v ZAnAtmk državah
V«BatamU> . . •	$6.00
Za pol leta • • • • •	$3. Za New York celo leto Za inoiamrtro celo leto
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 199. — Stev. 199.
list slovenskih delavce? r Ameriki,
Tine largest Slovenian DsJIy in
V —
limed every clay except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at .New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 25, 1936—TOREK, 25. AVGUSTA, 1936
TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XL1V. — Letnik XUV,
EVROPSKE DRŽAVE PRIPRAVLJENE NA VOJNO
Portugalska na strani španskih upornikov
AEROPLANE, KI SO OBSTRELJEVALI ŠPANSKO GLAVNO MESTO, SO VODILI LAŠKI IN NEMŠKI PILOTI
Iz Badajoza je poslal general Franco celo armado proti glavnemu mestu. — Obkoliti ga hoče. — Upa zavzeti Madrid v 5 dneh. — Aeroplani bombardirali vladna letališča.
MERIDA, Španska, 24. avgusta. — Poveljnik upornikov general Francisco Franco je pod zaščito aeroplanov poslal svoje najboljše čete iz Badajoza in Meride skozi Cacares proti Madridu, ki ga bo skušal obkoliti z juga. General Franco upa, da bo zavzel mesto v petih dneh.
Prvikrat v sedanji državljanski vojni so v nedeljo leteli fašistični aeroplani nad Madridom in so bombardirali letališči Jetafe in Quatro Ventos. Pri tem napadu je bilo udeleženih 2 I aeroplanov, ki so bili zgrajeni v Nemčiji in Italiji in katere so vodili Nemci in Italijani.
Armada generala Franca obstoji večinoma iz MaroLancev in iz tuje legije. Cela njegova armada, ki šteje od 7 do 10 tisoč vojakov, se pomika proti Madridu.
Vladne čete pa, ki ne vedo za Francovo prodiranje proti Madridu, napadajo Cordobo. Uporna posadka v Sevilji bo v nevarnosti, ako *se vladnim vojakom posreči prebiti sovražno črto pri Cordobi.
BURGOS, Španska, 24. avgusta. — V glavni stan upornikov je prišlo poročilo, da so vladni vojaki ustrelili nadškofa v Tarragoni, kardinala Francisco Vidal y Barraquer.
HENDAYE, Francija, 24. avgusta. — Ko je dva dni vladal primeroma mir, so fašisti zopet z morja in iz zraka bombardirali Irun. Letalci generala E. Mola so vrgli na Irun 1 5 bomb. Kak uspeh so imele bombe, ni bilo mogoče dognati.
PARIZ, Francja, 24. avgusta. — Skoro milijon vojakov, ki so se že sprijaznili z mislijo, da bo treba iti enkrat v pravo vojno, je na manevrih v raznih državah Evrope; .
Danes so v teku manevri v Franciji, Nemčiji, Ce-hoslo vaški, Jugoslaviji, Romunski, Madžarski, Bolgarski in Avstriji. Manevri se večinoma vrše na krajih, ki še kažejo sledove, ki so ostali po svetovni vojni. V zraku so velikanske armade aeroplanov.
Ta teden bo Mussolini gledal manevre nad 1 50 tisoč črnosrajčnikov v okolici Ipinije. Angleški manevri se bodo pričeli v torek na južnem obrežju med Devenportom in Plymouthom. Rusija vežba svoje zračno brodovje in skoro tretina velikanske rdeče armade je na manevrih.
MADRID, Sanska, 24. avgusta. — V štirih provincah je bilo zaplenjenih 60,000 «krov poljedelj-ske zemlje, ki je bila nato razdeljena med kmete.
TANGIER, Afrika, 24. avgusta. — Portugalska je odkrito stopila na stran španskih Upornikov, ko je skozi svoje ozemlje dovolila prevoz vojnega ma-terijala, ki je bil v Lizboni izložen jz nemškega par-nika Kamerun in je namenjen za španske upornike.
Kamerunov tovor obstoji iz majhnih tankov, aeroplanov, bomb, ročnih granat in topov ter velike zaloge bencina za aeroplane.
Vsa pošiljatev je namenjena za španske uporni-v Badajoz in Salamartki. 23 železniških voz je jalo ta vojni materjal čez portugalsko ozemlje
(L, .,
ROOSEVELT SE ZAVZEMA ZA SPLOŠNI MIR
Proti vojni je 95 odstotkov vseh ljudi. — Odbor za preprečenje vojne nabira podpise.
HYDE PARK, N. Y., 24. avgusta. — Predsednik Roosevelt se je v nedeijo posvetoval s 40 člani odbora za preprečenje vojne. Predsednik jim je rekel, da je 95 odstotkov vseh ljudi na svetu za mir, da so pa marsikatere države in državniki pri 'tem zaostali. Odbor je predsedniku stavil zahtevo, 4«a takoj vstavi oboroževanje in povečanje vojske.
Kot v svojem vnanjem političnem govoru v Chautauqua, N. Y., 14. avgusta, je predsednik Rooseveilt tudi v nedeljo povdarjal, da mnoge države izrabljajo željo po izboljšanju gospodarskega položaja za izgovor za vojno.
Na zapadnT pololbli sveta je želja po miru večja, kot je bila kdaj poprej. In po »tem se tudi ravnajo posamezne države. Toda newyorski finančnik Thomas Lamont je pred kratkim i/. Evrope prinesel poročilo, da tudi tam želi 95 odstotkov ljudi, da bi ibil ohranjen mir.
Miss Malbett Vernon iz Wil mington, Del., iki po celi deželi zbira 12 miljonov podpisov za mir, pravi, da je že nabrala 1,000,000 podpisov. Pozneje pa hoče nabrati 50,000000 takili podpisov po celem svetu.
PREDSEDNIK PRIZADET PO SUŠI
WARM SPRINGS, Ga., 24. avgusta. — Vsled velike leto šnje suše ibo imel predsednik Roosevelt s svojo farmo v državi Georgia veliko škodo.
Mogoče bo imel dobro ko šnjo, ker so travo zasejali po zadnjem dežju.
*' Brez dežja ne bi imeli prav ničesar," je rekel oskrbnik farme Otis Moore, '1 in če bi sedaj tudi dobili kaj dežja, bomo pridelali komaj petino v primeri z drugimi leti. Vendar pa še upamo, da bomo pridelali mnogo otave, ker smo travo po zadnjem dežju posejali."
Suša je tudi napravila m!no-go škode v vinogradu, ki meri 12 akrov.
K0MPANIJA JE ZAPRLA TOVARNO
Jeklarji so zastavkali. — Tovarna zaprla vrata. Uprava tovarne trdi, da ji oblasti niso dale varstva.
PITTSBURGH, Pa., 24. av-gustaL — Ker je 750 delavcev pri Standard Steel Spring Co. v Coroapolis in v sosednem Moonu zastavkalo, je družba zaprla svoje tovarne.
Svoj korak uprava tovarne utemeljuje s tem, da krajevne oblaisti "tovarnam in delavcem, ki ,&o bili pri volji delati, niso lioteile nuditi policijskega varstva prot stavkarjem. Pri tem se družba tudi sklicuje na nemire prejšnjega tedna, ko so 'bili stavkokazi in pazniki pregnani iz tovarniških poslopij.
Standard Steel je sporočila, aa se ne mara pogajati z ljudmi kake druge unije, kot z zastopniki kompanijske unije.
CUMBERLAND, Md., 24. avgusta. — Urad "United Rubber Workers of America", je pozval vse svoje člane, ki so zapo^eni pri Kelly-Spring iield Tire Company v Cumberland, Md., da stopijo v stavko. Vodstvo delavske unije je prepričano, da bo izmed 1100 delavcev zastavkalo najmanj 600 delavcev.
SEATTLE, Wash., 24. avgusta. — Izvrševallui odbor Delavske federacije je sklenil, da preišče okoliščine, pod katerimi je uredniško osobje pri Hear-stovem listu * 'Post Intelligencer" zastavkalo. Tehnični delavci pa zaradi pogodbe z u-~pravo lista niso zastavkali skupno z uradništvom.
FARMERJI SE PRIPRAVLJAJO NA STAVKO
"Še pred delavskim praznikom bomo zastavkali," pravi 1000 farmer jev. —- Farmer ji zahtevajo $3 za 100 funtov mleka.
PREISKAVA RUDNIŠKE NESREČE
Izmed štirih zasutih rudarjev sta dva umrla.— Eden se še vedno nahaja v nevarnem položaju.
MORILEC OBSOJEN NA SMRT
ASHEVILLE, N. C., 22. avgusta. — Po štiri dni trajajočem procesu je bil 22ietni zamorec Martm Moore obsojen na smrt, ker je v hotelski sobi uismrtil mlado študentko Helen Ciev€iniger.
Umreti bo moral dne 2. oktobra. Njegov odvetnik Sjii-fcrd Brown je vlažil priziv
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih drzavaK
in še trije železniški vozovi bodo peljali ostali materjal.
Zaradi Kameruna je prišlo do ostrega spora med Nemčijo in špartsko socijalistično vlado, ker je španska vladna križarka ustavila Kamerun blizu Cadiza in ga preiskala. Nemčija je takoj poslala španski vladi oster protest in poslala nadaljnih 7 bojnih ladij v špansko vodovje. Nemška vlada je zagrozila, da bo prekinila diplomatske zveze s Špansko, ako ne dobi zadoščenja zaradi preiskave Kameruna.

WATERTOWN, N. Y., 24. avgusta. — Okoli 1000 farmer-jev iz severnega dela države, ki so prišli večinoma s svojimi ženami v Watertown, je državnemu poljedeljskemu tajniku
• Ten Eycku, .ki je farmer je svaril pred stavko, odgovorilo :— Ali bodo farmerji dobivali brez razdelitve mleka v razrede po $3 za 100 funtov mleka, ali pa bodo že pred Delavskim praznikom zastavkali.
Ten Eyck je posvaril far-merje, da bodo mogoče odjemalci mleka odgovorili z nasprotno stavko, vsled Česar 'bo uničena mlekarska industrija cele države.
Zastopnik zbranih farmer-jev Earl K. Flanders iz Jefferson okraja je Ten Eycku stavil naslednje zahteve:
Odprava razdelitve mleka po razredih, $3 za 100 funtov mleka, odprava postave, ki določa cene, kolikor pride pri tem v poštev razmerje med trgovcem in trgovcem ter trgovcem in odjemalcem.
Ten Evok farmer jem ni hotel obljubiti, da ibo cena zvišana od $2.70 na $3 pri 100 fun -tih. Rekel je, da moia šbiti saj določen gotov rok; treba pa je tudi zvedeti za stališče odjemalcev mleka. Ten Eyck je rekel, da ima kupec pri tem zadnjo besedo in če hoče, more uničiti celo mlekarsko industrijo v državi.
Nato je Ten Eyck opozoril farmerje, da bi mogle druge države, ako bi bila odpravljena državna kontrola nad prodajo mleka, dobavljati mleko po nižjih cenah. Nekateri trgovci že sedaj dobivajo mleko iz drugih držav in nižajo cene. Farmer jem pa je tudi očital, da se pri prodaji mleka ne poslužujejo pravih metod, ker mairsikateri farmer hoče druge izpodriniti s tem, da prodaja svoje mleko za nižjo ceno. Ako si hočejo medsebojno pomagati in hočejo kaj doseči, morajo biti med seboj složni.
Ten Eyck je rekel, da je zanj zelo težavno, da bi vpeljal enoten sistem za preskrbljevanje z mlekom mesta New York. .
41 Proti zvišanju cen za kupca sem se uprl," je nadaljeval Ten Eyck, "ob istem času pa sem dovolil zvišanje cene za pridelovalca mleka na <tak način, da ibi morali razliko nositi trgovec. Toda farmerji še vedno niso zadovoljni.*'
Ten Eyck še danes ne verja
MOBERLY, Mo., 24. avgusta.—Dva zasuta rudarja sta vsled pomanjkanja in strupenih plinov umrla. Pa tudi 37 let stari Demmer Sexton, ki je bil rešen, je še vedno v nevar-rosti, da podleže svojim poškodbam, četudi njegovi zdravniki zatrjujejo, da bo okreval.
To je zadnje poglavje za'lost-ne povesti rudniške nesreče, ki .je zahtevala dvoje človeških življenj. 26 let starega Edwar-tia Stonerja in 27 let starega črnca George T. Damerona so rešitelji našli mrtva. Tudi o Sextonu pravijo zdravniki, da ga rešitelji ne bi dobili živega, ako bi prišli do njega 30 minut pozneje. Četrti, že starejši rudar, J. W. 'McCann, se tudi nahaja v bolnišnici, toda ni posebno poškodovan.
Oba rudarja se imata za svojo rešitev zahvailiti svojim tovarišem, ki so noč in dan kopali, da so prišlo do njih v 100 čevljev globoki rov, kjer sta se nahajala. V rudniku je pričela goreti lesena opora, nakar se je strop sesul. Strupeni plini, ki so se taikoj pojavili, ko je odpovedala prezračevalna naprava, so ogrožaili zasute rudarje in rešilce.
;prihodnji teden 'bo državni rudniški nadzornik A. Griffith, ki je ves čas vodil rešilna dela, nesrečo preiskal.
SESTORCKI ROJENI
MENDON, Mo., 23. avgusta. — Na sporočilo, da je 36 let stara Mrs. Adeline Sfpeichiu-ger, ki ima že 10 otrok, dala življenje šestorčkoin, je privabilo v farmersko vas mnogo obiskovalcev.
Izmed šestih otrok pa je o-stala samo 10 funtov težka deklica; vsi ostali so bili mrtvi rojeni in vsi skupaj niso tehtali niti en funt.
Dr. W. B. Luca's, ki je star SO let in ki Mrs. Speichinger pomagal pri porodu, je rekel:
"Pet otrok bi se mogoče popolnoma razvilo in bi živeli, ako bi bila Mrs. Speichinger pri boljšem zdravju."
Otroci so bili rojeni 9. avgusta in mati je že toliko okrevala, da opravlja delo na''farmi. Vse delo opravlja sama in skrbi za otrok«, katerih najstarejši ima 15 let.
MATI PRIZNALA _UMOR HČERE
Za svoje (strasno dejanje se je odločila, ker ni mogla dati hčeri lepih oblek in lepega doma.
SEATTLE, Wash., 24. avgusta. — Oblasti so obtožile danes Mrs. Esther Hildo Olson umora.
Pomožnemu šerifu Bodia je priznala, da je umorila svojo šestnajstletno hčer s tem, da jo je udarila s sekiro po glavi, potem ji je pa z nožem prerezala vrat.
To je storila zato, ker je dekle neprestano tožilo, da nima lepih oblek in lepega doma.
Strašno nakaženo trup 1 o mladega dekleta so našli zakopano v bližini domače hiše.
Dekleta so pogrešali izza četrtka, ko ji je mati priredila malo zabavo o priliki njenega rojstnega dne.
33 let stara mati je povedala pomožnemu šerifu: — Zdelo se mi je, da bo to najlbolje za mojo Rose. Živeli sva v silnem pomanjkanju. Vse njene prijateljice so bile lepo oblečene, ona je pa hodila v zakrpanih cunjah. Na mesec dobivam deset dolarjev. To je ves moj dohodek.
NOVI POSLANIK ZA ITALIJO
WASHINGTON, D. C., 24. avgusta. — Danes je bil zapri -sožen kot ameriški poslanik za Italijo državni p od tajnik Wm. Phillips. V Italijo ibo odpotoval 10. septembra. Njegov prednik je bil Breckenridge Long, ki je moral odstopiti zaradi bolezni.
CELO KAMELI JE PREVROČE
ST. LOUIS, Mo., 24. avguste. — V tukajšnjem mestu kaže toplomer že trinjast dni sto stopinj. Taka vročina je bila pa prehuda celo za kamelo, ki je dospela sem s cirkusom Ringlinjg Brothers. Živali je zadela kap.
me, da bi bilo mogoče .podražiti mleko za kupca, ker kupec ne bi hotel kupovati dražjega mleka.
PILULE NISO POMAGALE
V Brookilynu, N. Y., je vložila Agnes Smith tožbo proti Walgreen Company. Toži jo za 25 tisoč dolarjev odškodnine. De belušna Agnes pravi, da je na ročila od tvrdke pil ude za shuj-šanje. Shujšala seveda ni, pač ei je pa pokvarila želodec, da je morala ibiti šest tednov v postelji.
BIVŠA AVSTRU. CESARICA PRI PAPEŽU
CASTEL GANDOLFO, Italija, 24. avgusta. — Danes je sprejel papež Pij XI v privatni avdijenci 'bivšo avstrijsko cesarico Žito.
Vatikanski krogi so bili vedno za to, da v Avstriji zopet zavladajo Hab>,buržani. ^
srag'pgg*
New York, Tuesday, August 25, 1 936

Naroda"
CA Oorpontlfn) f ' Owned and Published by
SLOVKMC PUBLISHING COMPANY
J I*-.-
Sakpg, Presl^
L Benedlk, Tug
<* above, oca**«: New ¥*k CMy. N. I.
G.LA8 N A BO DA (Veiw ef the People)
»very. Dej Except Sundays And HpUdfgrs
celo leto velja za	In
B Pw Mi*
®® "flBtrt * leto
leno
»LflO
Za New Yoifc u. cela leto
Za pol leto..............
Za Inozemstvo m celo leto Za pd leto..............
t m • • e e
»7.00
$7.00 fBuOfl
Subscription Tearlj 98.00
bvez podplea ln osebnosti se ne prioMujeJo. Denar naj se blagovoli PoAUjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališče naznani, da bitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda** Izhaja vsaki dan lsvaemfil nedelj in praanlkor
"GLAg NARODA", 216 W. 18lb Street, New Yerfc N. L
Telephone: OHelsea 3—1242
NOVO OROŽJE
u ji

Ameriško časopisje je. polno slavospevov, ker je bilo iz-aajdenp -novo orožje, ki 'bo uspešno služilo v boju proti zločinom.
Kaj komu mar, če mora j o ljudje stanovati po nezdravih luknjah, kjer spijo po trije ali štirje na eni postelji? Kdo 6e briga za ljudi, ki niso po lastni krivdi zašli v močvirje življenja f Za boljšo in bolj smotreno vzgojo? . . . Za <to se ne
zmenijo.
Edgar Hoover, načelnik zveznih detektivov, je dejal čas-niškim poročevalcem, da je bil iznašen revolver, čigar izstrelki imajo sitno moč. Zločincu ni več mogoče pobegniti v avtomobilu, kajti krogla iz novega revolverja (prebije vsako jekleno ploščo in napravi neraben vsak. motor.
Ali je res kaj povoda za veselje, oe uvtagajo tovarne za orožje in munieijo take novosti? Tovarne, ki služijo najhujšemu zločinu — vojni. Zanje je iznajdba posebno uspešnega o-rožjadobro "patriotsko dejanje".
Danes je mogoče ž njim bežeče zločince uspešno ustaviti, jutri bo pa služilo za uničenje "sovražnika", če ise bo -zl j ubilo Morganu in njegovi kompaniji.
Javnost bi morala vedeti, da je preprečenje zločina dosti važnejše nego boj proti zločinu. To bi morali predvsem vedeti tisti krogi, ki pravijo, da so vojne neizogibne. To bi bil zares kulturen napredek.
Iznajdba novega revolverja pa pomaga edinole delničarjem municijskih tovarn in tovarn za orožje.
ŠPANSKA TUJSKA LEGIJA
Ognjišče vojaškega upora v Španiji je ibila tujska legija v Maroku, organizirana po francoskem vzorcu leta 1916.
Organiziral jo je general Astray in udeležila se je takoj boge v na ozemlju španskega protektoraia v Afriki. Legija se je. sijajno izkazala v bitkah in po porazu španske vojske leta 1921 6o se &panci samo po njeni zaslugi sploh obdržali na a -iraškem ozemlju.
V	nasprotju s francosko se rekrutira tujska legija večinoma iz Špancev, ki se prostovoljno prijavijo in zato tudi pra vijo Španci svoji tujski legiji Tereio.
«3 četami tako zvanih regulares je bilo v Maroku okrog 18,000 mož in ti so zaceli pod vodstvom monarhi^tično orien r tiranih generalov vojaški upor.
Špafnsko tujskp. legijo, Tereio, so rabili doslej san^p pro ti. domačinom v Afriki. Izjema je bija storjena leta 1934, ko to poklicali nekaj bataljonov, da so zatrli upor rudarjev v As turi j i. Marksisti so potem zahtevali, da moča jo častniki teh bataljonov pred vojno sodišče.
V	nasprotju z vojsko v Španiji je tujska legija povsem zanesljiva v rokaih i^^aniji častnikov- in, takoj po zmagi ljudske fronte po volitvah v februarju je ustanovila nekakšno vojaško avtonomijo proti Madridu*. Odtod tudi sedanji vojaški upor. Ako. bo madridska vlada zmagala, bo potem tudi legija v- Afriki temeljito reorganizirana ali pa oeRj, raizpu&čena.
Windber, Pa.
•Priloženo vam pošiljam tri dolarje za Glas Naroda. Vem, da mi je naročnina pot0kla že 20. julija, in vem kaj je moja dolžnost, to(ia časi so še vedno težki. Že večikrat sem vam mislil pisati, da kadar poteče naročnina kar. ustavite list, pa mi je spet težko brez njega, in tako gre naprej. Če ravno sem včasih malo počasen, vendar dokler ga bom čital, ga Ibom tudi plačal.
Za nove naročnike je pa tukaj bolj slaba, 'ker je malo Slovencev, pa Še med temi je nekaj takih, ki radi črtajo Glas Naroda, naročiti ga pa nočejo. Kar pridejo k meni rekoč: — Daj tiste liste, ki si jih že prebral; saj ti jih ne rabiš več.
Enemu sem rekel: — Zdaj hodiš v senco Glas Naroda prebirat, ker si suh kot cerkvena miš, a takrat, ko si dobro služil, ti ni bilo za Olas Naroda, ampak si butlegarje podpiral.
Pozdrav!
Frank Mavri.
Toronto, Canada.
Kam pa letos poj demo dan pred Delavskim dnem? Ponekod se euje, da bo zabava v Beams v ill u na znani Možinovi farmi.
Toraj, če pa je tako, pa v Beamsville!
Dne 6. septembra, dan pred Delavskim dnem priredi naše društvo "Bratska Sloga** štv. 648 SNPJ. piknik pri Možinn v južnem Ontario. Zato vabimo članstvo slov. podp. organizacij in vse rojake iz Toronta, Htamiltcma, Beams villa, Niagara Fallsa, Tonawanda, Buffalo in Gowstnde. Prepričani bodite, ako nas posetite, Vam ne bo žal. Zašbaive bo dosti in časa dovolj, ker je prihodnji dan naš delavski praznik. Ra-ditega smo določili ta piknik za 6. september.
Preskrbeli Vam bodo dobro vino in na ražnju pečeno ja-gnje, pa še kak drugi prigrizek bo na razpolago.
Vstopnina je prosta za vse. Piknik se začne ob 10. uri dopoldan in traja do pozne noči.
Beamsville je od Niagara Falls oddaljen samo kakih 20 milj. Vzemite glavno cesto št. 8 (Number 8 Highway). Malo mesto pred Beamsville se imenuje Vineland, in kmalu ko zapustite to mesto, opazite na desni strani ceste malo. šolo, ki se imenuje Clinton School. Pri tej šoli bo zniak SNPJ. na te-
legrafnem drogu ob cesti, in tu krenite na desno. Ko prekoračite železniške tračnice, bo druga farma na desni, kar boste lahko že od dale« videli.
V	slučaju, da kdo zgreši to pot, naj se oglasi v Befamsvillu v Thomson drug store. Tam lahko dobi pojasnila m Moži-novo farmo. Nikakor pa vozite naprej iz iBeamsvilla.
V	nedeljo, 9. avgusta smo tudi Camadčani posetili Ameriko in smo we udeležili piknika v Buffalo, katerega so priredila društva 405 in 710 .SNPJ. ter društvo 55 SNS. Zabavali smo se prav po domače in se »sestali iz mnogimi rojaki iz rojstnega kraja. Le žal nam je bilo, da čas je tako hitro potekel ter smo se morali vrniti proti Canadi in v Toronto. — Človeka zelo izneTkadirko se po dolgih letih snide z rojaki v Ameriki, posebno pa še radi tega, ker je vse to nepričakovano. Če bo tako kakor smo se menili v Buffalo, bo tudi na našem pikniku v Beamsvillu dosti veselja in iznenadenja, ko se bodo rojaki po dolgem času zopet videli?
Ker je ravno ta čas razstava v Torontu in vožnja zelo poceni z vseh strani, apeliram na rojake iz severnega Ontaria, ako slučajno kdo pride pogledat razstavo, ima priliko udeležiti se našega piknika.
Toraj le korajžo! Možaki in ženice, fantje in dekleta, odločimo se za piknik, naj bo vročina ali mraz, solnce ali dež vsi k Možmi! Na veselo svide-denje 6. septembra na slovenskem pikniku.
Z i-zkrenim pozdravom V. F. Ručigaj, predsed. dr. 648 SNPJ.
TBE LARGEST SLOVENE TfAILT W T7J32.
TREBUŠNI LEGAR V OKOLICI OSUEKA
Blizu Osijeka je izbruhnila epidemija trebušnega legarja, ker so ljudje jedli neoprano sadje. Obolelo je že 28 ljudi.
Pozor rojaki v PITTS-QURGHU in okolici.
Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josepliu Poga-čarju ne izboljša zdravje, ima ppavico pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake proskno, naj mu gredo v vseh ozirih na roke.
Uprava "Glas Naroda".
STEKLENE PODMORNICE.
""	V-
Upravfe ameriškega kopališča Palm Beach je dala za izlete kopaliških gostov na razpo-Steklene stene teh podmornic Steklene stane teft* podmornic omogočajo pod mprriko gladino. , izgled na vse strani.
Ker plavata podmornici v globinah kjer 00 svetlobne raz-»ere še ugodne; Be prodi Kletni* kom čudovit; razgled na krasne podmorske "goradove'* s ouOni-zm rastlinami, ribami in drugimi prebivalci globin.
"GLAS NAHOPA"
pošiljamo v staro do-Kdpr gt ho-c* muročiti za tvoje
1 je, to l»Uc* atosL — kraj stane $7. — V

i j

Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-vp po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2-65 .................... Din. 100
* $ 5.00 .................... Din. 200
t 7.20 .................... Din. 300
$iL5i------------------Din, 500
tVLOO,------------------- Din. 1000
$45.00 -------------------- Din. 2000
Za $ 940_____________« Ur 10«.
*	17*40 --------------- Ur 200
*	43.00 ----------------- Ur 500
$ 82JW ...........i________ Ur 1000
$164.00 ____________________ Ur 2000
$245.00 ------------------- Ur 3000
KMM SE CENE BEBAJ HITRO MENJAJO BO NAVQDXNM
GBNJfr PODVG&MNg SPREMEMBI GORI ALI DOLI
'i111;1 v 11 1 i'.,, i..	"" ' - "" "
Za tzplažll« reijih tneakov. kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolj&e poboje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJItt
Za	— morate poslat^...!_______________$ 5.75
- " ' _________________.»«<».
f, " »' ___________________..$16.—
...J$2L—
...45L50
tmtem kr^Jn l^plafllo ▼ do^rjin.
NWNA NAKAZA	PO CA0LB LBTTKB ZA PKlf
SKMBBOO
flf
SLOVENIC eUBLI3HQ^G COMPANY
NEW ¥0% H. T.
VIHAR JE PRETRGAL t/ DOMŽALAH RADIJSKO ANTENO
Silen vihar, ki je prlhrumel 12. avgusta malo pred 10. od severozapada, je povzročil na deželi več nezgod in nesreč. Pritisk in sila viharja, ki mu je takoj sledila nevihta, je razvidna iz tega, da je popolnoma onemogočil delovanje radio postaje v Domžalah. Vihar je namreč 10 minut pred 10. raztrgal na postaji radijsko anteno. Žica se je pretrgala zaradi pritiska zračnih sunkov na celem bas v sredini in to v višini 120 m, kjer je imel vihar paič strašno silo. Pri item se je prelomil tudi vodoravni drog, na katerega je žična mreža oprtfa, čeprav ima drog odnos-no cev v premeru 5 cm.
NENADNA SMRT ŽUPNIKA
Šenfcpeterski župnik Janko Petrič se je odpeljal s prof. dr. Demšarjem 11. avgusta na Dolenjsko obiskat svojega sošolca iz bogoslovja, žruipnika Jakoba Ž usta v Cerkljah ob Krki. Iz Novega mesta sta se pripeljala z avtobusom do Kostanjevice, kjer je župnika Pet-riča nenadoma zadela kap, da je bil takoj mrtev.
PROSTOVOLJNA
SMRT V DRAVI
11 avgusta zjutraj je v samomorilnem namenu skočil v dravske brvi pod Koroško cesto v reko 24-letni barvar Franc Kraner iz Praprotnikove ulice v Košakih. Neki delavec, (ki je opazil, kako so valovi pogoltnili samomorilca, je takoj skočil v čoln, da bi rešil obupanea. Njegov trud pa je bil zaman, ker trupla ni bilo več na površje. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ni znano.
MORILEC KNAPlC OBSOJEN
11. avgusta je veliki kazenski senat v Mariboru obsodil 47 leftnega mesarskega pomočnika Perda Knapiča, ki je 12. februarja opoldne na državnem mostu za'klal branjevko Terezijo Konradovo za borih 3000 dinarjev, na 15 let ječe. Kna-pič je imel veli'ko srečo, da je utekel vislicam. Knapič je obsodbo mirno sprejel.
VIHAR V HRIBIH
^ f
Dne 12. avgusta dopoldne je razsajal v hribih nad Polhovim gradcem, na Črnem vrhu in drugod silen vihar. Že kmalu po 8. se je nebo še bolj pooblačilo in je pričelo še bolj deževati, kakor je že ponoči. Kasneje pa so se od zapada pripo-dili črni oblaki, ki so se vlačili nizko nad naselji. Nenadoma se je jelo bliskati, grmeti in treskati Končno se je razbesnela nevihta, ki je trajala več ur in se je šele pozneje izpremenila v pohleven dež. Vihar je podrl več kozolcev in poru val več dreves. Zaradi dežja so pričeli bruhalti popreje domala usahli Utudenci naenkrat velike množine vode, ki so se stekale v doline tako, da so narasli potoki pa tudi Gradaščica, Po/ljansčiea, Sora in njeni pritoki.
Ohranite barvo in vitamine pri kuhanju zelenjave.
Piše Frances Kay Johnston.
Pri zelenjavi je najvažnejtse, da ji ohranite naravno barvo. Ce jo preveč kuhate, obledi in izgubi svoje dobre sestavine. Nekateri ljudje skušajo s sodo ohraniti zelenjavo zeleno, kar se jim posreči, pri tem pa uničijo vitamine in okus. Če kuhate zelenjavo, jo moraste dati v vrelo vodo. Kuha naj se hir tro ter naj bo prvih par minut odkrita.
Ne pripravljajte vedno samo ene zelenjave. Saj jih je vendar toliko vrst.
Vršički pese in korenja so bogati na kovinskih snoveh. Nadalje naj pride vpoštev špi-nača, zelena, solata in zelje.
Z vsako zelenjavo se poda mleko. Mleko naj bo pri zajtrku, lunČu in pri obedu. Poskusite pripraviti to-le jed.
Operite kvart vršičkov mlade pese. Odeedite ter zrežite na drobno. Kuhajte v vreli vodi petnajst minut. Stresite v ponev. Pridenite žlico surovega masla, soli in popra; pol čase naribanega sira in četrtino čase mleka. Dobro zmešajte. Pridenite masla in potresite s sirom. Pecite pet minirt v vroči peči. Namesto pesinih vršičkov se poslužite lahko tudi vršičkov korenja ali zelene.
Kdor Je namonjen potovati v stari aU dobiti. Icofa od tam, Je potrebno, da Je poučen t vseh stvareh, vded nafte dolgoletne sbu&nje Vam vajporwno dati najboljša pojaanil* ta. tudi vse. potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in hltic. w *a-upno obrnile na nas sa vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi profiqje sa povratna dovoljenj*, potni liste, vi žeje In sploh vse, ka* Je, sa potovanje, potrebno v najhitrejšem časa, in kar Je glavno, za najmanjše stni
NedriavIJani naj ae odlašajo do zadnjega trenutka, ker s* dobi i* Washing tona povratno d^o!*^ RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en meoee.
Pišite tooej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vaša, poceni in odobao potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bwmw) 216 West I eth Street New York. N. Y..
Pri zadnjem ljudskem Štetju v Franciji — tega je že več let
—	je prišla na magistral XIII. okraja starka z modrimi in belimi listki v koščeni roki, da bi ji pojasnil, kako in kaj je 8 temi listki. Postrežljivl uradnik
—	v tej zgodbi je namreč vse malo verjetno — ji je z veliko potrpežljivostjo pojasnil, kaj mora storiti z 'listki. Ker se mu je pa zdelo, da ga ni razumela, je sklenil pojasniti ji vrstico za vrstico.
—	Najprej napišite tn svoje ime.
—	Celo imel
—	Da, kritno ime in priimek,
—	Hm, — moje dekliško ime ali...
—	Ime vašega moža. Ste o-moženi ?
—	Ne.
—	No, torej vase dekliško ime.
—	... toda bila sem . . . vdova sem ...
—	Torej pa ime vašega pokojnega moža.
—	Pokojnega? Saj ni pokojni, on je rajnki.
—	Dobro, doibro, to je isto. Napišite ime svojega rajnkega moža.
—	In: krstno ime mojega u-bogega starega tudi!
—	Ne... tristo... njegov priimek in vaše krstno ime.
—	Prosim, prosim, nikar se ne jezite, mladi gospod. V kakšnem vrstnem redu, prosim?
—	Tako kakor je v vašem poročnem listu.
—	Hm... nes da, toda moj rajnki in jaz, midva nisva bila poročena. In vedno sem ga klicala. ..
—	Tristo vragov, to bi bili morali povedati takoj I... Napišite torej svoje dekliško ime!
—	In krstno ime tudi?
—	To se razume. Zdaj menda. že ves,te, kako in kaj;
—	Prosim, prosim... samo
pisati ne znam.
#
Eni besedi je težje verjeti kot dvema., vendar je v dveh več laži.
*
Vsak peči ar naj si zapomni: ena ženska v tvojem naročju je desetkrat več vredna nego deset žensk, katerim ljubaivna pisma pisariš.
*
Društveni tajniki so skoro brez izjeme možje izrednih zmožnosti, navzlic temu ga, pa v časi kateri polomi.
Na letni seji je imel društveni tajnik navdušen govor ter je rekel v velikem zanosu:
—	Sedaj pa, bratje in sestre, pljunimo v svoje društvene roke in korajžno na delo i
*
* Ko te nalaiže žena, ji moraš verjeti vsaj navidez, sicer se
bo maščevala, z resnico. *
Le tedaj, ko je človek pravičen pi;oti sebi, je lahko tudi proti drugim.
Lev in prašič sta se srečala. Lev je ponosno pogledal zaaio prase in je šel svojo. pot. Prase se je pa razjezilo.
—	Tako ofi&bnostl Ko sem ^vend^r jafc kiajj sveta.
—	Ti si kralj sveta? — se je obrnil lev. — 'Ti si kralj sveta?
»-=? Da, jaz — je odvrnilo prase. — Moje meso je naj-bolja jed, moje masti ne morejo ljudje prehvaliti. Da, jaz sem kraij sveta.
—	Čakaj, eakaj, — je odloČil lev, planil na prasca in ga' =požrl.
In ko si je pozneje ofctiao->|,vall tape, je rnapra}:
- Zares, kraljevska jed. . .
"GLIB VAtoOVŽ*
New York, Tuesday, August 25, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILT IN
I. FIUFfPI
Po dnevi na vrhuncih gora med jastrebi in oblaki, a zvečer v prenapolnjenem hotelu, med ljudmi iz vseh krajev in sredi govoric vseh jezikov. Sleherni večer pa sončni zahod vedno enaikih prelestniih barv, ki se -spričo njih raztaja srce in se porodi silno koprnenje. Nato se vrneš na-zaj v dvorano k nepoznanim, brezbrižnim obrazom.
Tudi danes je dvorana polna ljudi. Za mizo zraven mene sedi mlad par: dva lepa človeka. On je orjak rjavih las, ona še jako mlada in ljubka. Gledata drug drugega in se smebjata: dva srečn^ človeka.
Drugo jutro ju srečam, dasi je še .tako zarana, ko stopata me<J jelkami in smrekami v hrib. Ko ju hočem prehiteti, me spoznata in se mi nasmehneta, dasi grem kar dalje. Ne da bi jima zavidal njuno srečo; a iz ljutbezni Istpričo svetosti gorskega sveta. Zakaj — bolj mogočna in bolj čista je ljubezen do samote v gorah, če človek le prav razume to molčečo ljubljenko.
Ko se bližam prelazu, zagle dam daleč nad Ortlerjem progo prozorne nebesne sinjine.- Ob-stanem. Krog in krog neznanska tišina, ki jo zdaj pa zdaj prekine srebrni smeh mlade žene ko žuborenje studenčka.
Dalje se napotim. Mahoma zavije moja steza na široko trato. Bela pečina ostane za menoj in počasi stopam po trati. Po travnati ravnici plešejo temne lise čudovitih, vedno menja-jočili se oblik. To so sence oblakov, ki se podijo po nebu. Tu srečam več ljudi in sredi njih žuborečega odbijanja se-p»vzpenjam v somraku ledu in snega proti vrhu, ki pa ni moj končni smoter. Pripravljam se na ure, ki me čakajo v oibjemu moje kraljice. Ondi je! Že-iz dalje mi bolj in bolj razodeva svojo brezmadežno čistost.
Opoldne kosim v koči, a se odpravim koj dalje, dol v Vasico, da si v krami za delj časa oddahnem. Tu vidim apet oni par. Spoznamo drug drugega in se pozdravimo. Zdaj me že zanimata ta dva človeka in zdaj Be ozrem nanju. Saj ne govorita dosti, )e smehljaje si drug drugemu zreta v oči. Časih se mala ročica zagrebe v široko moževo dlan, ko da išče varstva pri njem. Mož ji nalahno stisne roko in ženica je srečna. Če človek gleda ta dva, si dušo kar napolni z močjo in pokojem.
Zgodaj popoldne mi pove moj vodnik Mihael, da je čas za na pot. Pripravljen sem, zakaj
V TIŠINI PEČIN
vodnika je treba sluša)ti. Saj so tudi edino vodniki taki, da te ne motijo, ker vedo, da je treba v hribih molčati. Ko se večeri, lospeva do koče na Val Cantri-nu, ki je južna stena Manno-late.
Koj ležem v posteljo, da se ikrepim za prihodnji dan.
Ob treh zjutraj že moj Mihael ^topa spredaj in mi sveti na kamniti stezi, ki vodi proti For-•olli, ki loči Manmolato od Gran Vernala. Tu pa se Mihaelov prijazni obraz spremeni, da je resen, -kakršni so oforazi vodnikov. Govori z glasom, ki napoveduje nevarnost in zahteva slepo pokorščino. Naveže me na vrv. Prvi občuttek je pri tem nekako taiksen, kakor če -?redi razburkanega morja stopiš na ladjo: vendar se tega občutka kmalu iznebiš. Plezava — Mihael je zmeraj spredaj — no vsekanih stopnicah navzgor, v samo kraljestvo vetra in orlov. V odmorih se oziram krog sebe. Navpični prepadi strmijo v ledeno dno in zdi se, da Čakajo tam spodaj na moje truplo. "Le naprej, naprej. Mihael," pravim in spet se vzpenjava po pečini. Ko dospeva do ledenika, si pritrdiva krpje na čevlje.
Zdaj hodiva ko po blesteči se kupoli in pri vsakem koraku zasadiva železo v led. Doline !so v meglah. Čez nekaj ur bova na vrhuncu — sama, sama, rama Mihael molči in jaz sanjam.poleg njega. Medtem se ko blisk spremeni pozo-rišče. Iz morja samih belih rVblakov štrlijo čeri. vrhovi sosednjih gora.
Iznerada zaslišiva pod seboj Čudno šumoitanje, ko da pljusk-ne val ob skalo. V dolini je huda ura Strele švigajo skozi črne oblaike pod nama. A nad nama je nebo modro in sonce se blesti v žarki luči.
Na vrhu sva in počivava. Mihael vzame brašno iz nahrbtnika in si 4 4 pri vezeva dušo" s pijačo, ki jo je Mihael sam iznašel: zmes kave, vina in žganja, edino zoper žejo, pravi Mihael.
Ko se oteščava, se ozrem na stezo, ki ie na nasprotni strani in zagledam dva človeka, ki plezata navzgor. Nista dosti oddaljena ^d naju in res dospe-ta že čez pol ure k nama. To je oni lepi par. Njej čestitam radi hrabrosti, a Mihael jima očita drznost, češ, da je jako nevarno plezati tod okoli brez vodni'ka.
Toda on odvrne: "Ne potrebujeva vodnika. Že trikrat sem bil na Marmolaltu in mi ne more spodieteti. *1 Žena se mu ljubko nasmehne.
OTROCI PRINAŠAJO DENAR
Z Mihaelom sva že pripravljena na odhoda ker se dozdeva, da se bo vreme spremenilo. Tudi oba mlada človeka se nama pridružita. Milhael hoče, da gresta naprej, da bi ju na nevarnih mestih imel pred seboj.
Krog in krog sam led in sam sneg. Z neznasko . težavo se bol imo po spolaki skorji. Do-sipemo do točke, ki vsako leto zahteva nov žrtv. To je ko-maj za dlan širok, leden greben, na levi in delsni pa so strme, gladke stene.
Mihael, ki stopa s cepinom v roki za menoj, obstane in resno opazuje mladi par. A ko vidi, da mlada žena trdno stopa in da njen mož spretno odvija vrv, je zadovoljen in namigne mi, naj n\u sledim. Že imamo ozko stezo za seboj in približamo se hrapavi .steni, ki šttrli daleč čez ledenik. Počasi se spuščamo po steni. Le Mihaelova navodila prekinjajo globoki molk. Pod nami se razprostira neizmerna ledena planjava. Ta enolična neskončna belina, ki se v sonoi blesti in lesketa, nam jemlje vid.
Mlada žena se hipoma okre-ne in reče nekaj besed svojemu možu, ki sem od njih razumne! le 'besedo "drag." On ji nekaj izroči in za hip vidim njen radostni obrazek, medtem, ko si natika naočnike za sneg. Spet se obrne in hoče stopiti naprej, ko se zgodi nekaj grozotnega.
Medtem, ko se obrača, stopi napak, začne polzeti in drči in drči. Pač je nekaj metrov vrvi med njo in njenim možem in on jo hoče obdržati. A padec je silno nagel, vrv se napne, tudi on zdrsne in cepin mu odpade. Mlada žena zdrči v led-niško razpoko, a on se z nadčloveško močjo upre, se ustavi in drži oberoč za vrv. Brez krika se zazre z razmrcvarjenim oibrazom v naju.
Slišim Mihaelov glas, ki je ves drugačen in tudi njegov Obraz je popolnoma drug: "Dobro držite! Prideva!" Naito se obrne k meni: "Brez pomišlja-*lnja se mi pokorite, ker le tako mogoče ni še vse izgubi jemo."
Namesto, da bi šel dalje po ■sneženem mostu, mi zapove Mihael, naj stopim nizdol v grapo. Čez nekaj minut dospeva do reže, ki je ja-ko globoka, a ne široka.--Mihael mi ukaže, naj pomagam možu držati vrv, ki visi žena na njej. Nato mu odvije vrv in jo priveze na cepin.
'Vlecinao..' pravi, toda vrv se ne zgar.e. Primrznila je na rob razpoke in nevarnost je, da se bo pretrgala.
(Nadaljevanje na 4. strani.1)
VATIKANSKO SODIŠČEKAZNUJE.
Znano je, kako se Francija trudi, da. bi zadržala nazadovanje svojih porodov. V prvi vrs-. ti skušajo tam zmanjšati umrljivost otrok, v drugi vrsti razpisujejo nagrade za novorojence,
Vs<>te, ki jih dajejo za to na razpolago, so prav znatne. Tako prejme uradnik za svojega prvega otročka 660 frankov, de lavec 240 frankov, kmet pa nič. I
Za dva otroJka znaša doklada 1650 frankov, za delavce 600 frankov, kmet pa Še vedno ne prejme nobenega daru.
Za tri otroke znaša dar 2600 oziroma 1320 frankov, kmet pa prejme 120 frankov. Za štiri otroke se te številke zvišajo na 5060, 2350 in 480 frankov.
Ta čas se kaže stremljenje, da bi se te nagrade po eni strani zvišale, po drugi strani pa, rla bi se odpravile v tem pogledu razlike med posameznimi stanovi. Posebno kmetsko prebivalstvo naj bi bilo deležno višjih nagrad; saj se nazadovanje prebivalstva kaže v zadnjih letih posebno hudo med 'kmeti, ki so zašli v slab gospodarski položaj.
Odkar vatikansko kazensko sodišče obstoji, se je te dni v tretjič sestalo, da obsodi nekega tatu. Obtožen je bil italijanski državljan Ezio Morigi, da je iz velikanske knjižnice odnesel neko knjigo. Zašili so ga za mesec dni
Kazen bo presedel v majhnem
poslopju, v katerem so tri lepe svetle celice. Stražila ga bosta dva paipeška žandarja v napoleonski uniformi. Mož ima veliko smok). Čeprav bi bil lahko iz vatikanske knjižnice odnesel neizmerno dragocena dela, mu je padla v roke samo nič vredna knjiga. To je v ostalem
tožilec uporabil kot argument prolti njemu. Če bi bil obtoženec študent, je dejal, bi se dalo njegovo dejanje oprostiti zavoljo bibliofilije ali strastnega koprnenja po posebno dragoceni knjigi. Mož pa ni nikoli študiral, zato je treba njegovo dejanje, kvalificirati kot navadno tatvino, tem bolj. ker ni znal izbirati.
OLGA ČEHOVA IN S0ČIJAŽ1
Znana filmska igralka Olga Čehova je bila pred nedavnimi v Vilmi, kjer so snemali film! iz ruskega življenja. Igralko je vsak dan vozil neki kočijaš do prostoia, kjer so film snemali. Slučajno je bil to predsednik zveze vilnskih kočijažev. Plačevala mu je vsak dan po 7 zlotov.
Ko je umetnica s svojo družbo Vilno že ostavila, se je med tamkašnjimi kočijaži bog ve od kod začela širiti vest, da je preko predsednika zvez kočijažev poklonil^ tej zvezi 1500 zlotov. Ker pa tega denarja v blagajno nihče ni vplačal, se predsedstvu očitali, da si ga je samo prisvojilo. Zaman so člani predsedstva zatrjevali, da o tem denarju ničesar ne vedo. nihče jim ni verjel.
Te dni se je vršilo zavoljo tega posebno zborovanje, na katerem sta predsednik in njegov namesitnik svečano prisegla, da jima ni ničesar znano tem denarju. Kočijaži jima pa menda še ne verjamejo, kajti šeJe sedaj so se spomnili, da bodo u-metnieo samo vprašali, kaj je prav za prav s to stvarjo.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovk
REDNA ŠPANSKA ARMADA
?!	fcfrMift n a severno fronto, da branijo M adrid.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 00 strani AZAZEL, trdo vez............
.60
.30
.30
........... .30
............1.—
broširana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz -v 5. dejanj---- .80
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naS najbolj Si pesnik Oton Župančič.
CIlRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... .35 Globoka rusk* drama je podana v i_ko lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dejanjih ____................60
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75
KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo vgra
v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45
KRELTZERJEVA SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena----
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovit ost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST
Spisal- L. Novak. 45 sl-ani. Ceo* ........
Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerlja je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo pripo-Čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih, 4. dejanj.............60
MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža."
MARTA, SEMENJ V RICHMOND!!, 4. dej. .. 30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani .... .35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str. ...... .50
OB VOJSKL Igrokaz v štirih slikah .......... .30
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA
47 strani. Cena ................
Ta veseloigra zn-uiega češkega pisatelja Vrh lickega je namenjena predvsem manjšim o- • drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40
Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. 124 st* Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj
REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana ......
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapek). Vezano ........................45
ROKA V ROKO .............................30
MACBETH, Shakespeare." Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez.....
OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ...........
SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko ^
vezano. Cena —..............-.................
SKOPUH, Moliere, 5. dejanj. 112 str.........
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ......
To je ena Izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — NI strcy. temveč zdravilo, kar tl dajem. *
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena----
Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za s/oje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60
ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokai v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER«
3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, —
Marjin otrok ........................ -30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .................. -3*
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjdla in Neža ................................ -30
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............^—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................1-2®
Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških zborov, nglasuil Kari Adamič ............................ Ce°a 1»5®
PLANINKE
Pesmi za sopran, alt, tenor m nao, ugiasbll J. Laharnar ........................Cena L20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek . ....... -45
Trije moški zbori. (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica ....... ............40
DVOGLASNO Naši himni .................................. -50
MLADINI	i
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fi. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ..
.45
:na. ..50
.1 str.
.35 .75
.90 .70
.50
.30
.35
RAZNE PESMI S SPREMLJEV AN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero in petero raznih glasov.......... .45
V pepelnitni noči. (Sattner)
Kantanta za soli, zbor ln orkester. Izdala
Glasbena Matica .........................75
Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor ln bariton solo ................................ -20
NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral............Cena L—
MALE PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni ................ .15
„ Št. 11. Zvečer ...............................15
Št. 13. Podoknica ...........................15
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25
Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel). .L—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI.	—
3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan:
Divna noč .............................. .49
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Ge-
8l° .......................................40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L—
Tantom Ergo (Premrl) ...................... ,50
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50
Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) J50
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster).........46
Sv. Nikolaj ...................................ft
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .................... Cena 1._
MIS S A in Honorem St. Josephi, Kyrie
_ __Cena L—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor... .Cena L_
PRILOŽNOSTNE PESMI
za izvan cerkvene in društvene slavnosti, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L_
PESMI in POEZUE
AKBOPOIIS IN PIRAMIDE .........................80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L23
brofilrana L—
KRAGULJČKI (Utva) ...................... .«5
BOB. ZA MLADI ZOB. trda ves .............. .40
MOJE OBZORJE. (Gangl) ....................ISA
NARCIS (Gruden), broš. .................... &
NARODNA PESMARICA. Cena ..............
POLETNO KLASJE. Cena ...................- M
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vex......... .35
SLUTNE (Albrecht), broš. .................. JO
POHORSKE POU (Glaser), broSrano ........
STO UGANK (Oton Zupančič) ...............
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................
ZVONČKI. Zbirka pesni j za Slovensko mladino.
Trdo vezano . \..........................
ZLATOROG, pravljice, trda ves. ............
ŽIVLJENJE
Janko Remec, 100 strmi. Gena......
M M
916 WESflP 18th STBEET NEW YORK, N. T.
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na dtrafa, 4 zrezki 3.50
Buri pridejo, koračnica ...................... J80
NOTE ZA TAMBURICE
TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena
oicvenake narodne pesmi za tambnraški zbor in petje (Bajuk) ............................L30
Bom šel na planince. Podpuri« slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................Iv—
Na Gorenjskem je fleino ......................L-—
RAZGLEDNICE
Newyorške. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodu noša, ducat ........................ .4f
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIQE POŠILJAMO POČTNINE PROSTO Naslovite na: —
3 SLOVENK PUMJSHING COMPANY
-wltlm nziosia
Hči druge žene
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
30	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
New York, Tuesday, August 25, 1936
5« ttUGMST BWJTBNE DULY IN 17JS3.
□
"Dare.«-- -ere malo bolj visoko, gospod doktor, in vas no jezimo kislim mnrzeleanom, kajti dau?s je za mene praznik," pravi go<pa K".ti smeje.
"Ste ^em so srH*>ne«ra, da morem biti pri teir vdeležen, milosti ji va gospa, in no vem, s čim sem to zaslužil.' *
"No, pa vzemimo, da zato, da mi niste povedali, da imam 'po nee&kinjo."
Med živahnim smehom sedejo okoli mize in veselo se raz-£ovarjajo. Hannos Levden z veseljem poBluša Gondin jasni -meh. Bila jo po«.;a življenja in veselja. Proti svoji navadi je šel dr Leyd"n pozno zopet na delo. Toda tolaži se z mislijo, da bo sedaj Gonda nekaj dni stanovala ž njim pod isto streho ter jo bc mogel videti vsak dan opoldne in zvečer. In ta misel je v njem razvoeljala občutek vročega veselja. Sploh pa bo ostala v njegovi bližini, pa če se tudi preseli na grad Santen, jo bo mogel včasih videti. Kaka sreča zanj. du je spoznal ta dvf. ljubezniva človeka!
Takoj, ko se je dr. Levden poslovil, se je Rutar odpravil ;«a pot na grad. Pestra mu da na razpolago svoj avtomobil i a ga še vpraša, ako se ne bi hotel pri Helgi telefonično na-zuaniti. Toda bral zmaje « glavo.
— Ne, Kati. Vo, da te dni pridem. Hočem pa pred njo aropiti, ne da bi se mogla prej premisliti, s kakimi besedami m.j bi me sprejela. M ogoee se mi posreči s presenečenjem da jo nkr Ifflio i z vlečem iz njenih samostojnih misli."
S pooiilovalnim pogledom še gre Kati za svojim bratom, ko se odpelje.
"Doš:vc'l bo razočaranje," si misli.
Toda tega občutka se otrese. Sedaj je vedela, da ima Saj eno tolažbo — Gondo, Ta mu bo nadomestila vse.
Gondo povabi v svoj mali salon in tedaj ni ne kraja ne konca vprašenj in pojasnil Še vedno sta si imeli 'toliko povedati, da jima snov nikdar ne pojde. V tem času teta Kati prepelje-Gondo skozi celo hišo, kije bila od vrha do tal krasno opremljena Gonda občuduje krasne in prijazne sobe po svoji živahni navadi.
"Krasno je opremljena tvoja hiša, teta."
Kati pa potisne roko v Gondino pazduho.
14 Da. sedaj vidiš. Gonda, da še nisem dovolj stara, da ne bi imela nobene želje Ker mi življenje po smrti mojega ljubljenega moža ni moglo nuditi več ničesar, sem saj hotela imeti kar najbolj prijazno hišo sredi lepe pokrajine. In tukaj tudi upam, da bom prišla kaj bližje ob Helge, ako sem bolj
NOVO KOPALIŠČE V NEW YORKU
Na vzhodni strani New Yorka so |>odrli več starih hiš ter s pomočjo vladnih reliefnih dov zgradi moderno kopališče, ki je veljalo nad en milijon dolarjev.
fon-
ODKOD SO CIGANI
Če vprašaš cigane, oil k od so, ti odvrnejo po cigansko: "Tega vam ne moremo povedati." Saj iega res n e vedo, ker so cigani ljudje sedanjosti in se kaj malo zmenijo za zgodovino. Ves svet. jim je velik pašnik, cigani zro le naprej, nikoli pa nazaj. Prav nič ne poznajo kake junaške dobe, nič svojih lastnih junakov.
Pravijo, da so cigani iz E-gipta in tudi, da so judovske krvi Razni učenjaki so se že bavili s tem vprašanjem; iskali so sledove kake davne cigan-sike kulture, a je niso dobili drugje, kakor v njih duševni darovitosti in njih prirodnosti. Že kar v pregovore je prišlo, kako so cigani daroviti za glasbo in kako znajo ciganke pre-rokovalti bodočnost. Prerokovanje pa ni nikjer tako udomačeno ko pri azijskih narodih. Zato bo le res, da so cigani iz Azije. Težje je govoriti o ciganski pri ročnost i za kovaška dela, ki ne vemo o njej, ali je doma v Afriki ali Mali Aziji. Na vsak način so bili cigani, ko so prišli v Evropo, takoj po-
v njeni bližini."
4'Pa se ti jo že kaj posrečilo?"
Gospa Kati nekoliko vzdihne ter zopet pritisne Gondo na svoje ljubezni polno srce.	\
"Oh, veš, Gonda, s Helgo je to zelo težavna stvar. Pod vplivom -voje stare matere je živela tako strogo, da na njo i;i mogel noben človek vplivati. Stara žena je bila v tem oziru zelo nespametna in je Helgo vzgojila sebično in samovoljno. Vsak: nieni želji je bilo vstreženo, -še predno jo je izrekla. Stara m^ i ji je vtepla v glavo, da se mora cela M.sedščinn klanjati pred njo. Še večjo napako pa je stara gospa napravil* s tem, da je v Helginem srcu smotreno zadušita vsak gorki občutek do drugih ljudi, zlasti še do njenega)
očeta. S tgm pa je samo dosegla, da Helga tudi nje ni mogla! ^mH BJ|| IP If IVII iz srca rada imeti. Vse to je bilo rojeno iz sovraštva, ki gaJ^y|"|MI| |pu|||| 1" baronica Santen i mej a do tvojega očeta, pa samo zato, ker I K LIlILUl« ■ I KJE njene hčere ni mogel ljubiti, kot je njena mati zahtevala. \M i—— V tem pa je bila sama kriva, da Ele ni mogel nikdo ljubiti, kajti vzgojila jo je popolnoma napačno in napravila iz nje nasilnega človeka. Saj ne maram govoriti, o mrtvih, toda Lla kot n]ena hči Hei^a bi bili bolj srečni, bi bili boljši in bolj ljubezniv:, ako se baronica Santen ne bi toliko vmeševala v njuno vzgojo."
-Kako obžalovanja vredna je Helga, 'teta Kati! Nikdar je ne bon. nehala r::da imeti in ji dokazovati, kako ljubezniv
ie nniin ocp	NeVrnr«	mrVM f n n\71/lof I nnCokilA I<n l.ni«
je najin oee. Nekega dne mora to uvideti, posebno še, ker >»edaj njena stara mati na njo ne more več vplivati."
Kati ljubeznivo pogleda Gondo in pritisne nieno roko k sebi.
"Ti — da, ti boš morebiti opravila to težko delo. Saj upajmo tako. Tcda ofboroži se s potrpljenjem; od danes do jutri bo to nt mogoče,"
"Tem lepše, akc se potem zgodi. Že zaradi očeta bi rada to dosegla. Uboga Helga je pri tem nedolžna, kar je bila tako napačno vzgoj ?na Pogrešati je morala očeta in mater, ki sta jo rada imeli Poglej, ja-z sem bila tudi razvajena, toda na drug način. Moji stariši so mi vedno pokazali, kako me imajo radi, toda dali so mi tudi spolznanje, da mora biti človek dober in ljubezniv, a'ko si hoče pridobiti ljubezen. Moja mati je bila tako oudovHa žena; o, kako sva jo s očetom rada imela! In ko je umrljs, je imela edino veliko Skrb, da r.ama je -norala povzročiti bolečine. Nikdar ni sebično mis-I\a za sebe, nikdar ni od usode prosila ničesar za sebe; vedno naj bi bilo vse do'oro in lepo za naju. In po njenem zgledu £va bila tudi midva vedno pripravljena za vse do-bro. Med S?boj sva se kosala kdo bo mogel drugemu več dobrega storiti. Tega pa se Helga ni naučila. Očetova ljubezen je bila JiOdeljena <za mene; sam mi je povedal, da Helge ne more tako rad imeti, kot mene. Ali ne misliš, da bi navzlic temu mogel pridobiti Helgino"feree. ako bi jo tudi imel tako od srca rad!"
Teta Kati jo j^ pokušala skoro pobožno. Veselilo jo je, da je imel njen brat tako lepo družinsko življenje. In popolnoma je bila gin jen i v^led Gondine pra vidnosti do njene seste. Poljn-bi jo na oči.
"Ti Mubi. zlat: otrok! Tako imaš prav, to si je treba ogledati tudi od te strani, ako nočeš biti krivična. Saj pravim Ij se komu posreči omehčati Helgo, se bo tebi. In zato te ročem, kot bi te rada, pridržati pri sebi. Blizu morate biti skopaj, če hočeš, da boš pri Helgi kaj dosegla. Zelo sem radovedna, kako bo Heljra spregela vest, da ima sestro in da se je tvoj oče dvakrat poročil. Tako lahko tega ne bo mogla rasumetL Glede te r* je nferala prevečkrat slišati, kako se je njena stara "'mati hvalila, da se tvoj oče ne sme več ženiti iker je to Eli obljubil."
__iPalje prihodnjič.^
STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Jugoslavija-
30
Dravska Banovina ............30
CANADA
.. .40
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI .................40
MALI ...................10
NOVA EVROPA
.................eo
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kmwm. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana,
Montana, Missippl, Washington, Wyoming .............J2S
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin,
West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40
Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ge pošljete gotovino, rekomandl-rajte pismo.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. T.
membni zaradi svojih kovaških kotlarskih izdelkov. Zato meni neki francoski znanstvenik, da so cigani sirili tehniko bronastih in železnih izdelkov in da je zato to pleme staro več ko 300 let. •
Kovaški cigani iz bronaste dobe so bili vdomačeni ob vznožju zahodnih Alp, kjer so imeli svoje zaloge in odkoder so zalagali s kovinami Kelte in druge narode. Tn zares poznajo nekakšna skrivnostna pravila o kovnih kovinah. Bodi tako nekak monopol za kovaške izdelke. Cigani solse te objti naučili v Mali Aziji in so bili brez dvoma daljšo dobo ondi. Če je pa Mala Azija tudi njih domovina, pa ne moremo dognati.
To ljudstvo je tako zelo zabrisalo sleherno sled za seboj, da je bilo treba zbrati razne plemenske značilnosti ciganov, da bi dognali, odkod so. Take značilnosti so, da imajo ciganke jako_bujne grudi, da cigani ne jedo fižola. To bi pomenilo, da so egiptovskega in ker niso nikjer stalni, da so judovskega pokol jenja, a njih zunanjost kaže, da izhajajo od Tatarov. Se zdaj bi si bolili glavo s cigansko domovino, če cigani ne bi imeli tudi svojega jezika.
Prvi poskus, da bi na podlagi ciganščine dognali domovino ciganov, so že v 17. stoletju napravili. A ta poskus se je ponesrečil, ker je neki učenjak menil, da je ciganšČina isto ko latovščina. Leta 1763 je v nekem dunajskem listu izšlo poročilo, da je neki protestanlt Valvi v Levdenu spoznal troje malabarske dijake in je dognal, da se jezik ogrskih ciganov v mnogih besedah ujema z jezikom indijskih dijakov. Sestavil je besedišče 1000 besed in cigani so jih znali prestaviti. Tako je bila rešena uganka: ciganski jezik je industrijski jezik arijskega izvora in je soroden pradavnemu, ponovnemu panskritu.
ČJeprav -so ciganščino raziskovali na vse načine, pa so le spoznali, da se ne ujema z nobenim živim narečjem v Indiji- Ciganski jezik je sestavljen iz raznih narečij in dokazuje, da so bili.cigani tudi v Indiji brez stalnosti. Kdaj so le odšli iz Indije? Pravijo, da najbrž v 9, 10. ali 11. stoletju po Kristusu. To velja posebno za evropske cigane, s čimer pa še ni rečeno, da bi se ne bile poedi-ne ciganske tolpe že prej izselile iz Indije, za kar je doikaz edino zgodovinsko poročilo, ki ga imamo o tem preseljevanju: Perzijski pesnik Firchisi poroča o perzijskem kralju Bahra-hu (430—443 po Kr.) da je ta
vzhodni Indiji, Mali Aziji, Evropi in povsod od kraja do kraja, dežele v deželo. Tako je bilo bržkone že od nekdaj. Cigani so pr.č večni popotniki.
g>Qoouui>ooeooooow>ococo^o»
Piftlie lih tu za cene voznih 11-Mt«>v. reservarljo kabin ln po-Jaxnlla za potovanja.
S! OVKNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
I 216 W. 1Mb St., New York
• _
V TIŠINI PEClN
Vad"ljevanje s 3. *traA%.
Na parnikih, kl m debela tiskani, vrše v domovino izleti pod veJstvi izkušenega spremljevalca.
SUMLJIVI TOVOR
-V
Na postaji bolgarskega mesta Nova Zagora je prišlo do precej nenavadne zgodbe. Sestavili so tam vlak. ki naj bi odpeljal v Turčijo. Na enem izmed vagonov j:1 bil napis ^perutnina". Uradnikom pa je bil vagon že od vsega početka sumljiv, pa so poslali po policijo.
Policija je kaj kmalu ugotovila, da v vozu ni bilo perutnine. temveč popolnoma drugo blago. V nekem kotu so čepeli namreč vsi prestrašeni neki ljudje, devet Turkov in neka ženska
Pri zasliševanju se je izkazalo, da je za«tojnikarsfki potniki živeli dotlej v neki beograjski vasi, pa so se hoteli vrniti v Turčijo. Da bi se izognili dolgotrajnim formalnostim in da bi jim ne bilo treba plačati zaostale davke, so se bili obrnili na nekega beograjskega špediterja, ki jih je hotel za majhno odškodnino res spraviti kot "perutnino" preko meje.
Špediterja so imeli kmalu v rokah in so ga zaprli, ko je priznal. da že lansko leto na takšen način pošiljal "perutnino" v Turčijo.
<\dv§rtise in "Glas Naroda"
"Nobenega časa ni, da bi ga izgublj ili," pravi Mihael naglo in trdo. "Nekdo mora ostati tu, dva pa morata po pomoč.''
Mož strtega glasu zaprosi, da bi smel ostati, a Mihael zmaje z glavo. "Ne, zakaj pomoč je nujno potrebna, sicer bi mogla vaša žena zmrzniti. Vi morate z menoj. Toda ne tecite prenaglo, sicor bova tudi mi dva našla konec v reži."
Ostanem sam. Počasi me o-bide otožnost. Pred menoj je cepin v ledu ko križ. Okrog njega je zvita vrv, ki hrešči ko hudobna zver. A v reži, ki mi je tako bl'mi in zaeno tako daleč, visi ona ljubka žena radostnega obraza.
Z neizmerno previdnostjo si zasekam stopinje v led in se priplazim na rob lesketajočega se brezna. Prav nič ne s Uši m u bogega bitja, ki že smrt raz-protira voja krila nad njim. Vidim le blesteč o se globino. Vabi me ko začarana palača.
Nenadoma -zaslišim slabotni, stokajoč klic: "Aniton! Anton." Ta klic mi para srce na dvoje. Tako blizu se oglaša, ko da bi prihajal prav iz mene'. V dno duše me 'Zgrabi sočutje. In spet bolesten krik groze: "Anton!"
Sklenem, da se bom lagal in odvrnem: "Tu sem, duša moja! Potrpi, potrpi!"" In govorim dalje, da ji blažim smrtno grozo in ji povem, da bo pomoč ko j tu.
"Kje pa si, Anton? Mene tako, tako zebe, tako zebe!"
"Takoj, takoj, duša, le še malo, malce potrpi!"
Olas utihne, izumrje-
Ko se z večeri, se povrne vodnik in drugi z njim. Plameni-ce imajo in nosilnico. Tudi Anton je med njimi. Blaznih oči gleda, kako vlečejo strto truplo iz globine . .
20. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Norma ud ie. Havre Aquitania, Cherbourg
5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8.	septembra: Saturnia v Trat
9.	septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10.	septembra: Cbamolaln v Havre
12. septembra:
lie de France r Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16.	septembra: Normandle t Havre
17.	septembra: Aquitania v Cherbourg
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do tdaj imate plačano narofinlno. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vaše in kraju aU pa kateremu izmed zastopikov, kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Francisco,
Jacob LftOBhln
vladar poklical v svojo deželo 19,000 muzikantov iz Indije. Dal jim je volov, žita in oslov, da jih pridržal v deželi. A ti muzikan|tje so pojedli vole in žito in so se ko volkovi razkropili po svptu.
In kakor takrat, talko romajo cigani še dandanes po severo-
'WOIUDO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SafQC Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA :
Indianapolis. Fr. Zupančič.
"LLINOIS:
Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, ln Illinois)
JoUet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angnatin North Chicago, Joe Zelene
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stntar
MINNESOTA:
^ Chisbolm, Frank Gooie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel fibbing, John PovSe Vlrglna, Frank Hrvatlch
MONTANA:
Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champ«
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck
NEW YORK:
Gowanda, Karl Strnisba IJttle Falls. Frank Mnal* Cleveland, Anton Bobek, ChM. Karl-linger, Jacob Beanlfe, John Bltflaifc
OHIO: Barberton, Frank Troha
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John Kumsfc
Youngstown, Anton KlkelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Broughton. Anton Ipavee Conemaugli, J. Breiovee
Coverilale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Snpantič Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin
Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants
Krayn, Ant TaožeU
Luzerne, Frank BaUocb
Midway. John Ž ust
Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Pro
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
vVYOMING: Rock Springs, Louis Tauefaar DlamondvUle, Joe Pollch
potrdilo
to, katera Je prejet. Zastopnike tepla
VFUAVA "GLA& NABOD£m
19.	septembra:
Conte dl Savola v Genoa
22.	septembra: Bremen v Bremen
23.	septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paria v Havre Vulcania v Trat
29.	septembra: Europa v Bremen
30.	septembra: Normandle v Havre
1.	oktobra: Berengaria v Cherbourg
3.	oktobra : Rex v Genoa
7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre
9. oktobra : Bremen v Bremen
10. oktobra:
lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa
14.	oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg
15.	oktobra: Saturnia v Trst
16.	oktobra: Europa v Bremen
20.	oktobra: Roma v Genoa
21.	oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24.	oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra: Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre HI. oktobra:
Vulcania v Trst
4.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg 6. novembra:
Europa v Bremen novembra: Champlain r Havre
I Conte di Savola v Genoa L novembra: Aquitania v Cherbourg
Normandle v Havre 4. novembra: Bex r Genoa .8. novembra: Queen Mary v Cherbourg
'0. novembra:
Bremen v Bremen -1. novembra:
Lafayette v Havre , Saturnia v Trst '5. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
1-8. novembra:
Conte dl Savola v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
■1. deecmbra:
Vulcania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra:
Rex v Genoa To. decembra:	...
Bremen v Bremen ~ '' 16. decembra:
Queen Mary v Cherbourg '-'6. decembra: Normandle t Havrg

s: