in Slovenka I Na zabita družbe sv. Cirila Ir. Metoda I
Proti kataru se uporablja naino-vejai eter BFor-manu, ki so ga Že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Forman" je z mentolom Moro vani eter men-thyla Za lažji nahod naj se uporablja ,Por-manova bata' (pusica 40 vin.\ za hujši nahod pa „Forma-nove pastile* (75 vin.; za vdihavanje s pomočjo vdihavalne steklenice. Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. ^Forman" se d »biva v vsaki lekarni. .2825—5}
Dobre domače zdravilo. Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter - jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom* prvo mesto. Cena je nizka: 00 h., K 1'40 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru
„Le Delice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-39) Glavna zaloga • Dunaj, L, Predigergasse 5.
m
Edino čistilo za zobe brez kitflln
ki so ga zdravniki preizkusili i a p riporočiii je pristni
Anatherin |
c in kr dvornega zobnega zdravnika dr. •1. €i. Popila, Dunaj, XIlI/6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici c višnjevo franc. etiketo 'zlat tisk) in mojo firmo^po K 2.80. K 2 in KI
rZe več let rabim samo Vašo ustno ia zobno vodo ,,Anatherin1' in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe aveže in zdrahe." A. *|iital4lty, veleposestnik.
Anuilirrlik" rrenif* za zobe v lončkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in sveiiobele. K^mad po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah in bolj&ib trgovinah, kakor tudi pri F. .VI. Sclmaiit v IJtBblJuul. (2966-2)
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. De stile rij a
Camis l Sinek
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5—, 7, ste-kleoice K 260. — Na prodaj v koljšitt trgovinah. 6
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
fledi kri, jači živce, pospešuje slast do jedi.
141 i ii i t* prHzkuHenni otllleiil
zdravniki jga prlpororajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah ia drogerjah, kot prašek 100 gr K 5 —, v tabletah 10(1 kosov K 151) in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. Potslrdnje nalaač za otrobe. ^2998 -8)
Vprašajte svojega zdravnika.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sa«»o Iz ust«
i steklenica z navodom t 14.
Melusine zobni prašek
t škatljlea ti O vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno posto. == Edina zaloga. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, niedicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurg lenih obvez, svežih mineralnih vod U t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Rasljeva cesta st. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožetovega
iubii. mostu. (205— 47]
Pri zdravljenja različnih ran
se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je ie odstranilo iz nje vse nezdrave dele Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvar vanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško domače mazilo" \z lekarn« B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej ineerat! a
2211-26
dvajsetkronski zlati
5« ne 5i>etije tako
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
podjetja za izdelovanje ideal-žarnic HU60 POLLAK, Dunaj VI, Wa!lgasse 34.
Darila.
Družbi sv. Cirila   In  Metoda ro od
1. do 8. decembra poslali prispevke p. n gg. in društva: „Slov. Narod' 6 K, ..Slovenec" 3 K. ženska podružnica v Trbovljah 106 K (po „SI Nar."), podružnica za Beljak in okolico 50 K. A. Koder v Breznici 10 K, J Dreneckv v Podgorju 10 K, Iv. Roječ v Biljah 6 20 K, Jos Vidmar v Žireh 6 K, J Hudovernik t Kranjski gori 5 2f) K,  J Ko-zoder pri Sv. Urbanu nad Ptujem zbirko 4 60 K, dr. Ed. Volčič v No»emme»tu 4 2'J K Gr. Presečnik v Frankolovem 3b5 K, V Preglej v Vuzenici 362 K, Jos.  Zupan ? Dolini 3 BO K, Fr. Dular v B osn. Gradiški
320 K; po 5 K: 0 Skale v Novem mestu, VI. Tomec v Divači, Jos. Nagode v Trebel-nem, P. Švegelj v Mavrožu, Fr. Žarko v St Jerneju, Iv. Vončina v Ljubljani, F. Malgai v St. Pavlu, A Bizer v Grabštajnu, A. Ma-sera v Kanalu, A. Križnic v Kanam, Ivan Lončar ▼ Ljubljani, Fr. Kurslt v Zagrebu, V Rihar v Polhovem gradcu, Iv. Ambrož v Pulju; Mohorjani: v Vremah 4 K, frančiškanski v Ljubljani 22 80 K, v Oaeku pn Sempasu 6 K, pri Sv. Heleni 8 5'J K, pn Sv. Jurju ob j. ž. 19 K, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 3 K, v Biljah 12 80 K, v Ribnici (Staj ) 8 K, v Batujah 12 K, pri Sv. Križu nad Litijo 3 BO K, v Legatcu 10 K — Razun teh je za družbeni ,.Koledar
321 odjemnikov poslalo 492 62 K, mej tem 9 po 4 K in 14 po 3 K Žal, da radi pičlega prostora ne moremo objaviti vseh imen.
Blagajništvo družbe sv Cirila In Matoda. UjrHvmStvu našega ost* so posi \ Za družbo sv. Cirila in Metoda. Vesela družba ,pri večernicah" v gostilni vrie^» krčmarja goap. Antuna Klavierja v Brežicah lt kron 40 vin., ko ie ohha'^la god narodnega trgovca gosp Frana Vaneca.
„Slovenski Narod'
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
L Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št 10.
L. BJaznik, Stari trg št. 12.
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1.
M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. L Kos, Kolodvorske ulica št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulica št. 4. M. Sever, Gosposke ulic« št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št 25. F. Šešark, šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10.
Škof j a Loka : Matej Žigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Kari Florian, knjigotržec.
Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec.
Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru.
Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Celovec. Josip Sovva, časopisni biro.
Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ul|ca št. 2 (via scuole 2).
Trst:
M. Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Mihael Lavrenčić, Piazza Ca* serma št. 1.
M. Majcen, ulica Miramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Molin pic-colo št 8.
Reka:
A. Potošnjak, Via del Molo.
3. Priloga ..Slovenskemu **aroou" it. 687, d ie 12. decembra »003.
na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na  iovo naročbo, staro gospode naroč iflks pS| kat »rim bo potekla koncem me i0cs naročnina, trosimo, ds Jo ob pravem času ponove, ds poilljsnje ne preneha In ds dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
7)
»olja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-60 pol lete . . u II*— I En mesec . „ 1-00 pošiljanje ne dom ae računa za vse leto 2 K
S pošiljanjem po pošti velja: Vse teto. . K 25'— I Četrt lete . K 6-50 pot lete . . N 13*— I En mesec . „ 2*30 £S~ Nsročs se lahko z vsakim dnevom , hkretu se more poslati tudi naročnina, drugače ss ne ozlrsmo na dotično naročilo.
%T List se ustavlja 10. dan po potekli naroč jej  brez  ozira  vsakemu,  kdor ne vpoalje Iste ob pravem času.
UpravniStvo »Slovenskega Naroda".
Častite naročnike „Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročite* kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Borzna poročila
Ljubljanska
.Kreditna  banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 12 decembra 19G3-
Naložbeni papirji.
!&•/• majeva renta   .  . . ; £' 5 srebrna renta  .  . . I3 g avstr. kronska renta . |«/e    u    zlata „ p 8 ogrska kronska „ p.. 9    „    zlata „ V , posojilo dežele Kranjske P/,V« posojilo mesta Spljeta
t
o
t c
e/
1 /t
i*,'/.
11/ •/ 1 1 t
Sasilika
Zadra
j bos.-herc. 8el.;poa. 1902 češka dež. banka k. o.
« 5 P * JL\ v zast. pis. gal. d. hip. b.
pošt. kom. k. o. s 10»/, pr. ... zast. p is. Innerst. hr.
„    „   ogr. centr. reSalne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obi. ogr. lokalne železnice d. dr. .  . . „  Cefike ind. banke . prior. Trst-PoreC lok. Sel. n dolenjskih železnic P/t        Jož. ael.kup. Vi Vi P ,°/, av. pos. za zel. p. o.
•reoke,
Srečke od lota 1864 .  . .
..... IfS''' •
tizske.....
aemli. kred. I. emisije
i.    ,i n-
c grške hip. banke . „    arb*ke a frs 100 — turske .      . . srečke Kreditne ■ inomoske • krakovske ,    . •
Ljubljanske . ivstr.rud. križa Ogr.    M h Etadolfove Salcburske Dunajske kom. .
Delni e«
Južne železnice Državne železnice . . Avstro-ogrske bančne del avstr. kreditne banke . Tgrske     . ■ Z.vnostenske 9 Premogokop v Mostu (Bruv I AJpinske montan . . . Praske želez. ind. dr    . .
aima-Muranvi.....
IrbovelJBke prem. dražbe . avstr. orožne tovr. dražba Češke sladkorne dražbe Vala t«
C. kr. cekin , . BO franki      .   . . K marke .... Sovereigns   .  . •
Mirko.....
Laski bankovci. . . Bablji . , • • « Doiarji......
Žitno cene v Budimpešti.
dne 12. decembra 1903 Termin.
za 60 kg K 7-72 . 60   .  . 667 60   „   , 617 . BO  .   . 647
Efektiv.
Vzdr žno.
Denar	Blage
100 80	lor—
100 601	100 80
100 80	IU1 -
120-70	12 iV-6
9915	99 35
119 •—	119 20
loo-—:	100 50
100 -1	10o —
10J 1	100*-
IU0 65	101 66
9960	100 60
99l76	100-75
10160	10250
K/7 -	108 —
101« -	102 -
100 25	101 25
100 10	101 10
100 -	101 -
100 26	101 25
	
99 50	100 50
307 26	309 25
ion 60	10160
168	171-
lr\6 15	167 15
262 -	26S-
105-	lb7 50
293	29750
288 -	i9i50
267 —	271 —
92	96.-
139 -	14«r-
19 25	20 25
475 -	484 -
82-	87 -
80	85 —
71 -	75 50
63-50	54 50
2H75	27 75
66 -	60*—
78' —	Si-
600 —	618 —
90-7S	_ .,
6^4 75	,685 60
161* —	*62r3
691 26	692 25
775 —	776' —
262 76	2RM 75
700-	710-
409 7n	4ifT5
18V5 —	1905 -
502 -	504.—
893 —	b*H -
426 —	431 —
158 —	163 60
1136	11-39
191/7	19 1 >
2344	2352
23-93	24-02
117 17	117*38
96 35	96-65
253	253
484	6 —
P&enica za april .
Rž „  april   . .
f raza m maj  1904 .
Oves „ maj     . .
Meteorologično poročilo.
Valna nad morjem 80f8. Srednji arataii tlak 7160 mm
Dec. j		Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	As* 1» IS	Wrovi	Nebo
11	9. sv.		7343	45	brezvetr.	dež
12	7. »j.		7332	4-0	al. jzahod	megla
•	2. pop.		310	4*	si. bbvzh	dež
MATTONI-JEVA
alkalicna kiselica
katera je kot zdravilni vrelec že več Bto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (79—7)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, viaskih in delikatesnih trgovinah.
Spxojr».e3o se
pod   jako ugodnimi pogoji solidni in spretni
zavarovalni
Ponudbe naj se pošljejo pod »zavarovalni potovalci" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2426-2 6)
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harnioiiljr domaČega in amerikanskoga sestava, kakor tudi ?u*o\lrJ<'. planine in pi«alnr stroje. — Daje se tudi na obroke. I  Ceniki na zahte vanje J 32      brezplačno. 12W4
Urarska obrt
v nekem mestu v latri, dobro uvedena, se zaradi smrti takoj đa V Kakup ali pa proda. Denarja )6 treba 100—150 gld., ostanek se pa lahko poravna ¥ manjših obrokih.
Pojasnila  daje btarol Jorgo
V Pulju. (3236-1)
Vabilo
na
izvanredni občpi zbor
Slov. posojilnice v Št. Jerneju
dne 20. t. m, ob 3. uri popoldan v občinski hiši,
IDii©Trn.l reci.
1. Sprememba pravil.
2. Kektitikacija lanskega račana.
3. Slučajnosti. 3263 -1
Načelstvo.
					
	B	B	a		B B L
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETO
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji ▼se leto g K so h, pol leta a^K 60 h, Četrt
leta a K 30 h. Za vse neav8trij8ke dežele n K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„N&rodna Tiskarna** v Ljubljani.
Spomini na Prešerna
Spisala Ernestina Jelovšek.
Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči.
Dobiva se v zaloiništvu
Lav. Schvventnerja v Ljubljani.
Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno  vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h.
Zahvala.
Za izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti moje drage soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe
Frančiške Jarc roj. Oblak
kakor tudi za mnogoštevilno časteče spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku izrekam tem potom vsem sorodnikom, priiateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo Istotako se zahvaljujem vaem onim, ki so mi na ta ali oni način izražali sočutje ter me tolažili
Vsem skupaj in vsakemu posebej: Bog povrni!
Medvode, dne 12 decembra 1993.
i32ei) Josip Jarc.
Povodom dolgotrajne bolezni kakor tudi povodom smrti mojega ljubega soproga, gospoda
Frana Roz
posestnika in gostilničarji
d šlo mi je toliko vsestranskih dokazov tolažilnega sočutja, da mi ni mogoče vsakemu posebej dostojno se zahvaliti. Zatorej to storim tem potom ttr se zahvaljujem vsem, ki so me tolažili ob bolezni in Bmrti mojega soproga. Zahvaljujem se zdravniku g. dr K. pl Fodransperg u za trudoljubivo požrtvovalnost z zdravljenjem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Ljubljane in dežele, ki so v tako mnogobrojnom številu spremili dragega ranjcega k večnemu počitku. Osobito pa se zahvaljujem slavnemu telovadnemu društvu „Sokol" za spremstvo, slavnemu pevskemu društvu ,.Slavec11 za tolažilno petje pred hišo, dalje slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" za lepo žalostinko ob grobu ter slavni zadrugi gostilničarjev, kavarnarjev itd. za številno spremstvo Istotako se zahvaljujem vsem darovalcem prelepih vencev, posebej še za poklonjene vence , Sokola11, stalnega omizja gostilne pri „zlati rbi" ter slavne zadruge gostilničarjev.
PreBrčna zahvala vsem!
V Ljubljani, dne 12. decembra 19f 3.
(3252)
v svojem ter v imenu svojih nedsletnih otrok.
Srednja včerajšnja temperatura: 3 3', fiormale: —rr. Mokrina ? 24 arah ;06 aua.
Svila za neveste in ženitovanja
v veliki izberi. Najmodernejša vrsta bele, črne in barvane po najnižjih cenah po metru ali za celo obleko na vsakogar poštnine in carine prosto. Čuda lepa Foulard-svila že od 1*20 K naprej. Vzorci pri napovedbi zahtevanega poštnine
prosto. Poštnina pisem v Švico 25 h. Tovarniška zveza* z» svllrno blfaars*
Adolf Grieder * Comp., ZUrich N. IO.
kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 2 (14—1)
Iziicen vrtnar
la«e Mliažbe. Vstopi lahko takoj ali s 1. januvarjem 1904 (4256-1) Naslov se zve v upravniStvu ,S1. Nar.1.
a ukov
i) ^ sGSe
Kupujem  bukov leB iu sicer Žagan v kakoršnihkoli »partijah«;
debelost 6/4l čevlja (33 miu)% v dolžini 4 M 40 ctny 4 m ali 2 ni 25 nn. Les plačujem takoj.  Ponudbe na naslcv:
A. Deghenghi, Ljubljana.
Mnogo denarja
lahko zasluž'jo gospodje, zmožni slovenščine in nemščine, ki hočejo obiskovati privatne odjemaloe. 3259-1 Ponudbe pod ,Hohe Provision' na glavno pošto poste »reBtsnte«.
Izdelcueitelj uczou
FRAN VVISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča svojo  bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—29)
VOZOV.
v Ljutljani — Pogačaijev trg.
Fotoplastični umetni zavod I. vrste.
V soboto, 12. decembra 1903
zadnji dan razstave:
Zanimivo potovanje po
Finski.
Slikovita dežela tisočih jezer.
Od nedelje 13. decembra 1903 do sobote 19. decembra 1903:
Grozovite povodnji
oa Gor. Koroškem ""ŠZŠ"*
\aier Je  t>melj »poznanja.
• „Pedagogi8che Zeitung" pravi o tem: Panorama pripada zavodom, ki odraslim in otrokom nudijo obilico pouka. Tabo pod-jotje pospasevati v prid prirodnegs pouka, v zemljepisju, zgodovini in prirodoznanstvu je popolnoma pravilno. Zategadelj bodi vsem staršem naj topleje priporočano, da zahajajo v panoramo. £L£" Zaradi nizke vstopnin«- Je Tiskomar moaroee zahajati vanjo. "££Q
Za šole in društva znižana vstopnina.
Ne ponavlja se nič.
Vaak slon — tudi ob nedeljoh In praznlltlta — sdprts od 9. do 19. rnaro dopoldne In od 9. do S. ur« popoldne.
Z odličnim apofitovanjam
3233) rcLTrnaLtolJet^vo.
Obeski
za
(3251—1)
božična drevesa
mično sortirani, iz peciva, čokolade, sladkorja, norimberŠkega in bazelskega strdenja, dalje več rinih modernih tort, sveČic za božična drevesa so v veliki izberi po najnižjih cenah na prodaj pri
Teodorju Novotnem
na Dunajski cesti štev. II-
Na zunaj se točno odpošilja. Najsolidneja in najceneja postrežba.
Išče se dobro izurjen
vrtnarski nnmnr
za samostalno sluibo. — Ponudbe in spričevala naj se po&lje na: Cetina, Celje, Rotovška ulica št. 19. 31673
P 86
opr
brez posebnega truda in izgube Časa najde', o spoBtovane osebe vsakega stanu in povsod b prevzetjem zastopa  avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463 29)
zavarovanja proti požaru, stekla, proti Škodi pri prevažanju. proti tatvini n »lomu in življenja". Ponudbe pod „1708" Gradec, poste res t.
Mlad
natakar oa račun
vešč slovenskega in nemškega jezika popolnoma,  se  takoj sprejme
v neki tukajšnji restavraciji.
Izve se pri upravništvu »Slov. Naroda«. (3218—2)
Išče se za 1. februar 1904
oženjen
vrtnar.
Ponudbe na upravništvo »Siov. Naroda«. «3231)
Prodajalno gostilno
ie kupi  ali pa vzame v najem.
Ponudbe pod ,,ucodno" na uprav-niStvo „Slov. Naroda". (3258—1)
Prodajalka
išče mesta za v špecerijsko trgovino.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nareda«. (3239)
B
1
želi svoje mesto premeoiti,
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (323h)
Proda «e
radi rodbinskih razmer
d.o"bro vpeljan
m lin
v preski pri jVtedvodah.
Pojasnila daje Ivan Lejtat, tajnik posojilnice v Kado* IJlei. (325G)
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših ] do najfinejših vrst priparoča 13'
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Še nikdar
kaj takega
po tako nizki cent.
Mtt-unii like ktahase, kilo 1 K 10 vin ; f 1 *nkt>t>it>ti*ke ktabase. par 2») vin.,
16 parov 2 K; kianjske klobase.  1  kos  10 wn,  .'11
kosov 2 K.
Razpošiljam tudi razmot t-stne lifuge kltftuMst- in prekajena meso od 5 kg
naprej. — Cenik zastonj.
Obljubujem najboljšo postrežbo in se priporočam za obilna naročila
s spoštovanjem (3236—1)
Anton Pfeifer
prekajevalec, HJovo mesto.
^*>Jvm.. anasaS^I
rtfNDđ's^iosiovv-fc'
Hlod A31IT05) tfZ
oiusflius nno9n»H woHna wiMinoriA 2
laoaio iAiri3dNt/w
8E
7299
4706
Hura!
Tako tiskamo ml!
I»re*eiirlljlilti — *>
božičnih in novoletnih   tlciril *
Kupite tiskalni stroj s tipami ia kavčuka, a katerim lahko vsak sam zase tiska. Manjše tiskovine, kakor: vizitnice, naslovne karte, vabila in razna sporočila ae v trenutku stiskajo. Res praktično darilo, ki povzroča pri mladih in starih veselje.
Cena popolne tiskarske pripra?e z vBemi pritiklinami:
*5S tipk gld. t 40
4«h    ..      .. 8ttO
U.
«3 tipk gld. ~.*0 M   „ „ *«» i-
1IO    n    ..      I«0 040
*io       „    * — »o»
Zelo elegantni ahatovi pečatniki z lepim monogramom a gld. t.40,       , O.so.
Peresni IU g pereNom iz 14 karat, /hitu, ki se enkrat napolni in se lahko
potem z njim več tednov piše, stane gld. ?.50. Fina denarnica s 4 predali in pečatnikom, ki se lahko ven vzame stane gld. — Samobarvni pečatnik iz kavčuka s 3 vrstami  in  ponikljan peresnlk s svinčnl
kom In pečatnikom stane HO kr. (3176 - 2j
J. LEVVINSON, Dunaj
I., Adlergasse
Telefon Bt 12179. F ili alka: OdeMS (Ruaka\ I»umLIiimL»Jii 1«.
Zastopniki se iščejo. Neugajajočo se vzame nazaj Ceniki zastonj.
7.
Razglas.
Mestna hranilnica ljubljanska
razpisuje
javno pismeno ponudbeno razpravo
za kamnoseška dela, kakor tudi za I. oddelek mizarskih in k tem spadajočih klučavnlčarsklh del
na dan 19. decembra 1.1. ob 5. popoludne.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v tajništvu Mestne hranilnice ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled.
Ponudbe, v katerih je navesti posamezne cene kakor tudi preračunjene zneske s številkami in besedami, vložiti je v določenem času zapečateue in opremljene s 5 0 0 vadijem, ki ga je določiti na podlagi preračunjenih svot, v uradu Mestne hranilnice ljubljanske.
V ponudbah je tudi navesti, da se podvrže ponudnik vsem stavljenim pogojem.
Na ponudbe, katero ne bodo vsem razpisanim pogojem ustrezale, in na take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bode oziralo.
V IJubijani, dne 11. decembra 1903.
(3246-1)
[Mestna hranilnica ljubljanska.
(165 - 48)
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-1 Čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih erehraih vilio iz enega komada; 6 komadov B . „      J»^lh *llc i
12 komadov        „ „ s     kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srehrna zajemalnica za Jnho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria časic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnlca za sladkor.
412 komadov sknpa| sesa
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi inskosi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlliališiil asi«pams*fl|& zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrmti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to *k«-a»«io gurulturo, ki je posebno prikladna kot prekrasno
boiišno In  novoletno darilo
kakor tudi za viako boljše gospodarstvo. — Dobiva se edljio I© v
eksportni hiši  amerićanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^L$f^ delilni praaeli xa njo stane tO kr. V ^ ^
PriBtno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^9
Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Battnsch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožano, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še
jedno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo B&hm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Teliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
nove sestave, koje od desne in leve
strani vodo vlečejo
in mečejo. V vsakem položaju delujoče,
kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. SMEKAL
26)
aaa  Zagreb  -w»- P8
skladišče vseh  gasilnih  predmetov,  brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji  po najnlijl ceni.
HI «<lk 1« in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro
In fcno. Pneumatlk »*«*-
A. KUNST
Ljubljana
Židovske ulice <L.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
aTTtf?ff tVftfff?fff FffTTffTa
Ion, Fasching-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reiciuva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Atedilnih ognjišč
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, j*
z žoltc međjo ali mesingom montira- *
nih za obklade 2 počnicami ali kahlami. *
Popravljanja hitro in po ceni.  Vnanja J
naročila se hitro izvršb. *
% n n n n n a
n n n a * n
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
I*ecja Zdlcga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanja.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: M^m mm5sendorfe
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih glasbena
Matica" In „Filharmonično
dmstvifv Ljubljani
Sitim blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 51 I Špitalske ulice štev.; 5.
OOO°<M>0
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeževali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
?
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
«i
Avstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtnte obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-3)
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnera zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    1. DUNAJ.....K 13—      *v.   VI. PRIM I DALM.   . K   6 60
Zv. II. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. VII. TiR I PREDARL.. „ 12 -Zv. III G.AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. VIII. ČEŠKO (dva dela) m 32.-Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10.— Z v IX MOR I ŠLEZ1JA „ 25 — Zv. V. KOR. l.4KRANJSKO „   8 -     Zv.   X GAL. I. BUKOV.   . f( 27 —
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
1 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice |
regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo y& ^ V novi lastni hiii *^
|* na vogalu Dunajske ceste ia Dalmatinovih ulic $
g    obrestuje hranilne vloge po 4"Lw|o §
.v« Oa/ CD brez odbitka rcntnejKa davka, katerega posojil- <D g> nica »ama za vložnike plačuje. (304—63)
<g>      Uradne are: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.-4. ure popoludne.
<?> Poštnega hranilnionega urada štev. 828.406.
Največje najeta reje parobrodno
društvo na
svetu.
Njega parobroaje obsega
280
—— velikanskih parni Kov.
meri ko      * fi ansa
direktna najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
izHamburgav^oviYorkaii_pa vHalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoKe vlade potrjeni zastopnik;
Hamburg-Amerika Lbiie
Fr. Seunicj v Ljubljani
L    Dunajska-ces^a št v 31 poleg -velike mitnice ali srange j
M*        *t» Jlp H* »t* •*» »A^ »A* •*» M« »A» »ir» Wr» »4» »w» "i* t* •*» •if
4*i
4
• ^
4
Karel Tambornino
Kongresni trg št. 6
Vsled smrti lastnika oblastveno dovoljena
popolna razprodaja
dragotin, zlatnine in srebrnine
daleč pod nakupno ceno.
Obenem se opozarjajo p. n. naročniki, ki imajo v delu popravila, da pošljejo najkasneje do 10. januarja 1904 ponje, ker se za pozneje ne more jamčiti. {3229_2)
503
53^261
Mesečna soba
v I. nadstropju, s posebnim vhodom in razgledom na ulico in m hrano se takoj odda na Starem trgu št. 28 (3224 2/
Suhegobe, orehe, predivo, želod, vsake vrste fižol, vsakovrstno žito in sadje
sploh vse deželne pridelke
kupi (2664 9;
Anton Ko len c v Celju,
Ure ceno
s triletno pismeno garancijo zlatnine in srebrnine, preizkušene po c. kr. novč. uradu, dobite po nizkih tovarn, oenah, če naročite moj nnjno-vcjsl        II*. ki Vam ga pošljem zastonj.
Toiarnifikn /.hIojh
ur 28L6-6
Lep Lateiaer
Dunaj, L, Fleischmarkt 17.
Mnogo priznalnih pisem.
Amer. Roskopf z verižico . gld. 2 50 Jeklena remontoir; črna . . gld. 2 50 Goldinasta moš. rem 3 pokr. gld 3 50 Prist. srebr. moSka remont, gld. 3 5o
Pri8t. srebr. ženska remont gld. 3 50 Budilnica............gld. 1 50
NBUffBjBjoče 8B zamenja ali vrne denar.
! Bluze I ! damski pasovi '
i srajce in pasovi I
to  hrihnla^pp j
za hribolazce
m
(1671-49
otroške obleke
se radi pozne sezone
!
j prodajajo po znatno | !    znižanih cenah. 1
V.pl.Gerhauser
.   Stari trg št. 13. j
Zadnje novosti l
I
:
i v modercih
francoske
ne. I
v
K-
fili se res gode čudeži?
. Mali
svečniki
Zb b>.ž čna drevesc *
Betlehem
so  čudež popolnosti.
Sveie nič ve3 ne kapljajo.
Pritrdijo lahko povsod, tudi na najšibkejše vej ce.
S temi svečniki se ne more meriti noben sistem. Tako bo stala vsaka sveča.    j^a prodaj v vseh boljših trgovinah pisarniških potrebščin in galanterijskega blaga, droguerijah in prodajalnicah sveC     3205 -2 Na debela prodaja: Auertmcli, WHiS-berger «*? Co., tovarne za bronsne barve in okras božičnih dreves, l*rtta;tt.
Suchard1 MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetan© jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado.
Po najnižji ceni se prodajajo na debelo
pomaranče in limone
n»Jnol|še vrste. (3138-4)
l^Mino Cascio s«. io.
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materi-
jala.
(3198-3)
Risarski atelije in predtiskarija!!
Ljubljana
Kongresni trg
M. Drenik
Kongresni trg
Ljubljana
Različne veznlne In tamburna tehnika se na perilo itd. najhitrejše i z v r š u -j ej o.
Zunanjim naročilom se točno ustreza!!
XXXXXXXXXXXX XXX XXXXXXXXXXXX'£
1
X X
knjigotržec g        V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
.ft Naznanjam,   da sem  prevzel   od   .Narodne Tiskarne*  v Ljubljani
Jg£ v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike w In posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one 1 s knjige, katere so Izšle v aložbi „Narodne TIskarne". —
Te knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani iplsl, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan k 1 gld. Posamezne   Številke Ljubljanskega
Zvona** po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.   Kazenski zako-a      ni k, vezan a 3 gld. fin  Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red,
vezan a 9 gld. 80 kr. ■™   Zamik o vi  zbrani  aplai.   I. zvezek, j&m       broširan k 50 kr.
XDr.   Nevesekdo:     ,.4000". Povest, bros. a 50 kr. Jm)m A. Aškerc:  Izlet v Carigrad, brofi.
Ka 2U kr. B ,  Targenjev: Otoi in alnovl. Roman,
brofiiran a 50 kr.
K- fitiri novele, bros. a 20 kr. Benes-Tfebizsky: Blodne J&9     Rjman, broširan a 70 kr.
Ja\ Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej H££ 50 kr., Bedaj Mu.mo liO lav«
5@: \fJŠT Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na W :q: vse domače in tuje časnike ter knjige, w
'a' V** *W "tri mjgf 'j?,* "jgf 'm.' 'mf***** V *W 'o*? W'aVaTVVa/ WV W V W
■    • «    » t^m m^m m^m m^u m^^m m^m .^^»^^^ B^^m m^^m m^*m m^^m ^■^^*\^*».^m^««^^J^»J^%«^%«^% m^^B^^m
dale,
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis ambra: Časnikar -atvo in na al čaanikl, broširano a 40 kr
J e 1 iin e k : Ukrajinske dume, Povest,
broSiranH a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broSiran k 15 kr.
— Bazne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Theuriet:   Undlna.   Povest,   brofi. a
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jnrcic: Listki, broš. a 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr.
Avstrijski patrijot: „PartelweaeD der Slaven", broširano a 5o kr.
Za Božič!
Srajce, ovratnike in
/ manšete. Volnate, jt    / perilne, gla<?6 in usnjate ^ /rokavice. Vse vrste J8gro-vega perila za dame, gospode in otroke. Nogavice za gospode in dame Žepni robci. Moderci moderne franc fasone
Največja izbera kožuhovinastega blaga.
prekrasni predpa5niltf in 5uilnotc jerpc
od 75 kr naprej
Beli in črni pajčolani.
'fe^aV Vse to priporoča po najnižjih
cenah nova trgovina z modnim blagom
eV
ERNEST SARK "SfeSgt
Prodaja naravnega vina.
120 hektolitrov popolnoma belega vina in 40 hektolitrov šilerja (rdečega vina); garantirano naravno letošnje blago ima na prodaj iz lastnih vinogradov Josip Metzger, lastnik vinogradov v Zlatarju na
Hrvatskem. Po želji uzorec.
(3241-1)
Piva lcix vat sira,
(425-22)
največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna
zastorov (rolet) in zatvornic (žaluzij)
J> lesenih iu železnih valjčastih zatvornic (Rol- <£ cg l&den) za prodajalne
® niča št. 4o ur. oi\nDiL in
Zagreb ica it. 40
priporoča Hvoje Molldne 1 mm. «~«*n«a Izdelke. = J\Tarocllf» Izvršujejo ne torno In n aj n «11 <l n ej e. =====
Izvrstno hrvaško vino!
Kdor želi kupiti izvrstno kapljico naravnega vina, naj se potrudi v Samobor na Hrvaško. Naša vina so prve vrste, bodisi stara ali nova vina. Osobito novo vino je najboljše vrste, kakršnega že ni bilo od leta 1885, in to ssmo plemenita vina, kakor: trami-nac, burgundec, rizling, muškat, kraljevina i t d
Tcrej, bratje Slovenci, le pridite k nam, cene so jako ugod&e, železnica v Samoboru.
Kdor želi daljnega pojasnila, naj se obrne na podpisanca.
(3213-2)
nton ZE^ogroj
obč. potroS. poslovodja slob. in kralj, povelj. trgovišča Samobor, Hrvaško.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih m predloženih vzorcih. Vel I kri zaloga raznovrstne izdelane opraic ia salone, spalne in Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v ViŽmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Jos. firhar
načelnik.
(81-49J
/p< ^ * * * * ^ ^ ^ V T t• t t t t t t
Najprikladnejša božična in novoletna Slfrcd Fi$cbcr
(3166-2
Dunaj I., Ailergasse 10
St. 15. Pristno srebro zlato platirano, z
imitiranim briljantom le gl 1*15. Ravnoisti prstan iz 14kar. zlata samj gl. 3-00.
St. 66. Priatnosrebrna ženeka remontoir ura z 10 rubini gl. 5*50. Priatnosrebrna moftka remonoir-uragl. 4'dO.
Št.
Samo gld.
6
ura z verižico
plati-rano z imit. tirkisom
samo gl i:j
Ravnoi&ti iz 14kr. zlata gl.
St 191. Pristno 14 kar.
zlato na
srebra
plati-ranu a aimili« briljantom a
jour
Samo gld.
6
St 4. Prava
Št 68. Pristna 14k zlata   ženska re montoir-ura  z 12 rubini samo gl. 11.
ura z verižico
Št 840 Naj notejši prstan za dame Priatno 14kar. zlato s safirom in simili-briljantom samo   1. 3-ttO.
Št. 420. M Pristno ^^H^^rsT^ dame s 14kar. simili-zlati  V^*"" briljan-prstan tom, najnovejša fasona le gl. 3
zlatoplatirana gt ^
Pravi
dame s sa-
Hkar    VJ^fi^^^F firiem in
za ^a^pr briljanti
samo gl 3«50.
vdelano samo gl t*40. Ravno remont.-ura (Savonette), iati prstan iz pristnega 14kar. a tremi zlatoplatiranimi zlata aamo gl. 4*ao.       pokrovci, z notranjo ka-
99 ^*r~— aal- naPra»o. precizijaki
i*1 f      A-m\Wiilfl la^V   1 izdelek, z zlatu platirano
Pristno flKILOTp rauo.   ferižico a>anzQr) Ramu
tiatar   ImniiTli ii« Aliianz-     O--. Krasen okrov to ure. ki nikdar no spremeni na     ^BM^i^r «r,   rrf barve» J9 mcCen in izvrsten in ga ne morajo n!ti stro "h™     ^BBmW^ ,*I,r^ kovojaki razločevati od pristno zlatih ur. Za vaako uro iX2 » ,  inil?U1 8« Pismeno 3 leU jamfli, da bo dobro Sla. - Kriijanti
p.Jiif11.-     8*mo 8l- tah prstanov so pa najboljša imitacija na svetu, in se
i^r*l\JJ*T*Z . Pi'?iSag* kra8no> °gDieno cvetijo, zato se jih ne da ločiti od'pravih 14kar. zlata samo gl. s-so.   briljantov. Vai ti prstani so uradno punc.rani. Za trpež-nost srebrn o-zlato-plati rani h prstanov 86 jamči 5 let. - Mera naj se izreže ia papirja Pošilja s povzetjem ali če so znesek naprej pošlje centralna zaloga
II mm j I. okraj Neugajajoče se zamenja Adlrr*;u»«r »l. IO F.   Ceniki poštnine prosto.
Alfred Jischcr
4585
67
«»t i Latas-uo
111 Wk\m vodo
itiski vrelec
pošta Kotle, postaja Guitan
(Juž. žel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah Ur pokvarjenem pribavljanju, priznana slatina za otroke. Prava naravno natooena, veleflna namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. (3158-2) Glavna zaloga: HI. Katatuer, Ljubljana.
Hudo pri Višnjigori.
Dne 14. decembra 1903 dopoludne ob 9. uri se bo vršila
prostovoljna prodaja
posestva vi st. 1C k. 0. Hnd09 obstoječe iZS dobro ohranjenega prostranega C$0$»pOflai"Skega   po*Iop|« ^    ■*f ■ w «?   travnikov m
^   ^|uliB|ami^ na Uolenjakl &t. 5a (3249)
se odda v najem
«Ed£>ž a*«-a* proitor^ pripravljen za skladid^e. ttavnotam
se proda
nekaj pa^emic-niii^ osobito v*»'je«
T  asnila podaja «2*-- Fraat JP*«*^^l-i9 Dolenjska cesta 6t. 8
Št. 16.
(3191—3j
Ker jo nastopilo zimsko vreme, treba je p. n. hišne gospodarje in oskrb nike v deželnem stolnem mestu iz javnih ozirov opomniti na naslednja do ločila, katerih se jim je držati natanko.
1. Kedarkoli zapade sneg, ga je brez posebnega naročila oblastva iicitiiifloiim in če zapade po noči, VNBj ti O 1. lire zjlltrfftj B tro toarjeva oziroma tarr, kjer trotoarjev ni, najmanj celcil meter lata široko od zidu ali plota skidati in pomesti proti srtdi ulio ah trgov. Ne gre pa na cesto zmetavati večjih kupov tacega Bnega, kateri je zdrčal raz streho, niti onih, ki ee nabirajo po hišn'h dvoriSčih, temveč zvoziti jih je v Ljubljanico.
2 Ob južnem vremenu je skrbeti za to, da na trotoarj'h, splch na potih ob hišah ne stoje luže in da se ne nabere blato; če je t« ga treba, je po večkrat na dan počediti pred hišami.
3 Kedar z m r zuje. tako da po tleh polzi« je požlebnioo po vsem tretoarju na drunih pešpotih poleg hiš pa najmanj eden meter na široko t tkoj. oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in V Stran zmetati« postrgano pot pa če treba po većErat na dan dobr> potresti s peskom« prstjo ali kako drugo tako stvarjo.
Kdor se ne bo 2m*nil za ta določila, bo ostro kaznovan po cea. naredbi z dne 20. apr la 1854. let*, vrhutega pa bo magistrat dal izvršiti dotično opuščeno a!i nemarno izvršeno delo na zanikernega gospodarja trojke
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 4. decemhra 1903
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pusi*, naj no vej a Ih «1« temo v in n»J novejše   vrste,   revolverjev   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
is* ii ii 1 o i J e, posebno pa opozarjam na
psšr trocevne puške ~sa
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in prirodnosti vsakemu najboije priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroki apadaioce naroabe in popraic bočno, solidno in najceneje.
Z velespostovaajem (548 r>0)
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
IluMirovnn ernlk  «o  p o m 11J o na  zahtevo zantonj.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in  nenadkriljive kapljice  sv.  Marka   se  uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravi jo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečino in krče, pospešujejo in z^oljSujejo prebavo, čisnjo kri in čreva Praleno velike In male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavostl in prehla-jenju. Lečijo vse bole/.ni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski m kmečki hi5i. Dobiva se samo: JVffeetna lekarna, Za-sroli. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: (3099 —3)
Mestna lekarna! Zagreb, Markov trg št, 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — tena Je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako po&to:
I ducat (l* Mteltltiile) t I«. I t clueate (AH »teltlenlr> !4*SO H. * clueata <*£4 steklen le) M H* I d ducatov (BO steltlenle) a*. 3 tlucule {.iti Mlenlenlr) II ta. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoCe tu tiskati, eato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ihja Mamie", opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanič, seljaa itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, peifig cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
1000 krm
ako je g »Ijufiia! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok Z več tisoč zahvalnicaini pošilja diskretno za l'u b v avstr znamkab gospa \. kaup«, U -rim S. W. W20Lindtn strasse 6<»
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v tjubljaiti Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz-lleiiegra papirja, tr*-o%-«klli in |i»h!o> nlli Itiijtg, mkImUIIi zvezkov, »lljez-■llr, ernlla Itd. Ht»irUI/.iiif in ioliik« kojl-
§r« za IJ •« «1 m I« f Mole. Vlolli% i-iiikc v raznih vezeh. Tlskotlne za gospode odvetnike in c. kr. notarje, t o to Krt*ll rti«- aparate ter k
temu potrebne predmete, lalpe alo« enaiklh lltrrato« . IIh/iio ajalanter. blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
BUBEBD
3>
rt
N
■O
01 »N
O 0
e
L
s
s
C
ogastvo las
z lasnim cvetom in po mado .Linge Long
po I K;
isernati zobje
1 yMentholf - ovo u*,tno vodo
n zobnim praskom po 1 K OO h;
epota polti in
IdC5«I milom : cvetlično 60 h, cream I K
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph, Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg £|§ Jurčičev trg v L j ubija ni.
RazpoSi ja se proti vposiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem
j*
e y
IS
* =5 i
r", \ UI I r:l -
m -
iti
* 3
o
SIN
-TD   < X
o w
B
_P o.
z=r o
it i!
CT3
Ck3
3^ *0
O
l *
0 ^
1 +
1
a «
= D
■o  §» o
» S 1
0 ž
vam 9
w -
s
C
p »H
S a i a S
S" •
nI
Jv.Seunig |
trgovec z usnjem B na drobno in debelo     61 I
v Ljubljani, Stari trg št. 7 |
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prasto ben cina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
cenah:
po ni
l kar. HO H, A« It«, a 90 h. pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JfOVO! Patentirano ]fOVO!
nepremočljivo mazilo
za poČrnenje  nujavih čevljev, usnja itd.
I ^J^redstvo za odpravljanje las i
„Eros"
zakonito varovano
odpravi takoj po enkratni
vporabi lase z obraza s čudovitim vspehom in
J je zajamčeno neškodljiv.    xJobiva se v lekarnah, drogeri.
J jah in parfumerijah.  —  C^na 3 gld. 3
• Drekno in tajno   PoriTIlf QtlQCTIV Dunaj, II.,
2     ga razpofiilja      * talili J   OlldOllj,     Leopoldgasse 6.
•••••••as
•ssssssasaS
a
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča avoj pnpoznano izvrsten Portland« cement v vedno
jednakomerm, Vse Od avstrijskega drufitva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede tlakovne in   odporne trdote «la«l^«  nmdiirlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih  uradov in najsiovitejfiih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (28i8-7 Dunaj. I., Maximilidnatrttaatt 9. svaavaavalssvaaaaaaBvasvasaaKBaaa^
Novo!
Novo!
!! Orientalske preproge!!
HAGGI GIORGIO iz Trsta
preprog: a. m. a.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
(Hribarjeva laisa|«
Priložnostni nakup!
Javljam p n. občinstvu v Ljubljani in ok' lici da sem doSel Bemkaj z orientalskimi preprogami (lepo blago) in da ostaneui tu do Božiča.
Naj nihče te zamudi porab ti ugodne pn ike in nakupiti po skrajno nizkih cenah svoje prilične potrebščine.
Na mnogobrojno ogledovanje in prijazni obisk vljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
(3219—21
paskal     £tdtnyaia (sin)«
prluliir »amo m
■■a
»JLPIt\ iMitIplall.
Itfa debelo in drobno
pn
(3175-8.
fi. JCrisperju, £jubljana
kakor tudi pri sledečih tvrdkah: Ceskutti Marija, Ljubljana. Dolničar D, 1\-stojna. Bartelmav Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana Brin&ek Iv., Trnovo. Engelsberger R. Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Rad(»vlju;i Fiirsager Leopold Radovljica Gratner Jurij, Kamnik. Gatsch A., Kostanjevica Kolar Josef & Co., Ljubljana. Lapajne Valentin, Idrija. Morauc Jo|ip, Novo mestt) Petnčič Vaso, Ljubljana Persche Alojzij, Ljubljana. Pollak Marija, Kranj. Petelin Andrej. Ribnica. Trevn Valentin, Idrija. Trevn Anton, Jesenice. Treo Karolina, Ljubljana. Verbič Anton, Sevnica Jeuniker Ernest. Ljubljana. Kasen A Ljubljana. Kenda Hennk, Ljubljana. Leutgeb Anton, Ljubljana. Reknagel Kari. Ljub-liana. Sehaffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Liubljana Szantner Fr, Ljubljana Lebinger & Bergmann, Litija. Ferjan I, Jesenice. E. Hoffmann. Kočevje. Jonke Franc Kočevje. Barborič M, Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Loka
®|©|©|©|©|@|©1@|©|©|©|©|©|®
E bližajoči se bož enim, praznikom
priporoča
EMA VVUTSCHER
lastnica slovečih vinskih goric v Drči, vinska veletrgovina ter prva in najstarejša kranjska destilacija konjaka po francoskem načinu
;   pošta Št. Jernej Dolenjsko
v Brezovici
svojo bogato zamlo>ff o
ilolBiijsKil belili io rdečih vin
Nadalje opozarja Da
konjak
lastne destilacije, popolnoma enak francoskemu, kateri se priporoča posebno za okrepčanje želodca, zakaj izdeluje se iz najboljših domačih starih vin. (3232 -1)
Steklenica konjaka iz I. 1893. stane   4 K 80 h
1895.     ..     4 K 30 h
Pofiilja se po posti in po želeanici. — Caniki franko.
®|@|®|®|®|®|®|©|©|©|©|©|©|®
1013
Vsi, ki jabiju . <.-.-^ u^broga <*ja, zahtevajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
INDRA TEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in cevlonskih čajev. Pristen je le v originalnih zavojih.   Zaloge  so razvidne na plakatih. Glavno zalogo ima:  Josip Anrlk. Ie-amar v Ribnlel na Kranjskem. 2463-13
Razpis.
Za podtajtilštvo družbe sv. Cirila in JVletoda v Cjubljaui
isce družbin pnvomestnšk gospode, ki bi voljan bil posvetit' svoje moči temu narodnemu namenu.
Jako vstreženo bi prvomestniku bi!o, če se dotični goepod blagovoli offi.-s ti v njegra stanovanju: hiša lekarnar Josip Mayr, Sv. Petra cesta št- 2 — II. nadstropja na vodo — od četrtka, 10. t. m., do srede 16 t. ivi.
Vodstvena seja bode namreč v
Četrtek, 17. decembra. (3221 — 2)
Pouk v cifranju.
Temeljito poučevanje v oitranju pr iti mali plači. (3253—1) Več se izve na Karlovski cesti Me v. 3, I nadstropje
Vino
od
03
ii   I'Mrl Id I li I1 H "Hl III 'H11 1» P lili
Garantirano dobro
vino in žganje
podvržena progledu kemijske presku-šev&ine postajo na Dunaju,
dobiva se pri 2596-30
bratih Giaconi & Go.
tiis (Cissa) v Dalmaciji.
bizeljsko, pristno
28 liter 28
v gostilni „uri Florjan"
v Šiški poleg cerkve.
Mlin in žaga
v Dol. Logatca
v prav dobrem stanu se nahajajoča, se iz proste roke prodata ali pa v najem oddata pod ugodnimi pogoji. — Mlin je na 4 kamne, „kašaru, obenem opremljen 8 stroji za napravo „ješprenja". — Pri mlinu je tudi kopališče s kabinami- (3234- 1)
VeČ pove:
TOMO TOLLAZZI v Dol. Logatcu.
!!Za trgovce!!
Izvrsten prostor za trgovino
Mala konkurenca!    Velik promet! Krasna prodajalna! Nizka najemnina!
Kje? se izve v upravništvu »SI. Naroda«. (3244—1)
Billigate
BezngBquelie aller Art Mnsikinstruin. a Saiten.
Lederer & Kreinberjr
k       Mark neuk ircnen t/S.57<> * ,4hre Instr.a. ivirkl. preisw. u. Jederm. ra empfehlen." Chr. Parussel Mat-Direct.
JCoznonilc.
v Hanfanaru
preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in poftilja tudi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni — Stvarna pojasnila daje 1' rez plačno.
goatli]
in prenočišče v lastni nisi, nasproti že* lezniSae postaje.       (3062 —7)
Krepkega, pridnega
3
Pošilja se eolnine prosto.  (2388 —9)
Ljudevit Borovnik
puikar   v   Borovljah (F>rl»eti) ■■o Koroškem
ae priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22) vanj ceniki zastonj. (50)
učenca
za večjo trgovino z mtšanim blagom sprejme pod ugodnim? pogoji tvrdka
Eavš A ReilkO, Tržič, Kranjsko.
Kava in čaj
iz priro x*olxe
to je naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, nepopa-čeno kavo ob najnižih cenah.
Naša nad 100.000 oralov velika posest na otoku Java se obdeluje jako umno. Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in ukusna, pa jako izdatna. (3143-6)
Kava Javaflor, izvrsten,   43A klg. za gld. S°fi „     „    tin, zelen  4:V4 klg- za gld. 5*90 Javabrasil, mešanec,      43A klg. za gld, -r j;, Pošilja se zadacano in franko, brez stroškov na vsako pošto.
Cenik brezplačno in franko.
TURK in dr.
veleposestnik na Javi.
Prodaja kave in Čaja v lastni upravi. Trst, via acquedotto, 62.
Za neko trgofiao na Gorenjskem •e i tč« (3240-1)
gospodična
iz boljde hiše kot kontoristinja,
za takoj«   Zrn o > na mora bit« slo ▼enakega in nemškega jezika. Prednost imajo gospodične, vajene hrvat skemu jeziku.  — Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Žaga na turbino
se proda p^d jako ugodnimi pogoji blizu Loke na Gorenjskem« Žaga ima zraven vodne žage za deske tudi clrkularno zago in »troj za trenje lubja. — Vedno dosti rezanja!! — Vedno dosti vode!! — Vse v jako dobrem stanju.
Kupci naj se zglase do konca tega leta; kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«. (3247—1)
4 pari čevljev
le za « a*!. «o kr. ~l
se zaradi nakupa večje množine oddajajo za to fillno nizko crno. i par ■noskih in 1 |iar žrimklh čevlje v
najnovejše fazone za zavezovati, z dobro podkovanimi podplati, daljo 1 pur molkih In 1 par ženfililh modnih čevljev, veleelegantno opremljenih. Val Mtlrje puri le * *l. ttO Ur.
Za naročitev zadostuje, da se navade dolgost. Razpošilja se po povzetju
Ekspert za čevlje (3248)
S. W. Loffler, Krakov B. št. 223.
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
ni hišni gospodarji, ki še niso vložili hišnih in stanovalskih
izkazov za SV. priredbeno dobo pri davčni  administracij C, se bi jo, da spolni jo eint preje svojo
dolžnost
Pariška svetovna razstava 1900.
(3260-1)
S2t: *
V/
Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani
PFAFRv šivalni stroj
kiotoarja mm zahtevam iimnfnn 1/0701110 inje jako pripraven tudi za UlllulIlU Vu/LulIJCi V zalogi jih ima: (3077—6)
F. TSCHINKEL
^ocinil^ke uliee š*. -a.
71 n Mlini 11 nati11"'""*"8 i
DENTIFBICE JBOCTEDR PIERBE
Sl*fACULTEn<:MEDEClM
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—34)
fX SfV Sf\
fjVtiliJon ljubiteljev in Se več ima izredno ne2na in prijetna TELL-ova ČOKOLADA z močnim kakaovim okusom, v tablicah po 30, 40, 50 in 60 vin. povsod na prodaj. [".683) Hartwtg & Vogel, Bodenbach.
Za čevlje najboljše čistilo na sveto!
_ m ~.. ,.    ki daje čevljem te rano-
Ffal<n^lonnTMvo$cllQ za Čevlje črn blesk in ohranjuje
■ " ■HHBHHHHaH usnje stanovitno.
Fpi^EinllaKIffle* -JOŠĆUna m3Si za svetle čevlje, ki se po njej
■ C?« IIUIvllll 1» "Vaaaamaaaaaaaai lepo svetijo i usnje konservira.
^ _ _        ... (enia loMellna iiium!) nalašč za
■ flPnOlftllnTai INlgTin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, * ■■vaviata a, mmaaavaaa« gagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremočljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-
(2753-8) barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleSčijo.
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr dvor dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21.
Štefan Fernolendt
Na razstavah : v Parizu (,Zlata svetinja", v Londonu ,,Grand Prix".
Dobro idoča
gostilna in kavarna
Litiji
ae da takoj pod ugodnimi pogoji v zakup.
Slovenščine in namSčine popolnoma vešči ponudniki, ki morejo položiti kavcijo, naj naslavljajo svoje ponudbe (3226-2)
do 15. t. m.
Ipod 5iR. S." na upravništvo „Slov. Naroda".
W n beljakovine      50% beljakovine-
Trofin
v zmleti obliki jeza juhe, omake in jedila najhvaležnejša in najcenejša zabela.   3ico—a
[Na prodaj v vseh boljših kolonialnih, {Špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Škauljlra Mane «0 vin.
jllainer & Co., Dunaj, I.
Rathhausstrasse 17.
Pred eksplozijo
varna posoda
varnostni zatvor „Victoria".
Oblastveno preskusena   Patent se je prijavil: Varstvena znamka 17881.
Neobhodno potrebno za bncln, spir    it , ptrolj i. t. d. Zastopniki se iSčejo. Iluetrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. (745—14)
Geson Boehm & Rosenthal
DUNAJ
tov.: XX. Donaueschingenstr. 20. Zaloga: IV. MUhlgasse 3.
primerna darila!!!!
kakor
drsalke tičniki mesoreznice
svečniki in
različne kasete
kakor
posode za premog
predpečniki samovarji brzovrelci
sploh kompletne kuhinjske oprave
Izvrstna fina
(11-284)
vina v buteljah
jJmW* se dobivajo najceneje pri
k Karola Kavšeka naslednikih
r Schneider & Uerovšek ,
£)abljana, dunajska cesta 16. J?
Sdmnnd I(av2ić
Ljubljana, PreHernove ulice.
Crevlji gld. 120.
Le zaradi velike zaloge.
1 par moških, 1 par ženskih, 1 par dekliških in 1 par otroških modnih čevljev, ki se zelo prijetno nosijo, z lepo fasono ia opremljeni za zimo Vsi 4 pari za gl. 1*20 Za naročitev zadostuje dolgost čevlja. Razpošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena Vrhu tega v zalogi vsakovrstni črevlji do najfinejših vrst ia se oddajajo po silno nizkih cenah.
Uvoz In Izvoz čevljev 2*280-15)
EBERSON
Dunaj VII U Kaiserstr. 115. P.
w
mm
Unt. taamka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz mehterjeve lelaarne \ Pragi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva ▼ vseh lekarnah. Pri nakupu tega aplu&no priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z nado varstveno znamko „sidro" ia Rlehterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (25tt3—12)
Hlehterjei a lekarna pri zlatem levu v Pragi, I., EliSčina c. 5.
fted|Star £iwe.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. a626-26)
=====   Pojasnila dajejo: =====
Red Star Line, Bahnhofgasse 41 na Dunaj i, ali pa
i
Karol Robek^ korg. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41.
Gosske pivovarne dem. družba
rf! v Gossu pri Ljubnu se usoja javljati gg. restavraterjem, gostilničarjem ipj   in p. n. občinstvu, da ima odslej svojo (3227 — 2,
zalogo piva za kranjsko
na Sv. petra cesti štev. 47 v Cjubljani
(Hafnerjeva pivarna.)
Tranzitna klet v Vodmatu.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zavod ia ▼ossaega rodsu
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iai, Aussee, Ljubno, telovec, Beljak (direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ori 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I in II. razr.). Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon tabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala Beljaka, Ca lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. - QDH0D IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m ejutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 1(J m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — .PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri b m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1?19)
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane acadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 1 ,9. do 1 JO. ure dopoldne in od : ,5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4 , , izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje
za vlagatelje.
Za Yarnost vlog jamči znatni rezervni zaklad, ki znaša 10 9.832 K in je lastno društveno premoženje.
:----       ^==^- Sedež društva: eeeeeeee
Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropju
Cv lastni h^l|
(2638-19)
AVGUST REPICI
sodar 51 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(tt Trnovem) izdeluje,   prodega in popravlja vsakovrstne
po najnižjih ernah.
Prodaja stare vinske sode. E
CD
■ mamrn
GG
O)
co"
Spred »J ra% na oblika,
no cič&i iin želodec.
priporoča v največji izberi
JUojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo st. 21.
I
Offinot-hano
leta
184*.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
Električni obrat. H—
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Plttkarska Bojttra e. kr. drž. Ii e. kr. artv. ]mž. želu.
Slikarja napisov.
a
i 1
1
1 1 1 9
J Stavbioska in pohištvena pleskarja. |
* Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih ?
I
1   barv v tubah za akad. slikarje.
$ Zaloga čopfčev za  pleskarje, sli-jg karje in zidarje, štedilnega mazila za -      hrastove pode, karboilneja itd.
™ Posebno priporočava slav. občinstvu & najnovejše, najboljše in neprecenljivo £ sredstvo za li&an]© sobnih tal pod imenom „Repidol-*.
Priporočava se tud: si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno ~ in fino po najuižjih cenah.
Su ; nih ostankov veliko v zalogi,
Za jesensko in t mm sezone
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGOIHL
I    xxxv Ljubjani x x x ^   v Špttalskibulicabšt.4.
Vzorci na zahtevanje poštnina prosto
Novo izboljšani gram O f Oni
(34)     z zvočnim locnjem in varstveno skrinj
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri družiti M z^ssiiii
Gramofon-avtomat ?„f
Igra samo, če se denar vrže notri.
«a» Prodaja na obroke! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16. ^
Naročila
na Kur. se izvrši s
povratne poŠto
Strokovna zmes najizbornejŠih kitajskih, indijskih in cevlonskih čajevih vrst.
Dobi se pri: Mihaelu Hu*itiierju, Antonu !4riM|ierJii, Petru liHNHiilku, Jom. JHurnlkti, F. C. PramiM«»lM*ii
in A m. Staeulu. (v8U2-4)
Naročajte izborno 1884 60
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren
g     v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
■1
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086.
Telefon štev. 135
Glavna slovenska
hranilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ij   pisaxrxsi: |=
na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljani
sprejema In izplačuje hranilne vloge
obrestuj e po i\\ cd dne vložitve do doe vzfli
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovan e pretrgalo
(1863- 22) Dr.  T/1 m Hudnikf predsednik
I Založena T847. | | Zaiožena 1647. |
Tovarna ooništva
J. J. NAGLAS
51
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Imm s stroji:
Turjaški trg št. 7  Irnoiski pristan st. 810
priporoča po najnižji ceni;
oprave za  spalne   sobe,   oprave za jedilne  sobe,   oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,  otroške vozičke, za- *I store, preproge itd.
Radi pozne sezone še 10°|0 ceneje.
Božična orodaja 1903
Kamgarnske obleke, gladke in progaste x X X X Obleke Iz angl. ševiota v modnih barkah XXX Fine jaquet-obleke xxxxxxxxx Najfinejše salonske obleke x x X x x x X Angleški modni ulstri xxxxxxxx Pini doube-ulstri, temnosivi x X X X X Črne zimske suknje mandarin X X X X X Havelok iz kamelje dlake, rujav ali siv x x Otroške obleke in ulstri x X X x x x Otroške obleke v različnih barvah x x x Fine modne hlače, gorke in progaste    x   x x
x
X X X X
X X X X X X X X X X
X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
44
gld. fO» f o
Radi pozne sezone še 10°|o ceneje
tni trg: Sj
9 z velikim  ovratnikom &>T^
11 11 11
11 11 11 11 11 11 11
io so
IO IO
to
**50 «•50
XXX    Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom
— X   X   X   X   X    Črni in sivi cibolin paletot z velikim ovratnikom
— Faletoti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali orez njega
— x
— x
X X
X X X X X X
X X X X X X
X X X X X X
X X X X X X
X X X X X X
X X X X X X
X X X X X X
x Najfinejši paletot za dame v stola-fasoni xxx Črni damski ovratniki, batiranl X Najfinejši double-ovratniki s stola-fasono X x x x x x Damski modni kostumi x x x x x x Zimske jopice, podložene x x x x x x Elegantni otroški plašči x x x x Dekliške jopice v vseh barvah Modri podvlečeni ovratniki z rdečo kapuco
Kožuhi
X    X    X    X    X X
za mesto in potovanje, mikado, v največji izberi po čudovito nizkih oenah.   Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje
■* izvrše na Dunaju.---—---------------- -
i(apamacsija l Sondi
(2976—12)
Z v eles pošto vanj era
Oroslav Bernatović,
poslovodja.
acssaho nedeljo in osah praznik do božiča *s bo s hoznhooinastim in modnim blagom na nooo aranžirana in zoečer čarobno razsvetljena izložba. (Met-5,
ffla ogledooanje te izložbe nljndno oabi
Jlngleško skladišče oblek.
velika čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoše.
Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
n
T^.Đitmer
c. in kr. dvorni dobavitelj.
Predmeti za razsvetljavo
za
električno luč plin
petrolej ///
špirit ^.o*
-P J> S"
olje
28396
Tovarna:
Dunaj, III., Erdbergstrasse 23.
Ustanovljeno leta 1832. &&&&&&&&
v Si
cd
'm1
u tU
olj
Priznano najboljše
f e barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo v3ako konkurenco po finosti,  ki omogočajo z jako majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adslf Hauptmann v Ljublj
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
^lekfti-i^nl obfat. (413—45)
a
ftfttf&SH&HBHOr ilustrovani ceniki so dobž brezplačno.
i s mi.
M
m*
Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in zunaj da sem [otvoril v židovski ulici štev. 3 pod firmo
Karol Januš
popolnoma
novo trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz-srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Vsled moje dolgoletne izkušnje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in ee bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in najceneje izvrševala.
Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga najfine,ših in najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode in dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, bilježim
odliCnim spoštovanjem (2520- 12)
Karol Januš -tuve,ir in zlatar> LJub,Jana'
Židovska ulica št. 3.
Josip Reich
-* parna h-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Poaitrežba ločna.
51 Cene nizke.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEDi
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga In edina prodaja
irionogramov za zaznamovanje perila.
S grammophonov «
ki igrajo izrecno močno in natančno.
j. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik.; glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
IZ
1 rVn
r
najnovejša fapone, Prodaja na drobno in debelo,
C2ZZž=    <"eniltl   br«xplačno. ^S^f~> ^^^^^^^^^^^
n?2
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. , Pekarija
in slaščičarna
.ZALAZ
Jilijaltce:
Glavni trg 6
Sv, Petra cesta 26
m m
v*?
m m
m m
i®
Št. 72373.
(3230-1)
Vže^mnogo let oproščajo se blagotvoritelji častitanju ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljejo
oprostne listke
na korist mestnemu uboinemu zakladu. H
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistuat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostav k o m, da so razpečavanje oprostnib listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci I. C. H a m a m, Vaso Petričić ter Albert Schaeffer.
Vrhutega bede v smisla obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek bodisi za novo leto ali za god je kakor doslej položiti eno krono in nn vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim posiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat v Ljabljani
dne 10. decembra 1903.
Župan: Iran Hribar.
!!Potniki v Ameriko!!
prevaža potnike naravnost
iz Trsta v \o\i-lork
z brzim parnikom 9^A/^_JMS..A^nE.A>fe z 1200 mesti III razreda in s 300 salon-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom ^CAK1*A-VMMLAl*6, z 2<jO0 mesti lil razreda in s 4U0 salon-mesti II. razreda 8 kabinam«.
Cena potne karte za vožnjo, za   :   r|W9 : y u
hrano z vinom in vso postrežbo   iu llulu I nun Ivin
III. razred za osebo 180 kron. (3u7~4)
Odhod iz Trsta:
oCARPATlUA« 15. decembra 1903. »CARPATHIA« 2. februv. 1904. »AURANIA«      29. decembra 1903.   »AURANIA«      16. februv. 1904.
Nataočnejša razjašnjenja, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železaiške postaje iz .\»vei*ii-Yorka v notranja mesta Zeallnjenlli dr/ut
Severne Amerike daje in preskrbljuje
Avstrijski domači glavni zastop Schroder & Co, Trst
Via Carlo Gheg*a št. 8, I- nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Polniki n;ij se zdasijo pnivo:a<n<> in pr-r-j pismeno ali brzojarno za Tozne bilete! "^BB
St 39480.
Razglas.
(aao9—2)
Vsem hišnim posestnikom in njihovim namestnikom v mestnem pod-r< 5ju tjubljanskem.
Rudi nevarnosti razatrelitve, ki je združena z vporabo kalcijevega karbida in tekočega acetilena, izlaia so c. kr. notranje, trt/ovinsk * in železniško ministrstvo dne 14  n 'Vrmbra 1901, pod št. 184 drž  z*k  p » I ^ebno naredbo, ki obsega v tem pogUdu potrebne stroge predpise.
Glasom teh določil se mora nameravano uvedbo ecetileuove lui, sistem aparata in kraj, kjer se bo postavil naznaniti politični g >spo8tu I. instance (v Ljubljani mestnemu magistratu) ttr predložiti tudi pjdrobfn popis vse naprave. Izvrševati ati bistveno preurejati pa ame take naprave le za to stroko po predpisu izobraženi in koncesijonovani obrtnik (instalater za osvetljavne naprave)
Ker se doslej nebeno tako delo ni tuuradno naznanilo in je tudi domnevati, da »parati, ki že obstoje, niso izvršeni na pravilen način ter nn od upravičenih strokovnjakov, naroča se vsem hišnim posestnikom in ■)!-hovim namestnikom, v kojih hieah se kaka acetilenska osvetl)avna naprava nahaja, da naznanijo to okoliščino in, Če možno, tudi ime t steera, ki jo je napravil, mestnemu magistratu najdalje do I. januvarja 1904.
HiSni posestniki (namestniki), v kojih hišah se kaka taka naprava nahaja, bojim bi se pa dokazalo, da temu n*l gu v imenovanem Času ni«o VHtregH, zapadejo v smislu ministrske naredbe z dne 30 septembra 1857, drž. z*k št. 198, giobi od 2—200 K ozir. zaporu od 6 ur do 14 dni. Poleg tega bi takega hišnega posestnika, ozir. njegovega namestnika v slučaju, če nastane eksplozija in se pri tem kaka oseb) telesno težao poškoduje aii celo ob življenje pride, zamotria doleteti z-ipirna kazen od l meset s d ) 1 leta v smislu §§ 335 in 336 splošnega kaz. zakonika in sicer zato, ker je s svojo brezbrižnostjo napram n *iogu preprečil pravočasno intervencijo.
Bflt&stni magistrat ljubljanski
dne 1. decembra 1903.
/upan: I v. Hribar, 1 r.
Na najvišji ukaz Njego ega
c. in kr. apostol. Veličanstva,
68
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
• v*.
XXIII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
c<lina   v Avstriji postajno dovoljena :^z=z ima 10.38:2 dobitkov v i»oioviiii =
v skupnem zneeku 512.880 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 jiron v gotovini.
Žrebanje bo nepreklicno dne 17. decembra 1903. Ena srečka velja 4 krone.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije  na Dunaju 111., Vordere Zollamtstrasse  7,  v  loterijah, trafikah,   pri  dnvčnih,   polt ni It brzojavnih in železniških urad h,  v menjalnicah   td.   Igralni načrti za odjemalce srečk za tonj.
Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. (2918-9) Oddelek za državne loterije.
■IMHnMMlMMM I '"Min i lil I—lili ■
FR, P. ZAJEC
hkj i Ljubljana
BKTVStari trg štev. 28
!■ ' urar, trgovec u t.latili k;s in srebrnino in z ¥Seini optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. 1*90. Srebrna cilinder rem. ura od gld • Ceniki zastonj in franko.
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost,
za vsaki život in v vsaki faconl ■ _
E 00
CD CD
s-
« C O ©
— C/3
-o 3
o »o
E -■ 2
"O ©*
tO
"co
L.
-* O
.£_£
CD O CD ^
£ C3 C
2 cz E -E
-So
3-S
co -o
=3 CD
-O C O
o S
o
prlporoea
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!
Zn Važno!
gospodinje, trgovce \i živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflene aparate in potrebščine, klrurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rama in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
a živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
->* Drogerija n-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburpve ulice 3.
rs
2£
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11. Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
Cilindrov itd., iz prvih avstrlj., angleških, italijanskih tovarn. [Solidno »laje*; nizke eene.
I
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in plaščev I  za gospe,
nepre- 51 močljivih
havelokov
i. t. d.
-Uri?* •«»'••■
Oblek* po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvrtnjejo.
wWL*\m n^nmT*    L^a zđravniskem kongresu je konstatovai prof. pl L.vden, da je samo v nemški državi ofcoli 1,200.000 ljudi stalno bolnih za jetitco, izmel katerih j.|
JW*A*J^*»w»   umrje na leto okoli 180000 za to grosno botezaijo. Pljučno bolezen provsrocujejo tuberkulozini bacili, kakor ae je spoznalo. Te bacile vdihava sic r vsak človek, ubraniti se jih ne moremo Ako pa slučajno veliko ljudi, ki te bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, nam to neovržno dokazuje,  da ima človeško telo samo spretnog vdihane tuberkulozine bacile storiti neškodljivimi Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — takoimenovane nbronchieM — ki vodijo v pljuča, lepita dve žlezi, takoimenovani „bronchialni ali pljučni žlezi"; o katerih učenjaki niso vedeli, čemu da slu4ita  Zdaj seveda vemo iz preiskavami drja.JHoffmanna, da ti žlezi napravljati čist) poseben sok, ki u čuje bolezenske kali, predno morejo pričeti svoje razdirajoče opravilo v pljučih. Kjer pa onPžlezi vsled podedovane bolezni, slabotn Jsti ali dragega organičnega motenja ne m jrat* dajati dovolj tega soka, in kjer so postala pljuča valed prehlajenja, prahu ali drugih vplivov občitljiva, tam ae kaj lahfco vsiljijoč. 33 fcabertc. bv;ili valijo in praje ali sleie nastane je-.ik . Pametna misel je torej našla, da se morata utrditi in ojač ti oni bronebialni žleai, ako se namerava uničiti tuberkulozine bacile
Tega se je oprijel dr. Hoffmann ter je sam napravil iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo, ki|se pod imenom „Glandulenu po zdravniških poroč lih z vspehom rabi zoper pljučne bolezni in kronične katare.
V „Glandulenu" ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temuč je napravljen iz svežih bronehialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravni3kim nadz. i 8tvom sveže zaklanih kostrunov — narava sama nam ponuja zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati  Bronchialne žleze se pri nizki toploti wntm v orezzračnem prostoru stiskajo v tablete. Vsaka tableta tehta 0 25 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
„Glandulćn" — rabljen po predpisu — človeka razvedruje in mu pospešuje slast do iedi; telesna moč in teža se zvišataj mrzlica, kašalj in potenje ponoči izgine, izmj' se odločijo — človek je na potu zdravja. — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo veliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer niso vsa druga sreetetva pomaga./ tam je čudovito pomogel „Glandulen".
„Glandulćn" se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hofmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva po zdravniškem predpisu v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi: B. Fracnerja lekarna, c. kr. dvorni dobavitelj, Praga «033, v steklenicah po 100 tablet a 6 50'K 50 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. (2BH5
rt
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
14 upu Je In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,   srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava In ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in     Za^rscr-uje srei.ee proti vn o v čuje zapale kupone. ic-curz-r^l izgxi."bl.
Vinkuiuje in  devinkuluje  vojaške  ženitninske kavcijo.
03f   Enkompt Iu InksMu nieale. (kJi~    Korana  utaroeilM. "JLJb
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloare Mprejema
v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vložeol denar obrestuje od dne vloge do ?ae vzdiga. (2t>76-i5H
Promet s čeki in nakaznicami.
ki*
» Ljubljano m QnČdr § JVTcjaČ • Lj«^«"«
pre|erncue ulice |t. 9
7.
priporočata
Prc^crnouc alice <ft. 9
5UOJ0 bogato zalogo
zgotovljenih) ©blel^
za gospode, dccl^c in ctrcl^c, Ral^cr tudi
najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
£clidne cene.
(3038-10J
Tečna postrežba.
-m
Velika božična prodaja!!
se bo vršila od ponedeljka, dne 7. decembra, v novi trgovini z modnim blagom
A. 1 ^ i' i ITT ozie v Lvjvit>ljsm.i
(prej Gopičnik in Ledenig)
|f"  po znatno znižanih cenah. *Wu
Prodajalo se bo po nizkih cenah: preproge, posteljne garniture, preproge za okna in stene, kožuhovino, modno blego za ženske obleke, lepe modne barhente, nekaj sto ducatov batistovih žepnih robcev po 10 kr. in višje Kravate, srajce, okrog 500 ducatov pletenih moških nogavic, par po 9 kr. in višje Platneni namizni prti in serviete, med drugim tudi: vmerjene obleke v kartonih, adjustirane, cela obleka od gld 150 višje. — Svileno blago za bluze meter samo 55 kr — Modno progasto, čisto svilnato blago za bluze meter 85 kr. — Modni žameti za bluze, 56 cm široki, meter 75 kr.
Vse blago v pritličju in prvem nadstropju si lahko vsak ogleda, ne da bi se ga sililo kupiti. Neugajajoče se zamenja. Razun tega bo v prvem nadstropju, odd. 5., do božiča razstavljenih dvoje zaslonil za postelje, izgotovljenih od gospic Zalk in Ruže Sever, mikalni umetniški deli, ki sta tudi na prodaj.
■ l. v*
m * -
m\mmJ 1+
T  T T  t t
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
MADILE. VVUTSCHER
trgovina železnin in kovin
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom ss poJIlja s pov2atjere.
l
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
[.jugoslov. tovarna za
lun ine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
• 1
prašno izbere
i^onfcKcijc
za dame ■> deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1. t. ČL p rlporocft
Anion Schuster
Ljubljana
Špitaltfke ulice štev. 7.
Solidno blago. *
t\ * Hizke cene.
Veliko zalogo
za dame
in
gospode
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ižctic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo *t. 21.
•^(uz.i|.</   Min* M «t«»wodL
trn
^oojodud 51 I uaqzi !^!|eA a | ui  u,euo6ej qi^[aAoufeu a
ui o.ipui[io
**9
* 1» »
1900
„Granit Prix".
Najvišje odlikovauje.
Najkoristnejša božična darila.
Original Singer šivalni stroji *° vz°rm v iu******* m im*i
0rJglnal  Slnyer ŠiValni StrOJi so nemrpljivi za obrt in domačo rabo.
Original Singer šivalni stroji s° naibo,j ▼ tovarniških obratov^ Original Singer šivalni stroji a° mj*#ow    trpezu m m*Na,
Original   SingOr  ŠiValni   StrOJi   80 posel-no popravni za modem umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanj) in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvali v veliki izberi v zalogi. Elektromut- rji za po«am zne stroje za domačo porabo,
Singer Co. šivalni štrcaj i, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. ams-n,
mi loInuB
i Ljubljani, Dunajska cesta
priporoma svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo  dobre do najfinejše kvabtete
po nizkih cenah. Novosti
v žepuih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se izvršujejo
naj točneje.
20
'j
o svari
pred malovn đnimi zmotljivo podobnimi in ničvrednimi pona rtdlami našega izcitlka. Zahtevajte vselej izrecno .KUNEROL** z varstveno znamko in zagotovite se   pri p orobnem naku-
"m
4 varsivcLo znsmfco m  zagotovite se   pri p O robnem naku-3f povanju, da dobite pristni Kunerol. v| ^
f Zdravniki najtopleje priporočajo — ^»
KUNEROL\
_ - - nnnolno nadomestilo za surovo ffl
BlB»Bfii
OSnui5tlutte»
popolno nadomestilo za surovo
maslo, svinjsko mast, maslo itd.
Zajamčeno čisla rastlinska masi iz kokosovih orehov. Zahtevajte Kunerol11 v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol1' se ne doniva, pošiljamo poskusne postne Skatlje po okoli B kg brutto po fi K 60 h za skatljo tranko na vsako avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po l/i ali 1 kg, v zabojih pa od 10 kg naprej.
!! Za grosiste prednostne cene !!
Brošure in zdravniška izpričevala zastonj.
Emanuel Khuner $c sin j|§F
tovarna za rastlinsko mast na Dunaju.
Centralna pisarna: Dunaj, XIV. oou-a, Sechsliauserstrasse
ovaković
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskom
primorju v Dalmaciji.
Prodaja  v  steklenicah        | ;M^|;AnA        Skladišče in prodaja na
debelo: Spodnja Šiška,
steklenicah in pisarna: Stari trg štev. 15
Ljubljana
Vodnikova cesta
priporočajo svoja domača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, črna, rudeča in bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po IOO, 300 in 600 litrov- — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzoroi in ceniki zastonj in poštnine prosto.
(2567 12)
Prodajalka
izurjena v trgovini mešanega bU lm, se sprejme tako].
1'onudbd pod št. 80 na upravništvo »S ov. Naroda". (322 J 2
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluM
G. FLUX
Gosposke ulice št G &m
prlpororn In iiuiiicmch lo l»oiJ»e
službe iskajoče vsake vrste
Kil Ijjiihljano In clrtiitot).  I'oli»ln .
Vmlnu   lit   kolikor   m*im I»Sti*n |m>Mtre/bn 7.uk<iIu% 9Jiafi.:i.
Kogar nadleguje k O Š 61 j jjjj
naj poskusi kašelj ublažujete in veieokusae
Kaiser-jeve prsne bonbone.
A7j| A  iiofairubo ©%erovlJe-/ I /1 I     ii Hi Niirlretul  j m mri I  ■ w   z»   testov    iNp^li pri titiMlJu, lirlfiavoMtl, knfurju in zumIIzciiJu.
Zavrnite, kar si vam ponudi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelkeu.
S Zavoj 20 in 40 vin. (2780—8)
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg
železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v LJubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladovio.
domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov
Anton Paoluzzi
Cittarao vai, Isti*ija.
Cene franko na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz  več vrst
grozdja...... „ 13 „
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821-19
Vzorce pošiljam s.u*e<tiij.
03
priptavite sebi in s?ojim otr-, kom, 6fl kupite našo res neprekoeljivo k t* urico
božičnih sgrač
Za malenkoeteo svoto
pošljemo sledečih 1- komadov mmjmmm
l popolno skr.njico z originalnimi Richterjevimi jrailil-nimi kamenčki s sidrom in navodilo s 25 barvanji podobami.
i šiBdilmk iz pločevine s steno vrel
l garnitura kuhinjske posode. (3*71 2i
i zavoj cmastih vojakov.
I oblečena runica.
I pločevinasta trooenta s porcelanastim ustnljm.
i zavoj hišnega orodja (iz lesa).
l knj'ga z barvammi podobami, se ne ra trga.
I loterijska igra a 6 oseb.
t avtomobil, ki se sam premika.
i otroška ura s premičnimi kapici.
l verižica -a uro.
V Va§o korist Vas opozarjam >. da hitro odpeljete naročilo, ker pride   v^.^lc dan
na «toiirib naročil, in se t.iku ugodna jrdiku več (»trok skupnu taki Imenitno obdariti Htsamo gld l 65 nudi le toliko časa, da poide zaluča
I l'v.silja, če se prej po&lje znesek ali proti povzetju l«vox In«*«
Adolf Salxmann
Dunaj, II 2, Lichtenauergasse 1
Zavoj in vozni list 10 kr.
Slenografinja
popolnoma ve^ča slovenske in nemške stenografije, ki je že delovala Čez 2 leti v odvetniški pisarni in ima dobra spričevala, išče službe. Gre tudi na deželo. — Naslov pod Stenografinja na upravništvo rSIov. Nar." (3187—3)
Ab turijent'nja trgovskega tečaja z dobrim spričevalom, želi službe kot
kontoristinja.
Vstopi tudi kot pomožna uradnica
B'agchotno ponudbe pod kontoristinja' na upravništvo ,Sl.Nar.1.3165-4
4 pari čevljev za 5 K.
Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno število čevljev, jih bodem prodajal se kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. Čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm.
Vsi 4 pari stanejo samo 5 kron. — Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne.
Razpošlljalnica čevljev (3235)
A. Gelb, Krakov, |t. 40 4.
1 B
(3223 - 2)
pijaca
Talanda Geylon-čaj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre-pilno na duha In telo:
Št. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: „ 2 „      „      „   24,  60, 150 „ „ 3 „      „      „   32, 80, 200 „
#y ves
pečij
in raznih prstenih izdelkov
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
naj modernejših prešanih ter barvanih prstenih
pečij
in najtrpežnejših
šterlilnili ognjišč
astnega  izdelka, in f sicer rujavih, zelenih, modrih,   Bivih, belih, rumenih itd., |»o nnj-nlzJHi eenah.
Cen ^>  brezplanio In poštnine prosto.    .'IG—BO)
h c mon^O skrbno vam-Vati |>rctl vsako nesnago
B6 i>o tej luhko vsaka tudi najmanjša rana razrije v selo hudo, težko ozdravljivo runo. Že 40 let se jc izkazalo mr-čilno vlačno mazilo, tako imenoi tuo praško dutunt-e mazilo kot zanesljivo aredstvo za obrezo. To vadržuje rane 6iste, obvaruje tate, olajšuje vnetje in bolečine, hladi iu pospešuje zaceljenje.
Raspoiilja »c vsak dan.
Proti predplačilu K 3 16 te poiljejo i/1 puiice r.Ii ^SjjS 8*36  8/2   pušica  ali 4 60 N^g 6/1  ali  4-GO  9/a   pusici A po.itume prosto na vatko postajo avatro-o^rake monarhije.
Vsi -i« i: embalaže Imafo aakonifo *!«»• |M>ii4»vnn<>  viirslveno znamko
4*la\na /alo^ti
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarnu ..pa-l ernem orluu
a (1112—13' Mala strana, ogel Nerudove ulice 203
rZaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardetschla-ger, J. Mayr.
Dobra kuharica
spisala JHinka Uasičcva
a*> -w m
v založništvu Letu. ^cb^^^^H0
v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poiti 6 K 55 h.
Obaf z t na 576 straneh več nrgo 1300 receptov ia pripravljanja najokusnejš h jedi domač* in tuje kuhj, ima 8 fini koloriran h tabel in je trdno m elegaaVm v patno vezana. (3212—2)
II vali jo vs : kuhar ca s svoj* ga strokovnjafik*ga stalifči, 1 t rarna kr tika z radi lepega, hhko u ne? n* g i jezika, fini d. in t 7ar*di njene lepe, pri slovenskih kuharskih kn; gah renvadns oprtim, in ko-nečni varčni g .fp )din a zaradi njene cene, ker ii nč draža, neg) znane ne.i ške kuharske knjige.
Za Božič kot navlašč:
gospod nji-kuharici se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih receptih.
V novej hiši župana Hribarja
gsF* na Oanajjrcej ce$ti
j*3 oddati
troje lepih prodajalnic.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoCa si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavoduv in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo
njače itd. itd. (I9i3—11)
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stelov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 Blikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Bv • v ©ziena
in novoletna darila!
cHnton Schuste?
Ljubljana, $p\tG\$\<jz tiliee £
priporoča svojo veliko zalogo (3197-3)
Jfonfekcija 3 a dame in deklice, blu^e, oblet\zadečr\e, volnenega blaga ženske obleke, balist in platnenih žepnih robcev, šerp, srajc, kravat, flanelastih odej in vsakovrstnih garnitur brisal^ belega blaga ja perilo. Velika Satoga linoteja in drugih preprog.
Zclc znižane cene! 5clidnc blage!
Jfel^aj jtanouanj
odda se za 1. februvar leta 1904
v novi stavbi
„Narodne Tiskarne"
v 3(naflovih ulicah.
Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Ndrodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zakupa)
2 ■
i 1
N
L
:z a)
5 4*
g g
... 'Z
-* —
(0 «
Nameniti mostiči in Skatlje z lesenimi gradilnimi čokci s sidrom. "^H
Trgovina z galanterijskim blagom in norimberškimi igračami   (3(m _3)
F. M. SCHMITT
v Lj u bij ni,   Pred škofijo 2
si usoja častitemu p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da je razstavila v bogati izberi raznovrstna božična in novoletna darila, in se priporoča za obilen obisk.
# Domači, sukneni in usnjati čevlji, galoše. #
cr -o
C -
3
N N
B) 3
-*i "D
S ;
o 3
^ S?
D
O N
■o 1
O 0
M -
f 2
•J
o o
o
> o
N
Za Božič!
Za novo, moderno opremljeno m1«meieorno sem si preskrbel veliko /nloao raznoir/rlnlli
in
božičnih daril
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za nartčila raznih na jlitit»j&i Ii tort in vsnU<»\rHtnoy;a oltias« lio^j-n po(!iva. — V zalogi imam raz'ičnlh deaertalli in t'oUoliKliiili t>oiiboiiov in postrezim tudi » lin i m l Hcrtuiinl vini in liker) 9 sosebno >Iouto OHi*la«to, Benediktinec, Maru^ciiiiio itd itd. (32|f - lj
W 3 i.a t tnrinski nelii&ovoe. ^
Priporočam se slav. p. n občinstva za božična naročila raznovrstnih i»- ilo kakor: incdoiiili, orehovih, roziuovili in inu iiilelno vili, ii it i i a p i ne in A >x"lielje^r,
Vanlli, Prfgbur^pr In \nl»-prepeeenee (       IcImkU i.
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.      Sv. Petra cesta št. 26.
Za Božič!
NI
&)
O Q_
O <
CD
3F
* 1
& JO
iB&zBaaessa
Adolf
Wagenpfeil
zlatar in jnvelir
v Ljubljani
priroroča slavnemu p. n. občinstvu SVOJO ^29 5 5 'j
veliko zalogo !;i
e. -o
a. e^-.
Izdajatelj iu odgovorni urednik; Dr« 1 v a u T a v č a i.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".