212° štev. Izhaja razen it^deij (n praznčkev viiah dan oh 10. urS «š«?£©!dn0. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska u!ica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise ee ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm > 55 mm - po K 1'50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2’— Pri večjem naročilu popust. PelfRiRa ptacsna v gstevln!. V MM, v terek 20, g®gšt®Rsl*ra 1821, Posamezna štev. K 1 69, Leto V. , „v Gissito fugostev. seciitlne - deiitokratiine stranke, TeieJoraska š«. 212, Naročnina: Po pošti ali r. dostavljanjem na dom za ce!o -eto T< 288, aa pol leta K 144, za četrt 'eto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije r.a ■ i e t so poštnine proste. Opravaištvo t v L ubijunf, Franeiškingft« ulicat Ičifp1 g(3 Mslrama Tajna diplomacija. Srednia Evropa je postala arena antante. Po porazu centralnih Vlasti so sedli diplomati in finančniki antante za zeleno mizo in so pričeli delili »n deliti popolnoma pozabivši na lepa gesla o svobodi, demokraciji, samoodločevaniu narodov ter o javnosti diplomacije. Vsa ta lepa pesem je bilo feniksovo petje, zakaj dmlomatie antante so pri sklepanju mirovne pogodbe imeli v mislili samo dve stvari: svoje gospodarske Interese in vojaške ozire. Mirovna pogodba je sklenjena brez narodov. In sklenjena ie. čeprav ie v marsikaterem oziru krivična. neizvedljiva. Prav sedaj imajo dolgotrajen konflikt v Gorenji Sleziii. nedavno bi r>o mirovni pogodbi bila morala Madžarska odstopili Avstriji zahodno Orgsko — Bursko. Madžarska se brani in Avstrija nima vojaške sile. ki bi ji omogočila zasedbo tega ozemlja. Talco je hotel neki poveljnik oditi z vojaki v Bursko. Ko ie poveljnik dal ukaz. ga je neki vojak oklofutal. Poveljnik ie hotel vojaka kaznovati. toda vojaški svet ie poveljnika odstavil in napovedal stavko. Avstrija torej ni zmožna izvesti ta del mirovne pogodbe, kar seveda ni po godu antanti, ker bi trpel ugled antante. če se tudi ta del mirovne pogodbe ne izvede. In kaj hoče napraviti antanta? Pooblastiti hoče malo antanto, ker bi bilo zanjo to prenaporno, da izvede mirovno pogodbo med Madžarsko in'Avstrijo z intervencijo, to se pravi z diplomatično ali pa z vojaško silo. To .ie eno vprašanje. Imamo pa še cel kup tajnosti z Italijo, zadeve z Albanijo, zvezo s Francijo, Ru-munijo in Poljsko glede Rusije. Vsa ta vprašanja so v problemu, so nerešena ali na, kolikor so rešena, se je to zgodilo brez vednosti našega parlamentarnega zastopstva. Take razmere niso vladale v tem pogledu niti v skrajno nedemokratični Av-strc-Ogrski, ki je zaradi svoje tajne često zlobne diplomacije slovela. Nočemo ugovarjati tu mirovni pogodbi, dasi vemo, da je potrebna njo revizija. Mirovna pogodba se izvaja silno počasi in pri pogajanjih glede detajlnih določb iztiskava antanta iz svojih žrtev vsemogoče gospodarske in politične interese, na katerih so udeleženi tudi domači kapitalisti. ne na narod. Tako dobiva antanta vedno večji vpliv nad premaganimi narodi in deželami. Za vsakega razumnega državljana je jasno in žaljivo, da države še dandanes niso prenehale s svojo tajno diplomacijo. Ako se vrše di-plomatične akcije in dogovori v interesu državljanov, potem res ne razumemo, znkai bi narod ne smel poznati zunanjo politiko. Če je pa ta ni litika slaba, je tembolj potrebno, da se vrši pod kontrolo narodovih zastopnikov. Država niso ministri ampak državljani! V narodni skupščini bodo naši socialnodemokratični poslanci te dni zahtevali javnost diplomacije, kakor ie naša stranka to že prej še v začasnem predstavništvu tudi storila. Vprašanje je le, kakšno stališče bodo zavzele k temu vprašanju druge stranke. Kolikor se spominjamo, so doslej vse stranke v Sloveniji odločno zastopale stališče, da je ne-obhodno treba odpraviti tajnost diplomacije. Ce so te stranke poštene, če je to bilo kdaj njih resna zahteva, potem ie samooljsebi umljivo, da bo zahteva naših poslancev v narodni skpuščini prodrla, in bomo v naši državi prav lahko odpravili to pokveko — tajno diplomacijo.' Stranka, ki bi ta predlog zavračala. izgubi vsled nedoslednosti svojo resnost. Če poslušam razne razlagalce besede disciplina, navsezadnje res ne vem sam. kaj prazaprav pomeni ta beseda, čeprav sem se nekoč naučil deset latinskih besed in še pozneje prelitsaval razne leksikone. Beseda disciplina pomeni pravzaprav »šolanje«, pouk. način pouka, red ali pa tudi znanost ali vedo. V prenesenem pomenu, kakor se rabi pri vojakih in pri organizatorjih ter uradnih predstojnikih pa pomeni beseda disciplina navadno slepo pokorščino paragrafom, sklepom ali avtoritetam ali oblastem, red. Pravim namenoma slepa pokorščina. ker v tem. ali je disciplina Kaj je disciplina? slepa pokorščina ali ne. tiči bistvo prave discipline. V vojski Imajo disciplino. Tam uče predvsem disciplino in pokorščino. V kakšen namen, o tem ne govore mnogo, ker ni v interesu osnovateljev. ker bi vojaki po svojem razumu morda drugače presojali namen discipline, kakor jo pre-soiaio tisti, ki porabljajo to disci- 1 plino v svoje namene. O taki disciplini ne moremo trditi, da je prava disciplina; to ie pokorščina, vojska ie orodje, ki samo ne sme misliti, ker bi sicer ne nujglo služiti namenu, ki ga ima. To torej ni disciplina v idealnem smislu, marveč je le »dril«. kijnaso na površini in navidez snaja. ki pa v svoji notranjosti nc vsebuje onega lepiva interesne zavesti, nrepričania in vesti. Taka disciplina je platnena vreča, polna živega srebra. Vsak atom te mase Ima svoje misli, svoje prepričanje, svojo vest in interese, ki jih kroti vreča discipline le toliko časa. dokler ne najdejo atomi luknjic v vreči. da pobegnejo in uveljavijo svojo individualnost. Disciplina v tej obliki je torej kriva. To so nam dokazale srednjeevropske vojske, to nam dokazujejo vedni upi)ri v ruski vojski. Enako kakor v vojski, se ponavlja ta resnica tudi sicer v javnem gospodarskem in političnem življenju, kjer doživljamo vsak dan razočaranja navidez, dejansko ie pa vse to le logična posledica ali nezdravega programa ali pa slabe discipline, terorja. Tudi mi kai radi in veliko govorimo o disciplini v zmislu slepe pokorščine, ne da bi mislili na to. da mora biti disciplina v naših strokovnih in političnih organizacijah drugačna kjdior ie v vojski ali v meščanskih tvorbah, če hočemo imeti trajno korist in uspeh od nje. Disciplina v našem zmislu pomeni toliko kot koncentracija socialističnega svetovnega naziranja na podlagi prepričanja in vesti, da se vsi pristaši tega svetovnega naziranja zavedajo in delujejo v intencijah tega svetovnega naziranja. to ie. da podpirajo akcije, ki pospešujejo to naziranje. Pravo disciplino tudi v naših pokretih more torej predstavljati le notranje prepričanje, zavest in vest. Zaraditega more biti pravi disciplini vodilna sila le misel socl-jalizma. nikdar pa ne formalne oblike. ki imajo administrativen pomen. na so tudi važne in potrebne, vendar pa ne jedro. če gojimo disciplino, moramo imeti pred očmi. da ie notranje prepričani in zavest predpogoj dobre discipline. Socijalizem ie veliko vprašanje: tega vprašanja naš po-kret ne sme izgubiti iz vidika. Vsa naša disciplina mora sloneti na niem. Za ki«, če sloni gamo na formalnostih. na osebnih vprašanjih, na presojanjih posameznih individujev glede na njih osebnost in individualno kvaliteto, ko smo vendar vsi slabotni atomčki narave, prihajamo v malenkosti, iz katerih ne pridemo več. in ki razjedajo organizacije, ne morejo jih pa pospeševati, kejr v njih ni prostora za velike misli in za vzvišene ideje, da bi spaiale nad klikarstvom ono veliko misel, ki jo zagovarja socijalizem. Bistvo našega razrnotrivania je torei. da mora biti vodilna sila so-ciialističnega nokreta in njegovih Dr. Dčmeter Bleiwels-Trstenlški: O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja. (Referat na zborovanju blagajničnih zdravnikov Slovenije ob priliki III. jugoslov. lekarskega skupa v I jub-ljani.) (Dalje.) Drugo preventivno sredstvo, ki se bo tudi v najkrajšem času upe-Ijalo in za katero so preddela že v teku, ie preiskavanje mladostnih delavcev. ki vstopilo šele v službo. To preiskavanje se za sedaj seveda Se ne bo dalo upeliati obligatorično, Dač pa fakultativno, pri čemur pa bomo s primernim podukom, z noticami v listih, z dopisi na vsa industrijska in obrtna lipdjetja. z letaki itd. skrbeli za to, da se čim bolj udomači in razširi. In niti najmanj ne dvomim, da bo vsak obrtnik, Vsak podjetnik že iz lastnega interesa rad poslal v preiskavo vajenca ali mladostnega delavca, ki ga misli vzeti v službo, da se prepriča, ali pač more računati z njega trajno delazmožnostjo. To preiskavanje bo obenem neko poklicno posvetovanje (Berufsberatung) in je s social-no-zdravstvenih vidikov največje vrednosti. Po tuberkulozi ogrožene bomo tako zajeli že v mladostnih letih, ko ie trajna pomoč res še mogoča in jih bomo lakho takoj oddali v zdravilišče, pri takih s srčnimi napakami bomo takoj odredili, da ne smejo v poklice s težkim ročnim delom in z velikim naporom, revmatikom bomo prepovedali obrate z visokimi temperaturami ali z neprestanim prepihom, delavcem s plosko nogo poklice, v katerih morajo cel dan stati na nogah, kakor na pr. v pekarnah, kovačnicah itd. Kakor povedano, se bo to preiskovanje mladostnih delavcev v zvezi s poklicnim posvetovanjem v najkrajšem času uvedlo. Izdelal sem že načrt nakaznic, s katerimi bi se taki mladostni delavci pošiljal blagajnič-nhn zdravnikom. Nakaznica bi obsegala ime delodajalca in način obrata. me delojemalca in njegove sta- rostne in domovinske podatke. Zdravnik bi moral čisto kratko in lapidarno vpisati važne anamnestične date. na pr. tuberkuloza, živčna, srčna obolenja staršev itd_ potem izvid svoie preiskave in nazadnje v rubriki »Nasvet«, ali je delojemalec za izvoljeni poklic sposoben in ako ne. katere poklice mm je cdioč.io odsvetovati in h katerim bi ga bilo pripustiti. Samoobsebi je umevno, da bo blagajna zdravnike za to delo. ki ga bodo opravljali izven svo-iili dosedanjih dolžnosti, ki je pa za socialno zavarovanje največje važnosti, posebej in primemo honorirala. Omeniti imam dalje preventivno mero. ki smo jo v Ljubljani že vpeljali in za katero se delajo predpriprave tudi že v Mariboru, to je splošno socialno skrbstvo (soziale Fiirsctrge). Naglašal sem že prej. da so ljudske bolezni po večini odvisne od socialnih odnošajev, od miljeja. Tu igrajo posebno stanovanjske in življenjske prilike veliko ulogo. Zdravnik more na tem polju le sem- organizacii skupen cilj. Tudi organizacije mora ustvarjati tista vodilna sila in 'ih voditi ob zavesti članov. ki slede njej nc po ukazih, ne po sklepih ampak zaradi svojega prepričanja. Le ob takem delovanju bomo ustvarili dobre organizacije, ki bodo vedele, kaj hočejo in kam. Take organizacije bodo res disciplinirane; grupirale se bodo okolo našega pokreta vse dobre individualnosti in z navdušenjem delale v njem. Vse ono pa. kar nima tega velikega smotra in zavesti pred seboj, pa ostane ob strani, ker nima notranjega prepričanja in naravno tudi ne navdušenja za delovanje v tej smeri. Neštetokrat smo že naglašali, da poslane pokret zdrav in krepak v boju. v delu za socijalizem. Le v boiit se skristaliziraio poimt se vrši disciplina, to je, izšolajo se vojaki za socijalizem, s tem pridejo do pre- pričanja in zavesti. Ta zavest edina more družiti maso in io voditi do velikega razvoja in do končne zmage. Paragrafi in sklepi t so potrebni pom očki., ki ne morejo* nikdar nadomestiti absolutno potrebne vodilne sile. Jasno je r-a tudi ia bodo vse organizacije ob manjših in večiih pre-greških, čim. se jim privzgoji prepričanje o pomenu yelike vodilne sile delavskega pokreta. storile v polni meri tt$i formalne dolžnosti naprsni stranki in organizacijam, ker se bodo zavedale, da točnost tudi v tem oziru pospešuje in krepkeje podpira našo stavbo za bodočnost. Le t' nredpogoii nam garantirajo. da se bo socijalizem svobodno razvijal, ker socijalizem ni košček lesa. ki bi ga vkovali, marveč kleja, ki hoče naprej in ngprei do svojo popolnosti. Kot taka more in mora biti vodilna sila vsega delavskega socialističnega pokreta. Težko delo v politiki. Kdor hoče delati v politiki, mora imeti slonovo kožo ali pa kosmato vest, eventualno tudi oboje. To pravilo velja sploh v politiki. Zato se čudimo, kako prihaja »Jutro« do trditve. da je težko delati v politiki, ko vendar samo ve, da tiči vse zlo v etiki slovenskih meščanskih običajnih političarjev. Kar od kraja jih lahko pregledamo, pa jih bomo iako malo našli o katerih bi lahko trdili, da so v svojem političnem delovanju ohranili takt in dostojnost. Zlasti bi lahko socialni demokrati povedali, kako nepošten boj so vodili klerikalni, slogaški. narodno socialistični in liberalni politiki in časniki proli socialističnemu delavstvu. Spominjajmo se tudi Theime-rične afere, sedaj Peskove. obrekovanja naših sodrugov in stranke, pa bomo imeli takoj velik register takih grešnikov, ki delajo politiko »težko«. Seveda delajo pravzaprav samo težko politiko, realnega pa ne ustvarijo nič. ker niso sposobni, pa bi kljub temu radi splezali visoko na stoličke in stole. Te dni strašijo v tem pogledu s trikoloro obrobljeni rdeči petelinčki po Sloveniji, takozvanl narodni socialisti. Naiboli glasna sta oba gospoda Brandner in Rybar, ki sta prišla iz Trsta. Ne očitamo jim tega. da sta prišla v Slovenijo, čeprav bi imela mnogo več potrebnega na- rodnega dela v Trstu, ker se tam res vrše nasilstva. in kdor v tako ljuiem boju zapusti svoj narod, že ni posebno kremenit junak. Pa pustimo vse to. Dr. Otokar Rvbar ie bil v Trstii hud sovražnik narodnih socialistov in socialnih demokratov. Večkrat io je udaril čez žnoro, kakor kako klepetava baba. In danes? Glejte ga. pravi narodni socialisl je postal kar čez noč. ker ga demokrati ne marajo, ter upa. če že ne bo zaenkrat postal kaj več. bi mu prijal vsaj kak županski stolec, ako bi se sedanjemu kandidat« stvar kako ponesrečila. Stvar seveda ni tako lahka. To bi se moglo zgoditi le tedaj, če bi bil ljubljanski občinski svet razpuščen in bi se nova volitev vršila na podlagi novega volilnega imenika, ker po zadnjem imeniku g. Rybat še ni volllec. Mi bi radi imeli takega značajnega kandidata. Zato vztrajamo pri svoii zahtevi, da vlada razpusti občinski svet in razpiše nove volitve. Ta not je edino pravilna. Gospod doktor je sicer nekako lih. nekoliko sram ga je menda; pa se bo že privadil, čuti se pa v delovanju narodnih socialistov njegova duhovitost, ki obstoja predvsem v tem. da povzroča težko politiko. Zato obrobljenim petelinčkom le čestitamo na pridobitvi. Beda upokojencev. Beda upokojencev Je splošna, bodis-1 upokojencev državnih podjetij in služb, bo-disj privatnih. Ureditev in temeljita reforma vprašanja upokojencev je zeio nuj- na. Iz krogov upokojencev državne železnice smo prelci! naslednji članek: Upokojenci državnih železnic smo bili dne 1. t. m. zopet osrečeni s tem, da tertja kaj ukreniti, ko namreč obiskuje bolnike na njih domu in jim more na pr. pri tuberkulozi dati do-trebne nasvete glede osebnega varstva. izolacije bolnika, stanovanjskih prilik itd. Pač pa se na tem poliu da uspešno higiensko delova-nie razviti iz kontrole. Kontrole bolniška blagajna ne more pogrešati, ker se mora prepričati, ali se bolnik pač primerno zadrži in ali vkl.iyb boleznini ne hodi na delo ali po zabavah. Kontolorii pridobe sčasoma nek pogled za zdravstvene Potrebe, za neprilike življenskih in stanovanjskih navad in so bili že marsikip in često v stanu, ugotoviti na tem polju odnošaje, ki so iz zdravstvenih vidikov važni. In tako se ie pri nemških blagajnah iz kontrolorjev razi vi poklic bolniških pomočnikov (Krankenhelfer). To institucijo bomo vpeljali tudi pri nas, pri čemur pa moram takoi nagla-šati, da imajo bolniški pomočniki le socialuo-higienske naloge, da pa nimajo ničesar opravljati pri zdravljenju. Ker naši kontrolorji za en- kat na tem polju niso izvežbani, smo v Ljubljani ustanovili poseben pododdelek za socialno skrbstvo, ki smo mu pridelili izprašano skrb-: stveno sestro. Enak pododdelek se ustanovi v Mariboru. Podrobne naloge socialno-skrbstvenih pododdelkov razvidite iz provizornega opravilnega reda, ki sem se Vam ga usojal razdeliti v prepisih. Obsega* jo na te naloge v glavnem stana-vanislto higieno, otroško skrbstvo, in sicer nadzorovanje doječih ma* ter, nego dojenccv ter nego in od* gojo starejših otrok, dalje oskrbo in higieno tuberkuloznih, skrbstvo al* koholistov In spolnih bolezni. Seve* da ie to le pričetek. Ena skrbstvena sestra nikakor ne zadostuje, za* radi česar ji bomo dodelili še druge, ko jih dobimo ali pustimo izvežbati. Gledali pa bomo tudi na to. da se v, tem oziru izpopolnijo kontrolorji in bomo. ako treba, v ta namen priredili posebne kurze. Pri izbiri kontrolorjev bo torej v bodoče gledati na to. da so primerno inteligentni, da imajo nekaj predizobrazlic in po* Ste v. 212. nam je bila poleg Izplačila naše beraške pokojnine nakazana tudi s 1. majem t. 1. za par soldov povišana draginjska dokla-ta. Ali ta povišek je merodajna gospoda mnela prav dobro ostriči v korist železniške, oziroma državne uprave. Po prejšnji naredbi se je dobivalo za Otroke (zakonske in nezakonske) družinsko podporo do dopolnivšega 18. leta. Po novi naredbi se pa dobi samo do dopolnjenega 16. leta in to samo za zakons.ce Otroke; nezakonski izgubijo vsakršno podporo. Ta nas je torej doletela izguba 2 let za zakonske otroke, pri nezakonskih le pa izguba podpore popolna. Za otroke, ki po 16. letu nadalje obiskujejo šolski pouk, se dovoljuje draginjska doklada (seveda 6e mora zato vložiti posebno prošnjo s Šolskim potrdilom) do izpolnjenega 23. leta, medtem, ko se je po prejšnji naredbi dobivala draginjska doklada za iste do 24. leta. T* je zopet eno leto izgube. Posebne »»učilno je pa pni teh še dejstvo, da se za te otroke draginjska doklada med šoi-sktiai počitnicami prekine, kakor da imajo ta čas tudi otroški želodci počitnice. Prav radi bi vedeli, ali se tudi visoko stoječim osebam med počitnicami ukinejo draglnjske doklade? Najbrže ne, ampak 5e jim morda še kaj primakne, da laž,c prebijejo čas po raznih dragih letoviščih. *— Koačno je po novi naredbi od draginj-ke doklade izključena tudi nezakonska žena, te je gospodarska upraviteljica. Te določbe so veljavne tudi za aktivne uslužbence. Le-tetn so se začele s 1. majem t. k taplačevati plače v dinarjih z relacijo I t t, ter se je tudi nam zagotovljalo, da boaro deležni te dobrote, kakor aktivni uslužbenci. Ali za nas je ostalo le pri zlati obljabl. Sedaj pa naj sledi lepa sUka gmotnega položaja upokojenca. Kot upokojenec Izza predvojne dobe dobivam 58.31 K pokojnine mesečno. To je že nekaj! Približno Bft 3 kg moke! Ker sem se v službi ponesrečil, uživam tudi nezgodno rento v znesku 113.22 K mesečno. Poleg tega sem dobival po prejšnji naredbi 787.50 K dra-Elnjske doklade zamre in 1080 K za ženo In dva nepreskrbljena otroka, kar znaša skupaj 2039.03 K. Sajn sem vsled težke bolezni popolnoma dela nezmožen. Družln-•kl člani pa tudi bTez vsakih dohodkov, r« s® bili moji edini dohodki, s katerimi jtoin moral preživljati družino petih članov, med temi sina, ki obiskuje visoko šolo Sedaj pa sem na podlagi nove naredbo Hobi 1. tega meseca sledeče nakazilo: Ptftojetaa 58.31 K, draginjska doklada za % mesece za nazaj po 850 K na mesec Je 3400 K ht 850 K za mesec september; skupaj 4258 K; družinska podpora samo ra dva Sana (ne več za tri), ker se je pod-iMf« za nad 16 let starega sina, čeprav še bi dokončal študij, ukinila, torej 720 K Skupaj 5028.31 K. — Lepa svota, kaj ne! Sedaj im slede odbitki in sicer: 2e lz-Ipiačarna draginjska doklada doklada za me ki 4 mesece po 787.50 K Je 3150 K; družinska podpora za zgoraj navedenega nad ti let atarega sina visokošoica za čas šol-tfdh počitnic, katera je bila že izplačana 1800 K in kolkovina 26 K. Skupni odbitki: j345A26 K. Ostalo mi je torej čistih prejemkov 1578.05 K, medtem ko bi bil po prej-ha naredbi dobil 1925.01 K. Torej znaša diferenca 346.96 K. V amlslu pravične nove naredbe b! /Hond dobili sledeče prejemke: Pokojnina &L31 K, doklada zame 850 K, diferenca od E7.5« na 850 za 4 mesece za nazaj 62.50 sn sa mesec je 2S0 K; druž. podpore za |e®» la dva še nepreskrbljena otroka, ker ste vfcofcošolec še ni dokončal svojih štu-lUj 1060 K; skupaj 2238.31 K. Tu znaša pa diferenca 650 K. Ako pa končno računata® še pokojnino, izplačano od 1. maja t. |, dalje v dinarjih ali pari kakor nam le tdte obljubljeno, nastane pa sledeči ra-jten: Pokojnina za mesec september 233 bo* 24 v; diferenca od 58.31 K na 233.24 K zg 4 mesece za nazaj po 174.93 K na mesec je 699.72 K; drag. doklada zame 859 K In družin, podpora za 3 družinske trebflt socialni čut. Od institucije bolniških poisiočnikov. oziroma od socialnega skrbstva si pričakujemo obilo uspehov, posebno v večjih hiestih in industrijskih okoliših, kjer bo ta panoga higiene našla po§ebno hvaležen delokrog. Vzrok higiene v živijenskili in stanovanjskih prilikah namreč ni le socialna beda, temveč v mnogih slučajih tudi nevednost. Podnk bo v tem pogledu padel na rodovitjia tla. Ako bodo Jjudie vedeli, da imajo pričakovati redne obiske od strani bolniške pomočnice, bodo najmanj gledali na snago v stanovanjih. Nesnaga pa ie vzrck premnogim boleznim. Mislimo le na sedanje povojne epidemije griže In tifusa! Znano je-dalje, da leži pretežni del uspeha dispanzerjev proti tuberkulozi ravno v stanovanjski kontroli in stanovanjski higieni oskrbovancev. Posebno blagodejen pa bo vpliv socialnega skrbstva na negovanje dojencev, ki jih vsled nevednosti in brezbrižnosti ljudstva pomrje dobra petina že .v nrvib življenjskih mesecih. člane 1080 K te diferenca moje draglnjske doklade 787.50 na 850 K za 4 mesece za nazaj po 62.50 K na tnesec je 250 K. Sku-kaj 3112.96 K. Ker sem pa dobil samo 1578.05 K nastane končna diferenca 1534 kron 91 vin. Torej dobil sem le polovico obstoječega se poboljška našega gmotnega položaja. To so koristi, kt jih je prinesla nam upokojencem nova naredba glede povišanja draginjske doklade. — Taka je pri meni, a pri drugih je še hujše, ker so imeli še mnogo večje odtegnitve. Navidezno se nam podeli par drobtin z bogato obložene mize, z druge strani se pa nam vzame cele grižljaje. Mar smo to zaslužili? Sveta dolžnost države je, poskrbeti nam človeka sposobno življenje. Taka naredba, kakršna ie sedanja, nam nikakor ni Izboljšala bednega položaja, v katerem se nahajamo, ker draginja pleše čimdalje hujše svoj huronski ples, tem manj pa je pripomogla do zgoraj navedenega našega upravičenega cilja! Prva naloga vlade je, da nam takoj poprav! povodom sedanje naredbe povzročeno škodo, druga pa, da se tudi nam od 1. maja t. 1. dalje prizna pokojnina v dinarjih al pari, kakor aktivnim uslužbencem. Šele potem se bode lahko reklo, da se je tudi starim upokojencem njihov gmotni položaj nekoliko Izboljšal. Sredstva v to svrho bi se prav lahko dobila, ako bi v merodajnih krogih vladalo le količkaj socialnega duha in dobre volje! Kako tudi ne, če država vzdržuje celo bogate ruske begunce in Wran-glovce. Seveda se zde naše zahteve in nasveti merodajni gospodi pretirani in ueumljl-vi, ker ima gospoda vse preskrbljeno za udobno in brezskrbno življenje. Aktivni uslužbenci si bodo s trdim bojem tudi — če bodo složni — preskrbeli malo boljšo bodočnost, stari upokojenci bomo menda moral! še nadalje glodati trdo, suho skorjico izza predvojne dobe. — Železniški upokojenec Invalid. Nova stanovanjska naredba. Beograd. 18. sept. V zakonodajnem odboru, odseku za socialno politiko. narodno zdravstvo in prehrano so pretresali načrt nove uredbe o stanovanjih in zakupih. Ta nova uredba bo veljala za vso kraljevino in je razdeljena v davnem na dva dela. Prvi del govori o produkciji stanovanj, drugi pa o stanovanjski krizi (o zakupih, rekvizicijah in reguliranju najemnine). Da se pospeši produkcija novih stanovanj, predvideva nova uredba ustanavljanje stanovanjskih fondov. Najemniki in najemodajalci bodo morali v te fonde vlagati Kotov odstotek mesečne najemnine. Denar iz teh fondov se bo porabi ial za zgradbo malih stanovanj. Razen tega predvideva nova uredba tudi ekspropriacijo raznih prostorov, katerih lastniki ne morejo izkoriščati. Drugi del vsebuje predvsem iz-premembe. ki se nanašalo na postopek sam. Tako bodo prt sporih na predvojnem ozemlju kraljevine Srbi- je in črne gore tudi še naprej pristojni stanovanjski odbori, pritožbe proti sklepom glede odpovedi stanovanj in trgovskih prostorov pa bodo reševala sodišča prve stopnje. Za nove pokrajine se bo predpisal potsopek s posebnim pravilnikom. Po novem načrtu bo najemnina na ozemlju Srbije in črne gore trikrat večja od predvojne najemnine, v novih pokrajinah pa bo štirikrat večja. ker se tam računa v kronah. Glede trgovskih lokalov je odločba enaka za vse pokrajine, in sicer bo najemnina štiri do osemkrat večja. Končno morajo po novi uredbi vse banke in denarni zavodi, kakor tudi vsa industrijska podjetja zgraditi stanovanja za svoje uradnike. Ta uredba ne bo imela roka in bo stopila v veljavo takoj, ko jo zakonodajni odbor uzakoni, minister za socialno politiko na se bo z uredbo pooblastil. da sme po I. maiu izpreme-niti višine najemnin in anulirati zakonske zaščite posameznih najemov. Posvetovanja o dvignenju dinarja. Belgrad. 18 sept. V finančnem ministrstvu so se nadaljevala posvetovanja o pobolišanju kurza našega dinarja. Finančni svet je z zastopniki trgovske zbornice pretresal ukrepe. ki se imajo storiti, da se valutno vprašanje reši ugodno. Finančni minister dr. Kumanudi ie predsedoval konferenci strokovmukov. m izjavil, da ne želi. da bi se *mrt\cie nagle in nepremišljene odločbe hs b: se v kratkem času pokazale kot muspeš ne. temveč da zahteva tako rešf-.cv. ki M v praksi imela stvarne rezultate. Konferenca finančnega sveta in zastopnikov trgovske zbornice je dognala, da se na borzi špekulira in da se to mora preprečiti. Kot dokaz za to trditev so se na konferenci navajali primeri z beograjske borze, na kateri so tuje devize samo vče-raj padle za veliko število točk. in sicer na vest. da se v finančnem ministrstvu pripravljajo koraki za zavarovanje dinarskega kurza. Tako le deviza na London padla za 34. na Pariz za 35. na Rim za 25, na New York za 4 in na Prago za 11 točk. Pretresali so tudi načrt, po katerem bi se trgovski dolgovi v inozemstvu zajamčili z državnim pokritjem in po katerem bi se izplačilo terjatev v inozemskih valutah odgodilo najmanj za leto dni. Zastopniki trgovske zbornice so sprejeli stališče članov sveta, da naj trgovska zbor- LISTEK. Zvonimir Kosem: BARAKE, (Dalje.) »A. ti s.. P.eterček — glej ga no, saj bi te kmalu ne spoznal! Pri vojakih sva bila skupaj — ali ni res? B ki so ti zrastli tačas, kar se ni-s i videla — in še prav lepi brki — zato sem te tako težko spoznal. Ampak tvoja okrogla bradica, Peterček. ta te povsod izda. pa poidi, kamorkoli hočeš, magari na severni tečaj — in spoznal bom kliub brkom svojega Peterčka...« Fant se je smehljal. »Krejči — pusti šale! Ne veš, kal se bliža ... Bil sem v mestu in...« »— Kaj?« mu je presekal kovač besedo in izbuljil oči. »Ali si radoveden? se mu ie posmejal fant v obraz, upri sl roke v bok in je strmel v kovača. Kovača k minila dobra volja. i nica še v ponedeljek pozove vse trgovce v državi, da ii prijavijo svo-ie dolgove v inozemstvu, da bi se moglo konkretno govoriti o vsoti dolga, ker so se vs£ dosedanje številke pokazale kot netočne. Narodna banka je s svoje strani pooblastila svojega ravnatelja, ki ie objavil odločbe banke, da je v vsakem primeru pripravljena iti finančnemu ministru na roke pri vseh njegovih prizadevanjih za poboljšanje dinarja, kolikor ie v njeni moči. Kakor se misli. je Narodna banka pristala na to, da se v bodoče vse valutne operacije vrše preko nje. ker se je na konferenci večina strinjala s tem. da se mora ukiniti svobodna trgovina s tujo valuto. Kat ra se tiče predloga, da naj Narodna banka plača vse trgovske dolgove v 'inozemstvu, se zdi. da ravnatelj banke ni dobil privoljenja upravnega odbora Narodne banke, ker v tuiini nima toliko terjatev v dobrih valutah, da bi mogla izvršiti ta posel. Ravnotako je s predlogom, da sme država za leto dni odgodjti trgovska plačila v inozemstvu Da bi država to mogla storiti. bi morala vzeti posebno posoji- lo v tujini, vendar pa ii je danes težko skleniti celo posojilo v produktivne svrhe. V svrho. da se dožene- io še nekatere okolnosti. preden se definitivno določijo .koraki za izboljšanje dinaria. je finančni minister »Peter — zdal imam pa dovolj: ali povej, kar mi imaš povedati ali pa .« »— naj se ti poberem izpred oči, — kajne, da ti je bilo to na jeziku, Krejči!« jp dokončal Peter kovačev stavek. »Pa ne bom bežal. ... Hudomušen in nagajiv sem bil zmerom. odkar me poznaš ,.. zato mi nikar preveč ne zameri! — To je, Krejči: Maliki v mestu, o katerih si ravnokar govoril, so zbrali skupaj cel regiment orožnikov, ki so že na potu — — — »Kam?« je vprašal kovač in se tresel po vsem životu. Peter ie potrepal kovača no rami. »Tako vprašanje —• kam?! Mir in red delat tja. kjer ga ni... to je vendar razumljivo...« »Praviš, da so že na potu?« »V mestu sc je govorilo, da že ampak zagotovo ne vem... Pa zbogom, Krejči. moram iti. dolga je še moia not. — Prišel sem samo svarit, dokler še jni prepozno...« sklenil, da se finančni svet sestane | lo k prejšnjim odredbam: omejitvi Fe drfn m da nadal.ru- , uvoza, prepovedi svobodne trgovne 16 delo. Splošno sc msli. dn sc Ido s tujimi valutam? in nnncfrtHM n i finančno ministrstvo na koncu vrni- I na proti špekulaciji. Brzojavi. ZAPRISEGA KRALJA. LDU. Belgrad, 19. sept. Danes bo predsednik narodne skupščine dr. Ribar z ministrskim predsednikom Pa-šičem določil dan sklicanja narodne skupščine radi zaprisege kralja na ustavo. Verjetno je. da se bo skupščina sestala koncem tega meseca in da bodo seje trajale nekoliko dni. MINISTRSKI SVET. LDU. Belgrad. J9. sept. Danes dopoldne ob 10.30 se ie vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal finančni minister dr. Kumanudi. Nato je poročal minister za notranje posle Pribičevič o notranjem položaiu ter ie ob tej priliki govoril o uradnikih komunistih, ki sedaj ne izvršujejo svoje službe. Sklenili so. da moralo uradniki komunisti, ki sedal niso v službovanju, nele podati izjave zoper komuniste, temveč iz-premeniti svoie zadržanje napram državi! Nadalje so govorili o novem volilnem zakonu ter so bile pri tej priliki izražene nekatere misli glede 0’Hontovega sistema. Končno so sklenili, da se bo v soboto, dne 26. t. m. vršil 40-dnevni parastos pokojnemu kralju Petru. Na tej seji ie bilo podpisano več ukazov ministrstva notranjih poslov, prosvete in vojne. JABOLKO RAZDORA. LDU, Zagreb. 19. sept. »Večer« poroča iz Belgrada. da bo na današnji seli glavni odbor radikalne stranke stavil demokratom kot prvi pogoj. da morajo prepustiti radikalcem ministrstvi za notranje stvari in finance. IZPLAČEVANJE 20% PRIZNANIC. LDU. Zagreb. 19. sept. Na sobotni seii zastopnikov sindikata denarnih zavodov za izvedbo notranjega državnega posojila in zastopnika finančnega ministrstva dr. Radeja M. Jovanoviča se je razpravljalo tudi o izplačilu 20% priznanic. izdanih povodom kolkovania kronskih novča-nic. Kakor noročaio. je finančni minister ugodno rešil to zadevo in se bodo v kratkem pričele, vsekakor že pred potekom podpisovanja državnega posojila. izplačevati 20% pri-znanice za vsote do tisoč kron. o meščanskih šolah. LDU. Belgrad. 19. .sept. V ministrstvu za prosveto se proučuje zakonski načrt o meščanskih šolah. Ministrstvo za prosveto je naročilo vsem državnih oblastem, pri katerih so zaposleni učitelji kot uradniki. naj jih prijavijo ministrstvu za prosveto, da se bodo mogli zaposliti na šolah. OSNOVANJE NOVE STRANKE V ZAGREBU. LDU. Zagreb. 19. sept. Te dni so Imeli izdajatelji »Nove Evrope« posvetovanje. na katerem so sklenili osnovati lastno jjolitično organizacijo. POMOŽNA AKCIJA ZA RUSIJO. Riga. 18. sept. V brezžični brzojavki iz Moskve se prosi Nansen, nai zahteva od evropskih vlad kredit deset milijonov funtov štedin-gov za odpomoč piroti lakoti. Sovjetska vlada bo po Nansenu določe- nim organom dovolila potovanje na •tinsko v svrho kontrole razdelitve živil s pogojem, da se bodo vzdrža- li vsakega političnega in komercialnega delovanja. TAKOREKOC UKLONITE SE! LDU. London. 17. sept. Ministrski predsednik IJovd George ie na ocslednio poslanico Devalore odgovorih Sprejeti Vaše delegate kot zastopnike neodvisne in suverene države bi pomenilo formalno in uradno priznavanje ločitve Irske od kraljestva. To bi vam, ako bi se vam zdelo potrebno, res dalo pravico, skleniti s kra!iestyom prijateljske pogodbe, dalo bi vam tudi pravico, iz kateregakoli vzroka odkloniti vsako pogodbo in prekiniti konferenčna pogaainja. Po tej pravici, katero bi vam oripoznali mi sami. bi moeli skleniti pogodbo med Irsko in tujo silo. Pripravljeni smo v zmi-slu mojega pisanja z dne 17. t. m. razpravljati o najboljših sredstvih, da se zveza med Irsko in narodi, ki tvorijo britansko državo, vzpostavi z narodnimi irskimi stremljenji. Ne moremo na pritrditi od vas zahtevani odpovedi, akotudi ta odpoved ne bi imela niti najmanjšega uradnega značaja. Dokler torei vztrajate pri tem. je konferenca nemogoča. SLABI DNEVI LLOYD GEORGA London. 18. sept. Ministrski predsednik Lloyd George se je pr eh la-dil; zdravniki so mu nasvetovali mir. PRED NOVO POLJSKO VLADO. LDU Varšava* 19. sept. Državni poglavar je poveril sestavo vlade rektorju tehnične fakultete Ponikovrskemti. NEZAPOSl FNOST NA ANGLEŠKEM. LDU London. 19. sept. Število brez- delnih je rta Angleškem vsak dan maniše. Zadnji teden ie dobilo 25.000 brezposelnih delavcev dela. Tudi število napolzaposlen!l> pada in se ie zmanjšalo zadnje tedne že za 5000 POPOIN GRŠKI PORAZ. LDU Carigrad, 19. sept. Turško uradno poročilo se glasi: Po zadnjih poročnih s fronte so naše čete zavzele mesto St v-ri!i'ssar, k! so ga Grki obupno branili. Grške izgube so ogromne. ALI JE RES ŽE SREČALA PAMET GRKE? Pariz. 18. sept. Uraden grški komunike potrjuje, da se je grška armada umaknila na levi breg Saka-rijc. List »Athenaiki« doznava. da namerava grška vlada sedaj rešiti maloazijsko vprašanje diplomatskim potom. VSTAJA INDIJCEV. LDU London, 19. sept. Iz Simle poro. čajo- Položaj v Malaharju je še vedno re-seji. Duii uporniškega gibanja je nezlomljiv. »Dai!y Telcgraph« javlja iz Alahaba-da, da so uporniki proglasili sveto vojno zoper pleme Hindu, ki ga hočejo s sbo izpreobrnhl k izlamu. Politične vesti. + Prodaš Stojana Protlča. Belgrad skl list »Balkan« je prinesel proglas Stojana Protiča m njegovih pristašev iz radikalno stranke. Proglas sam ie precejšnje poill- In fant jc izginil v gneči, utonil v sivi mrak popoldneva ravno tako naglo in nenadoma, kakor se je bil naglo in nepričakovano pojavil pred kovačem. Osupel Je stal Krejči sredi med množico in se oziral. »Kam je izginil? Od koga je bil poslan? Če ne tiči tu morda kakšna zvijača —----------? Morda so ga naje- li tolovaji sami in ga poslali semkaj volnmit — kdo ve?« Čelo se ie nagubančilo kovaču v ostre brazde, ki jih ni mogla izgla-diti nobena misel več. Takoj je obvestil o tem Konrada in druge govornike. »Navaden podrepnik, vohun —• in nič drugega!« To ie bilo mnenje Konradovo o Petru. »Poznal sem tistega človeka tudi laz!« je povzel Jernej Cafuta, sivolas govornik. »Petoliznik je. bil vse svoie žive dni in nič ga ni bilo prida.., Izdajalec. nnjlepSe povedano!«; Kreiči se je razburil. »Kaj nam ie torej sedaj storiti? Če so razbojniki res že na potu. ali nai se ijm umaknemo?« »Prazen strah!« je tolažil Konrad kovača. »Poglej vso to ogromno. Črno, kakor morje valujočo množico — pa mi nikar več ne trepeči in kolena nai ti ne klecajo! Ali vidiš te oči. ta plamen v njih? Ali vidiš te koščene, iztegnjene roke. te trde za udar pripravljene pesti? Pogum v srce. brat. pogum! To črno morje trpinov, ki mrgoli okrog nas. se ne bo prej umirilo, dokler ne bo ležal poslednji malik z obrazom naprej na tleh! Pa naj bi nas bilo — strah?! Pravica je na naši strani, na naši strani je Bog. je mir. ljubezen, bratstvo!« Jernej Cafuta se ie sključil pod svojo preperelo suknjo, namtršil obr- vi in rekeT: »Tisti Peter je bil poslan semkaj. da bi naredil med nami zmešnjavo — tako sem sta pogodil. Si« cer bi ne bil tako nanagloma izgU lične važnosti, ker ie to napoved St. Pro-iiča, da prične politično akcijo proti se-danii vladi z opozicijonalnim blokom, za revizijo ustave. V proglasu pravi, da je po njegovem mnenju in mnenju njegovih pristašev radikalna stranka zapustila svoj program iz meseca decembra 1920 bi da ie krenila na pot, ki vodi državo in stranko v reakcijo. To je radikalno stranko baje prisililo, da se Je vezala z demokratsko stranko, {d pa ni nobena demokratska ui svobodomiselna stranka, marveč ima docela pogrešne pojme o redu v državi, O državni upravi in o državljanski svobodi. Sedanja vladna politika se vsled zveze z demokrati moTa posluževati sredstev najhujšega reakcionarstva, da se obdrži na vladi. Dalje pravi dobesedno: »Letos sprejeta ustava ne more osigurati dobre državne uprave iu ne ustvarja podlage za dobre ta pravilne odnošaje med tremi plenjenji našega naroda. Ustavotvorci sami so ustavo poteptali že čez mesec dni. Sprejeli so resolucijo, katero so imenovali »za-koa«, ki daje vladi ali bolje rečeno ministra notranjih zadev tako oblast, kakršne nima noben minister v nobeni ustavni državi Evrope. Ta resolucija krši najbolj bistvene dele ustave (čl. 71. in 72.) in doživeli smo unlkum, da Je tista narodna skupščina, ki ie sprejela ustavo, po preteku koma] enega meseca anulirala z neko resolucijo mandate nad 50 poslancev, katere |c ona sama sprejela v svojo sredo, ki so skupno ž njo sklepali o tej ustavi in katerim {e ona priznala in verliiclrala poslanske mandate! Namesto obetanega reda smo dobili po sprejemu ustave atentat na Vladarja, uboj ministra, poslabšanje težkega finančnega položaja namesto poboijša-nja, upor v Stari Srbiji, komltaše kot čuvarje javnega miru in reda, nove policijske naredbe kot prepustnice za potovanje po celi državi, cenzuro za časnike (celo za koledarje), prepoved listov In prepir med tedanjimi m bivšimi ministri in sodnik!, »It jo vse to ustavno ali ne! — Ene komuniste zapirajo, drugi pa dobivajo potna dovoljenja od prijateljev ministra notraniili zadev, atentatorji in ubijalci pa, bi so lih zasačili na delu, še do danes niso niti toženi niti sojeni. — Po našem prepričanju ie napravila radikalna stranka usodepolno napako, ker le žrtvovala svojo svobodo In se zrezala z demokratsko stranko, ki Je po tolenem sedanjem sestavu In pod takim vodtlroui absolutno nesposobna za vsako delo v državi tii k| vsak dan bolj razkraja dražruo upravo. V tej zvezi radikalna Stranka ne le da ne more nič pomagati, ampak sama čim globlje pada in škoduje državi. — Oni, ki so zapeljali radikalno fctranko na to pot, bodo nosili odgovornost pred zgodovino, ki Um bo rekla: Kako |e bito mogoče, da Isti ljudje, ki so gradtti v Ženevi kraljevino Srbov, Hrvatov la Slovencev daleč od svojih tovarišev y vladi in od vladarja, ki so tam sklenili oi» čudo treh lad in dveh držav kot izraz narodnega in državnega edinstva, sedaj proglašaj« za separatizem avtonomijo in federacije, torej baš to, kar smatra ves pameten svet v celi Evropi In Ameriki za državno edinstvo In eno državo? — Radikalni stranki bije zadnja minuta dvanajste ureb da se iztrga in da krene na stara pota narodne In svobodoumne stranke. — Ni se treba varati In zakopavat« glave v Pesek: Revizija ustave ie bila postavljena na dnevni red že 28. junija t. 1. — istega dne, ko je bila sprejeta vidovdanska ustava. Revizijo zahteva neizogibno ln i&ni hitreje dobre držav, upravo in zdravo razmerje v državi med Srbi, Hrvati !it Siavenci. Kolikor prej to uvidimo, toliko kačja In naravnejša bo revizija, brez stre-sijajov.« — Mi ta proglas beležimo zaenkrat le kot kronisti. Ob priliki pa izprego-g Donau . Danipfschifffahrts-Geseli-schaft«. Javljajo iz Belgrada: O. Pero Taletov, šef presbiroa, je povišan v mesto »načelnika predstavništva ministrskega sveta«, Skoro nismo vedeli, da imamo pri nas še »načelnika nredsedništva«. take cvetke naša fina ušesa še posebno prijetno dimejo. pa priporočamo kompetentnim faktorjem, če bodo za izraze kedai v stiski, da uporabijo še »vodjo« in »ravnatelja«. N. pr,: Vodja ravnateljstva načelništva predsed-ništva kraiinsko-okrožnesca glavarstva jr. lks Ipsilonovič je bil povišan v ... v ... Pet krajcarjev za eno besedo, ki bi pomenila približno isto kakor »ravnatelj« ali »načelnik« itd. Za sprejem lani odpuščenih železničarjev Je vloži! s. Kopač ponovno vlogo na ministrstvo. Pri osebni intervenciji pred enim mesecem mu je minister obljubil, da bo končno rešil to vprašanje. Študijske podpore za agronome ln veterinarje na domačih visokih šolah oddaja še dalje upravna komisija za agronomske In veterinarske fonde v Ljubljani In se le s tozadevnimi proSnjaml obračati na njo ali pa na oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave v Ljubljani zadnji čas do 30. septembra t. 1. Podpore za študij v inozemstvu oddaja ministrstvo za prosveto ln so že vse došle prošnje za te državne štipendije predložene ministrstvu v Beogradu. Tolsti Vrh pri Ouštanju. Pri nas živi 76 let star vpokojenl cestar Gregor Pre-valnilc s svojo, tudi že 70 let staro ženo. Njegova pokojnina znaša mesečno reci in piši 21.60 K, doklade pa 39 K — skupaj 60.60 K mesečno!I Ob tem naj živita obali To pokojnino mu mesečno Izplačuje davčni urad na Prevaljah. Pripominjamo, da je imenovani delal čez 25 let na deželni cesti, torej brezdvonmo spada pod Gradbeno sekcijo deželne vlade. Imenovani je vslod s tar osli In bolezni za vsako delo popolnoma nezmožen. To je slučaj, ki osvetljuje naše socialne razmere. Zahtevamo pojasnila, bednemu vpokojencu pa živlie-nja primerno pokojnino! UkinjenJe pravosodnega poverjeništva. »Službene Novine« z dne 16. septembra 1921 objavljajo naredbo ministrskega sveta z dne 10. septembra t. 1.. po kateri se poverjeništvo za prayosodje v Ljubljani ukine in njesrovl dosedanji posli izroče oddelku ministrstva pravde v Ljub- 1 ljanl. ki ie podrejen naravnost m edino ministru pravde. — Za upravitelja tega odseka ie postavljen dvorni svetnik dr. Janko Babnik. Orgaeiligsilski vestnik. Iz stranke. Spodnja Šiška. Diskusijski večer se bo vršil jutri L>b 20. uri v bivši nemški šoli. Sodrugi, udeležite se ga 6im številnejše. Iz strok, organizacije. Železničarjem! Koalicijski odbor železničarskih organizacij je imel sejo dne 13. sept. t. 1. v prostorih konsumnega društva Kongresni trg št. 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Bližnji kongres vseh strokovnih organizacij železničarjev. 2. Službena pragmatika. Pri prvi točki dnevnega^ reda se je razvila živahna debata. Navzoči železničarji so zahtevali, da se v najkrajšem času vrši kongres vseh koalira-nih želez, organizacij, nastavljenega osobja in delavstva. Z ozirom na nujno potrebo smo sklenili, da se skliče tudi javen železničarski shod, brez razlike strankine pripadnosti, ker le v skupnem in sporazumnem delovanju je moč. Rešitev železničarskega vprašanja je le v železnl- ■+• Zoper nameravano uvedbo vojaške dolžnosti so protestirali zastopniki južnega Tirola aa shodu občin v Boami in skleni1!, da naj poslanci pri italijanski vladi delajo na to, da se ta namera opusti. + Irski delavci se nahajajo že daij časa v gibanju proti znižanju plač, ki ga hočejo podjetniki uvesti. Podjetniki se nočejo udati, delavstvo tudi ne. Zaradi tega je prišlo na več krajih do ostrili konfliktov. Delavci v livarnah v Roghetti so na pr. zasedli tovarno in pričeli delo pod vodstvom nekega delovodje iz Dublina. H- Letsko ln Estonsko so sprejeli v Zvezo narodov Volitve noveea zagrebškega občinskega sveta se bodo vršile na podlagi na novo sestavljenega volilnega imenika meseca decembra t. 1. Drugi kongres vojnih udeležencev. Kakor nam poročajo, se bo vršil drugi kongres vojnih udeležencev in vojnih žrtev v dneh 30. septembra in 1. in 2. oktobra t. I. na i Dunaju. Organizacije, ki še ne pripadajo od slavnega pisatelza Henrika Barbusseja ustanovljeni interna-cijonali vojnih udeležencev in vojnih žrtev in se za kongres zanimajo, naj se obrnejo aii na pripravljalni odbor VVien VII.. Lerchenfeldstrasse 1. ali pa na izvrševalni odbor internacionale v Parizu, tajnik Charles Brousse. Pariz II.. Rue St. Denis 251. Nov Ust. V Bel gradu je pričel Izhajati nov politični dnevnik »Nova štam/pa«. ki močno priporoča zakon o zaščiti države in podobne podrobnosti. List izdajajo demokrati. K smrti mladega barona CodellHa, Vi je bil ustreljgn 16. t. m. od vojaške straže, ko se je vračal proti domu, bi pripomnili, da Je med ljudstvom nastalo mnogo variantnih govoric in ogorčenja obenem, ta-. ko da je na mestu zahteva, da se zadeva najstrožje preišče in javnosti razjasni. Večni proceSL Obtožnica proti atentatorjem na pokojnega ministra Draškovlča je postala pravomočna, ker obtoženci niso vložili proti njej priziva. Tako se bo sodna razprava pričela začetkom oktobra. Predsednik. sodnega stola bo dr. Aleksander Vaič. Za zagovornike so se prijavili za čolakoviča, Lopandiča in Petroviča dr. Ra-dlvoj Walter in za Aliagiča in Marinkoviča dr. I. Politeo, dočlm Stevan Ivanovič še nima zagovornika. Premog Stranke, ki imajo karto A ali B bivše ubožne akcije, naj se zglasc tekom 14 dni pri mestnem magistratu, kjer dobe nakazilo za 200 kg premoga. 100 kg premoga stane 68 K. Trgovina In posestvo Reltter v Slo-venjgradcu je prišlo v last bratov Kopač. Odhod na kongres profesorskega društva v Zagrebu. Slovenski profesorji se odpeljejo skupno v soboto dne 24. t. m. z vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane ob 12. url 6 miln.; v Zidanem mostu se sestanejo s lootegl, ki pridejo s Štajerskega. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je preselilo svojo pisarno dne 19. t. m na Sv. Petra cesto št. 12, pritličje, desno. Člani dobivajo, kakor doslej, vse informacije dnevno | od. 18. do 20. ure v novooznačeni pisarni. — Odbor. Šala ali ^aj. Dne 17. t. m. ob 1. ur! ponoči sta našla dva stražnika državne policije v Mariboru na vogalu Strossmajer-jeve in Slovenske ulice približno 1 m visoko čez cesto napeto žico. Kako lahko bi se bila zgodila nesreča, če bi bil pripeljal kak voz ali avto. Stražnika sta žico odstranila. Carjih samih. Nobena demagogija, ne lepa gesta, temveč le v skuoni solidarnosti bo železničarstvo omagalo. Koalicijski odbor. * Seja ljubljanske podružnice kovinarjev se vrši v sredo 21. t. m. takoj po delu v društvenih prostorih. Udeležba dolžnost. — Načelnik. Vestnik Svobode. Dramatični odsek »Svobodec VIČ • GHnce vabi vse člane In odbor, da pridejo v torek 20. septembra ob 8. url zvečer točilo v društvene prostore na Glincah. —• Ker je zadeva zelo nujna m važna, se prosi, da se odzovejo vsi člani in odbor Star najštevilnejše in gotovo! — Sklicatelj. HurnI vestnik. Zanimiva umetniška prireditev bo v Sredo 21. t. m. ob 20. uri v Mestnem domu, pri kateri bo nastopil pesnik Podbev-šek s svojim govorom »Nihanje čudodelne ure«, Vladimir Premru pa bo recitiral odlomke Iz svoje pesniške zbirke »Grbavec s sekiro«, S tem literarnim večerom stopamo v dobo, v katerf bodo postali recita-c^jsfci večeri izrednega pomena za občin- stvo, zlasti še, če se pomisli, da so pr! sosednjih narodih že davno upeljani. Cene so sedežem: 12 K, stojiščem 8 K. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Razglas o nadaljevanju dramatične šol«. Odbor Glasbene Matice je v seji dne 17. sept. t. 1. sklenil, da se bo dramatična šola do prevzetja v državno upravo po možnosti nadaljevala,. Vsi dosedanji gojenci in tudi novi se poživljajo, da se v kratkem oglasijo v pisarni Glasbene Matice in vpišejo v to šolo. — Ravnateljstvo. . Gospodarstvo. —K padcu naše valute. Na včrerajš-njl naš uvodni članek nam piše prijatelj, ga v polni meri odobrava. Pripominja, da mu je prav iste nazore te dni razvijal nek! tržaški trgovec, ki sedaj trguje v Ljublja-Ijani. Ta je celo mnenje, če bi naša vlada prepovedala ves izvoz na Italijansko, kadar bi bila naša krona tako nizka, da bi v enem mesecu narasel dinar na vrednost lire. — Gradba Jadransko železnice. Ena od najvažnejših del, ki se sedaj vrši v ministrstvu saobračaja In Id se bo po vpisu državnega investicijskega posojila moglo popolnoma Izvršiti, so dela na jadranski progi. Ministrstvo in vlada stojita na stališču, da je zveza Belgrada s Kotorom živdjensko vprašanje vse naše države. Sedaj so se definitivno odločili, da bo šel glavni del te nove proge po dolini Drine, Pive In Zete. V terenu so Izvršena že vsa pripravljalna dela. Preostaja samo še, da se vlada v detajlu odloči za eno izmed proučenih tras in da se takoj prične z delom. V glavnih potezah bo šla proga .z Belgrada na šabac preko Srema (pri Žab- cu se bo gradil velik most preko Save), Ložnico, Višegrad, Fočo, Ntkšlč in Kotor. Za prvi del proge od Belgrada do Više- grada obstaja tudi varijanta, ki je že proučena v terenu: Belgrad, Valjevo, Užlce, Višegrad Za drugi del proge od Vlšegrada do Kotora se proučava Se ena varijanta, po kateri bi ta del proge šel od Višegrada na Uvac, Prijepolje, Bjelopolje, Mojkovac, Kolašin, Podgorico in Kotor. V zvezi z dmgo varljanto Višegrad - Kotor je projektirana tudi zveza z Mltrovico preko Rožaja. Benana in Btelega polja, torej tudi zveza nove jadranske proge s staro progo Belgrad - Solun preko Mitroviče In Skopila. Ko bodo tehnična dela za trasiran'e gotova v načrta, se bodo načrti predložili vladi in narodni skupščini. V najkrajšem času se bo vlada odločila o definitivni progi Belgrad - Kotor. — Cene na mariborskem živinskem sejmu. Dne 16. t. m. se ie pripeljalo m sejem v Maribor 320 praSičev in 4 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 6 do 8 tednov stari od 90 do 180 K: od 10 do 12 tednov stari od 220 do 380 K; od 3 do 6 mesecev stari od 400 do 700 K; stari eno leto od 900 do 1700 K; plemenske svinje 1 kg Hve teže 20 do 22 K; za zakol 1 kg žive teže 27 do 30 K; koze komad 210 do 300 K. — Tvornlšltl In poljedelski stroll, ki so bili za nemške okupacije na Poljskem odpeljani na Nemško, se sedaj vračajo na Poljsko. Do konca tega leta se bodo vmlil vsi tl stroji. Po svetu. — Potovanje predsednika Masaryka. češkoslovaški predsednik dr. T. G. Mi-saryk se Je podal na potovanje po Moravski, Slovaški In Podkarpatslci Rusiji. — Novinarstvo na Praški univerzi. Češkoslovaško ministrstvo za soc i jaki o skrb je izdelalo zakonski načrt, po katerem se uvajajo na češki praški univerzi predavanja o češki novinarski znanost!. Predavanja se bodo vršila Iz politične žur-naiist&e, narodnega gospodarstva in iz literarno umetniškega področja. — Dom čeških pisateljev. Urad za zavarovanje je nakazal društvu čeških pisateljev »Maj« dvorec Močinski, ki se bo uredil kot azil za bolne in Invalidne pisatelje. —Petdeseletnica. Te dal so na svečan način proslavili petdesetletnico, odkar obstoja veliki železailSkJ predor na Mont Cenisu, eden največjih in najvišjih sploh na svetu. — Do krvavih nemirov je prišlo v Ženevi ob priliki manifestačnega obhoda, ki so ga priredile tamošnje strokovne organizacije. Ve« policistov in delavcev ie bilo težko ranjenih. Mestni svet je bil preie obhod prepovedal, pa ga Je ženevsko delavstvo vseeno priredilo. — Navzlic birokraciji korupcija. AH pa ravno zato? V praški državni central! za žito in mast. so odkrili ogromen primanjkljaj 12 milijonov čK, izvirajoči od nerednega knjigovodstva, pri tej centrali, predvsem pa radi direktnih kradenj. — Bojkot tvrdke Peter, Saliler, Kohier o Orbe, Švicarska. Češkoslovaško delavstvo Je v znak solidarnosti proglasilo bojkot nad izdelki gor! Imenovane tvrdke, ker ta ne trpi v svojem podjetju organiziranega delavstva, češkoslovaško delavstvo se je klicu odzvalo in ne kupuje čokolade omenjene tvrdke. —Preko Sahare, Iz Tunizije poročalo, da bo skušala skupina dvanajstih malih avtomobilov Iz Tugurta prodreti i puščavo Saharo do mesta Timerukta. i i proga je dolga nad 3000' kilometrov. LISTNICA UREDNIŠTVA. Sodrugu E. B. Griže. Notico (tožba!) ne priobčimo. — Razen kot plačano »Poslano«. Sorodnikom Amerikancev! »Slovenska Narodna Podporna Jed-nota« v Chicagu ie poslala podpisani pisarni seznam zavarovancev, ki so umrli med vojno ta katerih posmrtnine se nahajajo še danes pod prisilno upravo ameriške vlade v Washingtonu. Seznam obsega poleg imen umrlih rojakov datume založb pri »Upravi sovražnega premoženja«! zneske zavarovalnin, krstno ime in razmerje sorodstva dednih upravičencev, toda ne uavaja njihovih naslovov. Ker je sedaj mogoče proti predložitvi predpisanih listin dvigniti te posmrtnine in je podpisana pisarna že za večino podobnih slučalev preskrbela potrebne listine, se vabijo tem potom tudi spodaj navedeni, da se zglasijo v ta namen ustno ali pismeno v podpisani pisarni, kjer naj dokažejo z uradno Izda« nlmi listinami svoje sorodstvo z umrlimi, V lažje razumevanje tega poziva navajam, da so podatki razvrščeni v sledečem redut prvo je ime zapustnikovo, nato znesek za* varovalnine ter konečno Ime dediča la njegovo sorodstveno razmerje, v kolikor Je te podatke vseboval poslani seznam »Slovenske Narodne Podporne Jednote«, Da bode pisarni mogoče v redu odpraviti stranke in da ne bodo le-te imele nepo« trebnlh potov in zamud, naj se upravičenci Javijo v pisarni v sledečem redu: oni, katerih zapustniki se pišejo z začetno črico od A—J od 20.—24. t. m., z začetno črko K—O od 26.—30. t. m., ostali pa v prvih dneh oktobra. Gospodarska pisarna dr. i. čeme, Ljubljana, Miklošičeva c. 6. Naslovi Medečih se Mfiefo kot n oznanil Andlar Mihael dol. 500 zapušča ženi Mariji in otrokom, Anžiček Jakob dol. 375 zapušča sestri Mariii, bratoma Antonu Ut Alojziju, Lučar Franc dol. 900 zapušča oče« tu, Bratuž Josip dol. 500 zaipušča brat* Francetu, Bratuž Mat doL 600 zapušča bratu Mat., Bergoč Jurij dol. 428 zapušča bratu Francetu, sestram MartJI, Rozaliji, Frančiški in Josipini, Bovič Mat. dol. 568 bratu Francetu in sestri Mariji, Bregaf Franc dol. 500 zapušča siu Aioji&iju id hčeri Alojziji, BelčevK Stefan dol 500 za* pušča materi in ženi, Car Anton dol. 500 zapušča materi Ani, Cuifek Janez dol. 500 zapušča očetu Marku, čeSaovar Janez dol 600 zapušča bratu Martinu, Dragičevih Lovrenc dol 500 zapušča ženi in hčeri Mai riji, Dekleva Anton dol. 600 zaipušča materi Josipini, Devčlč Pavel dol. 500 zapušča bratu Valentinu, Dugai Janez dol. 600 za* pušča ženi in otrokom, Debelak Josip, doL 500 zapušča materi Ivani, Fleiss Janes dol. 1000 zapušča ženi in sinu Janeza, Gračanln Mat. dol 251 zapušča bratoma Valentiu In Roku, Orl Franc dol 590 za* pušča bratu Antonu, Glavič Anton dol. 600 zapušča starlšem, Gmajnar Anton dol. 5t zapušča materi Neži, GodeSa Alojzij dot 400 zapušča bratu Antonu, sestrama Anto* niji, Mariji In Josipini, Jenko Janez dol« 50U zapušča nečakinji Burja Mariji, Južntk Anton dol. 416 zapttšča materi Frančiški,, bratoma Janezu in Francetu ter sestrama Mariji In Frančiški, Jelenič Mako dol 50 starišem, Jezernik Franc dol 500 zapužča bratu Vincencu, Jaušnlk Lovrenc dol. 50 zapušča bratu Antonu, Križman Janez dol 571 zapušča ženi in sinovoma Josipu in Ivanu, Kltukoo Janez dol. 50 zapušča materi, Kastelic Anton dol. 500 zapušča materi, Kranjc Jernej do!. 500 zapušča očeta, Krlžmanlč Anton dol. 1000 zapušča starlšem in bratu Josipu, Kaučič Franc dol. 86 zapušča sestri Mariji, Kalan Peter dol. 150 zapušča ženi Mariji, Kolenc Anton, dol 200 zapušča materi Mariji, Konestabo Al. dol. 600 zapušča ženi Tereziji, Lallč Mike dol. 600 zapušča hčeri Mariji, Lapajne Egidij dol. 600 zapušča materi Luciji ter sestrama Štefaniji In Emiliji, Mlklaučlč Fr ar' dol 400 zapušča očetu Francetu In mate; i Frančiški, Mlakar Mike dol. 500 zapušča očetu Janezu, ManaJlovK Trium. dol. 250 zapušča sestri EvicI, Miklaučlč Mat. dol. 600 zatpuSča ženi OizeAl in sinu Francu, Novak Franc dol. 600 zapušča sestri Ani, Okorn Janez dol. 500 zapušča bratu Francetu, Primožič Jakob dol. 500 zapušča bra* tu Petru hi sestri Jeri, Pretnar Peter doL 300 zapušča bratom Janezu, Francetu, Aloj« zdju.Podbevšek Luka dol. 505 zapušča sestri Neži, Preiti Ernest dol. 900 zapušča materi Katarini ki sestri Emi, Penca Franc dol. 500 zapušča hčeri Angeli,Puš Andrej dol. 903 zapttšča sestram Ivani, Antoniji in Kati, Pakiž Martin dol. 500 zapušča očetu; Janezu, Perme Franc dol. 500 zapušča materi Alojziji, Pelc Vaolav dol. 50 zapušča očetu Janezu, Poban (Bobnar) Janez, dol. 50 zapušča očetu Štefanu, Pangerl Martin dol. 250 zapušča bratu Janiezu, Popler Franc dol. 500 zapušča .očetu Gašperju, Rački Janez dol. 600 zapušča ženi Tereziji in sinovoma Antonu in Ivanu, Sila Jurij dol. 587 zapušča Ženi Mariji, hčeri Mariji in sinu Ivanu, SvoJKak Janez dol. 600 zapušča materi, Slapnik Antnon dol. 500 za> Dnevna kronika. tei je zahteval, naj se mu nakaže druge- oiflce in ravnateljstvu Rogaške Slatine ka-ga. Ravno tako prisrčno so bili naši go- kor tudi vsem prijateljem, ki so izkazati stie sprejeti na Bledu in Bohinju oziroma toliko simpatij našim gostom, izreka naj- v Rogaški Slatini. Ljubljanskemu občin- prisrčnejšo zahvalo — Slov. zdravniško stvu, našim Blejcem ki Bohincem, Tourist društvo. Zorc Anton dol. 600 zapušča ženi Agati in hčerama Agati m Paulini, Zapušek Anton dol. 500 zapušča otrokom, Žagar Franc dol, 50 zapušča materi Matiji. pušča sfarišem, Slak Janez dol. 590 zapušča očetu Antonu, Stegal Alojzij dol. 353 zapušča bratu Antonu, sestri Josipini, Strah Silvester dol. 50 očetu Alojziju, Šturm Janez dol. 50 zapušča očetu in materi, Stražišar Jože dol. 500 zapušča ženi Ani, Širci Anton dol. 50 zapušča očetu Antonu, Sivšeli Franc dol. 500 zapušča očetu Josipu, Seies Josip dol. 150 zapušča hčerama Heleni in Mariji, Tratnik Anton dol. 348 zapušča bratoma Tomažu in Ivanu, To-porošič Ivan dol. 500 zapušča očetu, Turk Franc dol. 500 zapušča materi Mariji, Treven Josip dol. 500 zapušča očetu in materi, Trebcvšek Franc dol. 900 zapušča ženi Frančiški, Vidic Radoslav dol. 500 zapušča očetu, Višuer Jurij dol. 500 zapušča bratoma Ferdinandu in Janezu ter sestri Mariii, Iti. skupščina jugoslovanskega zdravniški ga društva ic tila zaključena z izleti na Bled in Bohinj, oziroma v Rogaško Sliiiino. Udciežniki se niso mogli dovoij zahuuti i- gostoljubnem, bratskem sprejemu vsep Asod, kamer so prišli. Ljubljančani, so kar tekmovali med seboj, kako bi na?.m gostom pol-azaii bratsko ljubezen. Ob pnhedu vlakov so pričakovali gostitelji svoje goste na kolodvoru In jih odpe-Ija i v avtomobilih in kočijah na stanovanje. Masikateri ljubeznivi Ljubljančan se je žalostil, ako ni dospel odkazan mu gost Bi .........::it==±z3El Citajte velezanimivo študijo &?. ©to - Uratnik Pot k Socijalizmu. == fiEQisiF.evf.ra zhesiei.; grejem mm ===== TISKOV IME Zli SOLE, Ž.USS>a&. £T¥A UM URADE. NAJMOBES-KUSE PLAKATE EK VABILA SKOBS EK VESELiC£ .'. LETNE ZAKLJUČKE NAJKODELISEiSA UREDBA 2A tiskanje «as©pisqv, knji«, BRC5UR ITD. STEREOTIPIJA. LiTO^APEja. Josip Prešeren Spodnja Šiška Cenika cesta S2 Priporoča »vojo Mtogo EiBi. tasta Uijr 66 »trstja tiifcl Modeme se trpežno blaga r*** Cent ttizk PvsrtZDa loCnai, Cena K 2*— Naroča so v upravi »NAPREJ ^TAMPinp j srt-^ ANT.ČERNO vs' ! LJUBLJANA J I priporoča = resfstroveita zecfruea 2 ©meler.© = sprejema fcf£KUfi@ Vi ©g© vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih tfiČEJE« za svojo novo ustanovljeno mehanično strugamo dobro izvežbanega na debelo in drobno galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske p otrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istolam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za ::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::: Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSCjHS daje svojim zadružnikom proti vknjiž.bi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. == Edini, res delavski denarni zavod. = lesnih izdelkov. Prednost imajo s prakso v večjih podjetjih in ki se na stroje dobro razumejo. Ponudbe pod ,.Strugar* na upravništvo „Naprej-a“. Medli, Rakove & Zanki Več rabljenih dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška .cesta št. 4. | prej A. Zanki sinovi. 1 icsmicrnh 'm mein* ban? ter lakov o CentraBa: LFubflJana ti z o. z Skladtšže: Novisati. g Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. d Emaglni laki. Prav firraež. Barva za petie. n Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse ? vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, za samostojno delo se iščeta za takoj. Namešeenje je stalno pozimi in poleti pod dobrimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo pod „Limar VII 3a“ na Blocknerov zavod za oglašivanje, Zagreb, Jurjevska ulica 31. Odplov brzoparnika Preeident Wilson . „ poštnega parnika Belvedere . . „ „ „ Argentina . . po ceni F. Batjel, Lubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme eo v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vožički, šivalni In razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta štev. 4. po znižanih cenah se prodaja pri J. TRPIN, Maribor, Glavni trfl It. 17. “TRIBUNA« tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvonarska ulica št. 1. Mestni trg 25 samec ali oženjen, PF” PrepMe se sami, da kupite: najsoiidneiiei samec, svoje stroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Po nudbe naj se pošljejo s prepisi spričeval na upravo »Naprej-a* pod šifro »Premog". raicenej^l StIKNd; vsake vrste za gospode in dame, ©SLESCE za gospode in dečke, obleke za delavce od K 950 — naprej, krojaške potrebščine pri tvrdki Nainiž.e cene! Natnižje cene! Ivan Mastnak ftvernlea gumijevih izdelkov v Kranju Celi« Isčo&sfn sq isc:obleko po ne Sne ■-----[ Izvršitev totaa in solidna. 59 *