Gospodarstvo. UV0Z P0NAREJENEGA VINA IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO. V zadmjem času se je uvozilo veliko ponarejenega vina iz ItalLje v Jugoslavijo. To vino se prodaja v raznih krajih oaše države po neza9lišaiio nizikih cenah pod ime- noan dalmatinska vina. Srednje cena teh vian je franko Split liter 2.50 Din do 3 Din. Vinski trgovci so nakupili tega vina velike množine, ne da bi se preprioali o njegovem izvoru. Padec cenam dalmatinskih vin se }e prlpisoval slabi trgovsiki konjuinkturi in izvanredno dobri dalmatmski -trgatvi. Ta trditev pa je bila le izmišliena v ta (nameii, da se je razložila nizka cena tega vina. Vino so prodajali ma drobno po 4 do 6 Din liter. To pa je postalo sumljivo pristojnim oblastem, vsled česar se je naročilo vinskemu nadzomiku S. Schneiderju, da vino preišče.  Ugotovilo se je, da je vse ceneno dalmatinsko vino falzifikat in da je razširjeno po celem Vajdasagu, Bečkereku, Kikindi, Somboru, Dardi, Senti in Sulx)tici. V Subotici se je zapleniilo v dveh večjih vinslkih trgovinah faka ponarejena vina. V Bečkereku so bile tri vinske kleti zaradi točenja tega vina -zatvorjene. Preisikava je dognala, da je bilo to vino ponarejeno y Italiji. Iz hektolitra vina in odgovarjajoče količine vinake esence se je sfabriciralo deset hektov vina, katero se je na raznih dalmatinsikih trgih prodajalo trgovcem po 2 Din in še ceneje. Ti dalmatinski trgovci so potem to vino uvažali v notranjšeimo nase države. Beograjski kemioni zavod je dognal, da je bilo vino dobro ponarejeno in da se je tega vino spravilo v notranjščmi naše države v promet okoli 20.000 M. Vinski nadzomik »S. Schneider je o rezultatu preiskave vposlal izčrpno porocilo ministrstvu za kmetijstvo. Kmetijsiko ministrstvo je odredilo skrajno stroge predpise glede uvoza tega vina, vsled česar je upati da se v bodoce to prepreči. Tudi pri nas se troši mnogo dalmatinskega vina in že večlcrat smo čuli glasove iz gospodarskih krogov, ki so zabtevali enako preiskavo tudi pri nas. Vsekakor bi bila revizija, o kateri zgoraj poročamo, koristna in potrebna povsod, da se obvarujejo interesi naših vinogradnikov. Cene pristniun dalmatinskim vinom so danes v Dalmaciji 4.50 do 7 Din za liter, kupljeno pri producentu. Koliiko znaša transport, trošarina, doklada in režija, si lahko preracuna vsakdo sam. Ali ne da to razmišljati, kako je mogooe potem točiti v naših mestih razna vina na drotmo po ceni, ki ni v skladu z nabavno oeno in strošM? Spomladni te^aji pri državnih trtnih in sadnih nasadih v Pekrah in v Kapeli. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je odredilo z odredbo z dne 15. marca 1927, št. 2132 prirejanje spomladnih tečajev po zakonu o obnavljanju in. pospeševanju vmogradništva z dne 30. decembra 1921, odnosno po pravilniku k temu zakonu z dne 24. novembra 1923 ter je dalo v ta namen na razpolago potrebna sredstva. Spomladni poučni teoaji se bodo vršili od dne 20. do 23. aprila 1927 v državnih trtnih in sadnih nasadih: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru in 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenoi. Delovni program za tečaje je tale: a) pouk o vzgoji amerišikih podlag kakor ,tudi o domačih trtnih vrstah in isadnem drevju; b) izbor in priprava zemljišča za vinograd in sadovnjak; c) priprava materijala za cepljenje trt in sadnega drevja; d) o načinu cepljenje Ln praktičmh izvrševainje načinov, po katerih se vrši cepljenje trte in sadnega drevja; e) sajenje trt Ln sadnega drevja na stalno mesto in negovanje prva leta; f) obrezovanje in vzgoja trt in obrezovanje krone pri sadnem drevju; g) o peronospori, oidiju in grozdnem zavijaču in njih zatiranju; h) o zatiranju samorodnih trt (šmarnice itd.) in precepljanju sadnih dreves. Vsak udeleženec tečaja dobi prosto pr3nocišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razein tega dobe ob koncu tecaja odlični tecajniki nagrade v cepilnem orcdju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmctiškim in viničarskim mladeničem, potem pa tudi drugim interesentom, ki se hočejo udeležiti tečajev ob svojlh stroških. Kdor se želi udeležiti katerega izmed navedonih tečajev, se mora čimprej, najpozneje pa do 18. aprila ustao ali pismeno prijaviti pri upravniloi nasada, kjer se želi udeleževati tecaja. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi srežki kmetijski referenti. Plafievanje davkov s priznanicami o 20% odbitku ob zanienjavi kronskih novfianic. Kakor smo že enkrat poro•5ali, vsebuje finanoni zakon tza leto 1927-28 za naše davkoplačevaloe izdatno ugodnost, ker jim dovoljuje placilo davkov s priznanicami o 20% odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic. Predmetni člen financnega zakona se glasi sledeče: »Za davčne zaostanke bodo od 1. aprila 1927 dalje sprejeonale državne blagajne naraesto gotovega demarja priznanice, ki so se izdale za odbiiak 20% od kronskih novcanih ob priliki žigosanja, ako se glase na manjše vsots nego 1000 K. Te priznanice se za plačilo davkov sprejjmajo samo od onih oseb in njihovih dedičev, katerim so bile izdane od strani pristojnih organov, ki so novčanice žigosali in odbitke sprejemali.« — Ugodnost v sedanji obliki je jako važna. V Sloveniji je po približni oceni vseh priznanic v 20% odbitku 146 milijonov kron, od tega jih je taikih, ki se glase na vsote izpod 1000 K za približno 30 milijonov krcm. Ugodnost v sedanji obliki pomenja brez dvoma prvi korak k likvidaciji vprašanja o izplačilu 20% bonov, kateremu slede v okviru proračunske možnosti nadaljni koraki do popolne rešitve tega vprašanja. Delna rešitev vprašanja izplačila 20 odstotnih priznanic je eden izmed važnih uspehov nasih poslancev. Živinorejska zadruga za Slov. gorice pri Sv. Lenartu v SIov. goricah priredi poiična predavanja o odberi \n vzreji govede in svinj za pleme in sicer v nedeljo, 1. maja pri Šv. Bolfanku v Slov. goricah po rani maši; pri Sv. Andražu v Slov. goricah, ob 11. uri in pri Sv. Antonu v Slov. gor., ob 15. uri. 8. maja pri Sv. Trojici v Slov. goricah, po rani sv. maši, pri Sv. Benediktu v Slov. gor. po pozni maši. 15. maja pri Sv. Ani v Slov. goricah, po rani maši in pri Mariji Snežni po večernicah. 22. maja pri Sv. Barbari po rani maši, pri Sv. Rupertu po večernicah. 29. maja pri Sv. Juriju po rani sv. maši, pri Sv. Jakobu po večernicab. 26. maja na vnebohod pri Sv. Marjeti ob Pesnici po rani sv. maši in v Jareniiii po večernicah. Živinorejci naj bl obiskali ta' predavnaja polnoštevilno: umna živinoreja je vir kmetovega blagostanja. Kraj predavanja bode pravočasno nazmanjeTi. Onštanj. Tukaj se je vršil na predpostno nedeljo občni zbor kmetijske podružnice za Guštanj in Tolsti vrh. Prišlo je povoljno število kmetov in drugih, ki se »animajo ra kmetijstro. Okrajoo glaTarstvo je bilo zastopano. po gospodu živinozdravniku in okr. ekonomu, ki sta s stvarnim predavanjem o svoji stroki zanimala poslušalce. Po končanem ctočnem zboru se je ustanovila še posebna mlekarska zadruga, ki začne s 1. majnikom delovati. — Mežiška afera sega tudi v naše kraje. Po aretaciji Moderndorferja, ki je bil izvoljen za oblastnega iposlanca, ga bo nadomestil v oblastni skupščini tukajšnji tovarniški uradnik Lovro Kuhar kot drugi kandidat na rdeči listi. A tudi sodrugi so poparjeni in pravijo, komu naj zaupajo, ko so njih voditelji taki. — Naš iupan je čast župana odložil baje radi občinskega tajnika. Obč. odbor je sprejel za tajnika izobraženega in sposobnega begunca, a ne tistega, ki ga je župan predlagal. V tem je župan videl nezaupnico in je županstvo odložil. 0 zatiranju podleska. V izadnji številki našega 5astitljivega »Gospodarja« sem čital razveseljivo vest, da so se v Beogradu naši ininistri spomnili na čiščenje raznega škodljivega plevela ter so stavili v to svrho tudi vecjo vsoto v proraoum, ki bi jo naj oblasti primerno razdelile med zatiralce razinega škodljivega plevela. Tu moratn omeniti najbolj škodljivega, ki grozi v doglednem času ugonobiti najboljše senokoše ter narediti tudi raznim posestnikom pri živini prav občutno škodo, in ta plevel je podlesek, tudi imenovan čmerika, divja turšča. Ta rastlina je bila prvotmo po Grkih majdena v Rusiji v današnji Mingreliji ob južnem vznožju Kavkaza, kjer je vse polno strupenih rastlin in gomoljev te vrste. Kako in kedaj se je sem zaplodila, ni znano. Ta plevel je zelo strupen, ostrega Ln žgočega okusa ter skrajno škodljiv živini. Živinče se pri uživainju te rastline skrbno ogiblje, pa se zgodi, da jo vendar zavžije med drugo krmo, najlažje če se dela rez, ker je tam pirebiraaije težavno. Živinče, ki je od te rastline večjo množino zavžilo, konča po par muk&polnih urah. Sploh pa škoduje tudi zelo na molžnji, mleka je mnogo manj ter slabega okusa, živinče pa &e unieuje ter trpi na želodčnih krčih, a vzroka pa temu nikdo ne razume. Ta strupena rastlina pa raste majbujnej&e na travnikih ob potokih in se zelo hitro razplodi, in to na dva načina: prvič skozi obilico semena in skozi gomolje kot čebulek ali lukec in ga je na nekaterih senožetih danes že toliko, da zadušujo vso drugo koristno travmo in ce se ne bodo hitro in radikalno pokončalo to rastlino, do v doglednem času konec lepih travnikov in bo poginjala živina mukepolne smrti. Ta rastlina se pa pokončuje lahko dvakrat na leto, in sicer: sedaj, ko talko bujmo poganja lepo, gladko, turšci podobno perje, na ta način, da se izruje. Najpripravnejše orodje za izruvanje je 25 do 30 cm dolgi in 4 om široki, 3 mm debeli obroček, kakor ga devljemo na sode, zgoraj naizaj upognjen, da ga lahko z roko držimo, zdolaj zostren in izdolbljen kot je votlo dleto. S tem dletom se od dveh nasprotnih strani, tik ob rastlini 15 do 20 cm globoko zareže ter rastlina izpuli in znosi na fcup i,n ne preblizu potolkav, da bi ga voda odnesla ter drugam zaplemenila. Na drug naein se pa tudi uničuje lahko v jeseni, ko po travnifcih tako lepo bledo vijoličasto cveti. Ako se v jeseni ti-le cveti izpulijo, v sporaladi ne rodi semena in tako se, če se na oba nacina unicuje, v par letih tega plevela reši poeestnik, živina pa hudih želodonih krčev. Pred par leti sem opozarjal v večih krajih na ta strupeni plevel in sem lami z veseljem opazil, da so ga na nekaterih niestih že popolnoma odpravili. Toraj, napovejte vojno temu škodIjivcu, ne čakajte na povelje oblasti in na to, da bodo senožeti in živina uničena! Ljutomer. Vinarska zadruga v Ljutomeru, r. z. z o. z. vabi vse svoje olane k rednemu občnemu zboru, ki se vr&i v nedeljo, 1. maja, ob pol 8. uri dopoldne v okrajni posojikiici po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje in odobreoije zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Porooilo načelstva. 3. Porooilo nadzoi*stva o računskem zaključku za leto 1926 irn predložitev istega v odobrenje občnemu zboru. 4. Slueajmosti. — Naoelnik. 517 Mariborski trg dne 9. aprila 1927. Slabo deževno vreme jc povzročilo, da je bil trg slabše preskrbljen in obiskan, pač pa je prišlo 43 slaninarjev s 132 zaklanimi svinjami na trg, ki so se prodajali po 15 do 25 Din kg na drobno in po 15 do 17 Din kg na debelo, pri domačih mesarjih je bila govedina po 8 do 15 Diti kg. Perutnine je bilo komaj kakih 400 komadov. Cene so bile piščancem 20 do 25, kokošem 45 do 65, racam in gosem 50 do 70, puranom 75 do 150 Din, zajcem 10 do 30, kozličkora 85 do 100 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo samo 5 vozov in se je prodajal po 6 do 7 Din .mernik, oziroma 1.50 do 2 Din kg, solata 10 do 12, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 Din kg, karfiol 5 do 15, ohrovt 0.50 do 3 Din komad, čebula 6 do 8, česen 8 do 10 Din venec, fižol 2.50 do 3 Din liter. Sadje: jabolka 4 do 10, suhe češplje 7.50 do 12 Din kg, datelji 24 do 36 Din kg, limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din koniad. Med 30 do 35 Din kg, mleko 3 do 3.50, smetana 14 do 16, oljčno olje 28 do 36, bučno olje 15 do 22 Din liter, maslo surovo 45 do 60, kuhano 50, čajno 60 do 65 Din kg. Jajca 0.75 d 1.25 Din koraad. — Cvetlice 1 d 06, klinčki 3 do 5 Din komad, šopki za cvetno nedeljo po 2 do 7 Din koniad. Rože in cvetilce v loncih 25 do 100 Din komad. Sadike raznih vrst kakor marelice, breskve, hruške, jabolka, črešnje in rože 15 do 30 Din komad. Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2 do 6 Din kom., lesene grablje 6 do 8, držala za sekire in motike 5 do 8 Din kom. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 6. t. m. je bilo 12 tozov sena in 7 vozov slame, v soboto, 9. t. m. radi deževnega vremena pa samo 1 voz sena in 1 voz slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 90, slami pa 40 do 50 Din za 100 kg. Mariborsko 8cjmsko porofiilo. Na svinjski sejem dne 8. aprila se je pripeljalo 202 svinji. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90 do 100 Din, 7—9 tednov stari 150 do 200, 3-4 mesece stari 260 do 350, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 let stari 530 do 550, 1 leto stari 1100 do 1500. 1 kg žive teže 9.50 do 11, i kg mrtve teže 15 do 16 Din. Prodalo se je 147 kom. KOLJE! KOLJEt Kdor hoče dobro kapljo piti, : ob njej se srčno veseliti, podpre naj trto s trdnim koljem ." : • kot mnogi drugi bo na boljem. Sedaj je čas, le k Franju Gnilšku y mesto nameri svojo pot in cesto, dobiš ga vsaki dnevni čas in zraven, kmet, še razne vrste rezan les, ki potrebuješ ga pri vsakem delu vrnes. fie novcev treba ni imeti, le vino mu poznej prodaš, da vrelo bo v njegovi klett, sJarilo Tebe, ki ga dašl Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagora ul. 23.