slovenski dnevnik v 2jedicjenih državah, jhaja vsak izvzemfc oedelj in praznikov.
The only* Slo venic daihr
in the United Statea Issued every- day" c*fjepf Sundays and Holiday
List slovenskih delavcev v Ameriki.
eMLEFON PISARNE: «687 CORTLANDT.	gavered a	a Beoond-Clase Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879	TET,P,P ON PISARNE:	4687 CORTLANDT
NO. 61. — fiTEV. 61.		NEW YORK, MONDAY. MARCH 15, 1909. — PONEDELJEK, 15. SUŠ OA, 19Q9.	V Olj D ME XVTL —	IlETKUL ira
Brezposelni v mestu. New Yorku in okolici.
UBADOMA SE JE DOGNALO, DA JE V NAŠEM MESTU SEDAJ 110.000 BREZPOSELNIH.
Med temi je tudi 80.000 unijskih delavcev; skoraj, kakor v Evropi.
OBILO BEDE.
Obiasti našega mesta ao v mino-ieaa tedna poslale posta vodu j i države New York svoja poročila o položaja delavcev, oziroma o brezposelnosti, ktera je še vedno velika. Iz te& poročil je razvidno, da živi v New Yorku sedaj 110.000 ljudi, kte-rim nikakor ni mogoče dobiti dela ia zaelužka, tako, da je naše mesto stično v tem pogledu saj po nekoliko evropskim velikim mes-tim, kjer je pa brezposelnost še mnogo večja.
Iz omenjenih poročil je nadalje tudi posneti, da so iz prisiljene it lev nice na Blacrkwell's Islandu izpustili 2700 mo/kih, še predno je potekla doba njihove kazni, da so zamo-trli tako napraviti prostor za drn^e Ijodi, kteri pridejo .sedaj na imenovani kazenski otok.
Iz peročil je tudi posneti, da je v New Yorku že dve leti 2<K).0<K> mož-kib in žtni-k brez dela. 40.000 delavcev je bilo prisiljenih ostaviti svoj« organizacije, ker radi brezposelnosti niso za mogli plačevati unijam predpisanih prispevkov, kakor se Se posebej povdarja v tozadevnem poročilu.
6edanja kriza je dokaj vpljivala tudi na hranilnice, kajti superintendent Clark je dognal, da se je v letu 1908 iz 138 newyorskih hranilnie dvignilo $34.542.000. To velja naravno le za mesto New York brez oko lioe.
Eopet iz druizh poročil je razvidno, da je družba za poboljša nje položaja siromakov morala tekom mi-»olega leta podpirati 900 rodbin, proti 19 rodbinam v letn 2907.
Uprav grozno se pa glasi vest, da je bilo tekom zadnjih treh meseeev 850 poštenih delavcev prisiljenih prositi razne sodnike, naj jih pošljejo v prisilne delavniee, ker jim nikakor ni mogoče dobiti dela in zaslužka, vsled česar so prisiljeni živeti v največji bedi.
Postavodaja države New Yonk je nedavno hotela zvedeti nekoliko podrobnosti o brezposelnosti v našem na«*tu. Vsled fcegc se je potem v New Torku ustanovil poseben edber me-Šianov, kteri so preiskovali položaj brezposelnih in o t«m sedaj sporočili poeta vodaji v Albany, N. Y.
Premogarji in njihovi delodajalci nejedini.
&KUPNA KONFERENCA PREMOGARJEV IN NJIHOVIH DELODAJALCEV SE JE ZAKLJUČILA — BREZUSPEŠNO.
Sedaj bodo premogarji sklicali posebno konvencijo, da se določijo nadaljni koraki.
ZAHTEVE DELODAJALCEV.
Philadelphia, Pa., 14. marca. Konferenca premogarjev in njihovih delodajalcev, ki se je vršila v tukajšnjem mestu, se je zaključila brez-vspešno. Vsled tega so jo odložili na kasnejšo dobo, kajti pred vsem je sedaj treba sklicati konvencijo premogarjev, pri kterej se jim predloži v odobritev ali pa v zavrnitev pred-: ir delodajalcev, kteri žele, da bi -t datlja pogodba obnovila za dobo treh let.
Lastniki premogov ih rovov »o zavrnili vse želje premogarjev in tako prenu garskim delegatom ni preostalo nič druzega, nego sklicati konvencijo. pri kterej se določi. naj se li prične s 51 raj kom, ali pa zadovolji s predlogi delodajalcev.
Ko se je konferenca zaključila, so delodajalci še enkrat odločno izjavili, da tudi v nadalje ne bodo občevali s premogarskimi delegati kot z zastopniki premogarjev, temveč le kot z osobami. S tem so hoteli priznati, da ne bodo nikdar priznali delavske unije.
Po konvenciji premogarjev se bode nadaljevalo posvetovanje med delodajalci in premogarji. (Glej jutraj-šnji članek v "Glasu Naroda'*.)
Naš detektiv Petrosino umorjen v Italiji.
POROČNIK NEWYORŠKIH ITALIJANSKIH DETEKTIVOV SE JE MUDIL V ITALIJI RADI L A MANO N E R E .
V Siciliji so ga spoznali člani te organizacije in so ga umorili.
ITALIJANSKA VENDETTA.
Palermo. Sicilija, 14. marca. Poročnika newyorskih detektivov, Jos. Petrosino so včeraj zvečer v nekem tuk. hotelu ustrelili in na mestu umorili člani italijanske tajne organizacije La Mano Nera, ali Maffia. Morilci so brez sledu ušli in dosedaj jih ni bilo mogoče izslediti.
Petrosino je potoval v Italijo po naročilu nevvvorške policije, ktera zasleduje več morilcev, ki so ušli na Sicilijo. V Italijo ga je poslal komi--iir nevyorske policije, Bincrham, j kteri bi na vsak način rad preprečil 1 r*a daljno napeljevanje članov I .a Mario Nere in Maffie kteri prihajajo j —*daj skoraj neovirano v našo republiko in tukaj more ter izsiljujejo svoje lastne mirne rojake. To važno nalogo jt- poveril Petrosinu. ktere-ii!u :-o znani vsi značaji La Mano Xere, Maffije in (_«morre. — toda predno je pravzaprav pričel t delom, je našel smrt.
Palermo, Sicilija, 14. marca. Nevv-yorški poročnik detektivov, Petrosi-ni, je bil pod drevjem na Piazza Marina ustreljen, ne pa v hotelu, kjer je stanoval. Tje je šel, da dobi kake informacije o sicilskih zločincih. Morilcev še vedno niso našli, kajti lopovi so bežali, kakor hitro so se prepričali, da je njihova žrtev mrtva. Vsekako so pa bili morilci ljudje, ki so se bali Petrosinijeve navzočnosti v Italiji-
Vojna v republikah Srednje Amerike.
VESTI, DA JE PRIŠLO MED TOPNIČARKAMI NICARA-GUE IN SALVADOR-JA DO BOJA SO RESNIČNE.
Obe republiki sta odpozvali svoje medsebojne poslanike.
POSREDOVANJE NAŠE VLADE.
VELIKANSKO NASELJEVANJE.
Ta teden pride v New York 26 par-
nikov z naseljenci.
Aaglija * je oavojOa bogat otok.
Victoria, B. C-, 12. mam. 6 par-sikom Mak ara ao prišle semkaj ve-eti, vsled kterih si je Anglija prilastila velik otok Ocno, ki spada k o-toijm Tuamota, koje otočje je last Fraeeije. Angleški koasul v Tahiti, kteri je izvršil aneksi jo imenovanega otoka, ni dosedaj Še uradoma naznanil, je li to izvršil po naročilu angleške vlade, ali je pa postopal eamolastno.
Otok Oneo so odkrili kitji lovci v leta 1858. Anglija je najbrže otok aaektirala vfcled tega, ker se je do-irnalo. da je okrajno nodovifcea ia da
i ta. ji jem velikanske" zaloge Praneo*ko faeopieje. ki isfcaja otočju Tahiti se vsestraaWki je radi aneksije imenovan
Cena vožnja.
0 TEMI PARNTKI JE MOŽNO PRITI ZA VELIKO NOČ DOMOV.
KRONPRINZESSIN GR&HJE 23.
MARTHA WASHINGTON 24. »area.
TEUTONIC
LA SAVO IE
NEW YORK 27.
DEB 43B068E
Ta teden pride iz Evrope v New York toliko naseljencev, da imajo naselniški uradniki na Ellis Islandu že sedaj strah pred obilim delom, ktero jih čaka. Število uradnikov na otoku je vsekako premajhno za toliko množico naseljencev. V našo luko pride namreč tekom tega tedna 2€ oeeanskih parnikov iz Evrope, kteri vsi so skoraj popolnoma polni naseljencev. Samo na 16 parnikih je 20.000 potnikov medkrovja, dočim jih je na ostalih desetih parnikih najmanj 5000. Razun teh pride tudi v kajitah druzega razreda veliko število naseljencev, tako, da je računati, da pride na otok ta teden najmanj 28,000 naseljencev.
S parnikom Martha Washington, ki pride iz Trsta, bode prišlo toliko naseljencev, kakor še nikdar, odkar pluje imenovani parnik po Atlantiku, kajti na njem je 1700 potnikov medkrovja, dočim so tudi maloštevilne kajite zasedene.
Bode li naseljevanje v tej meri nadaljevalo, dosedaj še ni znano, toda komisar Watchorn izjavlja, da bode letošnje leto z ozirom na naseljevanje nadkrililo vsa prejšnja leta, tako, da se bode letos dosegel rekord vseh rekordov. Pričakovati je namreč boljših časov, kajti gospodarski položaj se po njegovem zatrdilu izboljšuje. Tudi v nradih vseli parobrodnih družb so prepričani, da se letos doseže rekord, kajti, dasiravno je sedaj še mnogo ljudi brez dela, se položaj glede gospodarstva kar vidno po-beljšnje.
NA STOTINE ZASTRUPLJENIH.
Po nekem banketu v Indian i, je vse polno gostov zbolelo.
Vineennes, Ind., 15. marea. Tukaj se je včeraj vršil banket prostozidarjev in po banketu je na stotine gostov zbolelo. Nekteri so še sedaj tako bolni, da ni izključeno, da bodo umrli. Vsi so zastrupljeni s ptoma-inom. Na ulicah, v hotelih in v vlst-kih se je vse polno ljudi onesvestilo in vsi zdravniki tukajšnjega mesta so imeli obilo dela, predno so zamo-irli vsem gostom pomagati. Mestne o-bla^ti so sedaj pričele preiskovati ostanke jedil, ktera so bila servirana pri banketu. Prostozidarska loža št. I- je povabila 1000 prostozidarjev k banketu.
Washington, 14. marca. Vesti, da je prišlo do boja med topničarkama republik. Nicaragua in Salvador, se potrjujejo. Zajedno se poroča iz Ni-carague, da se vsa dežela pripravlja na vojno, kar velja tudi o Salvador-ju. To priprave so sedaj zadobile toliko obliko, da je naša vlada za trdno sklenila storiti vse, kar je v nje-nej moči, da prepreči vojno. Vlada je pozvala našega atašeja pri našem poslaništvu v Managui. Nicaragua, .Mr. dolin 11. Gregoryjei, n:<j nemudo-i :na pri le v Washington, da natan-| eno poroča o položaju, ki je sedaj ■ nastal v Srednji Ameriki. Nadalje je | anoriitirični urad dobii naročilo, da mora takoj odposiati tri vojne ladije i k ni<*arasruaj.-4cemu obrežju v -vrho j patruliranja. Tje btwlo odplirle naše vojne ladije Yorfctown, Dubuque in I>es Moines. York town je sedaj na potu v Corinto, kjer se nahaja nica-raguajska topničarka. Monotombo, ki j« popolnoma pripravljena na vojno. Naša vlada, kakor tudi mehi-kanska, sta sklenili, da bodeta skupno nastopili in poslovali v slučaju, ako pride do sovražnosti med imenovanima republikama, kakor to določa pogodba, ktero sta med seboj sklenili naša in mehikanska republika.
Semikaj se tudi javlja, da je predsednik Nicarague, Zelaya, oborožil več ekspedicij, ktere so pripravljene, da vsaki čas prekoračijo salvadorsko mejo. Tudi nioaraguajska vojska je pripravljena za vojno.
Posledica temu je pa naravno bila, ;la se je morala republika Salvador tudi pripraviti na vojno, in tako je -klenila vsak napad odbiti. Sovraž-tvo med obema, deželama vedno bolj narašča. Salvadorski predsednik se-iior Figueroa dolži nicaraguajskega predsednika direktno za sedanje dogodke. Poroča se tudi, da je v Nica-ragui zavladala velika nezadovoljnost s predsednikom Zelaya.
Guatemala Ciudad, Guatemala, 14. marca. Brodovje križark Zjed. držav je v minolej noči odplulo proti republiki Salvador, kjer je dobilo direktno iz Washingtona tozadevno pove-lje.
Vse za vojno. Obojestranske priprave.
SRBIJA ŠE VEDNO NI ODGOVORILA NA AVSTRIJSKI ULTIMATUM; MOBILIZACIJA.
V Avstriji mobilizujejo sedaj tudi 3. ali slovenski kor v Gradcu.
PRED ODLOČILNIM KORAKOM.
strahu, da vidi in voha povsodi zve-\ Innnnnl/rt in l/itni
zo med avstrijskim prebivalstvom in UuUUflvnU III ^llClJ Srbijo ter Rusijo. Vsled tega so po- i slanei včeraj vložili vse polno interpelacij. Pri tem je avstrijski minister za pravosodje moral slišati obilo britke resnice, kajti napadali so ga vsi poslanci in le malo je manjkalo, da ni bil minister tepen. kar bi po vsej pravici zaslužil.
Avstrija bi že davno pričela z vojno proti Srbiji, ako bi se upala, toda pred vsem se boji Rusije, ker v slučaju da se spoprime z Rusijo, se za-morejo vresničiti besede slavnega pisatelja Bjornstjerne Rjomsona, ki je izjavil, da pomenja to grob Avstrije.
Ledeniki na morju.
Parnik Tamarac, ki je dospel iz Anglije v Philadelphijo, Pa., je dne 3 marca pri Grand Banks srečal ka-cib 50 velikih ledenikov, kterim se je le težavno izogni1
Smrt brezposelnega.
Brezposelni delavec John Drum se je v svojem stanovanju v Newarku. N J., obesiL Pokojnik je bil voznik in je pred tednom dni zgubil svoje delo, vsled fesar je obupal
■ : t. '-V/ fJ Mi!
Umor ali samomor?
Dayton, Ohio, 13. marca. Policija ima opraviti zopet z veliko uganjko. Pri mostu ob vznožju Apple St., kjer sc je izvršilo že več zločinov in kjer se običajno zbirajo zaljubljeni parčki, so našli v vodi truplo neke v črno oblečene, kakih 30 let stare ženske. Njeno truplo je ležalo že toliko časa v vodi, da je ni mogoče prepoznati
Kakor domneva policija, je ležalo ■ truplo pokojnice najmanj mesec dni i v votli. Tedaj je Chas. Stiefert videl, kako je neka skrajno nervozna ženska stala kraj onega mostu in nekoga čakala. Kljub temu pa policija še vedno ne ve, ima li opraviti z umorom, ali samomorom.
Pravilno 1
V	Soiomerville, Mass., je vodstvo tamošnje cerkve baptistov naznanilo ženskam, da ne smejo prihajati v cerkev, ako imajo klobuke na glavi.
Morilka lastnih otrok.
V	Wakefield n, Mich., je Matilda Piska po noči, ko je bil njen mož na delu v železnem rudniku, prerezala vratove svojima dečkoma, ki sta bila stara 4 in 6 let. To je storila vsled tega, ker jih ni zamogla tako vzgoje vati, kakor je želela.
I ■'	.• .
V proslavo Suvorina.
Urednik in lastnik velikega ruskega lista "Novoje Vremja" je 12. t. m. obhajal 501etnico svojega pisateljevanja. Starčeka je tem povodom, kakor se poroča iz Petrograda, obiskalo kakih 1000 pisateljev, urednikov in umetnikov, kteri so mu čestitali. Nnjemu v počast se je vršilo tudi slavnostno zborovanje. Iz inozemstva je prišlo vse polno čestitk.
Smrt ▼ vozu ulične železnice.
Na Carpenter Ave. Bronx Borough v New Yorku je v vozu ulične železnice umrl 68 let stari Pred Mandel, ko se je peljal v Mount Vernon.
Snežni vihar v Arizoni
V Arizoni, kakor tudi v državi lowi, so imeli ▼ petek in soboto snežni vihar. Zapadla je 6 do 8 paleev snega.
Ogenj na parniku Havana.
Norfolk, V a., 15. marea. Semkaj se brzojavlja, da je nastal na parniku Havana od Ward Line, ki je sedaj na poti iz New Yorka v Ha-vano, Cuba, ogenj. Ogenj so našli po noči, ko je parnik plul memo Cape Henlopen. Ob 7. uri zjutraj je dospel parnik do virginskega obrežja. Goreti je pričelo med raznim pohištvom, ktero je namenjeno na Cubo. Ogenj so kmalo pogasili in škoda ni slika.

Dunaj, 15. marca. Vse do danes Srbija >e ni odgovorila na zadnji avstrijski poziv glede direktnega obravnavanja med Avstrijo in Srbijo radi znanih spornih vprašanj glede Herceg - Bosne. Ministerstvo inostranih del sodi sedaj jamo o položaju skrajno pesimistično in izjavlja, da pride že te dni do končne odločitve in sicer najbrže v obliki vojne. ktera je sedaj neizogibna. Mini-.-ter inostranih del izjavlja, da bode sedaj Srbija prisiljena odločiti se ali za vojno ali za mir. Avstrija nikakor ne more dalj čakati, kajti čim • n 1 i čaka. tem popolnejše bodo >rb-ske vojne priprave.
Iz Belgrada se javlja, da se tam v. j nepopisno s:lt> vrše vojne priprave, kar je v skrajnem protislovju z uradnimi srbskimi izjavami, da Srbija ne želi vojne. Početkom januarja je Srbija pozvala vso prvo rezervo pod zastave. Koncem januarja je je nadalje Srbija pozvala p>od zastave 30.000 vojaških novincev, dočim jih je druga leta pozvala običajno le po 17.000. Nadalje je pozvala pod zastave tudi drugo rezervo in sedaj že tretjo. Da se izogne zgubi časa vsled razpošiljanja vojaštva, je vlada vojaštvo takoj poslala na one kraje, kjer pride do prvih bitk, tako, da je vojska že tako razpostavljena, kakor v času vojne. Najbrže pa Srbija dosedaj še ni odgovorila na poziv Avstrije vsled tega, ker ne vlada soglasje med vodji srbske politike, oziroma med ministrom inostranih del Milovanovičem in ministerskim predsednikom. (Minister Pašič namerava baje odstopiti. Ako se to zgodi, potem mora vse Novakovičevo ministerstvo pasti in se nadomestiti z radikalnim kabinetom, kteri bi bil naklonjen miru. Najbrže so pa to le pobožne želje Avstrije.)
Dunaj. 14. marca. Pesimizem se je tekom zadnjih dni j v Avstriji izredno razširil in pesimisti so zadobili tako večino, da nihče več ne misli, da bi bilo mogoče balkansko vprašanje rešiti mirnim potom. V vladinih krogih sedaj tudi več ne taje, da naraščajo želje po vojni in sicer tako v Avstriji, kakor tudi v Srbiji.
Avstrijska viada se nepopisno jezi na ruskega ministra inostranih del I zv oljskega, kakor tudi na be Igra d-sko vlado, kajti Rusiji in Srbiji sedaj očitajo, da rešitev položaja zavlačujeta, da tako izposlujeta mednarodno konferenco, pri kterej bodo vsi nemško - avstrijski načrti vniče-ni. Poslediea tega je, da je Avstrija prisiljena nadaljevati z mobilizacijo. Na ruskej meji je sedaj Avstrija zbrala 107.000 mož, dočim jih ima Rusija na avstrijski meji 230.000. Proti Srbiji ima Avstrija pripravljenih nekaj nad 300.000 mož, kar pa ne zadostuje, kajti Srbija je postavila proti tem 350.000 mož brez prostovoljcev. Poleg navedenega vojaštva mora Avstrija vzdrževati v Herceg - Bosni 120.000 mož, da prepreči revolucijo, in proti Črni Gori mora postaviti tatfi 100.000 mož, kajti Črna Gora je pripravila brez italijanskih prostovoljcev proti Avstriji 75 tisoč mož. Veled tega je Avstrija prisiljena pripraviti tudi ene čete, ktere ao namenjen« sa Suvanje italijanske meje, za vojne. V četrtek se je pričela mobilizacija pri 3. koru (slovenskem), dočim mora 14. kor (tirolski) čuvati italijansko mejo. Iz Češke Avstrija ne more poslati vojaštva na jug, ker ne v« kaj se umora zgoditi na Češkem. Položaj je skrajno kritičen.
Včerajšnja seja državnega zbora je bila skrajno burna, kajti večina avstrijskega prebivalstva iu poslancev, simpatizuje s Srbijo. Avstrijska vlada preganja Slovane, ker ve, da se jim ne more veš dolgo upirati in tako vprizarja po vseh deželsh "ve-leizdajniška" zasledovanja v na d i da zamore na ta način rešiti maloštevilno nemitve. Vlada je v takem

Dr.
ROOSEVELT O VEM POTOVANJU V APRIKO.
Starr trdi, da se bivši predsednik ne vrne živ v Ameriko.
Znani potnik po Afriki dr. Pred Starr, ki predava na chicaškem vseučilišču, je pri nekem banketu, ki se je vršil v soboto v hotelu St. Denis v New Yorku, izjavil, da se Roosevelt ne vrne Živ iz Afrike, kajti ta-mošnjemu podnebju ne bode mogel kljubovati in bode moral umreti vsled mrzlice.
1'rol'esor dr. Starr jr zrlo zanimivo govoril «• svojih potovanjih po Afriki, kjer je bil. ko je bil izdatno mlajši, kakor bivši predsednik.
Parnik Logan ponesrečil.
j Honolulu, Hawaii, 15. marca. Ameriški transportni parnik Logan, kteri je dne 6. t. m. ostavil San Francisco. Cal., je pri vhodu v tukajšnjo luko zavozil na peščenine. Dosedaj ni bilo mogoče dognati, je li kaj poškodovan in je li nakrcano blago v nevarnosti. Na parniku je nad 800 vojakov in častnikov, ki potujejo na Filipine. Vsi potniki in vojaki, ki so bili na ponesrečenem parniku, so se srečno izkrcali in dospeli v tukajšuje mesto.
Rusija in Perzija.
Petrograd, 14. marca. Položaj v Perziji je spet tak, da se je pričela ruska vlada zanimati za Perzijo. Te dni je poslala Rusija v glavno perzijsko mesto še jedno divizijo koza-kov. Nadalje je vlada tudi naročila konzulom v Reštu in Astrabadu, naj pozovejo ladije ruskega kaspiškega vojnega brodovja v Perzijo, ako bi bilo to potrebno. Iz Teherana se javlja, da preti tam vstaja in da zamore le mnogo vojaštva rešiti mesto pred plenitvijo.
Obisk iz Japonske.
Yokohama, Japonska, 35. marea. Japonsko šolsko brodovje, ktero obstoji iz križark Aso in Soya, je danes odplulo iz Yokohame v Honolulu, Hawaii. Na ladijah je 150 mor-naričnih kadetov. Brodovje pride 1. aprila v Honolulu in od tam se potem napoti v San Francisco in kasneje bode križarilo proti severu vse do Seattle, Wash.
Križarki Aso in Soya sta bili preje ruski vojni ladiji Bajan in Varjag, kteri sta se v zadnjej vojni potopili, nakar so jih po vojni dvignili in popravili.
Brezpravni zamorci
Austin, Texas, 15. marca. W. H_ Ellis, zamorski milijonar, kteri je pred par tedni v Mehiki kupil velike nasade in uredil vse potrebno, da si napravi tovarno ta gumi, je moral tje potovati skozi Texas v posebnem zamorskem vagonu. Najpreje je prišel v Pullmanov voz. v kterem so bili sami beli, in je izjavil, da bode tu ostal. Vsi beli so pa takoj ostavili vagon in pozvali sprevodnika ter šerifa, naj zamorca odstrani Ko se je zamorec peljal par milj daleč, je ostavil Pullmanov vagon in je odšel v vagon za zamorce. Sedaj je izjavil, da bode potrošil, ako treba, tudi pol milijona dolarjev, da si izpo-sluje od Southern železnice in Pullman Car Co. zadoščenje.
Utonil na Coney Islandu.
Včeraj dopoludne je Alphonso Leach padel v Coney Island Creek in utonil. Njegovi klici na pomoč so privabili na lice mesta več ljudi toda nijednemu se ga ni posrečilo rešiti Njegovo truplo so kasneje
blizo Filipinov.
JAPONSKO VOJAŠTVO JE BLIZO FILIPINOV ZASEDLO KITAJSKO OTOČJE.
Po štirih dnevih je pa moralo otok
ostaviti, ker so prišli Kitajci.
IZ NEPOZNANIH VZROKOV.
Hong Kong, Kitajska. 13. marca. Kitajski ribiči, kteri ribarijo ob o-točju Pratas, ki je kitajsko, so poslali podkralju v Kanton naznanilo, da so Japonci zn-edli imenovane otoke. Vsled t-eira je kitajska vlada ta-
koj poslala na lic*
Feuv i ng za j ed:: ■ > 7. kama. da to zadevo
križarko topniČar-
n:est,-i i verna preišče.
Vojno brodovje se je mudilo nekaj ča-a pri otočju Pratas. nakar se je vrnilo domov. Poveljnik brodovja Woo. kteri je pred dvema leti na Kitajskem zaplenil tudi japonski parnik Tatsu Maru, ki je dovažal revolucionarjem orožje, poroča, da je na imenovanem otočju r.;:razobešeno japonsko za-:a\M. Na ..r«.ku »e je nastanilo za s;:'.!m. nad <r«» Japo icev. kt.-ri s<. pridobivali tWat, lovili želve in bisernice, ne da bi za to vprašali dovoljenja od -tram kibaj^kih oblasti. Ko so vprašaii Japonce, cenili so prišli na kitajsko otočje, so jednostavno odgovorili, da so otoke našli pred IS meseci.
Na otočju f-o t u«li razdejali neko staro kitajsko svetišče. pregnali mnogo domačih ribičev, p<ržgali šest kitajskih džunk in pretili vsakemu Kitajcu, ki se je hotel na otočju izkrcati. Nabrali so že v^-e polne fosfata, ki je pripravljen za odvoz na Japonsko. To jim je poveljnik kitajskega vojnega brodovja Woo, prepovedal in jim je zajedno ukazal, da morajo nemudoma odstraniti japonsko zastavo. Kitajci so Japonce^ kteri so na otočju razobesili svojo aa-stavo tudi fotografirali, da fmajo tako na razpolago povoljne dokaze za trditve poveljnika vojnega brodovja. V kolikor je znano, so Japonci iz imenovanega otočja že za 5 mil. dol. surovin odvedli
«V septembru 1007, je tadi vlada Zjed. držav zvedela, da to Japonci "odkrili" in zasedli otočje Prates, za kar se je washingtonska vlada zelo zanimala, kajti otočje je v nepo-srednej bližini Filipinov. Imenovano otočje bi bilo izvrstno za momarično bazo Zjed. držav proti Japonski, ah pa obratno, kajti otoki so oddaljeni od Filipinov le 120 milj. V geogra-fičnem pogledu bi pa otočje morale spadati še k Filipinom.
Nesreče.
Albany, N. Y., 15. mam. Na dna prostora za vspenjačo v poslopja Benson, so našli včeraj truplo 35letne gospe Ellen Freudenreieh. Njen mož je hišnik v imenovanem poslopju in stanuje v gorenjem &e.dslropj«. Kako se je pripetila nesreča, dosedaj Še ni dognano.
Na Clinton Ave., je jek vos aitšae železnice povozil 70 let starega prodajalca sadja J. L Leehnerja. Obležal je na mestu mrtev.
Denarje'v staro domovino
pošiljamo:
10.S5	........................so kroa,
20.55	........................100 kron,
41-10	........................so« kron,
102.75	........................600 kron,
205.00	........................1000 kron,
sa 1020.00	........................5000 kroa
Poštarina je všteta psi teh rrotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka
Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je tmjjtW-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pisan, vašje sneaks po Domestic Postal Money Order sli pa New York Bank Draft.
FRANK RAK8KR 00„ .81 Oostlandt St., Hov York. H. Y.
C10A St Glair Ait, K EL.
"GLAS NARODA1
(Slovene Daily.)
*nad and published by tfaa COVKNIC PUBLISHING COMPANY
(• corporation.) PE^NK SAJtSER, President. VICIOB VALJ A VEG, Secretary. LOCTF BENEDIK, Treasurer.
, proti zločinom bogastva. To prepričanje je sedaj v velikej meri in za i dolgo časa zginolo in sicer bas radi j pravde, koja se je vršila proti najmogočnejšemu trustu, kar jih imamo v deželi.
Tu pa tam se vrši še kaka pravda proti Standard Oil Co. in tudi za-
£*laoe"of Burne« oftlie corporation and more priti še do kake nove pravde, tddrweee cwf above officers: 82 Cortlandt toda od teh ni mnogo pričakovati, »»»•V^Boroufb of Manhattan, New York kajU uverjeni smo> da bode Tiada v
_i----1 nadalje skrbela za to, da se izogiba
** oSlad^1* ^ M\Amerik0 ^$3.00 takim neumnostim, kakoršnjo je
, pol lela . ......
„ teto m mesto New York . . „ pol leta ta meeto New York . 2.00
Rvropo »a ne leto ....	4.50
., pol lete.....2-50
. .. „ četrt 1«U ....	1.75
~> Brropo požil jamo »kopno tri številke.
1.50 ravnokar doživela. 4.00
Monroe doktrina.
(4L.A.8 NAfiODA" iahaja vaak dan i*-vmemči nedelj in praznikov.
«GLA8 NARODA**
("Voice of the People") <«a*d »very day, except Sunday« and Holidays. ■Ha rjflcr.ption yearly $3.00.
^^Advertisement on'tpeement.
Dopisi brei podpisa in oeobnosti se ne tatienejo
Denar	«« blagovoli pošiljati po
ioney Order
Pri spremembi kraja naročnikov .roaimo. da se nam tndi prejšnje blvaH^če natnani, da hitreje naj-len o naslova i ka
"Jopisoui in poeiiiatvam naredite naslov: "GL AS naroda"
12 Cortlandt Street, New Yoj k City. Telefon 4687 Cortlandt
Standard Oil Co. in časopisje.
V kolikor smo pregledali večino aewyorskega in okoličanskega časopisja, ktero se je zadnje dneve ba-vflo z razsodbo v zadevi svežine vlade proti Standard Oil Co., ktera je fcila tem povodom oproščena plača-nja denarne kazni v znesku 29 milijonov dolarjev, zamoremo izjaviti,
da je skoraj vse časopisje vzelo omenjeno razsodbo z zadovoljstvom na | le?alnim potom nižesar opraviti, šo
Bivši predsednik republike Venezuele je nedavno v Evropi izrazil željo, da bi se rad vrnil v svojo domovino, ker mu je vest popolnoma čista in ker želi urediti svoje ta-mošnje premoženje in ostale posle. Takoj za tem je pa prišlo poročilo, da mu sedanja venezuelska vlada ne bode pustila izkrcati se.
Boljšega dokaza, da so se podjetniki iz Zjedinjenih držav, zlasti pa oni, ki kontrolirajo asfaltni trust, v Venezueli zopet udomačili, nam gotovo ni treba, kajti imenovano poročilo nam nudi vsestranski dokaz, da je temu v resnici tako. Jedva, da je Castro odpotoval v Evropo, da ga tam operirajo, prišla je že ameriška zarota na površje in ta zarota, ki je delovala zajedno z domačimi venezuelskimi zarotniki, je bila tudi popolnoma uspešna. Pri tem se je vse vršilo z nepopisno hitrostjo; potem so Cipriana Castra odstavili in vse potežkoče, ktere je dotedaj napravil našim trustom odstavljeni predsednik, so bile jednim mahom odstranjene.
Vse prejšnje razsodbe najvišjega sodišča v Venezueli, ktere so povdar-jale in dokazovale, da korporacije iz Severne Amerike v Venezueli nimajo
Komunistične obč ne posebnim ozirom na . Sev. Ameriko.
s
IL
komunizma so
znanje. To se pa po našem prepričanju ni zgodilo vsled tej?a, ker je časopisje Roekefellerjevemu trustu morda naklonjeno — to je namreč samoobsebi umevno —, temveč radi tega, ker se časopisje nikakor ni strinjalo s preveč odločnim nastopom bivšega predsednika Roosevelta napram imenovanemu trustu. To velja tudi o večini onega časopisja, ktero je preje ob vsakej priliki podpiralo vse Roosevelt ove ukrepe. Vsakdo, ki ni političen babv, je namreč vedel, da je v zadevi proti Standard Oil Co. nedavno po llooseveltu imenovani 6odnik Landis v Chicagu ravnal tako, kakor je želel bivši naš predsednik.
Mogoče bi vsa stvar za zvezino vlado izpadla mnogo ugodnejše, ako bi Roosevelt dal omenjenemu sodniku kako drugo direktivo, ki bi ne izgledala tak<» direktno, kajti nikakor ne moremo misliti, da bi Roosevelt že v naprej ne vedel, da bode pomenjala trustu tialožeua kazen v znesku devetindvajset milijonov dolarjev povsem navadno smešnost, koja se nikdar ne zamore uresničiti. Ako bi bil imenovani sodnik povodom izreka svoje razsodbe saj nekoliko bolj skromen, potem bi tudi Roosevelt dosegel končno sijajno /.mago proti jw.'trolejskemu trustu. Na prvi pogled bi Človek mislil, da i
bile nemudoma razveljavljene. Korporacije so namreč s svojim denarjem osnovale zaroto proti prejšnji legalni vladi in svoječasno so uprizorile tudi revolucijo proti Castru. ktera pa ni vspela, tembolj je pa vspela sedanja zarota.
Posedaj je za korporacije izgledalo vse v najboljši luči, dokler ni na nje vest, da namerava Castro priti nazaj v Venezuelo, na korporacije delovala, kakor strela iz jasnega neba. Ako bi bil Castro v resnici tak zločinec, kakor ga predstavljajo sedanji mogotci v Venezueli, in ako bi v resnici skoval zaroto proti življenju sedanjega predsednika Go-meza, potem bi ga prav lahko pustili priti v deželo, ker le na ta način bi zamogli nastopiti proti njemu sodnim potom. S rem bi ga za ved-i no onemogočili. Odkod prihaja to-raj nepopisen strah, kterega imajo sedaj v Venezueli pred njim t
Brezdvomno oni vsi vedo, da so vse obdolžitve, ktere so v njegovej odsotnosti skovali proti njemu, neresnične. in da mora pri sodni obravnavi priti to tudi na dan. Poleg tega pa tudi vedo, da ima Castro med svojimi rojaki dovolj privržencev, kteri znajo pravilno ceniti njegov možati nastop proti tujim korpo-
rncijam.
Za korporacije naravno ne obstoji j bi oni isti juridični razlogi, ktere je | se(laj nikaka nevarnost vež in ono, j
vrhovno sodišče navedlo, ko je prvot- U go dosegle> bodo sed&- skušale
no razsodbo razveljavilo, veljali tudijtudi dr-ati z vsemi sredstvi
^ slučaju, ako bi se glasila obsodba | In na ta na-in bode znana Mon_
le za jeden milijon dolarjev. Vse-|rOG doktrina s poinočjo ravno tako
kako bi pa pri kazni, ki bi ne prese-' 7_nanejra amoriškega načina, uprizo-
riti "revolucijo" in si potem
gala milijone, prišlo do povsem drugih razlogov, kajti taka kazen bi bila več ali manj opravičena. S kaznijo v znesku 29 milijonov dolarjev je pa postopanje proti trustu zadobilo lice brezobzirnega zasledovanja nasprotnika in sicer pod krinko pravosodja. In ker je bilo to takorekoč očitno, ni bilo sodniku Andersonu težavno naročiti porotnikom, naj trust ui petrolje popolnoma oproete, kar •e je končno tudi zgodilo. Ker je pa sodnik morda že v naprej sklenil napraviti navedeni obravnavi tak konec, mu je bilo tudi povsem lahko navesti razloge.
Bivši predsednik Roosevelt se pa ima sodniku Landisu zahvaliti za to, da ni vspel, kajti sodnik je hotel svojo naklonjenost Roosevelta izkazati s tem, da je prekoračil navadno mejo pri kazni in s tem vso, inače dobro in koristno zadevo morda za vedno pokvaril.
Takoj, ko je namreč Landis izrekel obsodbo, glasečo se na plaeanje denarne kazni v znesku 29 milijonov dolarjev, je že vsakdo vedel, da trust imenovane velikanske svote ne bode nikdar plačal. Razsodbe sploh ni nihče smatral resnim, kajti po vsej republiki so se norčevali omenjenej razsodbi, ki je sedaj na tako nizkoten način za vedno odpravljena. Poleg vsega tega naj pa ne pozabimo navesti tudi dejstva, da je naše prebivalstvo vsled izida imenovane obravnave zgubilo dokaj zaupanja v vlado, ktera je vedno obljubovala, d* bode brezobzirno postopala tudi
potom nje prilastiti to ali ono republiko, zopet dosegla sijajno zmago.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. T., Winter Quarters, Utah. — 1. Ne more jih prisiliti; lahko jih pa pozove. Ako se hočejo odzvati takemu pozivu, je njihova stvar, toda siliti jih ne more nihče. — 2. Običajno dve leti, potem je treba naprositi konzulat za podaljšanje potne listine. Naš najbližji konzulat je v Trstu. V ostalem je pa zguba državljanskih pravic odvisna čestokrat od konzulata in poslaništva. K volitvam jc treba priti domov v Zjed. države, seveda, ako je mogoče. — 3. Ne bo-demo priobcevali, ker je otročje.
NAZNANILO.
Glasom "Glavnih pravil družbe sv. Rafaela za slovenske izseljence" želim tem potom opomniti vse slovenske rojake po Zjed. državah, da naj mi prej ko prej naznanijo, ali žele za tekoči velikonočni čas slovenskega spovednika. Seveda to velja le za one rojake, ki dosedaj niso imeli prilike izvršiti svoje krščanske dolžnosti, dasi bi to radi storili. Za letošnje leto se bode v tem oziru za nje storilo, kolikor bode mogoče.
Forest City, Pa., 10. marca 1909.
Za družbo sv. Rafaela:
Rev. Jos. Tomšič, predsednik.
P. O. Box 11.
Na jat are ji pojavi verskega značaja.
Bilo je t dobi velikega verskega gibanja v Evropi, kterega najzname-r. i tej a pojava sta češko husitstvo in nemško lutrovstve. Tedaj so se oglašale na vseh koncih različne sekte, ki pa so več ali manje kmalo izgubile vsak drug razen historičen pomen. Bodisi, da se je zgodilo to vsled notranjih krivd, ali vsled zunanjih povodov, pri kterih je igralo zlasti preganjanje veliko ulogo. Izmed teh stoterih novih "ver" je za ras važen le pojav *'prekršeeval-cev", ker so živeli ti na komunistični podlagi. Vidimo jih na Morav-skem že leta 1527. Nekoliko časa so opravljali svoje obrede popolnoma svobodno. Ko pa so se spravili stanovi s katoliškim avstrijskim vladarjem, so jeli na nkaz slednjih pre-krščevalce ljuto preganjati, tako, da so se izselili najprej na Ogrsko, kjer so pod Turki močno trpeli; poskusili so se vrniti na Moravsko nazaj, a so jim stanovi zabranili. Nato so se napotili preko Ogrske v Sedmo-graško.
Nič boljše ni godilo " prekršeeval-cem" na Koroškem. Stanovi so jih neprestano preganjali in ravno tako katoliška duhovščina, dokler se niso leta 1752 izselili. Obrnili so se najprej preko Štajerske in Ogrske na Sedmograško, kjer so imeli njih mo-ravski bratje. kakor smo pravkar tuli, svoje domovje. Ali prišli z dežja pod kap: sedmograška gosposka je preganjala obe skupini komunistov ravno tako, kakor se jim je godilo drugod. Mnogo so jih šiloma pokatoličanili.
Na skrivnem, sredi noči, se je spravila zadnja peščica tistih, ki se niso hoteli kloniti, na pot preko transilvanskih Alp v Valahijo, kjer so uživali popolno svobodo. Ali za-tu so imeli pod posledicami rusko-turške j^ojne toliko trpeti, da so vzdr- j žali tod komaj dve leti. Prosili so ruskega generala Semetina pomoči. ' ki jim je dejal, naj se preselijo v : južno Rusko. Mala kolonija se je napotila res na pot. Na poljsko-ruski meji so zadeli na ruskega glavnega poveljnika grofa Romancova, ki jih je bil voljan vsprejeti na svoje posestvo ob reki Desni v južnej Rusiji.
Leta 1770 je podpisal z njimi kon-trakt. v kterem jim zagotavlja: popolno versko svobodo; nikdar jim ne bode treba prisegati, niti pred sodiščem, niti kje drugod; nikdar ne pojdejo v vojno; njih pravic kakor komunistične občine jim ne bo kratil nihče in tudi davka ne bodo plačevali vsak za-se. ampak le kakor skupna občina.
V selu Višenki ob Desni so si sezidali najprej svoj "bratpvski dvor", ki bi dajal prostora vsem. Godilo se jim je spočetka dobro in nihče ni posegal v njih komunistično življenje. Skupno so delali in skupno uživali sad svojega truda. Živeli in oblačili so se jako priprosto. Poslali so po svoje tovariše v Sedmograško po posebnem odposlancu, tako. da se je občina kmalo izdatno j pomnožila. Štela je okolu 150 glav.!
Po smrti ruskega grofa (1796) jih je pričel njegov naslednik preganjati. Zato so se obrnili do earja Pavla. Tri dni potem, ko je prišla njih de-putacija v carjevo prestolno mesto, je bil Pavel po zarotnikih umorjen. (1S01.) Njegov naslednik Aleksander jim je odstopil del lastnega posestva pri Redičavi, štiri ure hoda od njih prvotne naselbine. Občina se je nastanila v petero kamenitih hiš, ki so stale v obliki trdnjave in so jih stražili tudi po noči.
Notranje razprtije so dale povod raznim homatijam, tako, da so se pričeli seliti sem in tja. Bratje so se cepili, se kasneje združili za nekaj časa, dokler jih ni zadel v novi občini Moločni, v tavrijski guberniji, leta 1875 izdani ruski zakon o splošni vojaški dolžnosti. To je bilo proti njih principu in zato so se preselili v — Severno Ameriko.
Visoko gori ob severu, blizu canad-ske meje, v sedanji državi North Dakota ob gorenjem teku reke Mossou-ri, največjem pritoku Mississippija, so si poiskali novo domovje. Vseh skupaj je bilo okolu 1300 glav in razdelili so se na dvanajst "bratskih dvorov ".
Tam žive še danes strogo po tistih načelih, kakor njih pradedje pred 350 leti na Koroškem in Morav-skem.
Komunizem so izvedli do skrajne posledice, zasebne lastnine ni nobene; niti kos sukna, ki jim pokriva telo, ni zasebna last posamičnika. Samo spalnice ima vsaka osoba za-se, vse druge prostore rabijo skupno.— Kadar se bližajo ženski kritični dnevi, prihaja t "materinsko sobo" in
ko d ose za jo otroci poltretje leto, prihajajo v "malo šolo", nekak otroški vrtec. Tam se igrajo z drugimi, skupno obedujejo in vsi stoje pod nadzorstvom takozvane "šolske sestre". Šele zvečer prihaja mati po svoje dete. S šestim letom prihaja otrok v "veliko šolo", ktere gltvna naloga je, poučiti otroka v vseh verskih naziranjih družbe.
Pečajo se največ s poljedelstvom in živinorejo. Tako goje posebno ovce, prašiče in konje. Na čelu vsake občine stoji načelnik, ali starosta imenovan, ki odločuje o vseh sporih, ki odreja delo in drugo. Okolu 120 duš tvori jedno občino, ki premore vsaka blizu 5000 akrov zemljišča.
Zaradi njih priprostega življenja — nikdar ne kade, ne plešejo, nikdar ne gredo pred posvetnega sodnika, česar potrebujejo, si napravijo vse sami — jih okoličani sicer zasmehujejo in jih nazivljejo "Rusi", toda komunistov tega ne moti. Značilno je, da je njih občevalni jezik še da-ues nemški, dasi ni dvoma, da obstoji naselbina vsaj v gotovem delu tudi iz slovanske krvi. Tudi njih bivanje na Ogrskem, v Rumuniji in na Ruskem jim ni vzelo tega jezika. Pred šestimi leti so izdali posebno priročno knjižico pod imenom "Re-chenschaft unserer Religion, Lehre und Glaubens", ki je vseskozi prepojena z izreki sv. pisma. Nektera poglavja pa so jako zanimiva; tako n. pr. oni, kjer pripovedujejo, zakaj nečejo nobenih duhovnikov ("Von den Pfaffen und warum wir nichts mit ihnen zu tun haben").^
Ne udeležujejo se nobenih volitev ("Mit die weltlichen Hiindel haben wir nichts zu thun, wir siindern uns ganz ab, wir gehen nicht zur weltli-chen Walil. auch bekleiden wir kein weltliebes Amt, leben so, das wir der Obrigkeit keine Miihe oder Unange-nelimliehkeiten machen") in če se jim hoče kdo pridružiti, sprejemajo
Avstrijska notranja politika in razvoj Slovanov.
Radi enuncijacij v srbski skupšti-ui je na vstalo v avstrijski diplomaciji veliko razburjenje, ki nahaja izraza v neštetih člankih nemškega no-vinstva. To je velika gromeča bojna pesem, ki se lepo sklad? v izražanju nemškega razpoloženja nasproti Srbiji in srbskemu narodu, ki pa dis-harmonira v mnenju z ozirom na vprašanje, ali naj Avstrija zahteva zadoščenja, kakovo naj bode to zadoščenje in kakov bodi način, po kterem naj se je d&!
Eni menijo, naj se sploh ne za-j hteva zadoščenja, ker je Srbija pre-mizerna država, da bi tako mogočni monarhiji, kakor je Avstrija, moglo biti kaj ležeče na zadoščenju od nje- j ne strani. Drugi menijo, naj se a v- j strijska diplomacija ne ozira na ža-ljenja z besedo, pač pa naj ostro nastopi, ako bi prišla izzivanja z dejanji. n. pr. z napadi od strani band, j Najrezkeja so pa mnenja, da naj bi: Avstrija kar zasedla Srbijo. Ali proti tej misli je nastopil neki umi-rovljeni general s člankom, v kterem dokazuje, da je ta misel blazna, ker bi druge vlasti nikdar ne privolile v to. Zato pa je ta general mnenja, da naj se Avstrija gospodarski ma-1 ščuje nad Srbijo, naj jo — takorekoč — izstrada!
Z vrednostjo, oziroma izvedljivost- \ jo teh raznih nasvetov se nečemo ba-viti tu. Le konstatovali bi gotovo velesimptomatično in značilno dejstvo, da nemško novinstvo najrazlic-nejih barv nastopa kakor tolmač av-! strijske vnanje politike in nje voditeljev.
Pač pa nam prinaša ta nemška žur-nalistična kampanja izvestnih izjav, trditev in pojavov, ki nas izzivljajo na odgovor.

Zjedlniene države	A^Tf^-v
Sedež: Forest City, ^

► -»k larHMffanMil ^

-O-O-
ODBORNTK3:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVEBL, P. O. Box 874, Feresk Oily, 3 Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TET,BAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTLR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUiLLČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MABTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KARO L ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock A venae, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa* IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA.'
sko stališče govorita zdrava pamet in logika: ali bodi notranja politika taka, da bode pri balkanskih slovanskih narodih vzbujala simpatije in zaupanje, ali pa naj se Avstrija odpove svojim aspiracijam na Balka- j nu. Aut aut!
S slovanske strani se trdi vedno, tudi najubornejega človeka, le da je J da bi morala Avstrija temeljito re-poštenjak.	| vidirati svojo notranjo politiko, ako
Vseh skupaj je danes okolu 1300 j h°ee> da bode ta v oporo avstrijski glav. Imenujejo se po svojem prvem vnanji politiki, zlasti balkanski. Ker organizatorju J. Hutru ''Huterska ie neloeično in absurdno, ako se hoče družba" (Huter's Society). Jakob' iskati simpatij pri slovanskih naro-Huter je bil doma iz Tirolskega. Ko | dib na Balkanu, a objednem nada-se je vrnil nekoč v svoj domači kraj,! Ijevati v notranjem s staro, Slova-ga je zgrabila gosposka, mučila mo-1 noni sovražno politiko! Za slovan-ža in so ga naposled živegžT sežgali.
S tem smo stopili na amerikanska tla. na kterih se poskušajo že kakih sto let najrazličneji eksperimenti verskih in socijalističnih idej. Res je, da dobivamo tudi v nekterih drugih delih sveta popolnoma komunistično urejene občine. Tako žive gotovi plemeni gorskih Židov v Kavkazu v strogem komunizmu; nadalje premnoge verske družbe v Pamiru, Tibetu in drugih srednjeazijskih pokrajinah; ravnotako dobivamo slične pojave pri mnogih naturnih narodih. Jako interesantni so ponesrečeni poskusi nekega južnoruskega odvetnika v drugi polovici minolega stoletja, ki je hotel kmetsko življenje popolnoma preu3trojiti v komunističnem smislu. Toda nobena dežela nam ne nudi toliko vzgledov, kakor Amerika.
Kakor pa se prepričamo v sledečem, vidimo, da so se verske komunistične občine mnogo bolje in dalje časa držale, nego one, ki so izvirale iz socijalističnih tendenc.
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro j p domovino in to se-veda na jra jše v g g.
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c m s j e
preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St,	New York, N. Y.
Podružnica:--
6104 St. Clair Av., N. E.,
Cleveland, O.
NAZNANILO.
Tem potom poživljam MIRKO VULETIČA, kteri je bil pri meni na boardu, da poravna svoj dolg. Ako tega ne stori v 14 dneh, bom proti njemu sodnijsko postopal.
Joe Zupančič (Ograjčan), 203 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
(15-16—3)
NAZNANILO.
Družtvo sv. Alojzija žt. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., ima svojo redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvenike opozarjam, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter tndi redno donašali svoje mesečne prispevke, ker drugače društvo ne more obstati ▼ pravem redu zaradi prevelikega Števila bolnih bratov. Seja pride, pa Se skoraj ne sprejmemo toliko denarja, da bi asesment plačali na Jednoto. To je zanikrno, ker komaj četrtina društvenikov pride k seji. Bratje, tako nikakor ne moremo naprej, društvo mora prepa-stL Torej žrtvujte se malo za svoje društvo! Če se pa kteri zaradi oddaljenosti ali dela ne more seje udeležiti, naj vsaj svojo mesečnino pošlje po svojem zanesljivem sobratu ali isto pošlje odboru. Ako še to ne zadostuje, se suspendira vsak člart. kteri za dvakrat dolguje. Torej pozor I
Ivan Potokar, I. tajnik. (10, 12, 15, 3)
Kje je IYA1J SUŠNIKt Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Frank Jakob, 590 First S L, Milwaukee, Wis.
Slučajno smo naleteli v nekem dunajskem listu na članek, kterega av- j tor z indignacijo odbija obtožbo v govoru srbskega ministra za vnanje stvari, češ, da hoče Avstrija Srbe v dveh pokrajinah usužnjiti, kakor je ona tudi v Evropi jedina država, v kteri so vsi narodi (dotieni list dostavljam oklepu: slovanski) nezadovoljni.
To glasilo je dunajski list "Die iZeit". ki hoče menda svoj konku-' ' renčni boj proti glasoviti "Neue ! Freie Presse" še posebno podpreti 7. glasno in usiljevo hrambo politike barona Aehrenthala. "Die Zeit" odbija označena očitauja s srbske strani z vso srditostjo in očita srbskemu ministru za vnanje stvari falsifikaci-jo zgodovine, ker je rekel, da od leta 1866 uživa Avstro-Ogrska vso za-slombo pri nemški državi, a povračilo za to da mora biti Avstro-Ogrska pi- j jonir Nemčije!!
Dunajski list vzklika: Ali se more na bolj nesramen način postavljati resnico na glavo f!
Potem nastopa "Die Zeit" dokaz, da je ravno nasprotno resnica, ki da je ta, da se v Avstriji od desetletja iio desetletja vedno bolj povspeinje Slovane1
Sleherni človek, ki je mogel spremljati politične dogodke v Avstriji v zadnjih desetletjih in ki gleda danes s svojimi lastnimi očmi, kako vladni sistem v Avstriji z vsem svojim mogočnim in obilim aparatom in z državnimi sredstvi podpira ekspanziv-no nemško politiko, se bode vpraševal strmč: od kje toliko drznosti za take trditve, za tako teptanje res-nice TI
Ali bodimo pravični in priznajmo, da dunajski list navaja tndi konkreten, navidezno upravičen argument za svoje trditve. Toda ta argument utegne v resnici imponirati le človeku, ki prav nič ne pozna ne političnih in narodnih bojev v Avstriji, ne njenih vlad in namenov. "Die Zeit" vzklika namreč: "Pokažite nam kak slovanski narod v širnem svetu, ki bi dosegel tako visoko politično in kultur elno stopinjo, kakor so jo dosegli Čehi v Avstriji 1"
Res je: Čehi so se naravnost čudovito razvili I S tem pa, da hoče dunajski list vzbujati mnenje, kakor da so avstrijske vlade in morda celo tudi Nemci želeli tako povzdigo Čehov, je zagrešila "Die Zeit" najgršo fal-sifikacijo zgodovinske resnice. Čehi so se — in to velja tudi za druge slovanske narode v Avstriji — povzdignili iz sebe ven, a lastno mpčjo,
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za S20.55
s poštnino vred«
Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so *elo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik.
Dergance, Widetich & Co.,
1622 Arapahoe St.,
Denver, Cola.
z lastnim delom in v trdem neprestanem boju proti vladi in proti Nem-fem! Da je šlo po volji Nemcev in j vlad. bi bili danes Slovani v Avstriji1 politično obnemogli — helotje. A v kolikor je potem država storila za njihov kulturni in gospodarski razvoj, je storila to primorana, ker so Slovani z lastnim delom postali politična potenca, ki je jednostavno ni možno več kar prezirati.
"Die Zeit" očita srbskemu ministru falsifikacijo zgodovinske resnice, ali v isti sapi kaže, kako ona sama gazi celo sodobno resnico. Vzklika namreč, da isti Hrvatje in Srbi uživajo v monarhiji popolno ustavno svobodo, kakor vsi drugi narodi 1 Kaj tacega & upa trditi v času, ko pa-šuje v Hrvatski Ranch, ko se samovoljno razsiplje narodno premoženje, ko se g2zijo pogodbe, ki jamčijo Hrvatski neodvisnost in samodoločbo. ko se hrvatski ban, ki bi moral biti vrlini zaščitnik hrvatske ustavnosti, odkrito in cinično pripoznava zgolj eksponentom madjarske vlade, torej sovražnikov vsake hrvatske državne in politične svobode! V času torej, ko je v Hrvatski ustava popolnoma suspendirana, hoee rečeni branitelj avstrijske vnanje politike postavljati Hrvatsko v izgled, ki naj kaže, kako avstrijski Slovani uživajo vso ustavno svobodo!!
S sklicevanjem na tako svobodo se ne pridobi simpatij in zaupanja pri Slovanih na Balkanu. Ali dunajski list je zagrešil še hujo nerodnost, ko pravi, da zmešnjave v Avstriji prihajajo ravno od tega, ker se dovoljuje narodom svoboda in se ne ger-manizira! Potemtakem bi bile v Avstriji urejene in mirne razmera moi-
ue le tedaj, ako bi se — neusmiljeno zatiralo in germuaiziralo!
Človek se prijemlje za glavo in za^ staja mu sapa. Kaj si morajo misliti Slovani na Balkanu o namerah Avstrije in nje razpoloženje nasproti lastnim nenemškim narodom, ako se širijo taki nazori, ki morajo biti » ključeni iz države, ki hoče biti —• ustavna! A kteri vnanji narod bode hotel poverjati svojo osodo državi, ki ne temelji na enakem pravu xa vse narode do — življenja.
Vidimo torej, da listi l la "Di» Zeit" ne le falsifiarajo resnico, ampak tudi kompromitirajo državo m svojim brezdušnim pisarenjem I
FSOftKJA.
Kdo izmed eenj. rojakov naročnikov bi nam hotel naznaniti aaalov kake tovarne, mdokopa ali dmtf> podjetja, kjer bi dobil službo aH sto trden in čvrst samski KOVAČ.
Izurjen je pri konjih ter vozovih in sposoben za vsako kovaško delo. V Ameriki je že več let ter je doee-daj delal tu blizo New Torka.
Tozadevna pojasnila izvolijo naj se pošiljati na:
Frank Sakser Oo., 82 Cortlandt St., New York, H. T. (13-1«—3)
Kje je FRAN MLAKAH t Nazadnjo je bival v New Castle, Pa-, 533Vi Sady St., potem pa v Milwaukee, Wis., 277 Grove St. Dve leti ia ni glasu o njem. Kdor ve kaj natančneje o njem, ae prav vljudno prosi, da sporoči njegovi leni: Marija Mlakar, V. Lipljene, p. jak, Kranjsko,


Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Cnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
m.
URADNIKI:
HfaANK MEDOd, predsednik, M83 Ewinf Ave., 80. Ctiieffo IVAN GEKM, podpredsednik, P. 0. Box 67, Braddoek, Pa 3D9. u BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn.
KERŽL8NIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rook Springs, Wy®. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Miim.
NADZORNIKI:
jLlfUXIJ VIRAlNT, predsednik nadzornega odboxa, Cor. 10tk Ave.
<• 9iobe St., So. Lorain, O.
IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box «41 Eveletii, Minn. ICEHABL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7tfc St., Calumet,
POROTNI ODBOR: IVAN KERŽlSNEK, Predsednik porotnega odbora, P- O. Box 138, -Sardine, Pa
IVAN N. GOS AR, drugi porotnik, 5312 Botler St., PittOmsg, Pa IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 06, Ely, Minn.
*r*onn tdravnik, DR. MARTIN J, IVEC, 71L N. Chicago St. Joliet, 111-
-0—0—-
Krajema društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe adov -a druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, <Sy, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajev7\a društva na blagajnika: JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zastopniku in nobe-sszn dn^em. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplakat vsake soiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vee pritožbe od strani krajevnih druiiev Jednote ali poeamasnikov •aj ae pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN EZERZlSNIK, Hex 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake •rifeibo
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
BALKANSKE NOVICE.
Monastirski metro polit nmxL V
Carigradu je umrl nenadne smrti metro polit iz Monastira, Jochim Phoropolus, ki se je ta čas nahajal v turški prestolnici kot član ekumen-ske sinode. Pokojnik je bil svoj čas vsled makedonskih zmed dvakrat šiloma odstranjen s svoje stolice in pripeljan v Carigrad.
Kdaj se ^prične vojna? Budimpešta, 23. febr. V tuk. političnih krogih zatrjujejo, da napove Avstro-Ogrska Srbiji vojno 15. ali 20. najkasneje pa 31. marca. Črni Gori Avstro - Ogrska ne bo napovedala vojne, marveč jo bo z raznimi koncesijami skušala zase pridobiti. V vojaških krogih namreč uvažujejo, da bi zavojevanje Črne Gore stalo najmanj 80 do 100.000 mož, kar bi pa ne bilo v nobeni primeri s koristmi, ki bi jih nudila okupacija Črne Gore Avstro - Ogrsko.
Belgrad, 22. febr. Na včerajšnjem protestovem shodu radi preganjanja Srbov na Hrvatskem je bilo, četudi je bil strašen mraz, čez 10.000 ljudi, ki so dve uri stali na snegu, poslušali izvajanja govornikov in z burnimi medklici dajali izraza svojemu ogorčenju. Vsi govorniki so naglašaii, da so Srbi na Hrvatskem preganjani zato, ker se kot dobri sinovi Hrvatske hočejo skupno z enokrvnimi brati boriti za pravice skupne domovine ki jo tujec hoče podjarmiti. Srbi so torej preganjani samo zato, da bi se razbila srbsko - hrvatska koalicija, ki je najboljša garancija za uspeh narodne borbe Hrvatov in Srbov. Vsi govorniki so bili zelo ostri, ker je ogorčenje radi preganjanja Srbov na Hrvatskem neizrečno. Veselo znamenje, da so vsi prisotni burno klicali bratom Hrvatom in bratski starodavni kraljevini Hrvatski.
V zalogi imamo sledeče knjige:
GROF MONTE CRISTO,
svetovna knjižnica v dveh fino nih knjigah, cena $4-50. GROFICA BERAČIOA, 100 zvezkov, cena $6.50. MALI VITEZ, 3 zvezki, cena $2.25. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki, cena $2J>0. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, cena $6.50. TRIJE MUŠKETERJI, svetovna knjižnica, broširana $2.30, fino vezana $3.00. Z OGNJEM IN MEČEM, cena $2.50. Vse te knjige je dobiti za označeno ceno poštnine proste pri:
v Sovenic Publishing Co 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Umrli so v Ljubljani: Dne 12. febr
Leopold Verhovec, poštni kontrolor v pokoju., 59 let, Miklošičeva cesta 26. Pavla Jenko, čevljarjeva hči, 2 Teti, Sv. Petra nasip št. 53.
Dne 14. febr. Josip Kerviaa, krojač, 78 let, Radeckega- cesta 11.
Dne 16. febr. Jožefa Hanhart, za^ sebnica, 64 let, Emonska cesta 8.
Dne 17. febr. Benjamin Fabjan, frančiškanski mašnik, 75 let, Marijin trg 4. Rafael Kavcij dijak, 19 let, Sv. Petra cesta 58. 3Iarija Ker-iie, podobarjeva hči, 16 ur, Poljanska cesta 60.
Dne 18. febr. Josip Jančigaj, skla-diškega mojstra sin, 1 leto. Resljeva eesta 23.
Dne 19. febr. Jera Boštar, gostija, T8 let, Japljeve ulice 2.
V	dež. bolnici: Ivan Fink, mestni Ubožec, 69 let.
V	hiralnici: Agata Temelj, gosti j«, 85 let. Franja Turk, gostija, 37 let Fran Merčnik, hlapec, 47 let.
Pobegnil je dne 17. febr. iz Vinje-fore 181etni mladenič z 191etno deklico, misleč jo skrivaj popihati v Ameriko. Poneveril je svojim staršem znatno svoto denarja. Pa sreča mlademu paru ni bila mila. V Ljubljani so na ovadbo očeta sina prijeli. Fant je v zaporu.
Ogenj v Sturiji. Dne 21. febr. je
pogorel hlev Matevžu Črnigoj v Štu- : ■iji pri Ajdovščini. Zažgal je po ne- j previdnosti neki berač, ki je pri tem •am skoraj zgorel. Dobro, da je bilo ; vreme mirno, sicer bi bila pogorela tsdi cerkev, ki je tik pogorišča. Ožganega so prepeljali v bolnico, pa je aoale upanja, da okreva.
Samo si cry enake krajevne table sta
«i oskrbeli občini Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pri Ljubljani!
Minister Hochenburger pod obtožbo. "SI. Narod" zahteva obtožbo aunistra Hochenburgerja, ker je drž.
stražnika Fabris, kteri ji je dal jesti, in nadzornika tamošnje ubožnice, kteri ji je podaril 2 K, zvečer pa je obupana pu>tila dete na dvorišču in sicer zato, ker stanuje v bližini otrokov oče 571etni delavec Anton Gr-mek iz Komna, uslužben v mestni plinarni. Cergoljeva je izpovedala, da ji oče ni dal še niti vinarja za o-troka, ter da jo je vrhutega še posilil, ko je pri njem služila. Grmeka so zaprli, Cergoijeva pa je še prosta.
Samomor vojaka. Dne 23. febr.
zjutraj se je v sežanski vojašnici ustrelil z lastno puško vojak 97. peš-polka Anton Zakrajšek rodom iz Gorice. Vzrok do sedaj še* ni znan. To je že drugi slučaj, od kar je nastanjeno vojaštvo v Sežani.
RAZNOTEROSTI. Zanimiva pravda se bo vršila
NAŠI ZASTOPNIKE
- POZOR SLOVENKE 1
Iščejo se
ŠIVAT,KE ZA MOŠKE SLAMNIKE
Vanderhof Co. Delo stalno, po leti kakor po zimi. Plača na teden od $12 do $20, kakor je šivalka. Vse podrobnosti poizvedite pri:
John Lacijan, 419 E. 15th St.,	New York.
(15-17—3)
ŠTAJERSKE NOVICE.
Škrlatica se je pojavila na Štajerskem v vitanjski okolici, kjer je umrlo že 7 otrok in v občini Loka pri Zidanem mostu kjer je obolelo 145 oseb (8 možkih, 10 ženskih in 127 otrok ter umrlo 23 otrok.
Disciplinarna preiskava se je uvedla proti notarju Strafelli v Rogatcu in sicer radi krive napovedi njegovih dohodkov. Strafella je Nemec.
V konkurz je prišel trgovec Julij Schmidt v Pilštajnu. Za konkurzne-ga komisarja je imenovan J. Druš-kovič, trgovec v Kozjem.
Spala sta pri mrtvem otroku zakonska Braunšteter v EUenerzu na Zg. Štajerskem ko sta se namreč
zjutraj zbudila, sta našla pol leta staro deklico mrtvo v postelji. Otroku se je ponoči sedeno mleko vzdi-govalo in se je pri tem zadušil.
Vsiljiv berač. V Mariboru je prišel nedavno v Langerjevi ulici 36Iet-ni Šulc iz Razvine beračit. Neka 80-letna žena Lackner mu je zabranila vstop k hišni gospodinji, na kar jo je dejansko napadel in še pozneje, ko ga je vpok. major Turič nagnal s palico iz hiše, starki grozil, da jo ubije. Šulca ima že policija na var-
pravdništvo v Ljubljani konfi>cira- nem-
lo besede, ktere je govoril češki po- j Umrl je v Feldhofu pri Gradcu Iv.
slanec Klofač v delegaciji dne 30. Ditrieh, davčni oficijal iz Litije, ro-
eept. 1908. Porivajo češki narod k dom Postojnčan.
najstrožjemu bojkotu Nemcev.	!	,	. ,
! Nogo si je zlomil pn sankanju
Poskuš-n samomor. Nedavno se je f Adlerjev komi na Annenhofu pri Ce-v stranišču kavarne "Egia" v Ljub- ^ priletel je ob drevo in si je dva-
tfani ustrelil uslužbenec 'Lloydove* dražbe v Trstu Anton Antolič rejen v Brežicah in ravno tjekaj pristojen. Zadal si je v desno čenee dva strela ia se opasno poškodoval. Odpeljali •o ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vzrok samomora je popolnoma neznan.
PRIMORSKE NOVICE.
Brezčutna mati Dne 20. febr. •večer okoli 10. ure je našel Fran Katalon v Trstu v ulici Rojan št. 130 na dvorišču približno 1 leto staro dete. Oblečeno je bilo še precej fe&ao La pokrito z ruto. Ker se dete si dalo umiriti, so poklicali zdravnika, kteri je izjavil, da js dete bolno, bi je odpeljali v bolnico. Nensmilje-aa mati je brez sledu izginila. Poznajo se je zvedelo, da je bila 271 et-aa Ana Cergolj iz Očisla pri Kopru. Cea dsn je proeila različne ljudi med drugimi tudi mestnega

krat zlomil nogo. Okoliška občina je tamkaj sankanje že pred nekaj Ča som prepovedala.
HRVATSKE NOVICE.
Na potu k Bodisču zmrznil je 70-
letni delavec Luka Orlovič. Našli so ga na cesti Stankovac - Benkovac
naslonjenega ob jarku, kjer si je hotel odpočiti. Bil jo še živ, ko so ga našli, a je kmalu na to umrl.
Dijaki — tatovi. Dijaki, ki so pokradli v realni gimnaziji v Zagrebu raznih inštrumentov v vrednosti 3000 K, niso menda ne le ne bolni ampak nenavadno premeteni tički. Glavni junak Milan Engel, sin boga^ tih židovskih staršev, je učenec VIII. gimnazijskega razreda, Kame-nar je luteran; zdaj pa so zaprli še pravoslavnega maturanta Jurija Jankoviča. Kradli 3o tri mesece in z veliko drznostjo.
prihodnjem zasedanju porotnikov v Curichu v Švici, kjer je tožil Leop. Wolf ling tamošnji dnevnik radi raznih hudih napadov. Kot priče so pozvani razni aristokratje in visoki dostojanstveniki na Dunaju in v Solno-gradu, kakor tudi ločena žena "Wolf-liagova ter bivša saška princezinja Loiza. — Med obravnavo se bo razvil cel življenski roman bivšega avstrijskega nadvojvode.
Madiarizacija po cerkvi. Njitran-ski biskup Imbro Baude je poslal na svoje vernike, ki so po večini Slovaki, pastirski list, v kterem jih opozarja, da glasom naredbe naučnega ministra grofa Apponyja posvetijo v nemadžarskih šolah čim največjo pažnjo naučenju madžarščine. Ta šovinistična propaganda od strani duhovnega pastirja je naravnost gnusna!
Iz zapisnika modro slo vca. Človek, ki goji upanje — ima redkokedaj denar. — Kdor hrani ljubezen v svojih prsih, on pogostoma sam umira od gladu. — Človek, ki nima sovražnikov, je sličen volčji črešnji pred ktero celo ptice zbeže. — Resnica je denar, kterega sleherni rad izda, pa nerad vzame.
Združitev vseh slovanskih poslancev v parlamentu. Dunaj, 21. febr. Ustanovitev "Slovanske združitve" v parlamentu je ogromne politične važnosti. To odkrito priznavajo Nemci sami, ki naglašajo, da je to prvi korak k združitvi vseh slovanskih poslancev v parlamentu. Usta^ novitev "Slovanske združitve" pa je napravil silen vtisk tudi na Malo-ruse takozvane Ukrajince in Poljake. "Maloruski klub" je že pričel pogajanja s faktorji, ki odločujejo v "Slovanski združitvi" in ni izključeno, da bi se tudi oni ne pridružili ostali slovanski opoziciji. Tudi v "Poljskem klubu" živahno razpravljajo o ujedinjenju Čehov, Jugoslovanov in Starorusinov in ža v prihodnjih dneh se bo parlamentarna komisija posvetovala o položaju, ki je nastal vsled ustanovitve "Slovanske združitve". Doslej kaže vse na to, da se bodo tudi Poljaki približali Čehom in Jugoslovanom. Ako se to zgodi bo to epohalnega pomena za ^adaljni politični razvoj avstro-ogr-ske monarhije.
Abbe Loisy, glasoviti vodja kat. modernistov, bo imenovan za profesorja verske zgodovine na College de France v Parizu. Abbč Loisy je bil že od leta 1881. do 1893. profesor na institutu Catholique, od leta 1900 do 1904. pa na vseučilišču v Parizu. Obe profesuri je prostovoljno odložil, ker se njegovo znanstveno mnenje ni strinjalo s cerkvenimi dogmami in ker ni hotel dajati z nepokorščino pohujšanja. Lani je cerkev Loisyja ekskomunicirala in sedaj ima proste roke.
Drag ples. Nek češki list je preračuni 1, da je stal čgške agrarce repre-j zentacijski ples v Pragi celih 300 ti-?oč kron, toliko kolikor so d-»bili češki agrarci podpor za povzdigo živinoreje.
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Starih a. Za Denver, Colo., in okolico: R. B. Dergance, Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man.
Waukegan, 111.: Fran Petkoviek. Chicago, 11L: Mohor Mladič. Depue, HI.: Dan. Badovinac. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Sale, 111: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. Pavel Schalltz.
Calumet, Mich, in okolica: Ivan
Šutej.
Iron Mountain, Mieh. in okolico: Marko Badovinac.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Bx313. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotae. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič ir Ivan Rahija.
St. Louis, Mo. in okolica: Frank Skok, 2838 Lyon St.
Aldridge. Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeŠarek. j Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Milič. Cleveland, O.: Frank Sakser Co. William Sittar in Mat. Pečjak Oregon City, Ore.: M. Justin. Braddoek, Pa.: Ian Germ in Ivac Conemangh, Pa.: Ivan Pajk.
Canonsburg, Pa.: Geo. M. Schultz Claridge, Pa.: Anton Jerina Forest City, Pa: Karl Zalar. Greensburg, Pa: Fran Kebe. Varoga
Heilwood, Pa, in okolica: Alojzij Jakoš.
Johnstown, Pa: Fran Gabreenja
Pittsburg, Pa: Ignac Podvaanik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo sip A. Pibernik.
Willock, Pa: Fran Šeme. West Jordan, Utah: Anton Palčič Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta.
Benwood, W. Va: R. Hoffman. Thomas, W. Va: Josip Rua Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ix Rock Springs, Wvo.: Louis Pire is A. Justin.
NAZNANILO.
Dobili smo še več ducatov pratik; prodajamo jih po 101 komad, dokler nam zaloga ne poide.
Objednem pa naznanjamo rojakom, da smo Slo vensko-Ameri kan »ki Koledar že razprodali.
SLOVENIC PUBLISHING CO., S2 Cortlandt St., New York, N. Y.
POZOR SLOVENCI JU HRVATI I
Podpisani priporočam vcem potujočim rojakom v Chicagi, 111. in okolici svoj dobro urejeni
SALOON.
Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fins smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. Y zvezi sem z banko Frank Sokse«* v New Yorku. Svoji k svojim!
JOSIP KOMP ARE, 8908 Greenbay Av., So. Chicago, 111
Pozor! Slovensko ZdraviSCe proslavlja ▼ tem let« desetletni svoj obstanek in ob tei priliki bode slavni sdravnik Dr. J. E THOMPSON med S'.ovence porazdelil 10.000 krasnih srebrnih uiigalnikov v spomin Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko aa poštnino potrebnih znamk (itempsov) dobi takoj ta lep spmnis v dar. Pilite takoj danes v materinem jeziku, ter našlavjajte:
Slovensko Zdravišče, Dr. J, E. Thompson*
t 27thStreet,	New Yorlc.
Kretanje parnikov.
Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka :
24
V SOUTHAMPTON. (American Line.)
marca..........
3 aprila ................St.
10 aprila ............ Philadelphia
17 aprila................ St. PaJ
24 aprila .............. New York
1 maja .................St. Looas
maja .............. Philadelphia
8
Pozor Rojaki!
Novoixnajdeno garantirano matilo s. plešaste in eolobradce, od katerega v < tednih lepi lasje, brki In brada popoi noma zrastejo I Kevmatizem ali trganji v nogah, rokah in križa Vam po polnoma odstranim. Potne noge kur je ofiesa, bradovlce in ozeblino Var v 3 dneh popolnoma odstranim, dm* je to resnica se jamCi $500. Uprašajte 1« pri —
Jakob Wahcic,
P. o. Box 69 CLEVELAND, OHIO
AUSTRO - AMERIK. PROGA. V Trst in Reko: •
marca......Martha Washington ' 20 marca................. St.
' 27 marca..............New
V HAVRE, (francoska proga)
18 marea............La Provence
25 marca .............. La Savoie
1 aprila ............ La Touraine
8 aprila.............. La Lorraine
15 aprila ............ La Provence
22 aprila .............. La Savoie
29 aprila............ La Touraine
6 maja .............. La Lorraine
13 maja ..............La Provence
20 maja .............. La Savo*e
27 maja .............La Touraine
3 junija .............. La Lorraine
lO junija............La Provence
17 junija .............. La Savoie
24 junija ............ La Lorraine
Parni
York
V	BREMEN, (severonemški Lloyd.)
23 marca .......... Kronpr. Ceeilie
30 marca .. .JKais. Wilh. der Grosse
1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm
6 aprila........Kaiser Wilhelm H.
13 aprila......Kironprinz Wilhelm
20 aprila .... Kronprinzesin Ceeilie 27......Kaiser Wilhelm der Grosse
V	HAMBURG. (Hambnrg Am. Line.)
V ANTVERPEN. (Red Star proga)
20 marca ............... S ami and
27 marca .............. Gothland
3 aprila .............. Vaderland
10 aprila ................ Zeeland
aprila .............. Kroonlaad
aprila ................ Lapland
17 24
Ako hočeS dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršiča¥ 301-303 E. Northern Ave.. Pueblo, Colo
Tadi naznanjam, ia ima/D ▼ zalogi vsakovrstno s oho meso. namreč:
klobase, rebra, jezike. Sunke itd.
Govorim v vseh slovana km Frp^rofe« s«? oblini obiske	^
30 m W '"SF "P"S* *W
20	marca	Kaiserin Auguste Victoria
27	marca	
10	aprila	
17	aprila	
21	aprila	
24	aprila Kaiserin Augusta Victoria	
29	aprila	
13	marca	
WHITE STAR LINE. (V Southampton.)
17 marca ................ Oceania
24 marca .............. Teutonie
31 marca ................ Adriatic
7 aprila ................ Majeatis
14 aprila ................ Oceania
21 aprila ................Teatonis
28 aprila ................ Adriatie
5	maja .................. Majeatk
12	maja ................. Oceani«
19	maja ................. Teutons«
26	maja ................. Adriatil
V ROTTERDAM.
Holland Amer. Line)
23 marca ................ Ryndam
30 marca ........ New Amsterdam
6	aprila ................ Postdam
13	aprila ............... Xoordam
20	aprila .............. Rotterdam
27	aprila ................ Ryndam
fe W...W-W-
Zdravju
najprimerneje., pijača je
L, E I SV F> IVO «&»«£»
ktero je varjeno iznajbfljSega imoortiranefa čeSkctra hmela. F^.di tega naj nikdo ne zamudi pcs.,usiti ga v sv. io lastno korLt. kukortuui v korist j svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno »er se dobi v vseh bo.^ih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri G?o. Tra« nikar-ju 6l«2 Si. čl&ir Ave VE. j kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEiSY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Vsi naši zastopniki so 1 nami 1» dalje časa v poslovni zvezi, vsled $e sar jih rojakom najtoploje priporo čamo.
NAZNANILO.
Naznanjamo vsem bratom drnitva sv. Barbare št. 16 v Willocku, Pa., da bode od sedaj naprej zborovanje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Co. dvorani v Willocku, Pa.
Z bratskim pozdravom
Fran Sedej, predsednik.
Mas Dolinar, L tajnik, Boz 112.
Josip Peternel, blagajnik.
(13-15—3)
AVSTRO-AMER1KANSKA CR TA
(prejs bratje Cosulich.)
-as Najpripravoejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence tn Hrvati ^
Avstrijski tobak,
bosniški, hercegovski in dalmatinski. — Pišite po cenik, kteri obsega cene ra znovrstne ea tobaka.
A. Logar, 26 E 119. St, New York.
Rojaki, naročajte se na *'Glaa Naroda", največji in najeenejSi dne v m lasti
W	NARAVNA
g KALIFORNIJSKA VINA
Tj, NA P KO DAJ.
7% Dobra ene viae po 60 do 60 d Lf	galon s poeodoovred.
rSr Dobra belo viae od 60 do 70 ct. jj	galon s posodo vred.
Izvrstaa tropavica od $2.60 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoe! jejo denar, odroma Money Order Spoštovanjem
.Nik. Radovičh,
SM Veraeat St.. Saa Fraadsc«, CaL
# * *
K
Novi parnik na dva vijaka "MAirrnA Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN HJ^L^
v uspotoj rsveden! novi p&robroAl T aa 4va vijaka imajo breailcnl f brsojsr.
ALIOS, LAURA, MA1CTTTA WASHINGTON, ▲semrteka. '
Y lMMft m«jn in ftualfr ae bodeU sgora) umteo&i brotefa prt WB^S M	uuvat
Gibi iožoIIi listkov Iz NEW Y0RXA za III. razrid si ii:
.........................
LJUBLJANE__________-...........................128.6
am......-............................................
.^AGBFBA.................................—t28.2
iAitLo?a............—---------------------Stmm
n BAJCBIO
TRSTA aU	_________.... $60.OO. tbb.in) r* $0»t$
Phelps Bras. & CoM Gen. Agents, 2 vuhinttpo stmt, new vow



V padišahovej senci
Spisal K ar-o I May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanj«.)
Samo ea oodg, i> bič malega hadžija je zažvižgal po hrbta čuvaja pa-didahovih podložnikov. Hotel je skočiti nazaj, toda mali moj hadži je svojega koala tako imel v oblasti, da je moža prav t je do stene potisnil,'pri tem pa jt ves čas pel bič.
OnfBi p*r kterega smo tako strahovali, še v glavo ni palo, da bi ee * t> roj i m sarasom ali cepcem branil. Vpil je na vse pretege, v vseh mogo-Kh toali. njegova "jedina" žena mu je pa krepko pomagala. Pri tem je p* pozabila držati dno košare pred obrazom; da, pozabila je celo na svojo žoMike čaet, dno je vrgla daleč proč, skočila je k hadžijevemu konju prijela gm. aa rep. potezala ga z vso močjo, pri tem pa kričala:
"Vaj basina, vaj bašina! Gorje ti, gorje! Kako si upaš razžaliti služabnika in ljubljenca padišahovegat Na^aj, nazaj! Bre, bre, hej, hej, — pomagaj le, pomagajte!"
Njer hrežčeči glas je izvabil iz bližnjih hiš in kočic ljudi. Možje, žene m otrici, vse je prihitelo, da sliši, čemu žena tako vpije.
Halefs sem namignil, da jenja in vbogal me je. Čuvaj je gotovo dobil kakih 10 do 12 udarcev Cepec je izpustil, iz nožnice je potegnil meč in za-klical, otiraje si z levico hrbet:
"ČUvek! Kaj si storil! Kaj si se predrznil! Mar naj te prikrajšam aa glavo? Pobuni! bodem celo občino in raztrgali te bodo na drobne kosce!"
Halcf pa je smehljaje kimal. Rad bi bil nekaj odgovoril, pa ni mogel; med nmažioo se je prerival nek mož in ko je prišel do nas, me grobo vpraiai:
"Kaj se godi tukaj T Kdo ste vi?"
VseLakor je to mogel biti samo spoštovani gospod župan, zato sem ga vpta£*d:
"Kdo si tit"
"Jjut sem kjaja te vasi Kdo vam daje pravico udrihati po mojem kavat-uT"
"Za »lužiI je s svojim vedenjem."
•'K*; je storil?"
"Vprašal .-^n. _':>. a - b«-v«.riti mi ni hotel. Za \>ak odeovor zahteva da ga posebej plačam."
"Sv je odgovore lahko proda, kakor drago hoče."
• • la Jay. j:h plačam, kakor mi poljubi. Zdaj ima plačilo že naprej in odiyoTa'-jati mi Dmra."
"Ne »dg vorim ti niti besede!" zakriči čuvaj.
"Niti besede ti ne bode odgovoril." potrdi kjaja. "Napadli >te mojega služabnika. Sledite mi takoj! Stvar prei^čem takoj in prejeli bodete aaaisžeso kazen!"
T« pa pokaže mali hadži svoj bič in vpraša :
"f$f-ndi. naj Jan. tudi kjaji Bu-Kioja oku-iti sladko kožico nilskega konja?"
"Setlaj rc. mogoče bo treba pozneje," mu odgovorim. "F.aj, bičati me hočeš, ti pes?" kriči kjaja.
"Tu-;i to je mogoče," mu odgovorim mirno. "Župan si te vasi, dobro, pa ve« kdo in kaj sem jaz?"
Od»«v«»ril mi ni. kajti vpraša njo ea je spravilo v zadrego. Jaz pa nadaljajc-m:
"Rekel si. da je ta človek tvoj kavas?"
"T)a"'	%
"N«;, on to m Kje je rojen t"
"Tmkaj."
"0, tako! Kdo je odredil, da služi tebif Prebivalec te vasi je, ti ai ga aapravii za svojega slugo, toda vojak on ni. Oglej si nekoliko te tri konjenike, kteri nosijo uniforme velikega vezirja! Ti imaš nočnega čuveja, jae pa tri resnične kavase. Ne slutiš še, da sem jaz vse kaj druzega, nego aitif"
D« so aadobile moje besede Se večji utis, je mahal Halef s svojim bičem pred njegovim obrazom, da se je kjaja boječe umikal. Tudi množica Ijsdij ca jjegovim hrbtom se je umikala. Na vseh teh obrazih sem opazil,
da soetajam v njih očeh vedno večji gospod. "Govori torej!" mu zapovem. "Povej prej. kdo si ti, gospod!" je prosil. Ta p? se Halef zadre nanj:
"Ubogo človeče! Ti črv! Kako moreš zahtevati, da tako visok go-Hpod pove, kdo da je? Toda naj b<>! Milostiv sem in povem ti, da imaš pred seboj vavišen^ga in plemenitega Hadži efendija Kara ben Nemzi-beja, kteremu naj AJah podeli še tisoč pomladij, ne vštevši zim. Ne dvomim, da si že slišal o njem!"
"Se .likoli ne!" zatrjuje zbegani možiček; govoril je seveda resnico. "Ksj še nikoli ? * * zagrmi mali nad njim. "Tvoje možgane bom tako *o4gt> ©ž^nial. dokler jim ne iztisnem prave misli. Pomisli!" "Saj res, o njem sem že slišal," prizna kjaja v strahu. "Kolikokrat, mar san.o enkrat?" "O ne, dostikrat sem slišal o njem. dostikrat!"
"Kj^ja, to je tvoja rreča! Zgrabil bi te bil in peljal v Štambul in tam kt te dal v Bosporu vtopiti. Sedaj pa poslušaj, kaj ti ima vzvišeni efeadi in emir povedati!"
Pri teh besedah obrne svojega konja proč. A' njetrovih očeh pa še vedno bliska navidezna jeza, četudi se mu je zibal na ustnicah smeh. Moj dobri hadži se je moral zelo premagovati, da se ni zakrobotal na ves glas.
V* je komaj čakalo, kaj po rečem jaz, in končno spregovorim, da pomirim kjajo:
"Ne misli, da sem prišel k vam z zlobnim namenom, toda navajen sem« da ^e na moja vprašanja pokorno in takoj odgovarja. Ta mož mi ni kotel prostovoljno odgovoriti na vprašanja; od mene je hotel izsiliti de-aarja; za to sem ga dal kaznovati. On naj pa sam sebi pripiše, če prej-ne še obrabljeno bastonado!"
Obrr.il sem se proti nočnemu čuvaju, njemu pa je že dal kjaja tresoč se sname jje in zašepetal:
"Pri Alahu, odgovori nm takoj 1"	j
Kečni čuvaj podanikov padišaha se prav vojaško postavi, kakor da ki stai pred vladarjem vseh vernikov ta pravi:
"Sfendi, vprašaj me!"	- v
"Si ininolc noč čuvalf" ga vprašam.
"Da"	i
"Kt-ko dolgo t"
"Od večera do ranega jutra."
"So p riši« v vašo vas kaki tajei?"
"No "
"Ni-> jexdeli kaki ptujci skozi vasi" "Ne."
Pre.i« o pa in I na to vprašanje odgovori, pogleda vprašajoče tje, kjer je stal k.iaja. Njegovega obraza sicer nisem mogel opazovati, vendar sem videl pa dovoli in za to nisem mogel temu odgovoru verjeti. Rekel sem nem sUwr:>: "Lazes!"
"Gtspod, resnico govorim!"
V tem trenotku sem se hitro obrnil kjaja in videl sem, kako je ta po-lofcl prst na usta in ga posvaril. Naj prej je on čuvaju zašepetal, naj hiti® odgovarja, sedaj ga pa opominja, da molči. To mi je bilo seveda Minljivo. Čuvaja vprašam še eakrat:
"S kakim p tujcem tudi nisi govorili" "Ne!"
"Dobro! Kjaja, kje stanuješ?" "Tam čez cesto/' mi je odgovoril.
"Ti ia bekdii me spremljata tje, ali vidva aamal Govoriti imam a
Flppcit nem proti in stopil med vrata, ne da sem se pri tem mA. yrju biia po bolgarskem načina zidana; t njej je bila samo jsdna b^t« j« bfla t več oddelkov razdeljena; steae ao bila pleten> ia
vrb. V prvem prostoru sem našel nekaj stola podobnega in na to sem se vsedel.
Nihče se ni apal temu ugovarjati;- prišla sta neposredno za menoj v .-obo. Skczi luknje v zidu, ktera je služila za okne, sem opazil, da so stanovalki Le vasi še vedno zunaj stali, vendar oddaljeni od mojih spremljevalcev.
Kjaji pa njegovemu podložaiku pa sem aa obrazih videl, da si ne zavidata svojega položaja. Oba sta se tresla in te sem moral izkoristiti.
"Bezdžija, ostaneš še veda« pri tem, kar si mi prej povedal?" ga vprašam.
"Da," mi odgovori.
"Kljub temu, da si me aalagal?"
"Lagal nisem!"
"Lagal si, to pa za to, kar hoče kjaja tako imeti."
(Dalje prihodnjič.)
Cenik: kinjig,
katere ae dobe ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y
82 Cortlandt Street,
Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E.,
New York, N. Y.
CLEVELAND, O.
Oenapje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak* de narna poŠiljatev po nas poslana pride v stari kraj v ic
_	do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
h an luica. Nikdar se še ai čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč-krat ču e od dr-igih. Posredujemo denarne uloge te' jih nalagamo v zanesl .ve hranilnice ali poso .i vre po 4 in 4^4 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teke > d dneva ulege. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Fr.
viono-usnje
DUŠNA PAŠA (pisal škof raga,) platno, rodeča ob: brožirana 60^.
JEZUS IN MARIJA, vezano kost $1.50, fino vezano ▼ $1.20, vezano v platno 40*.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
M AT J DUHOVNI ZAKLAD, lagrin, zlata obreza 90*.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v plat-
Ba- DOMA EN NA TUJEM, 20*.
75*, DVE CUDOPOLNI PRAVLJICI,
no 50*.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25*. POBOŽNI KRISTJAN, fino verano
$1. 20.
!RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO. zlata ©breaa flno
vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
ELIZABETA, 30*.
ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, ftaloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKL 15*.
ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUD ON, 25*. GEORGE STEPHENSON, ode železnic, 40*. GOLOB ČE K IN KANARČEK, 15*. 00ZD0VNIK, 2 zveska skupaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM. 20*. GRIZELDA, lOe GROF RADECKI. 20r GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vezane sku-SV. URA. zlata obreza, flno vseano1 paj$4.50.
$1.20	GROFICA BERAClCA. 100 rveskov
VRTEC NEBEŠKI, platno 70*. slo- skupaj $6.50. noko^t imit. $1.50.	HILDEGARDA, 20*
HE DVIGA, BANDITOYA NEVE-UCNI KNJIGE	gTA 20*
ABECEDNIK NEMŠKI, 25*.	HIRLANDA, 20*
AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI IVAN RESNICOLJUB, 20*
TOLMAČ, 50*.	17. A NAMI, mala Japonka, 20*
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, IZDAJALCA DOMOVINE, 20*
40*.	IZGUBLJENA SREČA, 20*
BLEIWEIS KUHARICA, flno ve- IZIDOR, pobožni kmet, 20*
zana $1.80-	ILET V CARIGRAD, 40*
ČETRTO BERILO, 40*.	JAMA NAD DOBRUSO, 20*
Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN- JAROMIL, 20* SKEGA IN NEMŠKEGA JE- JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, u-ZTK A 90*.	metno vezano, vsak zvezek $1.00.
EVANGELIJ, vezan 50*.	KAKO JE IZGINIL GOZD, 20*
GRUNDRISS DER SLO VENI- KAKO POSTANEMO STARI, 40*
SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZ- 15*
GOVORI, veliki 40*, mali JO*. KNEZ ČRNI JURIJ, 20* HITRI RAČUNAR, 40*.	KOSI ZLATE JAGODE, 50*
KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. KRVNA OSVETA, 15* NAVODILO KAKO SE POSTANE LAŽNIVI KLUKEC, 20*
DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, M A KSTMTT JAN L, eeaar mekikan-5*.	ski, 20*
NAVODILO ZA SPISOVANJE MALA PESMARICA, 30*
RAZNIH PISEM, vezano $L00. MALI VITEZ,3 zveski skupaj $2.25. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo MALI SVEZNALEC, 20*
naseliti u Ameriki, 30*.	MARIJA, HČI POLKOV A. 20*
RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. MARJETICA. 50* ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI MATERINA ŽRTEV, 50*
SLOVAR 40*.	MATI BOŽJA Z BLEDA, 10*
ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI MIKLOVA ZALA, 40*
SLOVAR, 30*.	MIR BOŽJI, $1.00.
SLOVAR SLOVENSKO — NEM- MIRKO POŠTENJAKOVEČ, 20* ŠKI Janežič-Bartel, fino vezan MLADI SAMOTAR, 15* $3.00.	MLINARJEV JANEZ,40*
SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN- j MRTVI GOSTAČ, 20* SKI Janežič-Bartel nova izdaja,; MUČENTKI, A. Aškerc, elegantno fino rezan $3.00.	j	$2.00.
SLO VENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR; NA INDIJSKIH OTOCIH, 25*
m rojake,
ki nameravajo potovati v brzimi poštnimi parniki-
staro domovino z dobnmi in Vsakdo naj ai izbere jednega izmed onih pamikov, kteri so označeni v listu pod nasio »m "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pride en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi. k lai pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga ^dpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega čioveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu neslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po Ne w Vorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite doiarje, ter zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še pr® dajo brezdušnim oderuhom, kteri speliejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
le prezreti!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel sitnosti ko se domu vrne.
PRo si namenjen
ženo. ofoke. ali pa »oroc nike. ter prijatelje v Auit-j-ko vzeti, p.itrebuieš človfk^, kteri jim vse zanesljivo prt-skrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš uajpošteneie in najbolje pi>str<ržcn. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družl»e in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellia Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
BvsirijsRi aenar
kupujemo in prodajamo »o dnevnem kurzu. Ako p -ruicž v st iro domovino in imaž - treje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zuienjaš in knpiŠ ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček t.^koj iz pač a, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imafcli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo
VOJSKA, 6
30*.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, brožirova-
no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30*.
ZABAVNE
IN RAZNE KNJIGE.
DRUGE
»0*, 30*.
ANDREJ HOFER, 20*. AVSTRIJSKI JUNAKI,
nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKBPEDI&JA, BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, tO*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 26*. BURSKA VOJSKA, 60*. KO J TEK V DREVO VPREŽEN VITEZ. 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zveakov skupaj $6.50.
CERKVICA NA SKA TJ, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 16*. CIGANOV A OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, M*. DAMA S KAMELAMI, broširana $1-00.
DARINKA, MALA ČSNOGOBKA, 20*.
DETELJICA, fcrljatfe M finaj-
ekih bratev, 99*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KXTKPD,
rve-
NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žirovnik, 3
zki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, S svez-
ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HCI, 20* NAŠ DOM. Zbirka poveatL Vaak 20*
NA VALOVIH JUŽNEOA MORJA, 15*
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, 80* NIKOLAJ ZRINJSKI, 20* OB TIHIH VEČERIH, lino $2.00.
OB ZORI, 70*
ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIHA, 20* PARIŠKI ZLATAR, 254. PESMARICA "GLASBENE
CE" fino vesana $L50. POTOVANJE V LILIPUT, 20* POSLEDNJI MOHIKANEC, 20* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI. PRILIKE, REKI. 30*
PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, rveaki po M* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, M* REPOŠTEV, 30* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDINI, M* ROBINSON, broširan, 06* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 8 $8JS0.
ROKOVNAČI, narodna l| ROARSKO fcVLJRNJE,
MATI-
RUSKA JAPONSKA
zvezkov 76* SANJSKE BUKVE, veHke, 39*. SENILIA, 154
SITA, mala Hindnatanka, 80* SKOZI ŠIRNO INDIJO, M*
SLOVENSKI ŠALJIVEC, 3 aveaka
po 20* SPISJE, 15*
SPOMINSKI LI8TKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 26* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATIKA, 70A STRELEC 20*
STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15*
ŠALJIVI JAKA, 2 zv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IN FILEMON, 20* TI UN G LING, 20*
TISOČ IN ENA NOČ, 51 aveakov $6.50.
TRI POVESTI GROFA TOIJJTOJA 40*
TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiica brožirana $2.30, flno vezana $3.00.
V	DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20*
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80*
VRTOMIROV PRSTAN, 20*
V	ZARJI MLADOSTI, 36* WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $155. ZMA J TZ BOSNE. 60* 7 OGN.TRM IN MEČEM. r2.r.O • ŽENTNOVA SKRIVNOST. 20* ŽALOST IN VESELJE. 45*.
compagoie Generale iiansananimui
(Francoska parobrodna družba. 1
dBEKTIA cm DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUMt
Poštni parniki so:]
"La Protence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjafaft noC
'La Savoie** „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,	„
'La Lorraine" * ti „ ..................12,000 „ 25,000
'La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,<i00
'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
' La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9.000
Glavna Agencija: 19 STAIE STREET, NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parmiki edplajejo od sedaj naprej redno «b četrtkih ob 10. mr ioDolidne iz priftanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. 1
•LA PROVENCE	18. marca 1909	*LA SAVOIE	«2. wpaU 1MI
•LA SAVOIE	25. marea 1900	*LA TOURAINE	29. apr. 190»
•LA TOURAINE	L aprila IBM	*LA LORRAINE	naji 19$«
•LA LORAINE	8. aprila 1991	*LA PROVENCE	11. nu^ »09
•LA PROVENCE	16. apr. 1991	"LA SAVOIE	2$. mM
farniu i	{umbotia; laugs pk jkra ^'i
M« W. Kozminski, generalni agent aa
71 Oeaborn St., Chk«««^
ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mab
10*
ZEMLJEVID
ŽAV.
r?
ZJEDIN JENIH DR
RAZGLEDNICE.
Velikonočna, kranjska ""Httr noia. ljubljanske in draglk mast aa Kranjskem, newyorike in raanfli mest Amerike, s cvetlicami in knmorl-
ristične no 3*. d neat 30*. Rasna svata podoba, komad 5*. ducat
33*.
Ave Marija, 10*.
Albttm mesta New York • krasnimi
slikami mesta, 40*.
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE
veliki 25*, mali 19* ZEMLJEVID KRANJSKE LE, mafi 19*
DEČE
OPOMBA. Naročilom j* priložit denarno vrednost, bodisi v gotovini poštni nakaznici ali poštnih snaai kah. Poštnina je pri vseh teb cenah že viteta.
HARMONIKE
todisi kafcortnekeli vrste iidclajsm u popravljam po naiaitfih cenak, a d«l( trpataa la aaaesiiivo. T poprave m ■wljbo wssfrilo posife, ker sem ie nmč 16 kt lakaj ▼ tem posla In sedaj v st«* jam lastnem dom«. V popravek *a> 1— kranjske kakor vse dmjc karroo aik* ta raftanam po dal« k ako rta« kdr nadum:
ih apnlnj.
JOHN WENZEL, 1017 C. <2nd Str., dmwmimmd, O.j

Knajpova zdravila !
Frro
j>rsj»ii! % I jeni v pa u « v rt-tua \ Dar nla (ceno l isvntvati. A-I ko kauljau, ako si pTekJiijett, ako ima kake vnOt- katar, s-k* tTpia na kaki dm ni m f» zdbav-ni k i ne morejo pomagati, ne odlašaj pihati takoj po knjižico: "Kave-dOo m codk K>ajp.T& vhwnr, ktere ilobiš zastonj ako dopesijei cestno znamko za dva oeais u pest-nino.
Knajpova iznajdba je sd sepre-ceoljive vrednosti, pravi MiigMdev za sve trpeče človeštvo ia aikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem red«.
To je novi in pravi wmtm:
AL AUSEN1K ft G&,
82 CORTLANDT ST., ■VTCH.L«