Št 49.
V Gorici, dn<5 6. decembra 1895.
Tečstf XXV.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  h   prilogo  „Biip.<ir»»l Lisi* vred po poŠti prejemana ali v Uorici na dom  poSiljana:
pol leta
,    2--2U, ,    1-iO.
Za  tuje  dežele toliko  več,  kolikor je večja poštnina.
Udavceia in drobim manj pretFiof.tiim novim naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oplase pri upravniSlvu.
„Prl«irie" izliaja vlakih 14 dnij vsak druj;i torek in velja ¦a. «rft> leto 8« kr.
„Qo'*pmtBr*M LU1" izhaja in s=e prilaga vsak mesec v oli-8«pi 1« strauij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .HSUIICE* plačujejo se za petstopno polil-vrslo: 8 kr., Ce so tiskajo 1 krat, 7   •        .       ,      2    ,
G   •        .       ,     3    ,
Večkrat — po pogodbi. — Za vetje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski -lici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici PonLe della Fabra j:o 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniSlvu „Sočc". — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema.  —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj In odgovorni urednik  Andrej Gabriček.
, Bog: In narod!"
Tiska »Goriška Tiskarna A.
Gabriček" (odgovoren Josip Krmpotič).
Tiskovna svoboda.
Velikokrat smo /<> imeli priliko nagla-šati, i\u je v Avstriji najbolj nazadnjašk ti-skotni zakon; u-iti na Turškem so v Ifin pogledu, pred nalili. - • li izvoj časnikarstva iiior> k o l •• k. ki je najbolj neusmiljen davek. T«v<1 kolika nima str nob< 11.1 druga ovrrpsku država.
VoU>/ koleka tlači časnikar-lvo - sre.l-njev.-ško-naz.ninja^ka tui/.UKi. Vsaka o^tre^a ^Mlbi slehernega •'¦ kr. nrailnika si> j1' že smatraiu za hujskanje, pa hop po časopisu: zaplenjen 'y bil in zadnji čas urednik tudi prednja tu kazenskim puh,m. Za zgled naj oii)-nimo zaplembo ,Pr i mn r< a" 17. -iept. Tinn smo poročali o volitvah na Kiasn, naravno, da *-r**<» po dnilih nam ve-rodo-lojnih sporočilih opijali tudi nezakonito postopanj«; okrajnega glavarja. • Nas članek je hit stvaren, dasi v m.ii •«• izuc mireneiu (min pisan, kar je pač lahko umhivo in naravno. Ali \rudar j- hil rlaii. k /..pli-nji-« na podkvi g liDO. k. /.. Ti", ii.i ,;«• jMiiiioriM' ščuval proti <\ kr, okr. glavarju « tem, da mu je pripisovat H ¦¦•/ a k o li i t o postopanje itd.; proti uredniku je z;«el;i kaz< n^ka pr«*-i-kava. Prednik je i/juvi!, «!a je pi^pričan o resnično >ti svojih trditev, katere boce tudi d o k a z a ti /. v e i j a \ tt i 11: i p r i -.a in i. K.tku je /daj ,', \<\t tu r. čjo. ne vrlim; urnluik hi moral hiti potavljni pred
porotnik.....  j-lovei-kr   s.vttia   —  kjer
hi dokazal resničnost  svojih tsditev.
Ali zdi se, da je zapihala z Dunaja /•trava, zares svobodoljubna, n s t a r n a sapa. Dur 'M. l.ov. ,;<• bih seja f.\»kovi|.'ga niNek.i diV.ivmva zhor.i. v kadri j«- iiiinislcr l!lei>.p;ii!i im/viI Jako zdravi- nazor*- o tiskovni svobodi, ii tej do-^dariji „h>;; vrani-, --,Kd*. p.M-:
(iovurjenje je bito o našem tUknvtietn zakimn. l*«»sl. P.a:;k je Zopet zagovarjal svoji-ppd!o/e za preiuemho tiskovnega /.ikona v zmisln, odgovarjajočem sedanji modani dohi, da hodu moglo novinstvo, ki je pr^-va/..'ii činilelj v javnem /.ivbViijn sedanje dobe. vsaj svohodnn dihati. Prejšnji ministri pravosodja so bili več >li manj nepristopni trledi' na take refoinie: vsi sh rupni'!. 4la novin-tvo Ireha držati na n/di. V.-<- ilrnr'aiV -«»«h s.d..ii,;i pi.ivnsiultii miiiidi-r (>'iei>paii(. To !ia» ;«• pre.-en, liio v ».edati-i dobi, v ? ij o n «• > ! r p n o > t i v z k i p e ] ¦¦ m p r o-dobi it. polr.-hne^i, ker pr»>!ir.in.^a na^a- - u n j a ti j tt p o v u d o m n •¦ p i i j a z ne^u sanja avtoritete < M rani ttii:iM.'r>k« -ra pn-d- k riti kovanja p osa mir ni h einov siiit;i;lva, v >!i>I»t retirm^a prikrajievanja , v i ai! v a i i n j <• o r ;ru no v. \' ¦• (¦ i n a z a-pari.tim nlarnih y*\\\',>' ni v\obi.»Vin, v dobi p ; »¦ m b se i >, v r >, i na podlagi S. :;ii() ijUtc   hi.tbe   n.cd vlado itt ju\n:tii   csimnji-m ¦ k., /.
na Uunaju. Tako «*• nam je/d> lo po izjavah |           Te prakse ni smeti  nadaljevati,   ker je
prav(!>odiiiya   rtiii:l>tra v tokovi
kakor da je na bojno polje, kadar najbolj jrrc.ne topovi, kar hkratu padel z neha — an^elj miru z vejieo v n»ki.
Posl. I'acak je zahtevat'posebno, naj so premeni dosedanju prak«a jiri za]ileniev,.-!jii časopisov in naj m> takozvano objektivno postopanje omeji le na slučaje zaljenja Nje;r, Veličanstva in na širjenje vznemirljivih veMi o vojnem času, potem je zahteval tudi, da se razveljavi naredha bivava jiravosodne^a ministra, po kateri so se zaplenjevali eelo ilr/.avno/borski jruvori, ako so bili govorjeni v i*e'-kein jeziku.
/a P.n .ikoni se je takoj oglasit nrof (Jlei-paih ter podal zelo nanimivih i/jav. Ni sitir prilrili! vsemu, kar je zahteval posl. P.nak. ali njegove izjave pričajo vendar o poMenih in lil>er.ilnili nazorih, kolikor se do^taje pravice do svobodnega izražanja svojega  ineneiija.
Minister je brezpogojno priznal polrebo, tla -e pien-nnje na^ tiskovni zakon, ki ne (al^iivaria več moderniiu zahtevam. Z na-rrtoni novica tiskovnega /akr.na hoče slojiili preti zhotuieo v prihodnjem /;n-<«danjn. l>;» pa /e Htdaj ttdjilevi nedostatke, izdal je naredilo do vseh di/avnih pravdui-lev, v koji nalaj/a i-tiiii. kako jim je vr'iti tiskovni zakon, V bj naivdhi jr izrekel mini Ji r tJhdsjnuh ,'laln bes« do, da je razvoj Avstrije do pravne div.ave odviMii od prave/a ^tah^ča noviiedva. To -laiiite pa sme liiti zavi-no le od zakona, nikakor pa ne od ur.tdiiejf.i dovoljeiija in naj ««i is|nuu razlogi še t:iko čisti, kajti menjajo se lahko z osebnim iiazir.uijeiu in z odno^ji  vsake dobe.
V Avstriji je /ijamieiia tiskovna svoboda. V-akdu ima pravieo svobodno |ove,|ali svoje iiieueiiji. seveda v mejah državnega n da, in vsakdo sme poskušali, da z besedo ilni-e pridobi za svoje ineiienje. To draj.m-• etio pravo je podlaga Ustavi, najvaineja zaščita ptiliti^ki sviibotli. v.tinh dobrih otii-čajev in čuvar pravite — seveda |;» dotlej, dnkfir spoštuje /akone. Ako pa uoviiwtvo prestopi tt» ua-jo. jiotein se je pregrešilo proti miri v državi, proti pravicam posamičnih fise«. -i proti koi istim človeške družbe. Tako utivin.-i o '•••ha pa zatirali neizprosno-- na korist d? tn-jra novaistva. Organi nadzorujoči leni s'.vo. iiuajn po taki lu veliko o.ir'o-vorno-1  i!> ^-reif jako lahko, zlasti pa po
Podlistek.
Na vrhu ličke
m.
/c  Istr?.
V.-u..: .K t...i -L .I.rJ. .!.-¦ m I-:i
Morj. nebo pa či sem na sb morja   sen
.. i V r
.t'-' hia, tiho in riarno kakor olje, " in 1-i-bu kakor rib> «.ko. S;del " in zrl proti j„r,u. 4\:l obrežju videl veliko iniio/jro ljudstva. Vsi so uprli oči v >;»¦ i0c\0. Naenkrat za-doi.i k nebu pe.d oblake za^usijiv ,evviva!*, iU se je kar pod menoj stre,!a slaric.i l*čka, kakor za velikonočnega potresa. p0 niorski površini šinilo je nekoliko okrašenih čolničev z niikroskopičnimi zastavami mogočnih Habs-lmrr'ov. Imuna kutijic bila =o prav skrbno »ria-malaua''. Kosem prebral:Uejiina Marjrherilta, l'iiberto, Hiratieri itd., očuf.il sem v srn nekaj posebnega, kakor sem le enkrat očuti! v mojem življenji, ko sem namreč za prvi in zadnji krut poljubil nesojeno svojo Marico. Srce mi je veselo tikalo v prsih, kri mi je močno zavida po žilah, noge pa so mi ho-Uele preskočiti na otok, da srčno objamem svojegK dragpga pobrallma Čveka, kakeri do-volJHi'e, ih se v njegovem   „pasaluku«   gode
[zko krasni   odnošaji.--------Ali   opanek   mi
je bil šnp _. |n „,oro| Sim oshlt; tlo|||a> __
Ko si m se naveličal divneg.i prizora, obrnil sem oči k iiesrečenm P.izinu, kateri že »lavno zdihuje v ščavskih krempljih in zastonj čaka odrešenja od sv. Marka. — Ravno takrat so nosili malo punčieo na krčenje. Nataknil sem na nos naočnike, biuokle in dalekogletl, da ji morem na čelu prebrati nje ime. katero dobi pri sv. krstu. Saj veste, tli s(-m radoveden in da me vsaka reč posebno zanima. — lu kaj sem prebral?
—    P.nedelta. Ilegina, Maiyhentta. Italia. Manjkalo je še samo fiubertiiia. — potem bi ji bila na čelu izrasla petokraka .sblia d' Italia*.
Ko se je zamračilo, pogledam proti slavnemu Poreču. Oh, cbe btuV/./.a! — Beli Poreč utapljal se je v morju lučie, na Marini pa sprehajala so se gospoda in vsakdo je imel na fraku pritaknjeno — rusko troboj-nico, na kateri pa po pomoti ni bilo plave hoje, ampak — zelena. Nič zato. Plavo ali zeleno — majhen razloček. Nebo je plavo
—  trava je zelena — jedno in  drugo pa je
ustvaril dobri   Hog.--------Da   pa   slavnosl
ostane v večnem spominu tudi nadepolncmu potomstvu naše Atene, vrezali so bogovi z zlatimi črkami v steno okrajnega glavar&iva svete besede: Evviva 1" Italia.--------
Seveda tudi Koper ni zaostal za svojimi bralci. Tam so se prav pridno producirali v slikarstvu in kaligrafiji. Kar na ulicah po llakih razohešali  so svojo umetnost.   Tu   in
zahteva, da se ne konflskuje takoj vsaka neprijetna izjava ali oslreja kritika o kaki uaredhi, bodisi posamičnih ka tudi visoko stoječih organov, ali članek, zahtevajoči morda v »slrejftih izi.u.ih, <;u <*¦ izvedejo reformo ali premene zakoni. Mnogokrat se pj&e v hipni razburjenosti in strasli in ni smeti takoj misliti na namen hujskanja do sovraštva proti državnim in občinskim obiaslini ali posamičnim organom vlade. Tako strogo postopanje kali le splošno pravno čutslvo in tudi ne koristi ničesar, ka,ti taka kritika pride slednjič vendar h> v javnost, in še v poostreni obliki, potoni zakonodiijneija /bora. Minister zahteva torej od viših državnih pravdnišlev, naj poliče državna pravdniSlva, kako jim je uporabljali g :j(K). k. z. iu tla naj delajo na to, tla se skrči število konfiskacij na podlagi loga S.
Dostaviti nam je, da je izjavil inhulo-češki posl. Mini po teh izjuvnli, tla so ga ista jako zadovoljila vzlic temu, da je njegova sKinka še vedno v načelni opoziciji proti vladi. Z izjavo Kimovo mora soglašali vsakdo, ki ljubi svobodo noviiislva kot neizogibno podlago splošni .svobodi.
DOPISI.
V fiorfct,;!. dec, (f:utlno postopanje ilc ft o I n, ;-tol. n ve In). • Nas deželni soMi svet je začel tako p-ishipati v perečem upra-iiiiijii zahiran slovenske šole, tla izziva nas .Slovence v (Jorici k ostri kritiki. I'pum, da je thišel tudi državnemu pravdnišlvu v tioriri ukaz, o katerem je gevoril pravosodni minister v seji proričinisVe/a 'ds.ka :«t. nov. ttllej tlanašnji uvodni ,l:.neK. 1're.l.), zato si privoščim nekoliko kritike. Hvala Hogti, da je vendar   enkrat   prišel •/.   Dunaja   pameten
ukaz, ki pouči g g. državno pravilnike avstrijski državljani imamo po ustavnih konih pravieo, kritiknvali ravnanje vseh lastnij; s tem uikdo ne misli ščuvali (g : k. v..), marveč poslužuje se svoje   pravi
da kritikuje, kar se mn krivično   zdi. k stvari!
Ali
De/, š-ilski svet se ni da edina slov. šola v (Jorii likor mogoče v sredi mest: zastop predložil za to bivšo jašnieti - - katera je   bila   1
pobrigal za to, mora bili ko-: ko je mestni ('.atiueilijevo volje darovana za ti o I n če ne uaiiienel • ob meji šeinpe-t.-rski, je ta sklep sprejel kar n :i znanje, ne tla bi sla na lire nitMa jiotrebna komisija, v kateri bi bili vsi intert-M-iiti zastopani (torej (udi stariši), ki hi preiskala, ali je ona podilija res sposobna za edino slov. Šolo v (Jorit i. tTa bajta bi bila m-trda dobra za cigane, kateri tam okoli prenočujejo, za šolo pa ne! Stavec), he le potem, ko je bih po-
lam mogel si prebrati marsikatero pomembno izreko, iziii»j katerih jia j<- seveda zavzemala
odlično mesto: Kvviva I'Italia !--------
,l'\'deliBsima Triesle* pa je Bšpilala" lega dne Keveaa glavno rolo. Tam se je prav pošteno popivalo in kričalo, da je celo odmevalo pod mostom „llialto" v Penotkah, — .Abbasso 1'Auslria ! in Abbasso il Pa pa !" bili so celo noč na „dnevncm redu". — Le redko-knlaj slišali so se klici: »Kvviva 1'Auslria!" in , Kvviva Triesle fedelissima". — Ali ta vzklika sta bila prav neznatnega pomena. Saj tako so klicali le »manigoldi, mascalzoni, plebe pagala cd uhriacca" in tudi ,prczzolale ca-naglie*. — Slišala se je tudi peti cesarska pesem, katero pa je pela »ima vile teccia prezzolata" - kakor bi rekel krivonosec »I! PiccoJo". Pilo ie tudi demonstracij, — Avstriji v prilog — ali seveda lu je bila spet „una vile foccia" — katero — »assumendo la masehera del palriotismo, pole impunc-mente insolontare contro la nazionalita*. — Le bodi bratce »Piceolo" iskren, pa reci: „contro la irredentistica nazionalita italiana".
-  - Tako vendar ugodnejše zvoni.
Seve, da ni BTrieste fedelissima" pozabila o priliki te .festa nazionale" svojega »il re galanluomo'', ampak se je spomnila njegovega groba s krasnim vencem in napisom na tricoloro:   »Al  compianto  loro re
—  Triesle c Islria".  Nekateri pa so jo kar
dana. proti temu poslopju pritožba, poslal je v Podturn komisijo, ali tudi zdaj ni poklicni v njo zastopnikov stariSev. Komisija so je baje izrekla, da ono poslopje bo sposobno za ' s o I s k a namene. (Kdaj ? Ur.) Ali jo pa lo poslopje res sposobno za o d i n o s I o-vensko šolo v Uorici, o tem komisija ni imela besede. (V! Predn.)
Mestni šolski svet je razpisal štiri učiteljska mesta, ali vsa le začasno, In Ink razpis je dež. šol, svet — odobril. fco W. na utok ml strani slov. starišov se jo zdramil in spoznal, tla lu ne moro bili z n-e « s n i h služIt; mi lo jo nuložil mestnemu šol. svetu v Uorici, naj razpiše stalne službe, kar se je tudi zgodilo,
Aii šo jedno popruvo bi moral znpovedal i de?„ šol. svet sam, brez nt, o k a, Za Uoga, ali Slovenci v Gorici ne dosežemo nijedne mrvice brez pritožbe? Ali ni dež, šol, svet dolžan sam varovali Šolski zakon, da se izvršuje v Kaj dola vendar poročevalec g. C e r m a k ? ! Dež, šol. »vol, hi namreč, moral zapovtulali, d a s o r n z p i š o v o d i-I. o 1 j s k a slu ž b a I, p I nftn e v v s l o, Po dež. šol. zakonu z dno I, muren 1870, mora biti p v lovi c u učiteljev I, plncno vrste; z novimi učiteljskimi močmi pa lo število ne ho polno, ergo mora bili ritzpiuunu nova služha I. vr.sle. Naravno, da Iti služba prve vri-de mora hiti jmft ona voditelja na slovenski s I i r i r a z r o «1 n i e i, ki ho imela do r»U() otrok (polrobne bodo torej šo 4 novo učiteljske moči!), saj je celd voditelj laške Irirazivdnieo v Podlnrnn v i. plucni vrsti, ko Meje la šola le li»0 -UU) otrok.
Tako stoji la ree, a to bi moral dež. šol. svet vedeli in .sam ^laložiti, da se službe tako razpišejo. Naši ljubeznivi prijatelji na magistratu bodo gotovo potiskali le svojo ljubljence v I. vrsto, a naloga dež. šol. sveta je, da varuje pravico in zakon nad (istimi, ki tega nočejo poznali.
Z dežel«.    - (Z a h o d n i m B r i e e m
v p o m i s 1 e k !) — Malokateri okraj na Primorskem je tako zanemarjen, kakor so zahodna Prda, spadajoča pod korminski sod-nijski okraj in pod gradiščaiisko okrajno glavarstvo. Dasi so Prda krasna in rodovitna iu lik italijanske meje, vendar do danes me-rodajne oblaslnije se niso ozirale na ta kraj, ki je vendar v vsakem ozirn zelo važen. 3e narava sama zahteva, da so Brda ena celota, saj okoli in okoli drže se vinorodni grički, objemajoči vsa Brda. Žal, da rodovitna Brda so razdeljena v veliko veselje našemu dušnemu in gospodarskemu napredku nasprotnim življom. Sosebno pa dolenja Brda so v vsakem oziru   skrajno  zanemarjeni!. Kako lepa
odpihali v Him v vrste (»arihaldinovcev, tla zaprosijo odrešenje izpod čmo-rumenega jarma. Ko so kraljudelilirali, slišalo se je kaj pogostoma: »Trieste, Istria c Trenlino spe-lano la Voslra Maesta". Nekateri vročekrvneži pa so še dodali: »Conducetene. Noi s»anio pronli!" — — In kaj na to kralj? Nič. Se besedice ni rekel. — Ali vendar tolažimo se, da jim je nekako pomembno podal desnico. - ¦ — Tudi to nekaj velja. — —   -
I z s v. p i s m a. Veliko je veselje v Izraelu, ker je »sede vacanle". — »Chi šara il nuovo veseovo, a cui, dagii tiomini e da Dio. šara affidato il compito di ricor.fjuistare alla fede il perduto terrcno e alla Cairia tergestina e guistinopo-litana il perdulo prestigio?" — tako skrbno prašajo krivonosci. — Jaz pa prašam: Kedo naj povrne naši sveti veri izgubljeno zemljišče, katero so ji vzeli in dan na dan ji jemljejo ullraliberalni časniki v Trstu in Istri s svojim nesramnim pisanjem? Kaj misli »11 Piccolo", da svojo „Cronaca locale* — v kateri prav z veseljem slikovito opisuje Ceste samomore v Trstu — kaj pomore naši veri, ali pa z rubriko »D i ver s i" da razširja, moralo med ljudstva*? —- Ali se povrne zemljišče naši katoliški veri, dokler imajo glavno besedo pri občinah magistratov in municipijev
in krasna je reška dolina, ki se rasprostira izpod Biljane do Jenkovega, do mejo italijansko ! Vkljub temu, da jo živinoreja v teli krajih na najnižji stopinji, vendar zemljišče samo od sebe tiri;;ieroma veliko rodi. Knj pa, ko bi Drlcl v liinelijstvu in Živinoreji napredovali, knkor drugod?
Za danes mi je omeniti lo voliko po-inanjktuijo zdravo vodo, Brez zdravo pitne vodo no morejo no ljudje no živina obstali. Zadnje poletja nam jo pokazalo, kako krvavo potrebni so Brlel primornih vodnjakov in vodovodov, ki bi v slučaju dolgotrajno sušo preskrbovali ljudi in živino z dobro pitno vodo, Meseca avgusta in septembra bo morali ljudje v Boko hoditi in lu zajemali lužo, ne pu vodo. Da pri taki vodi no moro živina ostati zdrava, jo naravno, NI črnin, ako w vročinsko bolezni lotijo tudi živine.
Zahodna Brda so na moji, loroj so v slratugknem ozirn na vso ulranl volopomun-Ijivi in volovažni kraji. Zdrava pamet 1)1 v tem slučaju velela, da bi so morala obračali na vso lo krajo posebna pozornost. Kaj So I (iradlšcsuiBko ghivnrslvo, korminski eoslnl odbor, pač malo, malo so brigala za to krajo s njim je več na tam, kako najkrajšo Kvufeojo Trsi z Boiiolkami z železnico, no pa, ila 1)1 za zapuščena Brila skrhali,
Pisec (ob vršile so spominja kol olrok I. I MIK)., ko so ho naši vojaki pomikali nazaj v zahodna Brda, kako so iskali dobro vodo in z lonci in kotli zajemali iz močil in lu-žastili studeneev, Samo tla je močilo, mislili ho si, naj hode voda laka ali pa taka. Toiluj m jo pokazalo, kako potrebni bi bili globoki vodnjaki. V slutnjo vojsko, fcjo iskali vodo?! Zdelo se, tla merodajni krogi zavoslno to krajo zanemarjajo, ker drugače si mi no moramo tolmačili tolike nemarnosti. V drugih mejnih krajih, kakor n. pr. v Klavzuli' na Bovškem, zabiva vlada tisočake in tisočake, dasi visoki in strmi hribi dovolj branijo mejo, dočim v Brdih niti enega krajcarja no potrosi. No vemo, komu bi zapisali to nemarnost na rovaš 1
Mogoče, da bo kdo zvračal krivdo na uboge Brice, češ, zakaj so ne ganejo. Ta izgovor je prazen i . nicev. Vedeli je treba, da zahodni Brici si ne morejo pomagati, ker ne vejo, kako in kaj. Laški upliv jih šo vodno tlači, kajti zveza s Korminom in Gradiško vzdržuje la upliv, tako, da se ga ne morejo ognili, če ludi bi hoteli. Poslanci se nikdar ne pokažejo v le kraje. Do zadnjega Časa menda ni nihče zinil besedice za ubogo ljudstvo. Dovolj dokazov imamo za most in cesto pod Djbravom pri Biljoni. Žo menda kakih 20 let se govori o lom mostu in cesti, pa še zduj ju ni nikoder. Da, sistematično se zanemarja  ta kruj.  Bog ve, ali jo znano
krivonosci, framasoni in brezverci alaRas-covich? —' — Nikdar, nikdar! In če tudi zasede na prazno stolico kateri od dveh prelatov, na katerih so obrnjene želje katolikov v škofiji (citaj: irrcdentovskih krivonoscev) nič ne opravi za našo vero. In katera sta ta dva prelaia »noti per H loro zelo nell'adem-pimento deli' alla missione spirituale (čitaj: preganjati glagolsko liturgijo); per il loro in-tensio sentimento di giustizia: (čitaj: mržnjo proti ščavom); per il loro profondoedindistrut-tibilealtaccamentoalle gloriose tradizioni latine della Chiesa?" — Lepo zvoni to spričevalo, ali vendar, dokler imajo pri nas odločujoči glas Mojzesi, Abrahami in,Izaki— ne bode nič. Ali je krivonoscem res mar za katoliško vero? — Al se oni res bojijo za katolike v škofiji? — Burni! — Hinavci so to dobro znani i m poznani. Naša vera "mlanjski sneg,
njim je vse   eno.--------Kaj   pa  se  toliko
brigajo za »sede vacanle"? Saj menda no mislijo posesti na njo  kakšnega rabina ali
pa celo   nadrabina?-------Aha! zevem., »La
Curia veseoviledi Tricstosi trasform6 inquar« tiere generale deli'agitazione anti-italiana1!. Glej,  glej! Torej  njim  ne  gre   za   vero,
nego  za  politiko!   —  Hinavci!--------' E
quelladi Parenzo? — prašam jaz. — Si stra-sformo in qu&rliere generale   deli' agitaziono , anti-slava — odgovarjam  sam sebi. — be nismo pozabili, kako se oskrunjujdjo najsvc-
okrajnemu glavarstvu v GradiSki, da so nekje j na svetu zahodna Brda, tik laike meje. V drugih krajih okrajni glavarji sami od sebe povprašujejo in poizvedujejo o potrebah kraja in županstva, prigovarjajo, naj se oglasijo ter z vsemi možnimi načini podpinjotake prošnje na pristojnem mestu. Izglede imamo na Tolminskem. Pač pa segradišCansko glavarstvo potrudi poslati komisarje — da | pobirajo pooblastila veleposestnikom z a volitve.
Zato je pač skrajni čas, da se zahodni Brici zganejo in začnejo nekoliko ugibati. V prvi vrsti naj se obrača skrb za potrebne vodnjake. V zadnjem času je bila sklenjena postava v državnem zboru za poboljšanje zemljišč, posebno pa za napeljavo potrebne vode v suhe kraje. Pri visoki vladi ni zadržkov; samo da županstva nekaj storijo, gotovo vlada priloži najmanj polovico za potrebne vodnjake in sesalke. Duhovniki in učitelji morajo začeti in ubogemu ljudstvu-pomagati.                                  Rojak.
Iz Tolmina, 4. dec. — Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo je dovolilo 300 gld, i podpore našemu »Sadjarskemu društvu*. J H torn denarjem pripravi društvo v ugodnem I zimskem času še ostali dve tretjini zemljišča i za pomladni nasad divjakov, katerih bo 8000, | Luni anto jih nasadili '«000, samih jablan; I te na »parnimi žo požlalitnimo, v par letih I pa rnzilolimo med drustvenike.                     I
Dobro bo treba pazili na to, da se iz- j bci-6 za požlahtnjevanje našim  podnebnim I razmeram ugodne vrste, a ne preveč njih: j malo vrst jabolk in hrušk vzgojimo, a te da I bodo dobre in da jih bomo imeli — veliko, j Le tako dobimo dobrih kupcev  v mestih in I se prevoz izplača, — Žal, da se je društvo tako pozno porodilo. Koliko  dobrega bi bilo že lahko nnredilo. No, bolje pozno nego nikoli. Pridno naprej!
1% Kobarida, 27, nov. (M i si j on. — Župan.—Trg, — Nov križev pot), J Ta mesec od 10. do 17. smo imeli tukaj misij\>n; zadnji je bil 1. 1876. Vodila sta ga čč. oo. Doljak in Vrhovec. Udeležba je j bila vHnk dan obilna; a zadnji dan smo cenili ljudstvo na 4000 glav. Obhajanih je bilo vsoh nad 8200.
Dne 19. t, m, smo imeli naposled vendarle volitev župana. Izvoljen jo bil cerkovnik g. Fr, Slundcr. Pravijo pa, da se odpove ali cerkovništvu ali županstvu, ker li dvo službi ne gresta skupaj, zlasti ne v trgu, ki je p* v 'no središče sodnemu okrnju. — Podfr-VM. ,o: A. Ivančič, J. Muznik, Ani. J JuruitC, IV. Urbančič na Svinah in Tomaž Ohojak v Sužidtt.
Nu» trg ali sejm v ponedeljek po za-hvalnici je bil prav živahen; ljudstva je bilo prav veliko, pa tudi kupčija prav živa.
Na god sv. Katarine so blagoslovili v Borjani nov križev pot, stari so pa prenesli v prenovljeno starinsko cerkvico v gotiškem stilu. Za vse to je poskrbel sedanji vikatij, C. g. Janez Sedej. Čast in hvala mu!
S šentviškogorske planote, — Na Pe- |
čine je prišel dne 27. nov. čast. gosp. Bo- j gomil Nemec kapelan iz Cerkna, rodom Čeh, kot vikarij. Z velikim veseljem so ga da-hovnjani sprejeli, tim bolj, ker ob svojem času je bilo malo upanja, da bi letos sploh dobili kakšnega dušnega pastirja. Vsa vas je bila ta dan na nogah, in ljudje so tekmovali med seboj, da bi čim dostojneje sprejeli svojega gospoda duhovnika. Le kadar ni duhovnika, vedo ljudje, koliko je vreden dober pastir. Zuto pa je veselje podvojeno. Upamo, da g. vikarij,  dasi  daleč od  svoje
tejša prava hrvaškega naroda, ko mu se preganja iz cerkve narodni jezik, katerega mu je dovolila rabiti rimska slolica. Še se spominjamo, da se je doli mej hrvaški narod pošiljalo duhovnike italijanske, koji ne umejo v.aroda in narod ne njih. Še znamo, kako se postopa s hrvaškimi svečenii:i in narodom. — Ali se držijo tamo one uzvišene: Mio regno non v di questo mondo? No, no. Že vemo. Pri nekaterih se vidi tudi slamka, pri druzih pa ne celo bruno.
Torej .sede vacante". Odšel je, kateri jim je b;l trn v peti. — Mnogo grenkih kup je popil, katere so mu natočili krivonosci le zato, ker čuti v svojih žilah slovensko kri. Mnogo krivic je moral prenašati in tužnih časov doživeti v svojem življenju, pa še sedaj ga ne puščajo pri miru. — Sedaj seveda v sinagogi edino je vprašanje, kdo naj zasede prazno sto-lico. Panslavist seveda ne, nego „un prelato mo-dello", kateri bode znal in hotel brzdati .preti crauzi, agitatoripanslavisti" in pa „quella pietra seandalosa di don Matteo" kar exskomunicirati.
Tak> je dandanes. — Tudi židje znajo včasih kakšen citat iz biblije, kakor n. pr.: »Udarit ču pastira i rastrkat če se ovce". Ta je bil in ostane deviza njih rogovilenja. Pastirja so že udarili- kakor mislijo — sedaj se kar raznežijo ovce. Kaj še! Te ovce so že marsikatero skušnjavo prestale, pa bodejo še
tudi to.------Chi vivra, vedra. — Za danes
punetum J!!               HaramhaSa Luka.
domovine, se kmalu privadi kraju in da ostane zadovoljen med tujimi ovčicami. Sveži zrak v naših hribih mu bode gotovo ugajal in blagodejno uplival na ne posebno trdno zdravje. Želimo mu krepkega zdravja, zado-voljnosti in blagoslova v vinogradu Gospodovem !
Na Zahvalnico so se nekateri tujci na Št. Viški gori zahvalili s pestmi in potrupa-njem kozarcev. Ker je dotičnikom kri vskipela in so vinski duhovi preveč silili v možgane, so jih znani možje s svitlimi gumbi odpeljali v Cerkno v pritlično, hladno sobo, kjer so se menda Že ohladili.
Cerkveni shodi navadno ne dosegajo tega, kar bi morali, pač pa nasprotno. Ce bi bil kje mož, ki bi vse cerkvene shode odpravil — bi bil Bog najbolj vesel in ž njim vsi nebeščani. Tudi gospodje bi se ne solzili zaradi njih.
Ia Istre. — V »Soči* je sprožil nekdo mnenje, naj bi učiteljski eYsopfs »Pop oTn i k*~ izdajal tudi prilogo v hrvaškem jeziku za učiteljstvo iz Istre in Dalmacije. Moja malenkost usoja se v ti reči tudi izreči svoje nemerodajno mnenje; mogoče, da ga bodo uvaževali na roerodajnih mestih. Torej na stvar: Ali bi ne kazalo, za slovansko učiteljstvo na Primorskem ustanoviti jeden učiteljski list s slovensko - hrvaškim jezikom V — Na Dalmacijo se ne smemo v ti reči mnogo zanašati, ker tam že izhaja učiteljski list ,Zora% in če se ne motim, tudi jeden na italijanskem jeziku; in drugo: njim bi bil slovenski jezik pretežak in ne posebno razumljiv,— če se ne bi rabil najnovejši slovenski pravopis. Dalmatinski učitelji radi posezajo tudi za časopisi v Hrvaški in Bosni, od ko-jih so nekateri prav dobro urejevani.
Z jurskimi hrvaškimi učitelji bi že šlo, ker njim slovenski jezik ne dela nobene težave. Ees je, da so prošlega leta hrv. uč. društva poprijela kot svoj list zagrebški »Na-predak*, ali njegova uprava se ni še toliko brigala, da bi razposlala svoj list na posamezno učiteljstvo v Istri. In tako ostalo je vse pri staremu.
Ko bi se res ustanovil tak časnik, gotov sem, da bi se okolo njega skupilo colo učiteljstvo na Primorskem in da bi nam po-mogli tudi sosedni bratje. Lo potreba je, najti požrtvovalnih ljudij in — poštene podporo s peresom in z mošnjo. — Zares, sramota je, da učiteljstvo cele jedne kronovine v napredni Avstriji Se nima svojega lista, (ločim mlada Bosna se ž njim more ponašati v pravem pomenu le besede.
Tak slovensko - hrvaški list mnogo bi uredil pri nas. Spodbujal bi učiteljstvo na mejsebojno delovanje v prospeh ožje jim domovine ob obrežju Adrije. Po njem bi se učiteljstvo boljše poznalo, ožje se vezalo v stanovskem delovanju; bratski bi se tolažilo v težkem svojem položaju; prijateljski bi si mejsebojno pomagalo v trudapolnem svojem poklicu. V njem bi se učili bratskega jezika in tako se bližali ideji, katera oduševljuje že sedaj vsakega poštenega Slovenca in Hrvata.
To som hotel reči kot skromno svoje mnenje, a vendar bi rad, da se s katere strani o njem misli.
Dostavek uredništva. — Na željo g. dopisnika povemo takoj svoje mnenje. Mislimo namreč, da bi ne kazalo, ustanavljati novega lista za primorsko slovenske-hrvaško učiteljstvo, ker bi težko našel zadostne podpore, a kolikor bi je dobil, bi bilo vse v škodo sedaj izhajajočim učit. listom, v prvi vrsti »Popotniku", ki je glasilo »Zaveze". — Ako se pa, vsi učitelji na Primorskem poprimejo »Popotni i", dobi list toliko gmotne podpore, da bo mogel dodajati po pol Mskane pole sam6 za primorsko učiteljstvo in šolstvo. Tu bi bilo torej dovolj prostora za vse hrvaške članke in dopise iz Istre.
Iz 2*rage, 1. dec. — Politiški smer nese nas doslej še vedno smerem mladočeškim; toda padla je krepka njih dosedanja trdnjava — Kolin, kjer je zmagal naprednjak (pokrokaf) z dušo in telesom dr. Basa. Pokrokafska stranka (dr. Rašin, Sokol, Hajn. J. U. C. Cižek, Karel Navratil itd.) zbira okoli sebe mlade moči, stoječe na modernem stališču socijalne demokracij e. Časopisi te stranke, ki je počela rušiti mlado-češko oblast, so med drugimi v prvi vrsti ti-le: Radikalni Iisty, Ruch, Lid, Borce, Ros-hledy, Časopis pokrokoveho studentstva, HIasy z Podlipska, itd. Ti časopisi delujejo na to, porušiti zastarele nauke in pospeševati slovansko vzajemnost, kakor je sanjal že pokojni Ha vi i ček. — Kakor znano, mta-dočeška stranka je doživela velik udarec s tem, da veliki pesnik in uslvaritelj »Pisne otroka« (Pesmi sužnja) Svatopluk Čech se šteje k radikalnemu praporu, kakor je dokazal v pe-.*« »Moderni Husita", v katerem je mislil dr. Herolda. Svatopluk Cech je bil mož, ki je bridko  zaplakal po
obsodbi — »omtedine*___In nastale so
»Pesmi sužnja* (— katere izda naša tiskarna v slovenskem prevodu. Ured.). Pripoveduje se tu po Pragi, da mladi poli-
l cijski konceptni praktikant g. Pavel Švanda [ iz Scmčic (nadarjen pisatelj češki) je prišel v nemilost pri svojih višjih, ker so bile te pesmi njemu izročene v cenzuro in jih je — i pustil na beli dan. — Kakor vse kaže, do-I čakamo še dobo, ko bodo sedeli sami ,po-lilični zločinci* na klopeh deželnih in državnih poslancev. — Tudi &r. Rašin je imel vjičinskem okraju dobra tla pod seboj — in ne bo več dolgo, ko si »po-krokaf i* krepko opomorejo.
(Dost. uredništva. — Dopis nam je do-šei od vzglednega mladega Ceha. Kaže nam novo strujo v Češkem narodu. Nam ne tiče sodba o tem novem stremljenju in gibanju, zlasti zdaj še ne, ko je stranka komaj v povojih. Naša naloga je le; vestno poročanje o vseh pojavih v slovanskem svetu, da nas nekega dnč ne dobite nepričakovana presenečenja).
—Domače k mm wtis&.
Avlta eoltura.
Lahonska svojat Je danes po noči zatnazala s črnilo« poslopje In napis „81 o g In e« šole. - Slovenel t Gorici smo povsem brlTz praviev vsakem ozira, a poleg tega se vsak hip škandalozno žali naša narodnost In poškoduje naše (melje od strani Irredeittovske sodrge, ki Je najbrž* še poplačana za stoje Janaštvo. — Kdor seje veter, žel bo vihar! Bati ne Je, da slovenske potrpežljivosti bo konee, a za vse, karkoli se zgodi, delano naprej odgovorne tiste, ki dan na dan infamno žalijo slovensko narodnost. Naj nlkdo ne misli, da Slovenci bodo vedno le odpuščal i take Inu.piirUe'
Naročnikom, ki so zaostali z naročnino, naznanjamo, da lakom de-combra dobi poštno naloga, to ja: za naio upravnlsfvo potarjajo postni uradi, ki Izroči naročnikom naio pobotnico. Sklonili smo namrač, da z novim lotom no pošljemo lista nikomur, ki jo z naročnino kaj na dolgu. Raja 200 naročnikov manj, a ti da rodno Izpolnujajo svoje dolžnosti do nas, kakor fin Izpolnujemo ml do nji«. Za latoinja loto nismo dobili naročnina niti po 2 gld. povpračno na vsakega naročnika« Tako narodno da huje na racamo — plačevanja nas je prlvelc do sklepa, da naredimo konečno vendar oni red tudi pri našem listu, ki Je povsod v navadi. UpravnlŠtvo „Soče"
Deželni zbor se snide skoro gotovo 28. t. m. Dvorni svetnik' vitez Bosizio je bil v nednljo v dolgi avdijenci pri minister-skem predsedniku gr. Badeniju. Sluti se, da je bil razgovor o bodočem zasedanju dež. zbora in o tem, kako naj se vede vlada nasproti obema strankama. Vite/. Bosizio je imel tu dovolj prilike, pojasniti položaj, ka koršen je.
Razmere v deželi so čedalje bolj napete vsled lahonske predrznosti in vladine omahljivosti. Slovensko prebivalstvo v vsej deželi je skrajno razdraženo vsletl lahonskih spletk proti slov. šoli v Gorici. Zatd bi bilo prav, ako bi slov. deželni poslanci prevdarili ali je možno skupno delovanje na korist deželi z ljudmi, ki tako nečuveno žalijo slov. živeljv Gorici.
Enakopravnost pri glavarstvu v Gorici. — Posestnik I. Konjič iz Ozeljana uložil je neko prošnjo pri okrajnemu glavarstvu v Gorici radi kazni poljskega prestopka. Uloga je bila spisana slovenski. Pred nekaterimi dnevi prejel je omenjeni posestnik rešitev svoje uloge z odlokom 11). nov. št. 16.588 — v nemškem jeziku. Odlok je podpisal gosp. baron Winkler.
Božičnica« — Naši otročiči v Gorici se vedno vesele sv. Božiča, ker vedd, tla v tem časa se jih še posebno spominjamo in jih obdarimo z obleko, šolskimi postrebšči-nami in drugimi darili. — Ali naj letos izostane tako nedolžno veselje, ko je toliko žalosti zastran grdega ravnanja z nami Slovenci od strani naših nasprotnikov? Nikakor! S podvojeno požrtvovalnostjo posezimo v žepe in oskrbimo svoji deci tudi letos nedolžno veselje za sv. Božič. Veliko jih je pa, ki so naravnost potrebni naše pomoči, da dobe za zimo tople obleke in obuvala. — Darove so že začeli nabirati razni ro^Hjubi in rodoljubke. Rodoljubi, ne pozabite o. tej priliki naših otročičev v slovenski šol- In otroških zabaviščih.
Vsporcd vesellee ženske podrnžniee sv. Cirila In Metoda, katera bode v nedeljo dne 15. decembra 1895.: 1. »Pogovor z domom*, vglasbil H. Volarič (mešan zbor). 2. »Venec narodnih pesmi j" iz zbirke Slavjanskega Agreneva: za gosli, glasovir, vio-Ioncello, harmonij in kontrabas. 3. a) »Tvoj mirni čuvam stan*, vglasbil Nedved, za sopran pr. E. Gangl; b) »Slavec*, ruska narodna pesem, vglasbil Alabieff, posl.A. š.,za sopran, poje g.cna Hafner, (b se ponavlja na splošno željo). 4. »Ceško-moravska fantazija*, Ed. WitUch, za gosli s sprem-
Ijevatijem glaso virja. 5. „G o r s k a c v e 11 i c a", vglasbil Laharner za mešan zbor. 6. Igra; (Ni še gotovo določena, namerava se pa predstavljati »Ženski jok", igra v enem dejanju, iz franc. posl. Val. Mandelc). Začetek točno ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Ustopnina 40 kr. za osebo, sedež 10 kr.
Za šeave je vse dobro. — Catinelli-jeva vojašnica je strahovita podrtija, da so celo vojaki bežali iz nje. Po zimi so dobivali troj nato kurjavo, a vendar so zmrzo-v a 1 i. — Aii sobane so strahovito velike, kaker povsod po vojašnicah. No, baš zato hote tamkaj vtakniti slov. šolo. da stlačijo v vsako sobo vsaj V>0 otrok (lahko jih gre tudi do 150). Torej en siov. razred za laško trirazrednico! — Ono poslopje je v nerabnem stanu; Culi smo, da par ljudij tam nekaj »flika*; vse delo bo stalo par stotakov — češ: za ščave je vse dobro!
Boj zs slovensko šolo. — Kakor jo sklenil zadnji občni zjor «SIoge>, tako se je zgodilo: Odbor je odpovedal službo skoro vsem učiteljskim močem s koncem novembra, vsled tega je bilo v soboto zaprtih Sest razredov; ostala sta le dva razreda: prvi v ulici sv. Kiare In peti dekliški v ulici Barzellini. Ko so učitelji in učiteljice naznanili otrokom, da jim ni treba priti več v šolo, nastalo je med otroci giuljivo ihtenje. Kamen mora imeti za srci'-, kdor bi ostal s suhim očesom pri takem prizoru. — V istem času je došlo v šolo kakih 50 starišev, ki so izročiti voditelju pismeno proSujo, naj izprosi v njih imenu pri odboru »Sloge*, da se bo šola nadaljevala, dokler se kako drugače ne pride do slovenske šole v Gorici; sploh so pooblastili voditelja ki je sam oče šolskih otok in posestnik v Gorici — naj govori v njih imenu kjerkoli bi se mu zdelo potrebno. — Otroci in stariši so odšli, a učiteljsko osebje je imrlo konfurenco; kaj s<> jo tam sklenilo, ne vemo. Odposlana je pa bila po konferenci ta-Je brzojavka:
Nj. eksceienrii g. P. baron G a u t se h, minister pouka, Dunaj,
Zulvorivsi S-razredno šolo 'Sloge« osem učiteljskih močij odpuščenih ; 480 otrok brez Šole, Kk.3<-clenr-u blagovolite ukreniti, da bodetno mogli živeti in da dobri otroci pouka. Za učiteljstvo: 11 r o v a t i n.
še isti »lan so Švigale brzojavke na vso strani v Trst in na Dunaj, iz Trsta na Dunaj iti narode. Krinko je imel v nedeljo brzojav veliko posla s slovensko šolo. D o z n a I i smo, daje šlo u a Dunaj nad IU) brzojavk od strani starišev; nekoji so se pritoževali zelo razdraženim načinom. Ta novica iznenadi naše čilatelje, kakor je iznenadila nas same; tolike odločnosti nismo pričakovali od strani starišev, a prav to nas mora zares veseliti! Čast zavednim starišem, ki se znajo tako odločno postavili za svojo — pravico!
V nedeljo prcdpoldne se je zbiralo veliko starišev na Travniku; vsegu skupaj je bilo okoli 100 oseb, ki so stali v raznih skupinah in živahno med seboj razpravljali, kaj jim je storiti. Hoteli so vsi skupaj udreti na c. kr. okr. glavarstvo, kjer bodo zahtevali slov. šole od vlad e, ker je ona zakrivila, da je mesto še ni ustanovilo. Da bi ne bilo preveč hrupa, nasvetovali so treznejši možje, naj se odpošlje gori za enkrat lo deputacija; lo se je zgodilo in deputacija 0 mož je šla na glavarstvo. Tam so šli k baronu W i n k I e r j u, ki je ta dan vodil gla-varstvene posle, ker je še! vit. Bosizio na Dunaj, kjer je nastala rezka razprava. Odposlanci so zahtevali, naj se sporoči takoj na višje mesto, da slovenski stariši zahtevajo šolo v dveh dneh, sicer da pripeljejo vm* otroke najprej v c. kr. v a d n i c o in od tam, ako jih nt* sprejmo, na glavarstvo. — Baron W. je obljubil deputaciji, da sporoči sporočene želje in nakane dež. šol. svetu. Deputacija je pa že sama naznanila brzojavno, kaj je opravila na glavarstvu. Še ta popoldne so imeli na brzojavnem uradu posla z brzojavkami zastran slov. šole. Zvečer ob S. je pa prejel c. kr. okraj. Sol. nadzornik g. Fran Vodopivec iz Trsta brzojavko, da deželni sol. svet nakaže «Slogi» 400 gld. podpore do Božiča, ako bo nadaljevala s svojo šolo. To je bilo takoj na-zu(njeno predsedniku dr. Gregorčiču na Duraj, ki je brzojavno naložil voditelju Iliovatinu, naj se sula nadaljuje. V po-r deljek opoldne so že naznanjali gosto nalepljeni lepaki po goriških voglih, da šola bo nadaljevala pouk do Božiča, ker je vlada nakazala izdatno podporo. V pondeljek je bil trg v Gorici; ljudstva je bilo silno veliko: vsi ti so videli te lepake in so nesli seboj domov živ spomin na naše narodne muke v Gorici.
Šola torej .nadaljuje, za zdaj le do Božiča, kajti «SIoga» nima denarja, da bi mogla vzdrževati toliko zavodov. Ustanovila je obrtno šolo, ker je menila, da odloži butaro za ljudsko šolo. — Kaj pa bo po Božiču? V Catinellijevo bivšo vojašnico v Podturnu ne bodo mogli hoditi vsi otroci, ako bo to poslopje tudi potrjeno. Do tje ni
mogoče izvršiti vseh potrebnih poprav.. To je prvi razlog. Drugi je ta, da v 4 razrede ne bodo mogli stlačiti 480 otrok, ako bi ti tudi prišli v šolo. Po 120 otrok ne pojde v jeden razred! Toliko otrok šteje komaj laska trirazrednica v Podturnu. Tretji in najleht-niši razlog je pa ta, da v ono poslopje sta-riši ne bodo pošiljali otrok, raznn morda onih v Podturnu in bližini; drugi stariši pa ne bodo pošiljali otrok v šolo, kamor bi rabili le za bojo po 12—18 kilo. metrov na dan. Kateri stariši bi to dovolili?
Božič bo kmalu tu! Naj torej vlada poskrbi, da se enkrat reši to pereče upra-šanje, sicer utegne doživeti dogodke, kakor-šnim ni vajena v teh krajih. Z ljudsko voljo se ni šaliti! Po B o ž i č u se pa snide d e-želni zbor in tu bo prilike dosti, da bo slišal vsakdo, kar mu tiče!
Tiranija. — Po vsem svetu pazijo šolske obJastiiije na to, da postavijo šolo kolikor le mogoče v s r e d i š č e šolskega okrožja, da otroci z ene sdi druge tirani nimajo predaleč. Tako načelo velja povso.l, le v Gorici ne; — kjer prevladuje sovraštvo •lo Slovencev nad vsemi ped&sogiškimi načeli. Tu v Gorici hočejo postavili šolo v zapuščeno vojašnico zunaj mesta, Da onu poslopje ne more ve« bit« v Gorici, kažejo nam gnojišča okoli njega. V obče pa leže na takem skrajnem koncu mesta, da gotovo ni starišev, ki bi pustili svoje otroke hoditi v oni kraj. — Daljave od Cati-nellijeve bivše vojašnice smo točno premerili po Deflorovem načrtu goriškega mesta ter našli te-!e oddaljenosti: Baronovšče (do mitnice) 3000 m, Rafut do zadnje hiSe 24«) m, Grčne 4450 m, Blanča 3250 m, Solkanska cesta 3000 m, Most čez Sočo 3000 m, Stra-čice čez novi most aH čez Via Usina 3000 m, Leoni 3000 m, Burka 2800 m, Via S. Andrea 2700 m, Koren 1900 m, Novi most (čez Koren) 1800 m, Travnik (središče) 1500 m, Oipresna ulica 1000 m, Do Schonhaus konec Iiabate 1000 m.
Več kot polovica sedanjih otrok v šoli »Sloge* moralo bi 4 krat na dan prehoditi 3 km, t. j. 12 km ali 3 ure hoda. — 5 ur naj bodo v šoli in 3 ure na poti, to je 8 ur z doma: torej od 7 zjutraj do 8 pol, 8-11 šolu, 11-12 pot, 1-2 pot* 2-4 šola 4-5 pot, do 5. suveeer z eno uro počitka, — 3 ure hoda vsakega dne v vsakem vremenu, po deJtju in vetru, po mrazu in vročini, po prahu in blati, ali ni 'o tiraniji prvo vrste, kakorina zasluži kazni?! Da, ljudi, ki kot merodajni činitelji kujejo take naklepe, morali bi postaviti na zatožno klop!
CatlneMJcTii vojašnica — odobrena. — »Corriere" je povedal, da komisija, poslana od deželnega šolskega sveta, je odobrila ono poslopje za slovensko šolo, — Ta novica se nam ne zdi verjetna, ker je — pregorostasna. Mogoče je edino to, da je komisija izrekla, da ono poslopje bi utegnilo biti primerno za kako šolo, ako mesto korenito predela vse poslopje, popravi poti, odpravi sosednja gnojišča itd. Kuj takega more potrditi komisija! — AH da bi isto poslopje bilo primerno za edino slovensko šolo v Gorici, t e g a b i ne mogla potrditi niti najbolj irredentovska komisija, če bi jo vodila tudi sama Barzilai in Imbriani. — Ko ono vojašnico predelajo po načrtu, bo prav lahko sposobna za drugo laško dekliško šolo, ki je namenjena za dolnji del mesta. Ako pa niti te šole nočejo postaviti t jokaj, dasi je namenjena le za isti del mesta, potem je jasno, da je ono poslopje toliko manj primerno za edino slov. šolo in da narekuje take naklepe le hudobna volja naših nasprotnikov.
Sova mllea v Gorici. — Rodbina R i t-ter je popustila brezplačno mestu toliko sveta, da se naredi nova cesta, ki zveze ulici CzSrnig in Luigia; tega sveta je 1 oral 231» sežnjev. Mestno starešinstvo je dar sprejelo in zavezalo se cesto vzdrževati v dobrem stanu; v hvaležnost je imenovalo prihodnjo ulico via Angiolina (mati Ritterjev). — Imenovalo jo je u 1 i c o in ne cesto, ker je vse verjetno, da na obeh straneh ceste bodo stale kedaj še lepe hiše, za katere Ritterji drago prodajo stavbišča in se takd odškodu • jejo za ,dar* mestu! Znati je treba, pa gre vse!
Hnjska se tudi mladina. — Neki otrok pod kapelo je povedal doma materi, kakd je L. psoval Slovence; pripovedoval je, da ,.chists selafs durs", „montagnars" pridejo v Gorico, se jim tu dobro godi, pa po vrhu še razsajajo in hote imeti slov. šolo. Ali U „sklafs" niso sposobni za mesto, zatč požend njih otroke ven iz mesta na konec Podturna. — (Neka žena iz Podturna je pa pravila: naj ščavi 1; pridejo doli, mi jim  že  pokažemo.)
O veselici o Št. Pctrn smo poročal ob kraUtem v »Primorcu*, zadnjič v »Soči* pa nismo mogli, ker smo bili zelo obloženi z gradivom. Enako je danes, vendar še par besed.
O govoru č. g. kaplana Knavsa smo rekli že zadnjič, da je bil zares krasen; na-
fedno eovstvo je označil tak6 lep6, da bolje ni mogoče. Prav bi bilo, ako bi priobčil svoj govor v kakem slov. listu.
Vojaška godba je častno rešila svojo nalogo; svirala je razne slovanske komade; »H e j Slovani" je pelo zajedno navzoče občinstvo. Sekstet iz prodane neveste (»Roz-mysly si Mafenko, rozmysly!" je krasno, divno izvršila; kdor je slišal kdaj to opero, znal jo ceniti to sviranje najbolje. — Očaral nas je tercet za gosli, harpo in violončel: kaj takega nismo še culi v naših krajih! — Pevci so želi obilo zaslužene pohvale. Pokazali so velik napredek. Petje je bilo jako »brano, polno, lahkotno, glasovi uglajeni. Vodil ga je nad-uiitelj g. L o v r e n fi i C Čast vsem! — Dvogovor „Stre2aj, kakoršen mora biti" jp vzburfii veliko živahnega smeha. Igrala sta Blažiš in Černic. — Posebno pa je ugajala' <Vrnska posku&nja*; peli in predstavljali so jo gg. naduč. Lovrenčii\ krčniarja farnic in Mervic in g. V. Droč. Občinstvo je pevce viharno odlikovalo z zasluženo pohvalo. Opereto je spremljala vojaška godba. — Po veselici je bila Se živahna domača zabava. - Slabo vreme je močno škodovalo denarnemu uspehu, da so dohodki komaj pokrili obilne slfo*ke, — Za Voiaričeve sirote so ostali oa darovi v znesku 25 gld. 2'.» kr., katere je odbor že brročil našemu uredništvu. Med darovalci imenuje odbor posebo le-lc: Prevzv. t»rof Fr. Coronini 5 gld,, baron tooatelli Tt gld., urednik »Soče* 5 gld., inons. Kofol i •M-< Proc» "• dekan Hvalica 3 gld.
Presrčna hvala rodoljubnemu odboru rui hlf<»rf;»l namenu, v kateri je priredil to zares lep" veselico. Ta veselica je pokazala, koliko dobrih morij ima na* prijazni Si. Peter, s katerimi je mogočo častno nastopili ob vsaki priliki, l.e laku n.iprej vrli sosedje v St. Petru!
Iz Mcdam* smo dohiti na vest v zadnji ,Soci" pojasnilo, da zadnji čas ni bilo ni-kakih razprtij v starešinstvu; dokaz je resnica, da so bili vsi sklepi skoro soglasni, -- Župan Tur oš se je pa preselil v Konturi; stalo da je odstopil. »~ 1'panio, tla nt- dobimo popravku ludi lega popravka.
»Vesti nI vrt*v««»lt jo odzvnnllo". • Pod tem riakluvom je priobčil lu-iiiieuo« vani lislič čluilček, kateri je brc/, dvoma uzrofil m"*, kateremu se ••ode s'iue p+v onih iliestih, kakoro je zasedel ino-do njega g. Anton Klanci«*', župan v Podpori. Kar je pisano pud tem na-slovom, za-lti/i tni^rovtir edino le pred poroto, kajti \se je laku podlo tu zlobno, (h; postili človek na enake lopovščine sploh ne odgovarja v javnem listu, Kdor količkaj pozna g, Kiunčiču. vedel bo takoj, kaj mu je misliti o lopov.-kcrn napadu tia njegovo poštenje, kujti edino ii.utj meri hA. ¦— liiri pa, ki je dal povod napadu je la-le:
Neki Korijancivov zvesti podrepnik Franc Žnidarčie je podal de;., zboru utok proti načinu, kako se gradi in predeluje skladovna cesta v kozanski občini. Pritožnik pravi, da je bilo isto delo cenjeno ž" pod Kocijanči čevim (—evo, v tem grmu tiči zajec! •—) načelnistvom le IDOO gld. Sedanji cestni odbor je pa oddal pod roko k' ne polovico te ceste za 2000" gld., tia bo cesla stala iOOO gld., namesto P.»00 gld. pod načelni Stvoru Kocijančičeviru. ¦¦• Ta ulofc je bil podpisan 2tV. nov., priobčiti pa že 2;*.. nov., Zakaj? Oa poreče nerazsodni svet: glejte, kak naš „dobrotnik" je Iti! Kocijančič, volimo ga '/opel. — No, počasi po klani i, takih vo-ickov ni ve.* v okraju, da bi ;';i na nespretno nastavljane KorijančtVevv Imtaniro.
Kaj pa je resnica V Res je, tla se resta pod Kocijančičem ni cenila. Pozivam« g. K., naj pokaže veljavno cenitev! Nima je! Ako jo pa ima, zakaj je ni izroči! svojemu nasledniku? Sedanji cestni odbor ji; dal prirediti vse načrte in cenitev: \se lo je pregledal poseben odsek, ki je potem poročal v seji. Cesta se je cenit? v dveh kosih, prvi za gld. -Jl>lhS-4U. drugi gld. 1574vi<>. Za izvrševanje dela se je &? naprej ponudil zanesljiv podjetnik, ki je popusti nad 1000 gld. Zato je ceslm- 0,iDor sklenil soglasno, naj se mu del« kar izroči, k«T boljšega pod-, jetnika ne dob.! -_ To je resnica! Zdaj naj pa vsakdo sodi, ali je tako ravnanje „brez-\   v e s t n o".
—¦ Od sedanjih udov cestnega odbora nikdo ne prevzema cestnih del, da bi se jim kaj ne očitalo, a bivJi načelnik je bi! sam podjetnik in je pri tem veliko — zasluzil. Ali ima mar skomino po tistih časih? — Oh Zfiaj pa nikdar, nikdar več, — .zaslužek' preč je •— preč! Punklum!
Kje mora stati slov. Šota ? -— Goriško mesto je razdeljeno v tri šolska okrožja. Otroci so namreč všolani v Šole: pod kapelo, na Oenerališču in v Podturnu (oziroma za deklice v ulici sv. Ivana in v Cipresni ulici.) ¦- Tako so poskrbeli mestni očetje za laške Šole, da otroci nimajo predaleč do njih. Prav!
Tudi slovenskih otrok v Gorici je toliko, da bi morale biti vsaj tri slovenske šole: saj hodi le v »Siogino* šolo otrok za dve Slirirazrednici, t. j. 480 ali po 60
otrok za vsak razred. (V sedanje laške za- ' haja povprečno 40 do 43. otrok !) — Ako bi imele šolske oblasti količkaj srca do slovenske .mladine, ustanovila bi dve štirirazrednici v dveh delih mesta. — Ali tolika srca nimajo, pač pa uprav nasprotno: ustanoviti hote jedno samo štirirazrednico za vsa tri šolska okrožja, pa na koncu tretjega ob šempe-terski meji. —Tako ravnanje z nami Slovenci si zapomnimo! Zob za zob!
Imenitna služba — razpisana, — Predzadnji »P. L*, je naznanil, daje razpisana za 1. 18%. služba: a) upravnika, b). lastnika (!) in c) urednika »P. L.", ker od dosedanjih nikdo ne more ali ne utegne dalje služiti (!}.
Imeniten je ta razpis! Škoda, da ni povsem jasen: ali so to tri službe ali ena sama ?! Zlasti bi radi vedeli, kakošna neki je služba lastnika? Zares, ta .služba" je čisto nove vrste! Bistroumni iznajditelj zasluži svetinjo! — Zanimiva je vendar izjava, da sedanji gospodarji nočejo več »služiti*. Ubogi gospodje: služiti so morali! Res, to je hudo! Verujemo, da so se naveličali. .Mi pa ostanemo, kakor smo bili ...!*, odgovarjamo z narodno "pTSfflEo.
Drobiž. — Božične počitnice na vseh srednjih in mostnih šolah prično že -21, t. m. — Porotno sodišče v fiori'i je trajalo od 4. do jji). novembra; obravnav je bilo deset. Rnrja je vrgla pri Dosklah ob drevo Ivana Salavca, hlapca Miha Slanica iz Kanala, in ga abila. — Raronica Loeatelli v Knrminu je bila tudi med ranjenci pri železniški nesreči v Zidanem mostu. •¦¦ Društvo za vzdrževanje nemške ljudske Šole v (Joriii j«? podalo prošnjo, naj bi šolo prevzela —• država! -- 1. t. m. so pivteula 'A leta, od kar je umrl Carin Favelti. Redarji so stražili po ulici Vollu-rini in v soseščini, ker so pričakovali kakih demonstracij. Nič! — Reda rs Ivo v Horiri se pomnoži za o mož: 2 sedanja pojdeta v pokoj, a 5 jih premestijo v Tr*l. Kdor čuti sposobno-1, naj se oglasi; razpisanih je 10 redarskih služb.
Zahvala. -- Meseca novembru nama je požar upcpelil hiše do tal. Zavarovana sva bila pri naši domači zavarovalnici banki .Slavij i", ki nama je .škodo vestno in točno poplačala. - Posebno se zahvaljujem podpisani Peter Kun g a, ki sem zavarovan še le prvo leto, plačal .sem le prvi obrok, a ta vrli zavarovalni zavod mi je priznal popolno odškodnino. Priporočava torej banko .Slavijo* svojim rojukv.m, da se pri njej zavarujejo.
V Kalit na Kanalskem, 2. dee. is-.C«. Peter Langa in Anton Bukovec.
— V Kastvu je umrla mati urednika /
»Naše Sloge*, dež. poslanca istrskega Matica: Mandiča in dra. Frana Mandiča, zdravr ' nika v Trstu. Naše iskreno sožalje!        i
Kranjska. —¦ Minolega leta 1894. je bilo sklenjenih po vsej kranjski deželi 3560 zakonov. Otrok se je rodilo 17*871, umrlo pa je 13-924 oseb, in sicer 6*857 moškega 7'0(S7 ženskega spola. Ponesrečilo je 127 oseb. — Umorjenih, je bilo 23, samomorov pa 22. — Samo v ljubljanskem mestu je bilo 231 porok, 975 krstov in 1090 mrličev, in sicer 575 moškega in 515 ženskega spola. — Po vsej deželi bilo ie 2.330 oseb nad 70 let starih, od teh je ' bilo 1099 moških in 1231 ženskih. V Ljubljani je dočakalo starost 70 \p\. 94 moških in 104 ženske. V Ljubljani so bili 4 samomorilci, G pa jih je ponesrečilo. — Občni zbor .Radogoja" vršil se je 16. t. m. v prostorih .Narodnega doma". , Tajnik g. dr. Majaron je poročal o društvenem delovanju ter predlagal zahvalo odsto-pivšemu poverjeniku društva, vseučiliščnemu profesorju dr. Kreku v Gradcu. Odbor je imel šest sej, katerih so se udeleževali tudi vnanji odborniki. V seji z dne 31. avg. 1894. raz-dal je odbor 9 ustanov, in sicer pel po 200 gld. in štiri po 100 gld. Med letom sta popustila dva podpiranca svoji ustanovi po 200 gld. Društveno delovanje bilo je tudi predmet javnemu razpravljanju, in sicer radi podpiranja nekega dijaka in redi sklepa glede na dijaško nionzurovanje, Tajnik poživlja zbor, naj se izrazi o odborovem postopanju. V seji dne 10. septembra t. I. naklonil je odbor podporo po 100 ;;ld. 11 izmed 31 prosilcev, dvema pa podporo po 50 gld. Poročilo zaključuje z M jo, du so .Rfdogoj* okrepi od leia do lola, da hode potem sam mogel okrepit'- s'ov. nihuMuo. Poverjenima g. ibuiptmanu v (Iradcu in g. S-mioiučj na Dunaju ter odsSipiv.-cm«! odborniku g. dr, TriPorju v Tolminu izreče na !o : bor - ahvvlo. — Po poročilu 1)1.' ajnika g. Plrih>na ima .Rndogoj* nedotakljive *hvt'ice :;C».132 kron, društvo je imelo v proflem le.u 2SII kron dohodkov in ri'.M!) kron i dalkov, lorej 99 kron primaukljuja, Odhor ostat je is ', le na mesto dr, TriUerja je slop'1 g. Franc ŽužeV c. kr. inženir v Ljubliai'*
Štajerska. — V (ireden je un»l slovenski rodoljub Jurij Vrečko, znuusbvš svojo hišo v Cradcu družbi sv. (Va in Metoda. Večen mu bodi spomin. — TurMiii konjska kupila so našli v zemlji b'i*o nove slovenske šole v SI. Ruperlu pt" Vi,,;,tuvo.i. Poleg jo bilo še več, druge železnine. Sodi se, da je bil tu kak boj s Turki ler da so pozneje ubile Turke in konje na polju pokopali. ..... Koroški poslanci se pol<\,.i!ejo ¦ a
to, da bi se v Trgu (1'oldkirchenl napravilo novo okrajno glavarstvo, - V Soshinju so postavili nov, železen riiost čez Peko, Na Vidmu snujejo tambnraški zbor, - Na svinj-f.keiu sejmu v Pluju se jo prodelo 1PJ0 ropov. Cena 33 do 35 k'*, kilo. — V Pokrah pri Mariboru so letos pri občinskih volitvah v prvič zmagali Slovenci. Ppiiiuo, da zdaj odpravijo tamošnjo šiillcrajnsko nemško šolo,
Ostala Slovenija.
(iledlskl vlak v Znirreli. ¦ V nedeljo zjutraj ob (5.-J5 pojile lorej slovenski vlak iz Ljubljane v beli Zagreb. — Primorska in Notranjska bosta slabo zastopani, dobro pa Ljubljana in slov. kraji od Ljubljane do Sotle. — To je bilo pričakovati, kajti Primorci in Notranje! morajo priti v Ljubljano že na predvečer in tam prenočiti; ti sLroški so pa že večji nego z navadnimi vlaki. Zi'.lu pojdejo nekateri iz Primorske naravnost v Zagreb, z navadnimi vlaki. - Sprožila se je ludi misel, da bi se priredil v ugodnejšem letnem Času poseben vlak za primorske Slovence in Hrvate in za Notranjce. Ta vlak bi bil prav močan. — AH tudi zd.sj bodo Primorci zastopani; oni naj povejo bratom Hrvatom, du smo ž njimi združeni ob veselih ali ?a!oslnih dneh. Živelo slovensko-hrvaško pobratinstvo!
Podpornemu društvu i*a slovenske vi«M>ko>olce na Dunaju 1., Augiistinorstfasse 7, so doMi z (ioriškega sledeči darovi: (Josp. Andrej Kragelj, c. kr. profesor v (Jorici je poslal 1«) gld., katere so d.iruvali gg.: Fran jo F e r i' i I a (društveni ustanovnik) 2 gld., Josip V i d m a r, župan v Lokavcu 2 g!dM Andrej Kratrelj 2 gld., Josip Ivan-č i č v. kr. profesor v (Jorici 1 gld., (iuslav N o v a k, c. kr. profesor v (Jorici t gld., Ivan P r e s I. trgovec v (Jorici t gld., France S i v e c, c. kr. učitelj v (Jorici 1 gld. Gosp. Rurodinov je daroval 5 gld. Iskreno zahvalo izreka odbor gosp. Androju K r a g 1 j u za nabiranje in darovalcem za darilo. Daljna darila sprejema: Vč. gosp. dr. Fr. S odej, c. in kr. dvorni kaplan itd. rra Dunaju, L, Au-guslinerslrjisse 7.
Trst. — Tržaška posojilnica in hranilnica, ulica Mohn piecolu št. 1, I. nadstr. blizo nove pošte, imela je do konca novembra gld. 311,311*14 prometa, lansko leto ob tem času pa gld. P»2,757"22, torej je razlike za lepo svoto gld. 11S,553*92 —- .Tržaška posojilnica* plačuje po 4"„ od hranilnih vlog.
Istra. -¦• Kako skrbi primorska vlada za Lahe, nam je dokaz, da je ukazala ustanoviti v Opatiji italijansko ljudsko Šolo ukljub temu, da ni dovolj otrok, za katero bi se kazala taka potreba. XI 20 otrok, kateri bi poznali italijanski jezik, in vendar je že razpisana služba za eno učiteljsko moč in učitelja-voditelja. Voloska občina je nložiia ulok na ministerstvo proti temu odloku, a vlada (oziroma c. kr. dež. šolski svet) je ukljub temu razpisala učiteljske službe. Altrocche. v Gorici! Radovedni smo, kako se reši reč in ako bo vlada imela toliko ozirov na hrvaško občino na Voloskem, kolikor jih je imela in še vedno ima z goriško? — Tudi v Po d gor i pri Gorici je bila u-stanovljena laška šola, dasi je bilo komaj 15 otrok laških delavcev v — tovarni!
Razgled po svetu.
Avstrija. — Umrl je grof Taalfe, bivši večletni minislerski predsednik avstrijski. Udova je sprejela veliko sožalnic, v prvi vrsti od samega cesarja, ininisterstva, raznih državnozborskih strank ild. Pogreb se je že vršil v pondeljek v Nalžovu, kamor je vozil z Dunaja poseben vlak veliko udeležencev. Z grofom T a a f f e - j e m je izginila s političnega obzorja zopet jedua oseba, , katera je bila v visokih krogih zelo uvaže- | vana. Zapustil je do 3 miljone premoženja j ler udovo, sestro in enega sina; zadnjemu j je določil letnih 30.000 gld. dohodkov. Sin i mu je pravnik rra graškem vseučilišču. — R a d e n i j c v a vlada hoče zatrdi na vsak način antisemitsko st.anko na Dunaju, v to svrho je izdala razne stroge ukaze. Ali aspeje v svojem podjetju, je veliko upra-Sanje, kajti narodne volje m možno uničiti tako lahko, kakor si morehili domišlja grof Radeui. — Vlada jo prepovedala svirati na javnih mestih Luegerovo koračnico. Prepoved utemeljuje se z demonstracijami anlisemilov o priliki svirnnja. — Pri ožjih volitvah za občinski zaslop graški zmagali so krščanski socijalisti proti združenim nemškim nacijo-nalcern in liberalcem. Izvoljeni bili so 4 arrti-seiiiitje. V drugem razredu izvoljeni so pa kandidati združenih strank proti krščanskim socijulfotom.
Okrožnica Jluančncga ministra Bllin-skega. — Sedanji finančni minister Rilinski je razposlal deželnim finančnim ravnateljstvom okrožnico, v kateri poučuje uredništvo, kako ima postopati z davkoplačevalci brez razločka stanu. V okrožnici poudarja, da želi ministerstvo, naj bodo razmer«: mej uradniki in davkoplačevalci vedno najboljše. Nadaljuje, da je uporaba davčnih zakonov težka naloga in velika je odgovornost, vender pa da je potrebno, da uradnik dobi jasen pojem o važnosti davkoplačevalcev, v koliko more bili obdačen in ako .nore toliko plačati, kolikor se mu odloči. Prepolrebno je, da bode uradnik uljuden nasproti strankam; ako zahteva potreba, dolžan je stranki dati odgovor na vsa uprašana pojasnila, mora točno poslušati pritožbe ter natančno in vestno proučiti, oziroma odstraniti vse ono, kar bi dalo povod o sumu glede pravičnega urado-vanja. Uradnik ne sme strankam ntC za-molčati ter jim ne sme poslavljati neumestna uprašanja. Pri preiskovanju ova-duštva mora uradnik točno pazili, ako ni kakega sovraštva mej tožiteljem in davkoplačevalcem, ter pri* od merjenju globe to uvaževati tako, da se s tem ne prejudicira postopek proli tožitelju. — Na to velevažno okrožnico opozarjamo naše davkoplačevalce. Ako nam pride v roke v celoti, jo priobčimo svoječasno v popolnosti. — Dodajamo pa Kak6 naj vrš6" te dolžnosti taki uradniki, ki ne razumejo niti narodnega jezika? In to se godi  pri  nas na Primorskem  prav pogosto.
Uprav davkarski uradi se polnijo z istrskimi Lahi, ki večinoma ne poznajc ne slov. ne hrvagega jezika 1
' -/-Domovinska pravica pred državnim slttrom. — Vlada je razdelila mej poslance predlogo glede pre^osnove zakona' o domovinski pravici; to predlogo je pravni odsek drž. zbora le deloma spremenil in predložil drž. zboru v potrjenje. Na podlagi tega zakona nikaka občina ne bode smela zanikati občinske pripadnosti onemu avstrijskemu državljanu, kateri je živel v kaki občini neprenehoma in prostovoljno poslednjih deset let. Ako državni zbor sprejme ta zakon, o čemur ni dvoma, bode olajšano našim občinam veliko, kajti po dosedanjem zakonu morajo iste vzdržavaii veliko takih ljudij, ki niso nikoli niti videli občine in sploh jih nikdo ni poznal, dokler niso ali obnemogli ali pa zboleli. Ta zakon pa bode imel politične posledice v večjih mestih, n; pr. v Trstu, kjer živi toliko drugih avstrijskih državljanov po 10, 15, 20, 30 in več let, ne da jih hoče tržaška občina sprejeti v svoje področje. V Trstu se pojači s tem tudi avstrijsko prebivalstvo in ne bodo vedno gospodarili dosedanji avstrijcem sovražni paše.
Ogcrska. — V St. Miklošu je napadlo ljudstvo tamošnjo židovsko šolo ter razbilo vsa stekla. Učitelji in učenci so bili v smrtni nevarnosti. Izgredniki so potem krožili po mestu in razbili vsa okna stanovanj /.idovskih rodbin. — V Budimpešti se je ustaro-\ilo delniško društvo za oblina podjetja v Afriki, Glavnica znfša, 1 milijon gld. ter jo glavna svrha driihtvn, nt?kupi1' zl. te rudo-kope v AiVfi, zcmliišča ild. — V zbornici v.*ši'a se je ojslra razprava radi volilnih zlorab n.i Ojjcrskem, Govorilo je več poslancev od opor iciie h nvVstov noiranj'li poslov, Perczel, tako ojstro, da je predsednik poklic« I na nd nek« tere poslance z n 'nislrom vred. Koncčn' uspeh razpravi je It"' h>, da je pok'ici-1 na dvoboj boron A n d r c a n s k i nhiistra Po rez c I o, Dvoboj se je vršil na ei»i)'ie; prvi jo bil precej hudo ranjen, — Z/um o svobodnem izvrševanju veroizpovedija jo cesar potrdil. S tem zc'ionom je zavrsenc poslednje zafdavje eerkverh preosnov, r.viSer") zatvd' židovsi.v,t in nienui na Itoiist. -~ ''lada no razpusti drž. ihoru, temveč bočo ž ni'm delovati n.i proosnoviv uprave. Vi.-da so pi .praviju, da bi dose:'la obiuilev pogodbo s Cislilavsl.o "opel. n.i škodo poslednji, V Rudimposli osnovalo se je d"iihtvo pod imenom: .(Jontrrlno d*ušivo za n\idiiiri'/,oVi'nje imen", k' razpošilja po deželi že svoja wb"i*. Prav''a t.-koga društva inojda je potrdili lo ogoraka vhida, — (losrr je na predlog ogorskoga irii 'slorslva za nk in bogoč^HMo dovolil, da smejo 'onsku luVskov.ili irodicinsko in filozofsko f,t'viill. ler IV"mreno nabndlppešluiiBki ni"voi"/i.
ltnfla. «• Zbornica rodno razpravlja duo\t'i rod brc/, niki ko drugo posebnosti, ~-V luini kojnislorii. Ini soji v VVlikpnu dno 2. I, m. je bila sprejela i a znanje odpoved škofu G l n v i n o, katerega jo .sv. Oče Imo-uovcl m'sU)vi):tu škofom toodosiopalskim, v javni seji pa jo pokril s kardinoUkim klobukom tri novoinienovnno krrdinnle. Od Avstrijcev stu imenovana za krrdimiln lovovski škof S o m h r a t o v i r in solnografiki škof H al ler.
Nemčija. — V tej .prosvetni* drŽavi se dogajajo vsakovrstni politični črni, ki ne delajo nikuke časti sedanji Viljeinovi vladi, nasprotno slabijo nje ugled, ker kaže bojazen pred jedno politično stranko, katero zatira rra vsej črti. Niso zadostovale vse globe in zapori urednikov socijemo ¦ demokratskih časopisov, nego je vlada rezpusliia sedaj še c najst socijalno-domokral3kih društev. Vsled lega odloka berolinskega rtdarstva je naznanilo predsednišlvo te stranke, da ustavlja začasno svoje delovanje, a vodstvo stranke da preide na poslance v drž. zboru nemškem v — V zvezi s tem postopanjem proti socija-lislom je tudi slučajni odstop ministra notranjih poslov pl. Kdllcr-ja, kajti on je uzročil splošno ohscdbo radi njegovih odredb proti socijalistom. — 3. t. m. je bil odprt državni zbor. — dar Viljem se je udeležil banketa o slavnosti neke polkovnije in je zopet spustil navadni svoj govorček.
Francija. — Iz bresta poročajo, da je tam bila slovesno sprejeta ruska vojna ladija. Ruskim častnikom v čast je priredil prefokt banket ter imel govor, v katerem je naglašal, da so ovacije ruskim častnikom dokaz za simpatije obeh narodov. Nazdravil je carski dvojici in novoporojeni kneginji Olgi," a admiralu Kalagueru zaželel srečno popotovanje. Admiral se je zahvalil na prijaznem sprejemu ter nazdravil republiki in njenemu predsedniku, ki se je zahvalil admiralu brzojavno. Tako si ta dva velika prosvetna naroda prizadevala pri vsaki priliki, poudarjali francozko - rusko zvezo, s katero simpatizujejo vsi Slovani. Avstrijski Slovani pa žele", da bi Avstrija pristopila raje tej t r o z v e z i in popustila sedanjo, ki nam nalaga le žrtve, a nič ne koristi. Kaj nam more pa«; koristiti zveza z Italijo? Laški narod ne mara za zvezo z Avstrijo, a uradna Italija ima še nekaj besede v miru; ako nastanejo vojne homatije, pride gotovo na vrhunec volja naroda — in z Rogom trozveza!
Belgija. — Iz Bruselja poročajo o atentatu nekega delavca na ulici na ministra von Woeste, kateri je ranjen. Ministra so prenesli v bolnišnico, a napadalca v zapor. Turčija. — Zunanji avstro-ogerski minister gr. Goluchovski je sprožil misel, da bi vseh 6 evropskih velevlastij skupno postopalo glede" na Turčijo. Te misli so se oprijele vse te velike države ter poslale svoje vojne ladije v v obližje Carigrada. Rusija je izjavila željo, naj se ne da poslanikom že naprej oblast, da bi določevali oni trenotek, ta skupno delovanje, temveč naj se vlade same poprej sporazumejo o tem, in temu so druge velesile tudi pritrdile. — Sultan je dal Salisbu-ryiu p i s, a n o častno besedo, da izvrši priporočane reforme.
Razgled po slovanskem svetu.
Hrvaška. — V podporo hrv. vseučilišCni-kom,  kateri  so bili   obsojeni ali izgnani z vseučilišča vsled demonstracij proti madjarski zastavi,  ustanovil se je na Dunaju poseben odbor, v katerem  so poslanci  B i a n k i n i, Dapar, dr. Lagrnja, Spinčič in Peric ter dvorni in sbdišfinr odvetnik dr. K. Kozič in več drugih oseb. Izvrševalni odbor je: dr. K o z i «J kot predsednik, drd. m. M i 1 o v č i č, kot  tajnik in drd.   med. M. J.  J u h n kot blagajnik.   Denar je pošiljati   zadnjemu   na Dunaj I, Karntnerring 17. Priporočamo našim premožnejšim krogom v poštev ta odbor,. — »Dioniftka  tiskarna"   v   Zagreb*'   je izdala sodno razpravo proti   vseučiliSčmkvim po   brzopisnih   zapisnikih   v  posebni,   280 strank   obsegajoči  knjigi  in jo prodaja   po 1 gld. izti3 na korist vseučiliščnikom. — Delavci so  pričeli  izdajati v Zagrebu svoj  časopis   .Hrvatski   Radnik*.   Program mu je vseskozi naroden. — Kako se podeljujejo   ustanove   na   Hrvaškem   in kdo jih dobi, nam pove »Posavska Hrvatska", katera piše, da je rektorat graškega  vseučilišča pozval vse hrvaške štipendisto,  naj  se izjavijo, ako soglašajo   z  izjavo  graskih hrvaških vseučiliščnikov radi zagrebških demonstracij ali ne. To je  storil  rektorat na  zahtevo hrv. vlade. Trije vseučilišCniki so odgovorili, da se ne meSajo v to prepirko, ker so Srbi, jeden  pa, po  imenu  Scholdela, jo rekel: „Ich bin kein Kroate« ; ukljub temu, da dobiva hrvaške ustanove  iz kra-jiškega zaklada. Njegov očo je Nemec, mali pa Slovenka, gimnazij jo končal v Varaždinu, — ftasopis »Hrvatska" jo nehal izhajati, namesto   Istega   pa   izhaja   list   »Hrvatska domovina*. — Umrl je v Zagrebu v SO. lotu dr. Rog osi a v Šulok, tajnik akademijo znanostij, Slovak  po rodu, n Hrvat r, dušo in telesom. Prišel jo na HrvaŠko o burnom ilirskem pokrelu in jo vodno doloval v javnem polil, življenju, mnogo pa na književnem polju na korist svoje drugo domovine.  Vsi časopisi brez razločka strank proslavljajo umrlega Šuleka kot vrlega moža v vsakem oziru, Dalmnc|jn> — Radi razkola v stranki prava v Zagrebu so se posvetovali ludi dalmatinski  pravaši v Splitu dno 31, pr, m. ter so zaključili,   da   obJialujo   razkol, no smatrajo potrebnim izjaviti so zu niknk odlo« inok  stranko prava v Zagrebu,  ampak  da bodo sledili korakom prvaku stranko Antona S l n c o v i č a neodvisno od nrokovalobltskih pravašov.   —  Dalmatin« ki   II r valj o dobodo b.ijo prihodnjo loto »opat jodon svoj gimnazij, in  sicer v Zadrti, Tako jo  vhuJ izjavil minister (Inuč v prorncimskoin otUuku mi Dunaju, Kdaj dobo primomkl Slovani svoj o srednjo šolo V — Pravicoljulml Lahi protoBlti-jojo proli Izjavi minlslra (laučn. Knr no morejo drugače, pa domonstrujojo v glodnlisfiu, V soboto ho namreč upili na vso grlo v za-(Irskem gledišči   »Kvviva lo »cnolo  iliilluiH)** in »ahhasHO In parullelo crotilo*. Da no prenesejo demonstracije  na ulico, prepovedala jo deželna vlada sviranje godbo mi javnem trgu.  Ta prepoved   pa jo  zopet  razkaftlln gospodo Inhončičc, a si no vejo pomagati,
ČoSkn. < Kur so volitve za dožolnl zbor popolnoma končano, in. jo mliulocoskii stranka dobila večino tudi v mestni skupini, bode imela odslej v deželnemu odboru štiri pristaše. Doslej jih je imela lo S za kmeek" občine, ker so Slnročchi imeli v mestni skupini večino. Veleposestniki so imeli 2 Bcdcža, a s pomočjo poslednjih je izvolil zbor tudi 2 Nemca v deželni zbor. Ako bi Češko plemstvo hotelo, Nemci r>e bi imeli nijcducga zastopnika v deželnem zboru, kajti nimajo večine v nijedni skupini. In tuk6 pošljejo v deželni odbor svoja zastopnika le s pomočjo in po milosti Cehov,
Galicija. -- Ker se izseljevanje iz Ga- ¦ licije v Brazilijo vedno množi, se je okrajnim glavarstvom naročilo, da naj ovirajo na vso moč izseljence. Sedaj jim nočejo izdajali potnih listov. Kmetje, ki so že vse svoje premakljivo imetje prodali, da so vkupo spravili denar za izselitev, so v največji zadregi. Obrnili so so do deželne vlade, ki si prizadeva jih doma pridržati. Povod izseljevanju so slabo gospodarske razmere v Galiciji in pa nngovarjunje raznih izseljcvulnih agentov, ki ljudem obetajo v Ameriki zlate gradove. Vlada pa ne ovira izseljevanja, da bi ljudje ne prišli v nesrečo, temveč le radi tega, ker se boji, da bi potem v Galiciji na veleposestvih manjkalo delavcev. Sedaj dobivajo veleposestniki delavce skoro zastonj, a če se veliko ljudij izseli, bi jih pa morali bolje plačevati. Vlado v tem vprašanju, kekor navadno v Galiciji, vodi le skrb za veleposestnike. Rosna - Hercegovina. — V Bosni-Hercegovini je 216.421 katoličanov, od katerih ži-/i 165.053 v vrhhosanski vladi-kovini, 54.368 v banjaluški škofrji; 10.027 je podrejenih svetnim duhovnikom, ostali pa Frančiškanom, kateri imajo v Bosni 9 samostanov s cerkvami, 2 glavna cerkvena sedeža, 1 molilnico, 61 župnih cerkva z 58 župnišči. Frančiškani so nameščeni v 101 Župniji, a mašnikov Frančiškanov je 200. Bogoslovcev je 27, filozofov 17, novincev 8 ter 43 otrok v malem semenišču.
Srbija. — Žalostno strankarstvo mej Slovani kaže se povsod, pa tako tudi v Srbiji ni brez tega. Slovenci se delimo na več taborjev, Hrvati prav tako, a naši bratje Srbi v največ; v Srbiji namreč imajo sledeče politične stranke, katere ovirajo pravi napredek svoje žalostne domovine, in sicer: »Srbska radikalna«, „Srbska liberalna", »Srbska samostalna", »Srbska narodno-radi-kalna" , »Srbska neodvisna narodno-rodikalna" in še po vrhu jedna na Ogerskem, katera se imenuje »Srbska m a d j a r s k a stranka". Ali ni to žalostno položenje in sramota za Slovane? — Skupščina je odgovorila na kraljev govor; v istem izraža svojo zudo-voljnost radi dobrih odnošajevz ostalimi državami ler izraža nadejo, da sultan turškim Srbom zagotovi svobodo glede vero in Šolanja. Izraža zahvalo tudi ruski vladi radi njene podpore o priliki konverzijo državnega dolga.
Bolgarija. — V sobranju se vrSijo živahne razprave. Opozicija napada vlado tor izkorišča vsako priliko. Sobranje Je sprejelo predlog finančnega odseka, naj se odtegne pokojnina letnih 6000 frankov udovi po pokojnem predsedniku sobranja Cahariji Stoja n o v u, a ni obveljal predlog, da se pokojnina zniža udovi po pok. ministru Belčovu, kateri je bil umorjen na ulici za Stambulo-vega paScvanja. — Mej bolgarsko in srbsko vlado prično v kratkem dogovori radi trgovinske pugodbe. — Došev je vprašal v sobranju, v kakem položaju se nahajajo tisti kraji, katere so Bolgari ob priliki regulacije nekih mej. odstopili Turkom, in kedaj da misli vlada sezvnti veliko narodno zborovanje v to svrho, da se dotične pokrajine združijo s kneževino; Savpv pa je vprašal, kaj misli vlada ukreniti, da bi Ščitila pod turško vlado živeč'm Bolgarom' pravice, ki jim pristajajo v smislu berolinske pogodbe.
Itnslja, — Iz Abas Tumana na Kav-Inzu prihajajo nasprotujočo si vesli o bolezni ruskega prestolonaslednika Jurja. Po enih se je bolezen pohujšala, po drugih je pa zopet na boljšem. Sedaj zopet pišejo, da pojde v Nizzo. Rndi tega nimamo nikakih gotovih vestij. — Veliki mraz v Rusiji je . naroČil, dn jo zmrznila reka Don. Ladije ne morejo naprej. — Povodom rojstva velike knegiuje Olpe pomilosti car mnogo politiskih obsojencev, in je guverner Šuvalov že vprašal za imena tistih, ki naj bi se pomiloalili.
Književnost in umetnost.
,Koledar" za goriško nadškofijo za prestopno leto 1896. izide 1">. t. m. v naši tiskarni; stane s poŠto vred 40 kr.t obsega pa   14 tiskanih pol.
Slovanski iivtrovanl Usti. — Bliža se novo leto, ko naša bralna društvu naroči' časopise za prih, leto. Pozor rojaki! Proč z nemškimi ilustrovanimi listi, kater« redko kdo čita; največkra* si jih društva naročajo zastran slik, — Mesto nemških časopisov si lahko naroči društva hrvaške, češke in ruske. Evo nekatero:
„1* r o a v j e t a". — Izhaja po dvakrat na mesec v Zagrebu (v tiskarni Antona Scholza): vsaka številka obsega 4 pole: oblika je za 3 prste višja in 2 prsta Sirja od »Zgodb sv. Pisma" naše Mohorjeve drabe. Urednik jo Vjokoslav Flcišer. V vsaki številki prinaša veliko krasno izdelanih slik. Cona 7 gld.
»V i o n a C je najstarejši list „za zabavo iti pouk«; izhaja v zagrebški „Dionički (delniški) tiskari* že 27. leto, vsako soboto na dveh polah v velikosti gori označenega našega sv. Pisma. Stane pa 7 gld. na leto. Že nekaj Ivi mu je urednik bivši prof. J. P n s a r i e, ki jo popustil službo zastran preganjanja od vladne strani; zdaj je ob enem urednik »Obzora*. (V zadnji štev. je prinesel tudi sliko odličnega Slovenca dr. Frana Jur-jevičn Celestina.)
»Nada" v Sarajevu je naša stara znanka, katere smo se cesto spominjali v tem letu. Izhaja še le prvo leto, a že more tekmovali z vsakim ilustrovanim listom večjih narodov. Velika je, kakor znan: nemški, francoski in atvgle-ki ilustrovani listi; polna je slik, a to največ iz domačega bosenskega in sploh slovanskega življenja. — Okoli nje so zbrani najboljši pisatelji, katere plačuje tako, kakor nijeden drug slovanski list (niti češki, niti ruski). Pripovedni in pesniški del je bogat; zadnji je poln orijentalskih posebnosti), ki so za nas zelo nifcavne. O vseh narodih ima posebne opazovalce, ki stvarno opisujejo kulturno njih gibanje. V oddelkih »S m o t r a* ia « BK n j i ž e v n o s t* prinaša v kratkih potezah najraznovrstuiša poročila ..o kulturnem življenju in književnem., delovanju vseh narodov, najtočneje pa slovanskih. Nič važnega ne uteče pozornemu očesu urednikovemu. — Urednik je vladin svetnik Kosta Hormann. — Cena za eelo leto (> gld. — wNada" izhaja v latinici in cirilic i.
Od drugih slovanskih časopisov bi priporočili češka »Svetozor" in „Zlato Prah o" in ruska »Ni v a" in »Sever*. O teh kaj več o priliki.
— Dr. Fran Vrbanič, kr. vsaučiliščni prof. v Zagrebu, je imel v jugoslovanski akademiji učeno predavanje »Demografske prilike u južnih Slovena". Učeni g. prof. pozna vse jugoslovanske kraje in narode. V svoji razpravi razmotriva vse možne pojave v teh zemljah in jih primerja s tujimi. Tu živi okoli 1/7 tujcev; na 1000 možicih pride le 9C3 žensk. Razpravlja gibanje ljudstva: koliko se jih rodi, ženi, umre itd. Noben narod se tako rad ne ženi kakor južni Slovani; tu so ženitve jako zgodnje. Vendar je med nami manj prvotnih zakonov (mladič in mladenka), a največ zakonov med udo-vami in udovci. Tudi porodov je tu veliko, a tudi smrti, več nego v drugih deželah.
Za tainnurašc. — Izšle so sledeče najnoveje tamburaške partilure, katere veljajo : »Hrvatsko Kolo" gld. 1*20; »Naprej zastava slave!", »Hrvatska polka" (od Štoosa). »Kra-Ijevka" (Bože živi!), »Oj Hrvati, oj junaci!", »Frankopanka" in »Koračnica hrvatskoga junaka" svaka 60 kr., »Hrvatska polka" (od Sundačiča) in sTuga" (za brač šolo) svaka 30 kr., ter pojedini glasovi »Hrvatskog Kola" 10 kr. Veliki popis svih do sada izašlih par-titura dobiva se pri Milutinu pl. Farkašu Zagreb, Gunctuličeva ulica br. 6.
Bali - Seidenstoffe t. 35 Kr.
bis Ji.tta. p. Met..— sowic selnvarze, \veise und farbige Henudierg - Seldo von 33 kr. bis. fl. 14.65 p. Met. — giatt. (,'csiicift, karriert, gcmuatert, Damaste etc. fca. 2iO- verseh. Qual. und 2000 verseh. Karben,
Dessms etc), porto-und steuerfrei ins Haus.
Musler umeehend. Doppeltcs Bricfporto   nach der Schvreiz.
Sciden-Fabrlhen G. Henneberg (k. u.   k. Hofl.).
Zttrlch.   _                         [i]
J Slovanei! Spominjajte se o vsaki 9 $ priliki šolske dece v »SIcginih" zavodih. |
Hžin«ick«i kyselka.
V gornji Mištenici pri PFerovu (Horni Mištenici u Pferova) na Moravskem se je pokazal vrelec zdravilne vode. Ta češka voda si je pridobila povsod prednost pred drugimi vodami nemškega izvin. ~ Podjetna tvrdka
OŠČADAL in DVORAK
v Pferovu na Mor&vskem je sklenila, ustanoviti po ugodnih pogojih v Gorici zalogo, enako drugod po Primorskem. — Hdnacko kvselko je preiskal 'prosluli kemik prof. Stolba v'Pragi in spoznal jo za najboljšo med znanimi zdravilnimi vodami.
Knjige, note, rokopise, poštne znamke itd. kupuje za najviše mogoče cene
Karol Navratil
v Krči u (pri) Prahy.
PROKCP SKORKOVSKV a syn (in sin)
tovarna sukna iz ovrje volne v lEuill-polei      Kraljestvo Češko.
Hranit« podgane in miil Sr.CL P«- Kohto-«««n,HBLKOUX-
nivMviiiii, ki m »kiMijiv n« Ijiuloi« m. cloiruu Mali. V t.l.n.kili Ti
m h, !*i ir. |.ri.J.^ v AJdovSflnJ: Lefciinia Hrliapla.
Cilavn.i uiagjL j. Urulifll V llmU (Hrlitiri).                  {!--Il)(
Samo še nekoliko dnij!
Prodaja se po ceni v (Joriri
v stolni ulici št 13.
(zraven  cerkve).
Za moike obleke: itruk, loden, sukno, kamgarn, kakor tudi pisanje vseh vrst.
Sevijol. ffanela in fuslanj za ženske obleke. Plašče in robce velike in tople Iz flanela. Pogrinjala z bato presita in iz volne. Zimske suknje, mencikoH in hlačo iz sukna vseh vrst.
Jopic«, spodnje hlače in tople srajce iz volne in bombaževim-.
Velikanska izbera volnenih rob-clcev za ženske in mnogih drugih rečij za sedanji čas.
Prodaja se po zelo nizki ceni v proda* jalnici v Stolni ulici it. 13 (zraven cerkve) v Gorici in sicer
samo še nekoiiko dnij.
Za trgovca In kroinjarje!
Najboljše in najcenejše kupovaliSce za vse vrste: možke in ženske nogavice, Jagerjevo perilo, robce itd. v tovarniški zalogi
Jos. MsmII, D«aj
I. Schvvertjjasse 3 (be? \VippIingerstMsse 13.)
NajtoČniša  ra:po-
Hljatevpo železnici
in  poŠti na  vse
strani.
Liniment. Capsici comp.
fz Mentorjeve lekarne r Pragi pripoznano kot izvrstno bal ubla* žujoce mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekar -h. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domača zdravilno sredstvo vedno le
RicirftrJCT Uitapjt s .s Ur m"
kot edino pravo in vzame
Fe tako steklenico, ki je pre-
videna 3 .sidrom" kot znano
zaščitno znamko.
Risftferjen Mana .pri zlata levi" v Pragi.
i   Anton Potatzky   S
*         v Raitelju itv. 7 v Sorici        i
| prodajalnica drobnega |
*  in nttrnbepškega blaga
*                        n» drobno In na debelo.
*-------------------------
J                     .ledino
*   iti najcfitpjše kiipovališčf.
«________________________________
«                Posebna zaloga
|J za kupovale« in ruzprnriaiulre na dezHi, ;J «           za   krosnjarje in cnnjarje.
«                Na veča   zaloga
*  čevljarskih,  krojaških, jiisar^kih,  popo-
Z         tovahiili in kadilnih potrcbAiin.        A
«               Zimska obuvala.               %
*  Vozički in stoii na kolescih za otroke. * *'             Strune za godala.              2 *' Posebnost: Semena za zelenjavo h> trave, s J'       Prosim dobro paziti na naslov:        2
*  Na sredi Raštelja štv. 7. 2
Pismeno poučevanje posamičnikov.
Francozki, anglsiki in italijanski jezik, dalje v trgovinskih računih, v dopisovalnemu knjigovodstvu, v me-njlčnem pravu, lepopinju iti brzopisju
(<u>nt)»vntip) poučuje mm posamlčnlka pismenim potom* — Uzorna pisma i navodila razpošilja zastonj in franko po c. kr. dež. šolsk. svetu dovoljeni zavod za francozki jozik ravnatelja Leopolda Pfalzner-je (professeur diplome) na Dunaju, I; Ih-zirk Flcischmarkt H.
(Po domače „prl Prr*«kovcH-) v Trstu, ulica Solltarlo štev. 12
se priporoča in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta In okolice, da je preskrb-Ijena za svoje prostore in za veselice „Trž" Sokola" iz lastne zaloge praTeg* erne»a in belega,  nepokvarjenega  vina po doli
označenih cenah. Urno prvaiko (novo) po 32 krajcerjev liter Belo       .       (novo)   ,   40       , Rizling sladki, prvaSki (novo) po 48 lit"pr Modra franklnja prvaš. (nova)    .  40
Stara vina, bela in črna, večletna, toči y sodih po 40 in 48 kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrste po 80, druge po 60 kr. Drnžinain od & litrov naprej 4 kr. ceneje.
^aaoaoaoattoaooaoao
Mlekarija M. Wasmeyr v »Tivilija* (httmiti   - Mn Mina) pri Gsricf,
priporoča
dnevoma svež© zdravilno in za
- dojence prirejeno mleko.
Dobiva s« v prodaj«Inlt'1 Jefltvln pri
Ivanu Janesch u
(|.r.'j F. Mvi 1- C)
v Vrtni ulici (vin IVumlmo).
rrr,Po zdravnikih priporočano r=r
!! Zahtevajte!!
obširni cenik, katerci?« brez|>lai-no in franto rut-
bratje Placbf.
prva In mfdiiarodiia
1 tovarna za strune in glasbeno orodje,
5chonbacK 379 pri Tjebu, Čcžko.
Za »Uvinuiiaim s v«.j a KodaU in MtrPD« janu' Oosll br«z loka.        Loki.           Callo -a
konccHo,  hnn .klo.        Cllra z najri>.tfj{iiii 2  nVinkom          Cltr«  z n.ij.-MejJim  roJniktim.
-J       PitL«li (Hauta) «« kenbarta i/. p-n;,.lil-'4 iicjra letu C, H, Vas«.       Klarineti «a kan-
-----------"- iz irmiaiiilneiia l«;.t;j C, H, K«, u.      Laki
l!io 30   '.' M»c(ii.    lir k ifiji, n nH iuu(i Naslov iiroMmo ^lirllder IMacIif* aH *                              „Hrutfl 1'lacl.t-.
5 , /fopi*„jt »t nrmiko, Mk:, frau.ofko in rmk<.,,   ±
I liOemo zastopnike v posam. mtth l
A
2 ' Fliifj* t« p) |M
[Nad 50 let pripoznano za najšol MIP0LL0-'	še umlvalno mila
	®^ll
Pravo samo t gonmjlm olfekora, 1      Pred ponarejenim se svari.   |	

OLICteiFEGATO/
lekarne Grisfofoletti
v Gorici
ii*»T* Tb pristno sije je izbam« sredstvi prati prsi!« betoni* $i rfroti spUifli il«*2!l«tt
(lena (»risrinalni steklenici naravne vrste nnene 70 kr., bele 1 gld.
Ribje olje z železom.""oij' stf-
i sihkitu oliokotii. — Cana
-«.8
2 njim
52 —iii—:—:—TT.-----_i»""—   »"«'-•'»«' ,|mv:jj0 v ^r^jjem pr&v «0i0vo vs:> bol«?.ni j
H  ii.'ri-twi.:i» m silifcim  oliokom. - C«n« ,m ^s,,.llt šktoMu pon,ankanje krvi in
--                  steklenici 70 kr.                . splošna »mueniogtost. Cen* stekl. tO kr. I
Opomin. (H.jt% katero dobivam naravnost 7. Norveškega, pretlno ga nalivam v stekle- W
nii-f. vselej kemiiki preiScem, <la morem svojim odjemnikom garantovati pristnost in HI
/draviltiost.                                                                                                                     ||
Klizir fz kine-žrioza      Cristofoletti.                       ||
||     iiiijlsolje siHleiti.ji.ee sietlstvo 7. ribjim oljPin, je Iinjliolji' proti po-      ||
||                               lUiiiijkiuiju krvi                               ii
Si                    Cena steklenici 60 kr.                    H
J. Pserhoferjeva lekarna HZom goldetten Reichsapfel"
\;i iMiiinju, L, Ningorstrasse 15.
J. Peerhcferja                                        \
otvarjajoče fcrogljice, i^-j i...rn..vai-.c kričistilne krogljice       |
*tar(.zn:mo, l:tltV>> i>«U;iJaj<.:e .Ii-maii* srclrtvo.                                                           (
Tt* km^irp ..'.nujo:  1 *kall|i«a « 15  kragljlcamt 21 nfi., Jarfan jtavM«* • ak.   s
« Old. 5 nd.,  |.it tn-frauk.»v.iiH |«i»ilj:Uvi i-(> ;»«>5inrr.i jmvieiju  1 |ld. 10 nt.,    -  Ako s-c denar   j
!  najsroj i«i.4lii-,   ni tn-La  plai-ati  purln,   in  star..:   t   uviti>k.   k!.)j.'IJie l »M. 2"» nč.,   3 zavitka 3 gld.   ,
•M ur.. ;? z"ui:ki :*. »M. % ur.. \ zavitki \ i:l«l. tO ni.. 5 zavilkov 5 gld. 20 nf„ W zavitkov 9 gld.
d't tir. (Manj kot jr.irti zavitek si« no pošilja).
Pro*
.li
:« izrcuii; z^ilit-.-vu J|>r* J. Paorbafarjaira at»ar|a|atia fcrogtjtca -
t pnkriiv vyaki" Skatljirc« inti pn.lpw J. Paarhatar v rudaclh pismenih, katerega
in krepi že!o.k»% kadar je pokvarjen, I stekleni«-1-1 suV, l-.» stekl. 3 glu.
Mastilu za raue, t «1*«™«« so n*. ^ Fijakerski prsni prašek, 'if I
poštnin« prosto 60 ni.                                                g
TannochininskapomadaJ;SgJ [j
paspeiuje rast te, t Škatljica 2 0d.                   ;
KoimPiOni   nhli*   od dot prof. Sten-
l\aiiot iMiii uuiiz del.s j !ontek ri,>
_.........                                                              nvt\, pmstn poitnine pa ib ttvL.
Gronka tinktura za želodec,   ITniverzalna Čistilna^sol BtirS., i;
j  lpr»«j življunska esotica. ali praSku kapljice ime-      domaČe sredstvo proti postodicam slabe prebave,   J
,  nov-ina). Iliiltlo raztopljajoce sredstvo, ki oziw\ja      1 omot 1 tri d.                                                                           (j
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se Je drujre Lu- in inozemske farmaceutiiine specija-   «
i litete, ki so bile po v^ih avstrijskih Časopisih ornanjene ter se na zahtevanje tofno in ceno pre-   «
1 slirbhajo tudi predmeti, ki »jih ni v zaloirt. —  Ratpoillianja po poMi vrSe se loi!no, a treba je   ^
i  detiar naprej poslati; večja naročila po poStneni povzetju.                                                                             I
Tri poMljatvI denarja po poštni nakaznlet stane porto dosti manj o kakor po povzetju.    "W^M                                       i
jlklaaizaozeblnet^rSSK
l  40 nC-., prosto poSlnine GTt ne.
[ TrpotČeV   S0k.  I btt-klenica 50 kr.
) Balzam za «roItaiiee, i>n?pS
I  nine prosto f.r> nC.
tollov jKola-preparat', ^Svo*
,     . okrepčanje  želodca in živcev,   t -litoiiia slekl
i  Kola-vina ali   etiksira (."lit. 3,   '. litra -lid. 1 0(»,
,;4 litra S."» nove.