Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sobota 14. januarja 1939, IV Sestanek v Rimu: Dve cesarstvi, dva voditelja, dve nasprotji Predsednik angleške vlade Chamberlain in predsednik italijanske vlade Mussolini, ki sta se te dni v Rimu posvetovala o bodočem razmerju med svojima velikima državama, sta voditelja, tako različna po značaju, razvoju in naravi, kakor le moreta biti dva človeka različna. Skupno jima je samo nekaj: v politiko, in s tem v odločanje o usodi svojih držav sta stopila oba hkratu. To je bilo leta 1910. Ministra pa sla prvič postala oba 1922. O različnosti teh dveh velikih mož, ki držita v rokah pol evropske usode, ne priča nič bolj zanimivo kakor bežna primerjava njune življenjske poti. Chamberlain, sin velikega državnika Jožefa Chamberlaina in brat slovitega zunanjega ministra Au-stena. Od doma vzgojen po načelih stroge puritanske verske ločine unitarijcev. Po sedmih letih vseučilišča stopi v knjigovodsko službo, nato odide na Babamske otoke, jer je imela rodbina Chamberlainov ve-»Ke nasade konoplje. 1902, po sedmih letih, p® ;rne v Birmingham in začne trgovino, l ravnateli velike tovarne za ležaje ladijskih strojev. 1910 ga premami politika, sprejme mesto v mestnem svetu in prevzame skrb za zdravstvo. 1915 je izvoljen za župana v Birminghamu, rojstnem mestu. Lloyd George ga pokliče v London in mu da vodstvo narodnega urada za prehrano. Tu se obnese. Vrne se domov, z 48 leti je izvoljen za poslanca. 1922 je prvič minister za pošto, 1937 pa ministrski predsednik, ki jo Anglijo spet zbližal z Italijo. Chamberlain ljubi v zasebnem življenju vse tisto, česar Mussolini ne mara: mir, ribarstvo, cigare, whisky, visoke ovratnike, dežnik, ki ga nosi s seboj celo ob lepem vremenu, Mussolini je sin ubogih staršev, kovača in učiteljice, iz vasi Dovio pri Predappiu. Vzgojen v revolucionarnem duhu. Z devetnajstimi leti je učitelj in odide v Švico, kjer živi težko življenje kot časnikar, delavec, zidar, prodajalec, pekovski pomočnik. Postane delavski organizator in ima posla z oblastmi. Politika ga vleče že od vsega začetka. Avstrijci ga leta 1910 izženo iz Tridenta, nakar začne v Forliju izdajati revolucionarni list >Razredni boj«. 1915 se z D'Annunziem zavzema za vstop Italije v vojno in prireja manifestacijska zborovanja za pomoč Franciji. 1919 ustanovi svoje gibanje in je 1921 prvič poslanec — z 39 leti. Po pohodu na Rim 1922 dobi od kralja nalog, naj sestavi vlado. S tem vzame v roko vodstvo Italije, katero privede do novega reda, veličine in uspehov. Mussolini črti negibnost in pokoj, sovraži ribarjenje, kajenje in alkohol, nihče ga že ni videl pod dežnikom. Gibanje in akcija to je njegovo življenje, kar kaže delovni spored enega samega njegovega dne v poletju 1938: zjutraj je odletel iz Rima, sam pilotiral, pregledal pet vojaških leta-lise, obiskal letalsko akad©nnjo v Fircnci se udeležil poskusov z novimi letalskimi modeli v Pizi, se spotoma ustavil v nekaj vaseh in se pogovarjal s kmeti, se z avtom peljal sam v kopališče Viareggio, se tam kopal, obiskal sirotišnico v mestu, letel v Rim, imel nekaj političnih konferenc in se zvečer udeležil koncerta na Foru... Dr. Korošec v domovini Belgrad, 14. januarja. S snočnjim ekspresnim vlakom ob 9.55 se je vrnil iz Aten v Belgrad biv-« if j i’ minister g. dr. Anton Korošec. Pred pnnodoin vlaka so se zbrali na postaji prometni K rob Sv. oče Pij XI. je zelo prisrčno sprejel Chamberlaina in lorda Halifaxa, v katerih spremstvu ie bil tudi angleški veleposlanik pri sv. stolici. Nagovoril ju je t ljubeznivimi besedami ter se jima zahvalil za obisk. Sv. oče se je posebno zanimal za vzvišeno angleško kraljevsko družino ter izrazil tople želje za dolgo življenje angleške kraljevske dvojice ter za procvit velikega angleškega imperija, v katerem živi tako mnogo katoličanov. Zatem se je ■ njima razgovarjal o različnih vprašanjih, ki so v zvezi ■ razmerjem med sv. stolico in Veliko Britanijo, ter z zadovoljstvom ugotovil, da zdaj vladajo dobri in prisrčni odno-šaji med obema.« Maršal Gorfng in zunanji minister Ribbentrop bosta obiskala Poljsko Varšava, 14. jan. m. Uradna »Gazeta Polska« piše, da bo nemški zunanji minister von Ribbentrop obiskal Varšavo najbrž 26 januarja na obletnico podpisa nenapadalne pogodbe med Poljsko in Nemčijo. Na Poljsko je povabljen tudi maršal Goering, ki mu bo Doliska vlada priredila velik lov. Novi slovenski poslanci v Belgradu Belgrad, 14. jan. m. Davi so se pripeljali v Belgrad slovenski poslanci, ki so bili pri decembrskih državnozborskih volitvah izvoljeni na list: dr. Milana Stojadinoviča. Povečini so 6e nastanili v hotelu »Bel-gradc. Danes bodo poslanci v narodni skupščini dvignili od glavnega odbora izstavljena pooblastila. Ostali čas pa bodo danes porabili za razna posredovanja v posameznjh ministrstvih. Vesti 14. januarja Italijanski minister za ljudsko kulturo Alfiera je včeraj priredil kosilo angleškim časnikarjem, ki so prišli v Rim s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. Češkoslovaška vlada je imenovala dve komisiji za ureditev judovskega vprašanja. Tisti Judje, ki bodo morali republiko zapustiti, bodo smeli vzeti e seboj 15.000 kron. Če bodo hoteli nesti seboj gotovine do 30.000 kron, bodo morali plačati 25% od te vsote odtegljaja, po 100% bo znašal odtegljaj pri vsotah do 80.000 kron. Razen češkega denarja bo vsaka judovska rodbina lahko vzela s seboj tujega denarja za 80.700 kron. Angleški obisk v Rimu je priprava za nekak nov munehenski sestanek, ki bo uredil še vsa ostala pereča vprašanja, ki razdvajajo evropske države, piše argentinsko časopisje. Madžarska bo pristopila k nemško-italijansko-japonski zveri proti Kominterni, je včeraj povedal zunanji minister Czaky po razgovoru, ki ga je imel s poslaniki omenjenih treh držav. Hhratu je pa izjavil tudi, da Madžarska ne bo izstopila iz Zveze narodov, ker sta pogodba proti Kominterni in članstvo v ZN dve docela različni stvari. Uradno bodo ta pristop izvedli prihodnji teden. Madžarsko gospodarsko odposlanstvo je dopotovalo včeraj v Pariz in se bo s francosko vlado pogajalo o podaljšanju madžareko-francoske trgovske pogodbe, ki je potekla z 31. decembrom lani. Hitlerjev namestnik za Avstrijo dr. Seiss-Inquart je izdal odlok, s katerim zapoveduje popis vseh cerkvenih umetnin po Avstriji. Belgijska vlada je končno sprejela sklep, da bo v kratkem poslala svojega trgovskega in diplomatskega zastopnika nacionalistični vladi v Burgos. Prva prihodnja seja angleške vlade Bo prihodnjo eredo. Na njej bo predsednik vlade Chamberlain poročal o razgovorih, ki jih je imel v Rimu. Vsi švicarski listi prinašajo obširna poročila o odkritju spominske plošče Nikolu Pašiču v Ziirichu in o govoru, ki ga je imel predsednik naše vlade dr. Stojadinovič pri tej priliki. Največji švicarski dnevnik »Neue Ziircher Zeitung< prinaša celo stran s slikami. Finančni odposlanec češkoslovaške vlade v Londonu Pospišil je imel včeraj dolg razgovor s finančnim svetovalcem angleške vlade Leitb-Rosson glede posojila, ki bi ga ČSR rada dobila od Anglije za obnovitev svojega gospodarstva. 67 bivših grških političnih voditeljev je konfini-ranih na raznih lepih otokih po grškem morju, je povedal podtajnik notranjega ministra Maniakides včeraj na seji, ki 60 jo imeli voditelji grških narodnih organizacij v Atenah. Vesti o nekem nltimatumn, ki ga je dala Italija Franciji in kateremu mora Francija ugoditi v šestih dneh, so popolnoma izmišljene in jih prinaša francosko časopisje samo zato, da bi sejalo zmedo in sikušalo oslabiti vtis angleškega obdska v Rimu, pišejo rimski listi spri-čo fantastičnih poročil francoskega časopisja. Paraguajski generalni konzol v Parizu, La Pierre, je izgubil svoje mesto, ker je sodeloval v zločinski organizaciji za ponarejanje potnih listov. Te potne Mete so ponarejevalci prodajali nemškim Judom Nemški gospodarski diktator maršal Goering je te dni praznoval 46 letmioo. 46 let je bil star tisti dan tudi narodno-socialistični ideolog Alfred Rosenberg. V Kairu se danes začne vsearabska konferenca za Palestino. Tja je dospelo več arabskih knezov. Nemčija ima zdaj nekaj nad 900.000 brezposelnih. Število brezposelnih je od lani padlo za milijon. Važno sejo so Imeli francoski ministri včeraj v vojnem ministrstvu. Romunski kralj Karel je včeraj sprejel pariškega poslanika Tataresca, ki se je vrnil v Bukarešto, da poroča o stanju pogajanj za najetje velikega romunskega posojila v Franciji. Do ostrih ^spopadov med poslanci je prišlo na včerajšnji seji madžarske zbornice. Prerekanje so sprožili opozicijski poslanci, zaradi česar so morali sejo ustaviti in je sam predsednik vlade posredoval med sovražnima skupinama. Za novega romunskega veleposlanika v Belgradu bo najbrž imenovan bivši poslanik Guranesco. Japonska vlada je izdala sklep, da je treba skrajno štediti s nafto in z bencinom, ki ju v veliki meri potrebuje vojska. Zato bodo v kratkem 20.000 tovornih avtomobilov zasebni lastniki predelali tako, da jih bodo lahko gonili z lesnim plinom. S tem bo poraba nafte in bencina padla za 35%. Uprava sueške prekopne družbe je včeraj Smela v Parizu sejo, na kateri je predsednik Bonnet dejal, da je družba sicer pripravljena se po-» gajati z Italijo glede morebitnih novih ugodnosti za italijanske ladje, zavrača pa italijanske zahteve po tem, da bi Italija dobila kaka mesta v upravnem svetu. Italijani v Tunisn imajo premoženja za kake dve milijardi francoskih frankov, pišejo rimski listi, ko se prerekajo s francosikimi glede gospodarskega položaja italijanskega prebivalstva v Tunisu. Predsednik vlade se |e vrnil v domovino Ljubljana, 14. januarja. Snoči ob 20.50 Se Je pripeljal z brzitn vlakom preko Jesenic v Ljublja-no predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu šefa 6vojega kabineta dr. Dragana Protiča, Na ljubljanski postaji so predsednika vlade sprejeli in pozdravili ban dravske banovin dr. Natlačen in razne druge politične osebnosti. Po krajšem postanku se je predsednik vlade odpeljal dalja proti Belgradu Razprava o ukradenih načrtih juda Hirschla v Celju Induitrijec Med’č Celje, 13. jan. 1939. Ze v včerajšnjem »Slovenskem domu« smo na kratko poročali o razpravi proti znanim industrij-cem, kateri so bili obtoženi, da so ukradli v Celju Hirschlove načte za gradnjo peči za prozvodnjev li-topona. Ta afera je res edinstvena. Pražarna in kemična tovarna d. d. v Celju je pridobila strokovnjaka za litopo,nske naprave v Evropi dr. ing. Hirschla iz Bosuna na Holandskem, ki je izumil popolnoma svoj sistem za napravo litopona ter ie dal tej družbi po pogodbi načrte, družba je plačala 150.000 din, obenem pa se je tudi obvezala, da bo 10 let plačevala po 100.000 din, dr. Hirschl pa 6e je obvezal, da ne bo dal nobeni drugi tvrdki v Jugoslaviji teh načrtov, tako, da je imela Pražarna edino tovarno za litopon po njegovem sistemu v Jugoslaviji. To pogodbo je ravnatelj Lazarevič dal v podpis za tvrdko Miloševiču kot prokurist tvrdke Pražarne. Tovarna se je nato zgradila _po načrtu dr. Hirschla od junija 1934. do februarja 1935. in je bila postavljena v obrat 1. marca 1935. Pražarna in kemična tovarna d. d. v Celju se je na podlagi sklepov občnega zbora z dne 25. maja 1935. fuzijonirala 6 tvrd.. Rude in kovine d. d. Ljubljana. S fuzijo in prevzemom podjetja so prešle tudi vse pravice in dolžnosti pogodbe, sklenjene s dr. Hir-schlom na to tvrdko, katera pa je spremenila pri tej priliki 6vojo firmo v Metalno akcijonarsko društvo v Ljubljani. Kamen za gradnjo kalcinirane in redukcijske peči so dobavili Steierische Magne-sitwerke v Leobnu, dočim je dobavila železne armature in generatorski del kalcinirne peči Železarna v Štorah. Zgradbo za tovarno, kakor tudi dimnik, je gradil celjski stavbenik Karel Jezernik. Ta je naredil tudi betonsko podlago za litopon-«ke peči. Peči same, ki so najdragocenejši in najvažnejši del tvomiške naprave in originalna konstrukcija dr. Hirschla, je tvrdka zgradila v lastni režiji po 6pecielnih načrtih, ki jih je dal na razpolago dr. Hirschl. To se je zgodilo zato, da ne bi noben nepoklican bil poučen o tajnih notranjih konstrukcijah te peči, ki so bistvo vse tovarne, zato so sezidane z lastnim osebjem in pod nadzorstvom tehničnega ravnat, podjetja dr. ing. Menz-la. Miloševič Evgen je bil komercijalni ravnatelj in prokurist Pražarne in je izstopil iz podjetja 30. sept. 1935. Njemu so bila vsekakor znana pogodba, kakor tudi načrti. Miloševič je odnesel načrte k stavbeniku Jezerniku, da mu jih je prekopiral. Kmalu nato je Miloševič zapustil svojo službo, kar je zbudilo precejšnjo pozornost. Nekaj mesecev za tem je začela graditi tvrdka Medič v Domžalah novo tovarno za proizvajanje litopona, v Celju pa so opazili, da so izginili načrti. Kmalu so bili Miloševič in njegova družba aretirani, pa tudi v kratkem času zopet izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Državni tožilec g. dr. Jereb je svojo obtožnico čital kar 40 minut. Medtem časom se je zbralo v sodni dvorani precej občinstva, ki se je zanimalo za razpravo, v katero 60 zapleteni znani in ugledni Celjani. Po čitanju obtožnice je bila še prečitana zasebna obtožnica po odvetniku dr. Goričanu Alojziju kot zasebnem tožitelju. Miloševič se zagovarja Miloševič je v svojih izpovedbah najprej povedal zgodbo svojega sodelovanja pri isti družbi, za katero ie delal 25 let. V Celje je prišel 1. 1923. Ko se je zgradila v Celju nova pražarna, je bil Miloševič ravnatelj in prokurist. Veael je za pogodbo in načrte in se je zanje, kakor je sam izjavil, izključno za svoj študij zanimal. Zaradi tega je vzel spomladi dva načrta, ju preštudiral, nato pa ju dal prekopirati domačemu stavbeniku g. Jezerniku. Originalne načrte je kmalu vrnil, kopije pa je pustil pri Jezerniku. Na sodnikovo vprašanje, zakaj ni dal načrtov kopirati v risalnico tehničnega oddelka, je Miloševič odgovoril, da je to storil zaradi tega, ker 60 bili delavci v tehničnem oddelku preveč zaposleni. Kmalu je začel s poskusi in jih nosil tudi praktičnemu kemiku Marjanu Matašiču v Zavodni. Z uspehi je bil, kakor sam zatrjuje, zadovoljen. Med podjetjem in g. Miloševičem je prišlo do nesoglasij, zaradi česar je Miloševič zapustil službo. L. 1936. je prišel v Ljubljano, kjer sta se srečala z Detelo, s katerim sta se že poznala od 1. 1923. Detela je bil namreč revizor knjig za Kemično tovarno. Prišlo je do pogovora o gradnji pra-žaroe in celo o potrebnem kapitalu. Da bi prišlo čim prej do realizacije, sta se obrnila na industrialca Mediča, ki se je že dalj časa bavil s to mislijo. Tovarnar Medič je Miloševiča kot sodelavca odklonil, ponudil pa mu je funkcijo konsumenta. Kmalu nato je g. Medič odpotoval v inozemstvo, vso zadevo pa je zaupal svojemu inž. g. Piberniku, ki je nadaljeval pogovor še z zaenkrat neznanim strokovnjakom Miloševičem. Jezernik je navedel v svoj zagovor, da je V6e načrte kopiral po nalogu Miloševiča, ne da bi vedel, čemu bodo ti načrti služili. je že v začetku svojega zagovora pričel s trdnim: utemeljitvami, ki so mnog? prepričale, da so njegove izpovedbe resnične. Povedal je zgodbo, kako je prišel Detela k njemu s predlogom, da ima nekoga, ki je strokovnjak za izdelavo litopona, za katerega se on vnema že več let. G. Medič je to sodelovanje takoj odklonil. Posebno zanimivo je bilo njegovo izvajanje o nelojalni konkurenci, ki je spravila vrednost litopona od 8 na 5 din. Do konkretne izvedbe je prišlo šele akrat, ko je Miloševič uspel s svojim poizkusom in ko se ie ugotovilo, da je material produkt uporaben in 99% čisti litopon. Med zidanjem je stopil v zvezo z industrijami v Nemčiji, kjer je naročil stroje in razne transmisije. Na Milošičevo prigovarjanje je hotel oddati gradnjo peči Jezerniku. Sušilno napravo je naročil prav tako iz Dunaja. Najbolj zanimiva je bila Medičeva beseda o industriji in trgovini, o »plačkanju« naroda od strani industrijalcev, ki samo zaradi nelojalne konkurence mešajo k pravi snovi kamen, da tako znižajo ceno produktu in gonijo nelojalno konku-reno. Nič kaj lepa ni bila slika zakulisne borbe med industrijalci, ki jo je podal e- Medič. Ostale pr-če Nato se je zagovarjal ing. Pibernik. V pogovoru z Miloševičem je sklenil, da bo realiziral načrte, za katere se je že dolgo vnemal. Ko je ing. Pibernik delal osnutke za načrte, ni vedel za Jezernika. Šele na prigovarjanje Miloševiča po na-daljnih pogajanjih so bili načrti zaupani Jezer- niku, ki pa ni prevzel dela, temveč le nadzorstvo, dočim je gradbena dela izvršil g. Seršen. G. ing. Pibernik je nato našteval vse zveze, ki jih je imel ravno zaradi gradnje nove tovarne, z ing. Steinhaunom odnosno njegovim svakom in dr. ing. Hilerjetn ter dr. Verterjem. Pri vsem svojem zagovoru pa se je naslanjal na utemeljitev, da mu je služil pri načrtih Miloševičev poskus in predvsem literatura. Nato je bil zaslišan predsednik Cinkarne v Celju g. Lazarevič Teodor. Podal je ves potek dela za gradnjo Pražarne v Celju. Po osebnem poznanstvu in po priporočilih uglednih tovarn v Evropi mu je prišla misel, zgraditi tovarno za proizvodnjo litopona v Celju. Med Miloševičem in Lazarevičem je prišlo do ostrih očitkov zaradi podpisa pogodbe. Nato je nastopil priča tehnični direktor v Cinkarni g. Menzel. Zagovarjal se je v nemškem jeziku, kar je vzbudilo med poslušalci, ki vedo, da je g. ing. že 10 let v Jugoslaviji, veliko začudenje. G. ing. zasluži mesečno 30.000 din. Kot zadnja priča je bil zaslišan ing. Hirschl, jud, lastnik teh usodnih načrtov in izumov. Govoril je o svojstvu svoje aparature,^ ki je popolnoma specialna, o kateri ni prav nič v literaturi. Posebno je hvalil kvaliteto barve ter zlasti svojstveni sistem pri gradnji teh peči. Ing. Hirschl je po svojem sistemu reorganiziral dvanajst tovarn v Evropi. Medičev zagovornik g. dr. Žužek je predlagal, (i-i zasliši še več prič, prav tako pa tudi osebni tožilec g. Goričan Alojzij, ki je predlagal, da se pokliče kot sodni izvedenec tehnolog univ. profesor Kosta Todorovič iz Belgrada. Razprava je bila preložena na sredo 25. januarja, ko bodo zaslišani še gg. Bajc in Kramar iz Celja ter drugi, strokovnjaško poročilo pa bosta podala gg. ing. Knop in ing. Guzelj. Razprava je bila zaključena ob pol 8 zvečer. Ljublfana od včeral do danes Predavanje o Kitajski Ljubljana, 14. januarja. Vse ugiba, kakšno bo vreme za prihodnje dneve januarja. Mnogi stari možakarji, izkušeni v vremenskih zadevah, opozarjajo, da so pred durmi svetniki-hudozimci, ki nam dostikrat prinašajo hud mraz in še mnogo snega. Na duri trkajo sv. Neža, sv. Valentin in sv. Pavel. Ze peti dan traja močno južno vreme. Sneg se naglo ta.,a in posledica je, da so začele vode naraščati, za enkrat pa še ni večje nevarnosti za kake zimske katastrofalne povodnji. Ljubljanica je pri Fužinah narasla že 2 m nad normalo. Ponekod prestopa bregove. Tudi Sava je močno narasla. Po planinah divjajo strašni plazovi. V Ljubljani so hišni gospodarji v skrbeh, da jim led in sneg s streh ne povzročita kakih neprijetnosti. Z mnogih streh drvi sneg z vso silo na tla. Včeraj je bila nekje velika nevarnost, da ne bi bila neka gospa poškodovana in to prav nevarno od padajočega velikega kosa ledu. Za korak je manjkalo in kos ledu bi jo zadel naravnost na glavo. Kar okamenela je. Danes pa malo popravka Davi se je v našem uredništvu oglasil šofer podjetja Brodar, Franc Stahovnik, ki nam je dal nekaj pojasnil glede torkovega karambola na Dunajski cesti. Dejal je, da ni on prav nič kriv zadnjega »trčenja«. Vozil je drugi tovorni avtomobil podjetja Brodar ter je pri vožnji srečal drugi Magistrov avtobus. Popolnoma pravilno se ie skušal izogniti potniškemu vozilu vstran, prav isto pa je napravil tudi šofer Magistrovega avtobusa. Ker pa je bil na Dunajski cesti 6neg »premodro« skidan v kraj ceste in nagrmaden v velike kupe, v katere se morajo vozila hote ali nehote umikati, sta se obe vozili nagnili ter se pri tem nemilo pobožali s strehama Kdo nek: se je bil spomnil letos, da je treba sneg nagrmaditi ob ozko skidane poti? Ta čudovito nerodni pojav tudi sicer opažamo letošnjo zimo na večih krajih. Sploh pa je že marsi-kakemu meščanu zadnje dni samo od sebe udarilo v oči dejstvo, da je bil sneg letos skidan ob kraj ceste, pa je moral tam v visokih, neprekinjenih kupih čakati, da ga odpeljejo kar dobrih štirinajst dni. Lani in druga leta so tekle te stvari bolj v redu! Čudno, da ne pride še do pogostejših nesreč takole na ozkih prehodih. Prav bi bilo, da se te stvari urede ob pravem času. Živlfenta se ie naveličal Včeraj so na reševalni postaji vladale normalne razmere. Vsega skupaj je bilo treba pognati avtomobil dvanajstkrat. To je že bolj zmerna številka. Kakor nam vedo sporočiti, se v zadnjih 24 urah prav za prav ni zgodilo nič izrednega. Edino en nekoliko nenavadni primer nam kaže včerajšnja statistika. V ljubljansko bolnišnico 60 morah z Glavnega kolodvora pripeljali T. J. iz Žverče št. 16, v občin; Hinje. Bog ve zakaj 6e je bil naveličal življenja, pa je vzel v roke britev in si prerezal žile na rokah. Pravi čas so ga še dobili in preprečili, da bi mu odtekla večja množina krvi Zdaj ga zdravijo v bolnišnici. in Japonski V beli dvorani hotela Uniona je bi! snoči zelo zanimiv trinajsti prosvetni večer. Govoril je dr. Vinko Šarabon o »Kitajski in Japonski«. Njegovo predavanje so spremljale izborne skioptične slike. V predavanju je natančno označil motive in pa vzroke, ki 60 ustvarili današnje vojno stanje. ■— Iz ožjega okvirja je posegel na širše področje, kjer je opozoril poleg političnega tudi na gospodarsko področje. Nasprotja izvirajo v glavnem iz dejstva, da je Kitajska demokratična, Japonska pa totalitarna država. Japonska se trudi, da bi za svojo industrijo priskrbela na Kitajskem gospodarski trg. Ti poizkusi seveda ne gredo v račun Angležem, ki so Japoncem pred nedavnim napovedali gospodarsko vojno. Japonci bodo to vojno le težko vzdržali, Angleži pa jo bodo lahko, saj so najmočnejša gospodarska sila na svetu. Japonci sicer po odločilnih bitkah na Kitajskem zmagujejo, toda kaj, ko se morajo predvsem borit: s prostorom. Dozdaj še niso zavzeli nikjer kompaktnega okoliša, marveč so njihove terenske osvojitve zelo raztrgane in nezanesljive. Zdaj prav gotovo še ni mogoče povedati, kako se bo spopad na Daljnem vzhodu končal, saj so bili v spor zapleteni zadnje čase še novi važni faktorji, ki bodo za izid te vojne odločilnega pomena. Pogreb A!oTzffa Vodnika Pred pragom pokojnikovega doma v Kolodvorski ulici je v sredo popoldne ob treh šempetrski župnik g. Košmerlj opravil molitve ter blagoslovil krsto. Nato se je od rajnega poslovil predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Jelačin, k: je govoril tudi v imenu upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke ter Združenih vevških papirnic. Združeni pevski zbori so nato pod vodstvom dirigenta Godca zapeli pretresljivo žalostinko. Nato se je razvil lep žalni sprevod, ki je šel po Kolodvorski in Slomškovi ulici proti pokopališču k Sv. Križu. V voz s krsto je bilo vpreženih 6 konj. Za vozom ?o šli sorodniki, nato pa predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Juro Adlešič, predsednik Društva bančnih zavodov dr. Slokar, predstavniki naših gospodarskih in finančnih krogov ter zastopniki kulturnih ustanov z upravnikom drame, Otonom Župančičem. Pogreba pa se je ude' ležila tudi velika množica ljudi, ki so velikega pokoj nika poznali in ga cenil:. Naj bo Alojziju Vodniku zemljica lahka, njegovemu spominu pa med nami zagotovljeno trajno spoštovanje. Osem draib v mesecu ’anuar?u Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je bilo zaznamovanih za letošnji mesec januar vsega skupaj osem javnih sodnih dražb za razne hiše in zemljišča v našem mestu. Na 2,874.094 dinarjev so bile te reči ocenjene. Najnižja ponudba pa je dosegla 1,514.545 din. V bližnji okolici je bila razpisana le dražba nekega manjšega posestva. Razširitev savskega mostu v Kranju Kranj, 13. januarja. Sedanji savski most že delj časa ni bil primeren za velik promet, ki se usmerja preko njega. Ta most veže namreč državno cesto Ljubljana— Bled in mesto Kranj s kolodvorom, razven tega pa ga dnevno prekorači izredno veliko število de-lavsta. Z modernizacijo ceste Ljubljana—Bled se je takoj uvidela potreba razširitve savskega mostu v Kranju, vendar jc bilo spočetka videti, da bo morala nositi stroške samo kranjska občina. Občinski upravi pa 6e je posrečilo izposlovati pri g ministru za gradbe dr. Mihu Kreku odlok, po katerem bo občina nosila stroške za en hodnik, medtem ko bo stroške za cestišče in za drug hod-nk krila država. Savski most bodo razširili na vsako stran za 2.10 m ter bo na eni strani kolesarska steza, druga stran pa samo za pešce. Cestišče bo tlakovano z malimi koekmai. Stroški občine bodo znašali okrog 163.000 din. Sponvnski zbornik graf čne organizacije Letos so naši grafiki slavili sedemdesetletnico, odkar je bila pri nas ustanovljena njihova organizacija. Ob tej priliki so izdali najprej slavnostno številko svoje stanovske revije, o kateri smo bili v našem listu 6voj čao že poročali. Izdali pa so tudi odlično edicijo »Zbornik grafične organizacije.« Zbornik se odlikuje po krasnem tisku in po bogatih ilustracijah, statistikah ter tabelah, ki opremljajo tehtne članke, katere so bil: vanj prispevaj stanovski tovariši sami, ki razmere najboljše poznajo. Iz vsebine posnemamo avtorje posameznih sestavkov v tej imenitni ediciji. Dragotin K^sem je prispeva! obsežen, temeljit članek *Ob sedemdesetletnici grafične organizacije«. V tem članku je obsežen dobršen kos zgod.vlne, 6ledi pa mu pregled in poročanje o poteku grafičnih proslav v naših centrih. Napovedana je za Zbornikom še »Zgodovina grafične organizacije«, ki jo je napisal Anton Štrekelj. Sternad Vinko piše o »Organizaciji nekdaj in sedaj«, Gusina o »Denarnem poslovanju grafične organizacije«, Štrekelj o »Storitvah grafične organizacije za brezposelne«, Dvor-šek Slavko o »Posamezniku - celoti - organizaciji«. Napisal pa je tudi dramatski prizor »Na cesto«. V Zbornik so prispevali odlične članke tudi še Štrban, Krombholz, Vlahovič, Mlinar, Eržen, Moškrič, Selanova, Prevovnik, Križaj, Žumer, Boštjančič. Erjavec, Vokač, Štrekelj, Jurač, Resnik, Cesar, Mlakar, Kleč, Lampret in P. V. Zbornik krasno izpričuje visoko strokovno znanje in odlično splošno izobrazbeno 6topnjo naših grafikov. Vremensko poro&lo Kranjska gora: —1, delno oblačno, 65 cm eno^a. osrenjen, sankališče uporabno. Rateče-PIanica: —3, delno oblačno 57 cm snega, osrenjen. skakalnice uporabne. Peč-Petelinjek: —3, delno oblačno, 90 cm snf-tra, pršič, mirno, smuka ugodna. Bled: 1, delno oblačno, 30cm snega, južen, drsališče neuporabno. Komna: —2, drobno mede. 225 cm snega, pršič. Krvavec: —4, 115 cm snega, pršič. Polževo: —1, delno oblačno, 10 cm 6nega, osrenjen, mirno. KIVMPH Nainoveiši modsl Zastopnik: LUDOVIK ŽITNIK Ljubljana - Kolodvorska ulica 26 Telefon 34-23 Herwoy Allen: 172 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Gradil je kot vedno romantično in srečno bodočnost v prepričanju, da se mu je Fides po dolgem prizadevanju nazadnje le vdala. Trdnjava njenega srca je končno le padla,« je zagotavljal Mac Nabu. >Že nekaj časa izstradana,« jc odvrnil Sandy in šel svojo pot dalje. Ko je Toussaint od njega zahteval, naj vzame besedo nazaj, ga je zavrnil kot otroka ali človeka, ki mu v glavi ni vse čislo v redu. Toussaint pa je med tem kupil majhno posestvo z vinogradi in ga res bajno lepo uredil. Ko bi se vsaj nekoliko polegla velika revolucija, bi hotel živeti s Fides Čisto proč od sveta, na srcu gorske narave ter uživati srečo, o kateri je neprestano sanjal. Obrisal si je pot s čela. »Tako,« je dejal. »Zdaj je vse pripravljeno, mademoiselle. Sto v svojo torbico že vse zložili? Po kovčege lahko prideva pozneje.« Pričakoval jo je v dramatični pozi. Pred dvajsetimi leti je imel ta mali Francoz na sebi nekaj sokoljega, nekaj takšnega kar mu je dajalo poleta, ognja mladih umnih fanatikov, ki so zunetili revolucijo v boju za človečanske pravice. Ta ogenj je bil znak njihovega razreda in njihovega rodu. Takrat ni bilo smešno, kar je bilo nevarnega, svojevrstno posebnega in novega. Toussaint se je 8e vedno počutil kot eden teh: če bi jih le hoteli poslušati, bi bili prav gotovo pričarali iz trirobnikov nazaj zlato dobo človeštva. Zasukal je svojega, ki je bil že precej boren in ponošen, proti Fides, ter jo pričakoval v rjavem plašču, v katerega je bil zavit od nog do glave, čeprav je bilo zunaj vroče. »Pridite, mademoiselle,« jo je povabil. Fides se ni zdelo, da bi imel ta mali človek na dvorišču na sebi kaj sokoljega. Bil je prav takšen kot kak^ siamski petelin, ki poje ves obupan na zapuščenem kupu gnoja. Smehljala se je in začela čisto tiho zapirati krilo velikih hišnih vrat. Ze je prijela velik ključ, ki ji je visel ob pasu. ršaj lahko pustite odprto,« je zaklical Toussaint ter zlezel v voz. >Tako? Res lahko?«, je odgovorila ter se zaničljivo zakrohotala. Ves obupan je pogledal za njo. Videl je ravno Se, kako so se vrata zaprla za njo. Možu na kozlu se je kar zaletavalo od smeha. »To je vendar nekaj sijajnega.« Francoze je sovražil že tako in tako. Vzeli so mu bili njegovega drugega konja. Toussaint jo stekel po stopnicah navzgor ter začel divje razbijati po vratih. Nobenega odgovora. Skozi ključavnico je zlil svojo že davno zastarelo zgovornost, Na zaprtih sratili se prav nič ni po- znalo, da mu vse to prihaja od srca. Le odmev mu je odgovarjal od dvorišča sem. Obrnil se je na stopnice in njegov jaz se je tako-rekoč stisnil, nato pa tiho obležal tam. čez nekaj časa je stopil mož, ki je sedel na kozlu, k njeniu, ga pobral ter postavil kot vrečo na zadnji sedež voza poleg zabojev. Tako so odpeljali Toussainta obenem z Rousseau-jevimi deli ter nekaj oblek, ki so prišle že čisto iz mode, na deželo in ga odložili pred hišico, ki je bila ovila s trto. Kočijaž ni menjal denarja, ki ga jo mali mož z globoko sklonjeno glavo in sedeč na svoji knjižnici mehanično potegnil iz žepa. Bil je vroč dan. Ko se je začelo mračiti, je Toussaint vstal in odšel v mirno hišico. Tu je sedel nekaj ur. Z dlanmi si je zakrival obraz. Polna luna je vzšla ter sijala skozi okno nanj. »Clair de lune«, je dejal in pljunil. Nato je šel iz hiše, odprl zaboj ter potegnil iz predala poleg knjig dva samokresa. Od tedaj, ko je opravljal častni posel z signor-jem Baldasseronijem, ni Se nihče streljal z njim. »Tokrat bom bolje zadel«, je pripomnil. Obrnil jc varovalko oprezno vstran in napel petelina. »Meldrun!« je Se spregovoril Toussaint Clairveaux v mesečino ter si pognal kroglo v glavo. Istočasno je v Bonnyfeathrovi hiši legel don Luis s pobožnim vzdihovanjem in zadovoljstvom v posteljo svojega nekdanjega tasta. Zunaj je senca kočije v luninem svitu ležala čez polovico dvorišča. Postelja je bila brez dvoma lepa in platneno perilo je dišalo po sivki. Markiz je res povsem zaupal svoji novi gospodinji. Celo vrat svoje spalnice ni zaklepal. Vest o mali nesmiselni Toussaintovi žaloigrl je Antoniu zagrenila prijetno bivanje v Noltojevi hiši, kjer je Anna slavila poroko s svojim Dtisseldorfčanom, gospa Frankova pa znala lepo skrivati svojo žalost, da se bo morala ločiti od hčerke edinke. Ko Anne ni bilo več, se je zdelo, kakor da je vse življenje v Frankovi hiši zamrlo. Nekoč se je pozno popoldne pripeljal Terrini v nanovo prerojeni berlini, in celo Mac Nab je moral priznati, da ji »srebro* ne pri-stoja slabo. Voz je bil kar nml umotvor in prav za prav mnogo §reveč eleganten za dva močna kmečka konja, ki sta ga vlekla. meSni visoki sedež zadaj je izginil. Vozilo je slonelo enakomerno na devetih »C« vzmetih, in ni se bilo več treba bati, da se bo zdaj pa zdaj njegov sprednji konec zataknil v zemljo. Kolesa so bila na črno prepleskana in so nosila na pesteh bronaste levje glave. Novo oblikovani trup je bil okrašen z ovalnimi letvami in Sipo pri oknih in vralih so bile izdelane v prav tako ljubkih krivinah. Streha ni imela več oblike sedla, pač pa je bila lepo navzgor zaokrožena. Ves voz je bil prevlečen z drobno hrapavim in modro emajliranim usnjem, po katerem je slovel Livorno. Poleg tega je bila streha tako narejena, da se je dal njen zadnji del ob dveh poliranih drogovih, ki sta jo držala, zložiti nazaj kot v kapuco. Vsi šivi, ki so krasili usnje, so bili iz tankih bronastih nitk. Prepletale so ves zgornji vel kočije kot kakšna vitica. Cez kozla je bila napeta nova siva klobučevina, ki je prehajala v modre cofe, svetiljki ob straneh pa sta držala s kremplji dva orla, ki si ju je zamislil in ju tudi vlil Terrini sam. , Umetnik, ki se že davno v Livornu ni ukvarjal z nobenim drugim poslom kot z načrti in olepšavanjem kočij, je samega sebe prekosil in je bil očividno ponosen na svoj umotvor. »Kajpada, signore, če denar ne igra nobene vloge!« Zamahnil je z roko, kakor da bi hotel reči, da bi voz še lahko dobil tudi perutnice, da bi zletel. In v resnici se mu je tudi posrečilo, da je dal liniji tega voza neverjetno lahkoto in ljubkost. Na daleč raztegnjenem zadnjem koncu so bili vdelani nad postavkom za kovčege bronasti prijemi, za katere se je mogel držati kak oproda. Vsa kočija je bila na videz čisto podobna lahkemu poljskemu topiču in na njenih kovinastib delih se je poigravalo sonce. »Niti v Parizu ne boš videl kaj takšnega, Toni«, je dejal Vincenc zavidljivo. »To je tisto, kar sem hotel Imeti«, je zadovoljno pripomnil Antonio. »Prosil sem Terrinija, naj mi naredi nekaj najmodernejšega, in to jo tudi storil.« »Da, to sem naredil. Grška moda Jc pri kraju. Poskušal sem napraviti nekaj rimskega«, se je leskal Terrini. »Le poglejte samo te bronaste verižice na ojesih in te okraske na usnju — to je zares klasično. V Franciji si morate kupiti samo Še druge konje.« »To tudi nameravava. Toda za ta čas lahko poskusimo vprego in tega postiljona nekoliko očistimo.« Naslednji dan so malega florentinskega kočijaža Beppa, ki so ga najeli, ker jo dobro poznal alpske prelaze, slekli iz njegovih dolgih vodnih škornjev in usnjatega jopiča ter ga namesto tega napravili v lično, stekleničasto zeleno livrejo ter mu posadili na glavo triogelno pokrivalo kot lunin krajec ter tribarvno kokardo. Tudi do tega so ga pregovorili, da je kočiral s kozla, čeprav bi bil raje med potjo jahal enega svojih konjev. Toda, bilo bi preveč po stari modi, da bi mu to dovolili. Ali imajo kaj jedra govorice, da bo Bat*a v Liubljani začel s konfekcijo? Od tu in tam Poslovno revizijo vseh včlanjenih zadružnih »vez bo izpeljala Glavna zadružna zveza v Belgradu. Revizija se bo pričela v kratkem. Ker pa Glavni zadruzni zvezi primanjkuje izvežbanih in dobrih revizorjev, se je zato obrnila na včlanjene zveze, naj bi ji dale na razpolago svoje revizorje.' Obenem je glavna zadružna zveza sklenila, da bo priredila več tečajev, na katerih bo skušala vzgojiti večji kader revizorjev, ki so za pravilno za-družniško poslovanje neobhodno potrebni. V okolici Belgrada je vlak podrl zdravnika dr. Konjeviča, ki se je v družbi dveh mladeničev vračal proti domu. Dr. Konjevič je imel navado po končani ordinaciji oditi na kopel j v veslaski klub, nakar se je vrnil na dom. Tako je storil tudi v sredo, V razgovoru s svojima spremljevalcema je ubral krajšo pot ob železniški progi tik tira. Pa ni čul, kako se mu je izza hrbta bližal vlak. Tik preden se je nesreča zgodila, ga je eden od spremljevalcev opozoril, naj skoči vstran, a bilo je že prepozno. Stroj ga je butnil vstran, da se je ob kamnitem tlaku potolkel po glavi. Kmalu po prevozu v bolnišnico je zaradi hudih notranjih poškodb umrl. Veliko količino saharina je zaplenila policija v okolici Zagreba. Oblastem je prišlo na uho, da neka mlada Nemka stalno obiskuje gostilno v Ku-stoŠijah in da se v njeni družbi nahajata zmerom ista dva moška, vsi pa se bavijo s tihotapstvom saharina. Policija je pripravila zasedo in najprej prijela gostilničarja. Uspeh je bil tu, kajti odkrili so zalogo celih 50 kg saharina. Kmalu nato so orožniki v bližnji vasi ustavili avtomobil, v katerem se je peljala Nemka Kautschitsch z bratoma Umek iz Brežic V avtomobilu so našli še nekaj saharina, nakar je Nemka povedala, da je tihotapila saharin in imela pri bratih Umek v Brežicah glavno skladišče. Policija je vse tihotapce spravila za zapahe. Iz žalosti za svojo materjo se je obesil bančni uradnik Anton Ambach iz Bele Crkve. S svojo materjo, ki jo je neizmerno ljubil, je živel v skupnem gospodinjstvu. Ko mu je pred tremi tedni zbolela, je vzel dopust in stalno bdel ob njeni Postelji. Toda mati je umrla. Ko so jo pokopali, je Anton dejal, da zanj ni več življenja na svetu. In res je že naslednjega dne izostal od službe. Ko so prišli njegovi tovariši pogledat, so ga našli v sobi obešenega. Na svojo ženo je zaradi bolestnih sumničenj streljal učitelj Milič Popovič iz Ložnice. Učitelj je bil že dalje časa bolan, dokler se ga ni nazadnje prijela fiksna ideja, da je njegova žena, tudi učiteljica, vsega kriva. Zakon je bil zato nesrečen. Čeprav je bila žena zgledna, jo je Popovič mučil z najraznovrstnejšimi sumničenji. V noči od srede na četrtek pa jo je mož sredi noči zbudil in začel nanjo streljati Popovičeva je bila toliko prisebna, da je po prvem strelu, ki jo je zadel v prsa tik srca, zbežala iz stanovanja in se zatekla k sosedu. Položila je prst na zevajočo rano in s B tem preprečila premočan iztok krvi. obenem pa I si rešila življenje. Prepeljali so jo v bolnišnico, N kjer upajo, da bo stala pri življenju. Dvajset nasilnih pretepačev jo zmetal iz gostilne mlinar Anton Marčevac iz Petrinje. Sedel je v gostilni v isti sobi kot družba 20 nekoliko okajenih kmetov. Brez pravega povoda so se vsi zagnali proti mlinarju in ga hoteli pretepsti. Toda mlinar kot orjak, ki poje za tri druge ljudi, se jim je postavil v bran !n vse po vrsti zmetal iz gostilne. .Tezui so ga kmetje počakali zunaj in 6e ga zopet lotili, čil je krenil proti domu. Pa tudi iokrat so se slabo odrezali. Mlinar je zgrabil enega in z njim otepal vse ostale. Ker še niso dali mir, je potegnil nož in enemu odrezal levo n' Tako se je bitka končala brez prevelikega prelivanja krvi. Pred poldrugim mesecem se jo v Dubrovniku ustrelil nemški jud Elijas Bukvič, ki se je zapletel v ljubezensko afero z neko Nado Mandič, ki je nastopala tudi v Ljubljani ob priliki modnih revij. Preden si je končal življenje, je obstrelil tudi Mandičevo. Ker pa rana ni bila smrtna, je Mandičeva ozdravela. Elijas, ki je govoril o svojem velikem bogastvu, je pobegnil iz Nemčije in skušal dobiti na vsak način jugoslovansko državljanstvo. Ko pri oblastvih ni mogel dobiti listin, je našel kmeta -Mihajla Bukviča, da ga je posinovil za 600 din nagrade. Da ga je pridobil za to dejanje, mu je jud obljubil tudi, da ga bo vse do smrti z rednimi podporami vzdrževal. Elijas se je nato pokrstil, prestopil v pravoslavje in dobil ime Mihajlo Milutin Bukvič po svojem novem oči mu. Seveda je bil kmet zelo razočaran, ko je zvedel, da se je njegov pastorek ustrelil, ker jo svoje tisočake pognal v družbi mlade ženske in si potem_ iz obupa končal življenje. Dogodek je UPet značilen primer, česa se vsega judje poslužujejo, da bi se usidrali pri nas. Že ves mesee ni mogel zatisniti očesa bel-"rajski brivec Radašič, ki je bil obstreljen ob avtomobilski nesreči, pri kateri je odvetnik Prodanovič z avtomobilom zavozil v skupino osem kmetov ter dva usmrtil. Brivec se je takrat peljal skupaj z odvetnikom. Ko pa je videl krvavo razdejanje sredi ceste, je kot brezumen skočil iz avtomobila in začel bežati. Eden od razjarjenih kmetov pa je pograbil za lovsko puško in za njim ustrelil. Šibre so Radašiča zadele v roko in hrbtenico. Sprva so ga zdravili v zemunski bolnišnici, pa ep ga oddali v domačo nego Mož trpi *ilne muke, ker že ves mesec ni mogel zaspati. -shiral je, pa mu zdravniki kljub temu ne znajo pomagati Poškodba hrbtenice je edinstven primer, ki mu zdravniki ne najdejo para. Z ogljikovim monoksidom so se zastrupile mati, zena in hčerka ^delavca Matije Fučkaša v Somborju. Delavec je šel proti večeru z ženo in hčerko na obisk k svoji materi. Spotoma pa se je v vasi oglasil pri svojih prijateljih in se zaklepetal. Ko so je pozno vrnil v materino hišo, je videl, da so ženske že vse zaspale. Da jih ne bi budil, je šel spat v drugo sobo. Ko pa je zjutraj 6topi! v žensko sobo, jo je našel zavito v goste megle dima. Odprl je okna in vrata in videl, da je bila sredi sobe pečica, v njej pa oglje. Zaradi mraza *o si žensko naredile ogenj, toda ponoči so jih Umorili plini. Poklicani zdravnik je pri vseh treh u8otovil l§ smrt. 1 leto zapora je dobil lekarnar Jevtič iz Le-^ovca v Srbiji, ker je pretepel sodnega slugo, ki mu je prinesel poziv za razpravo. Lekarnar je bil znan zaradi svoje surovosti, pa Je zato sluga I Vzel g seboj še pričo in odnesel k Jevtiču poziv. Namesto da bi poziv sprejel, je lekarnar najprej opsoval sodnega starešino, nato pa slugo premlatil. Zadeva se je obravnavala na sodišču, ki je surovega lekarnarja poslalo kar za leto dni v zapor, kjer bo imel dovolj časa, da si bo hladil prehudo jezo. Na novi palači Bat’e, »Dom dela«, ki jc jeseni začela ob križišču Šelenburgove ulice in Aleksandrove ceste v Ljubljani rasti s temeljev, so morali že pred časom zidarji prenehati z delom, ker jih je bil k temu prisilil najprej mraz, nato pa še 6neg. Zdaj bo dela počivalo tja do zgodnje pomladi. Svoj čas smo v našem listu že navedli nekaj številk, ki so ilustrirale razsežnost te nove velike zgradbe. V glavnih obrisih pa smo prikazali tudi notranjo razporeditev prostorov v tej palači. Takrat smo videli, da je Bat’a v Ljubljani 6topil na delq z izredno velikopoteznostjo in pogumom, ki si ga lahko privošči le gospodarsko tako pomembno in tako močno industrijsko podjetje kakor ie Bat’a. Zadnje čase, ko dela na zgradbi mirujejo, pa «0 se začele širiti po našem mestu razne govorice in vesti, ki gredo od človeka do človeka. Od vseh pa je prav gotovo najzanimivejša in najvažnejša ena, ki se v pogovorih 6talno ponavlja. Po tej vesti naj bi Bat’a v Ljubljani že v doglednem času pričel s konfekcijo, s prodajo blaga in že izdelanih oblek. Te govorice so 6eveda globoko odjeknile med ljubljanskimi trgovskimi stanovi, zlasti med I onimi, ki 6e bavijo 6 prodajo oblek in blaga, pa tudi me^ posameznim industrijskimi podjetji, ki te reči izdelujejo. Kdor pozna velikopoteznost, s katero se vselej loteva svojega dela in s katero Ba-t’a vselei svoje odločitve in načrte oživotvarja, ta bo razumel, da sa podobne vesti res temeljito zaskrbele naše trgovce in podjetja. Če bi Bat’a v Ljubljani pričel s prodajo konfekcije, potem bi domačim tvrdkam s tem naprtil konkurenco, ki ji skoraj ne bi utegnile biti kos. Zato je razburjenje, ki se je polastilo naših trgovskih kro.gov v Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji, povsem razumljivo, saj je znano, da 6e iz centrale lahko že v najkrajšem času razpreže široka mreža podružnic, ki bodo osvojile slovenski konfekcijski trg. Posledice bi bile za naše slovenske konfekcijske tvrdke seveda naravnost ogromne. Teh vesti zazdaj sicer še ni mogoče kontrolirati. Take stvari se navadno pokažejo šele, ko so Ljubljana, 14. januarja. Kakor emo že včeraj poročali, je bila pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom zanimiva, toda tajna razprava, ki je v globine razgalila žalostne socialne in družinske prilike tam doli na Dolenjskem, v Krupi, črnomaljski okraj. Že novomeško sodišče je komaj 20 letnega Avgusta Muca obsodilo zaradi umora svaka v hipni razburjenosti na 4 leta navadnega zapora. Iz nekih formalnih razlogov je stol eedmorice v Zagrebu na revizijo novomeškega državnega tožilca sodbo razveljavil ter je bilo sedaj delegirano ljubljansko okrožno 6odišče za novo razpravo Veliki senat je včeraj razpravljal o tej zadevi. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, kot sosodniki so fungirali gg. Ivan Brelih, Rajko Le-derhas, dr. Fellaher in Joža Kokalj Javno obtožbo je zastopal dr. Leon Pompe, obtoženca Avgusta Muca je branil dr. Krivic. K razpravi je bilo vabljenih več prič, domačinov iz Krupe, zlasti sorodniki obtoženčevi in umorjenega Ivana IvanŠka. V družini zadnjega so se pojavili veliki prepiri zaradi grunta, kakor je to še vedno glavni in gonilni motiv za vse tragike v našem kmečkem element«. Pokojni Ivanšek je bil togoten in jezen, ker mu oče ni prepustil lepe domačije kot najstarejšemu sinu, marveč mlajšemu, ki je poročil sestro obtoženega Avgusta Muca. Obtoženi Avgust Muc se je mirno zagovarjal in v podrobnostih navajal vee momente, da je res ravnal v silobranu, toda nikakor ni mogel popolnoma opravičiti _drugi zamahljaj s sekiro na glavo svakovo. Ko je že svak po prvem udarcu ležal na tleh, ga je še enkrat silovito udaril s sekiro po glavi, da mu je upihnil luč življenja Priče, sorodniki in sestri, so v vseh nijansah opisale žalostne razmere, ki so zavladale v Ivan-škovi družini, ko je moral mladi gospodar Jože po poroki k vojakom. Pokojnik Ivan Ivanšek je nasilno nastopal v družini ter 6e je hotel takorekoč polakomniti kmetije in mlade žene. Razprava je trajala od 8.30 do 14.30. Sodba je bila kratka. Ljubljanski senat je potrdil sodbo novomeškega senata in obsodil Avgusta Muca zaradi zločinstva umora svaka Ivana Ivanška na 4 leta navadnega zapora. Sodišče je vpoštevalo kot zelo olajšilno žalostne razmere v Ivaniškovi družini in 29. januarja bo v Belgradu občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, torej tistega najvišjega farama nogometašev, ki vsako leto vzbudi toliko prahu in toliko zanimanja, ki se pa običajno konča tako, da ni nikakih izprememb, ker si vodilna skupina v Zvezi zagotovi že v naprej toliko glasovnic, da se ji ni bati še tako upravičenih in še tako ostrih napadov. Glasovanje poteče vedno v redu, z že v naprej določeno zagotovljeno večino. Zelo verjetno tudi 29. januarja letos ne bo nič drugače in bo ostalo vse pri starem, razen morda z zelo majhnimi izpremenibami. Vendar bo pa moral letošnji občni zbor razpravljati o konkretnih predlogih, ki jih bo stavila sedaj enotna zagrebška nogometna padzveza. Na zadnjem izrednem občnem zboru Z. N. P., ki je potekel v popolnem soglasju V6eh klubov, včlanjenih v lej podzvezi, je Gradjanski že 6tavil evaj predlog o izpremembi pravil Jug. nog zveze. § 1. osnutka teh pravil 6c glasi takole: Naslov in sedež Zveze. Vrhovna zveza se imenuje »Vrhovna nogometna zveza Jugoslavije«, njen sedež pa določi občni zbor z večino glasov. § 2. Ustanove se tri samostojne nogometne zveze s sedeži v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. § 3. Delokrog vrhovne zveze: a) zastopanje nogometnega športa proti vsem inozemskim forumom in 1. sklepa meddržavne tekme, ki se moraja odigrati po enakem številu in značaju na področjih zvez in tudi v režiji dotičnih zvez. Tekme pa, ki se igrajo v inozemstvu, pa gredo na skupni račun; 2 registra »nedržavne tekme, b) izvaja po posebnem pravilniku državno nogometno prvenstva; c) rešuje spore med posameznimi zvezami. To so prvi trije paragrafi tega osnutka, ki dovolj jasno kažejo namen popolnoma decentralizirati Jugoslovansko nogometno zvezo na tri samostojne zveze v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. O tem predlogu bo torej govor tudi na prihodnjem občnem zboru J N Z dne 29. januarja v Belgradu. Predlog Z. N. P. in novi osnutek pravil je daleko-sežen in zelo pomemben za razvoj nogometnega športa v Jugoslaviji S strani Zagrebčanov pa tudi povsem opravičljiv. Dejstvo je, da zagrebški nogomet ne zaostaja v ničemer za belgrajskim in da so ravno letos Zagrebčani dali največje število igralcev v državno reprezentanco, ki so bili zlasti na že ostvarjene. Zdi pa se nam, da imamo vendarle nekaj utemeljitve za njihovo eventualno pravilnost. V novoletni številki tednika »Borovo« je izšel članek »Bafina ekonomija u Hamzaliju«. Pisec slavi zasluge Bat’e, ki je gospodarsko dvignila naš jug s tem, da je v sektorju Strumice pričela z organiziranjem plantaž za bombaž, za lufo, za solnčnice in za razne druge industrijske rastline. V zanimivi statistiki nam člankar zlasti prikazuje, kako močno je bila naša država prav do lanskega leta navezana na uvoz bombaža iz tujine — za potrebe domače tekstilne industrije. Zdaj pa se bo lahko postopoma povsem osamosvojila. Kolikšno korist bomo seveda od tega imeli vsi skupaj, tega pač ni treba še posebej podčrtavati. V nadaljnjih izvajanjih nam pisec predstavlja smotrno ureieno plantažno naselbino Hamzalijo, okrog katere je bila tvrdka Bat’a pokupila velike komplekse zemljišča, na katerem je posadila več vrst raznih za industrijo neobhodno potrebnih Tastlin. Podnebje je v tem predelu tudi za kočljivejše in občutljivejše rastline izredno prikladno, tako da so prvi poskusi dali popolnoma zadovoliive rezultate. Bralcu seveda sama dokazovanja in opozarjanja na koristi, ki jih bo imela naša skupnost od te nove prozvodnje, ne morejo priti prav do srca in ga ne utegnejo — kar je konec krajev tudi razumljivo — tudi do kraja prepričati. Utemeljitev, da bo Bat’a prideloval na primer bombaž samo zato, da bi ga prodajal tvrdkam, ki ga rabijo, je sicer prav lepa, vendar pa ni čisto udarna. Znano je namreč, da se Bat’a s surovinami oskrbuje v lastni režiji dosledno le zato, da jih v svojem obratu tudi sam izkorišča. Te bombažne plantaže na našem jugu imajo skoraj gotovo docela podoben namen, ki ga bodo predvidoma v naših razmerah tudi dosegle, saj je in ostane močan kapital vendarle naj* vplivnejši^ in najmerodajnejši faktor, ki spreminja in ustvarja po svoji volji. Morda nam bo te govorice, ki so za zdaj le še bolj ugibanja, v celoti potrdila že neposredna bodočnost. obsofen na 4 leta zapora hipno razburjenost obtoženčevo v momentu, ko sta se s svakom v sobi ruvala in premetavala na življenje in smrt. Sodišče ni moglo dati vere ob-točeričevemu zagovoru na silobran. Obtoženec je sodbo mirno sprejel na znanje. Sodišče je prisodilo obtožencu milejšo kazen, ker je vpoštevalo vse zelo olajšilne okolno6ti in ker je obtoženec še starejša maioletnik. Odmev tragične smrti ge. Roičeve na sodišču Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča gospod Joža Kokalj je včeraj več ur vodil in obravnaval zanimiv proces, ki ima in bo imel za posledico še hude civilnopravdne spore. Gospa Justina Rojčeva je pred več leti ustanovila v Mostah praiamo za žitno kavo. Podjetje sprva ni uspevalo. L. 1932. pa je vstopil v podjetje trgovec Fran Kranjc, rodom Idrijčan. Z njegovo pomočjo se je podjete začelo lepo razvijati. Med njim in lastnico pa so se razvijale intimne razmere gospodinjstva. Lani 13. decembra je gospa Justina Rojčeva s svojo prijateljico napravila poslovno potovanje po Štajerski. Avtomobil je šofiral poslovodja Fran Kranjc. Avto je vozil po cesti in privozil pri Šoštanju do železniškega prelaza. Zaradi šoferjeve neprevidnosti je lokomotiva trčila v avtomobil. Šofer je k sreči odletel brez vsakih poškodb, ga. Rojčeva pa je bila povožena. Njena spremljevalka je dobila tudi hujše poškodbe. Po smrti lastnice so nastali hudi spori zaradi prazame m denarja. Proti poslovodji Franu Kranjcu t® il’„ P°oana ovadba zaradi prestopka poneverbe 6° 00° din in tatvine zlatnine. Proti zobotehniku Hi-politu Bilini in 1 ereziji Kranjčevi pa ovadba, da sta prikrivala od Kranjca poneverjeni denar v znesku okoli 25.000 din in ukradeno zlatnino. Včerajšnja razprava je bila mestoma prav dramatična in živahna. Sodnik je zaslišal nad 15 prič, ki so deloma obremenjevale obtožence, deloma razbremenjevale. Obtoženci so zadikali vsako krivdo. — Sodnik je v smislu §a 280 k. p. vse tri obtožence oprostil od obtožbe, ker je zavzel stališče, da niso podani direktni dokazi za to, da bi bili obtoženci zlonamerno ravnali. Zadeva je civilnopravdnega značaja. Poljskem izredno uspešni. Zato je tudi popolnoma razumljivo, da hočejo biti Zagrebčani čim manj odvisni. Belgrajski časopisi k temu novemu zagrebškemu predlogu niso zavzeli simpatičnega stališča in menijo, da je taka izprememba nepotrebna in da ne odgovarja koristim jugoslovanskega nogometa. Bora Jovanovič, ki se je, kakor znano, zelo proslavil ob debati za olimpijske igre v Belgradu, pra- vi v »Politiki«, da ima ta predlog toliko nedostat-kov, da je njegova usoda zapečatena že v naprej. Predvsem, pravi, da ta predlog ne izvira iz športnih potreb, da bi pomenila ta razdeljenost nogometnega športa na tri zveze samo neizčrpen vir nesoglasij med Slovenci, Hrvati in Srbi in da samo složni moremo upati na napredek, sicer pa, da bo v najkrajšem času prišlo do popolnega razsula. V podrobnosti, pravi člankar, se ne moremo spuščati, ker jih ta predlog tudi ne omenja. Člankar »Vremena« še daleč ni tako oster in priznava, da je bil tako Zagreb, kot tudi Ljubljana v marsičem zelo zapostavljena, ter da bi bila potrebna še večja decentralizacija Jug. nog. zveze, vendar pa tudi on v celoti odklanja delitev Jug. nog. zveze na tri samostojne zveze v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Izpremembe pa, ki naj bi bile sprejete na občnem zboru J. N Z. ne smejo zadevati J. N. Z. tako, da bi jo razdelile. To je torej v glavnem mišljenje prevladovalo 29. januarja. Kaj pravi naša Ljubljanska nogometna pod-zveza. Dosedaj smo slišali samo eno uradno izjavo, ki pravi, da se bo Ljubljanska nogometna podzveza odločila popolnoma sama in da ne bo predmet kupčije niti z ene niti z druge strani. To stališče je pametno in zdravo. Copata ne bomo in ne smemo biti nikomur. Težnja vseh slovenskih športnikov pa je, da imamo ne samo v nogometu, ampak tudi v drugih športih čim bolj široko samostojnost. Zato smo se borili povsod, vendar pa lahko mirno trdimo, da Zagrebčani v drugih panogah športa, kjer imajo 6voje zveze v Zagrebu, še daleč niso tako širokogrudni in tako pripravljeni na koncesije, kot jih sedaj zahtevajo od Belgrajčanov. Predlog Zagrebške nogometne podzveze je za nas nad vse sprejemljiv in moramo biti vsak čas pripravljeni, > — X * a * x £ Z X C C 757-1 14-0 13-0 70 10 S, — — Vremenska napoved: Megleno, večinoma jasno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 10.30 je v presledkih rahlo deževalo. Ob 11.45 se je na južni strani oblačnost pretrgala, sonce pa je posijalo šele okrog 12, ker je bilo precej megieno. Deloma jasno in megleno je bilo do 15.50, nakar se je zopet pooblačilo. Ob 18.20 je pričelo rahlo rositi in je rosilo v presledkih pozno v noč. Snežna plast 10.0 cm. Koledar Danes, sobota, 14. januarja: Hilarij. Nedelja, 15. januarja: Pavel, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala od sobote od 8 zvečer do ponedeljka da 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitkova, Pleter.aii-kova ulica 13-1, telef. št 47-64 »Luč z gora« je naslov priljubljeni igri, ki jo uprizori igralska družina Vajenški dom na Rokodelskem odru, Komenskega ulica 12, v nedeljo 15. januarja ob pol 8 zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji do nedelje do 10 dopoldne v Vaien-škem domu, Kersnikova 4, telef. 34-77, iti na dan predstave od 10 do 12 dopoldne v društveni pisarni, Komenskega ulica 12. VSAKA DRUŽINA, VSAKA ORGANIZACIJA MORA IMETI REVIJO Naroča se pri društvo »NAŠA SKRINJA« — LJUBLJANA Cena 25 din Pedagoško društvo v Ljublajni priredi danes zvečer ob 6 v dvorani Mineraloškega inštituta na univerzi predavanje docenta dr. Vladimirja Murka. Predavatelj bo razpravljal o >Pouku gospodarstva v naših šolahe. Vsi, ki se zanimajo za tozadevno mnenje našega priznanega strokovnjaka, so vljudno vabljeni. — Vstop prost Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani vprizori v nedeljo 15. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Ivan Cankarjevo dramo v S dejanjih >Jakob Rudat v režiji Milana Skrbinšku. S to dramo prinaša odbor frančiškanske prosvete eno najlepših Cankarjevih dramatskih del, ki je pri premieri doseglo jako lepe, pa tudi zaslužene uspehe. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax ct bonum« v frančiškanskem prehodu. Člani popust! Vsi službodajalci, ki imajo služkinje in stalne po-streznice morajo do 31. januarja nabaviti davčne karte za služkinje. Karte se dobe samo pri davčni upravi Davčna karta stane 52 din. Istočasno morajo plačati tudi prispevek za bednostni sklad po 25 d«. Takoj po 31. januarju se bo uvedla stroga kontrola in se ho proti zamudnkom kazensko postopalo po čl. 95. zakona o neposrednih davkih. — Davčna uprava v Ljubljani. Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sobota, 14.: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 15 jan., ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — ob 20: »Hollywood. Izven. Ponedeljek, 16. januarja: »Trideset sekund lin-bezni«. Red A. OPERA. — Začetek ob 20. Sobota, 14. jan.: »Gioconda«. Red B. Gostovanje gdč. Vere Majdiče ve. Nedelja, 15. jan., ob 15: »Don Kihot«, Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Pod to goro zeleno« Izven Znižane cene. Ponedeljek, 16. januarja: Zaprto. Mariborsko gledališča Sobota, 14. januarja ob 20: Vse za žalo. Red I) Nedelja, 15. januarja ob 15: Aida. — Ob 20: Matura. Pod udarom kazenskega paragrafa Avgust Muc zaradi umora Pred važnimi dogodki v nogometu Nakronani južnoameriški kralj Od reveža, ki je pobiral za tvrdko denar, do milijonarja Nepričakovani obisk Eden štirih ali petih najbogatejših ljudi na svetu živi v Parizu. Vsak dan se sprehaja po Elizejskem jk>1jii, opoldne pa v kakem hotela po-užije precej skromno kosilo. Sreča tega moža sliči sreči nekronanih kraljev — bogatašev v Združenih državah. Ta umrljivi srečnik se imenuje Simon Patino. Pred tridesetimi leti je bil še zaposlen kot blagajnik pri neki tvrdki v La Pazu, glavnem mestu Bolivije. Ta tvrdka je imela zelo mnogo odjemalcev. Ubog kot le kaj, je hodil okrog teh odjemalcev: okrog Indijancev in lastnikov majh-iin rudnikov ter plantažnih nasadov v okolici La Paza ter pobiral od njih denar, ki so ga bili dolžni tvrdki. Tako je nekoč prišel k nekemu lastniku majhnega rudnika, ki je dolgoval tvrdki 195 dolarjev, katerih pa ni mogel dati, ker jih ni imel. Zato imi je lastnik ponudil v zameno kar svoj rudnik. Patino je ponudbo res sprejel in se ves vesel vračal domov v zavesti, da je sklenil dobro kupčijo. Toda njegov gospodar je drugače mislil in ga je pri priči postavil pod kap s temile vzpodbudnimi besedami: .»Lahko greste, ne rabim vas več. Namesto da bi mi prinesli 195 dolarjev gotovine, ste mi prinesli rudnik brez vrednosti. Prihodnjič mi boste namesto denarja prinesli počen lonec. Zbogom! Še to: ako mi v dveh dneh ne odštejete tistih 195 dolarejv, boste romali v uknjo. Rudokop pa naj bo kar vaš.« Sreča se je nasmehnila Da bi se Patino iz zadeve izril, zato seveda ni imel denarja. Posodil mu ga je ženin stric zato, da ne bi njegova nečakinja trpela sramote. Ne da bi tratil čas, je šel Patino najprej pogledat svoje imetje. Rudnik je bil visoko, v težko dostopnem kraju. Poleg njega je stala koča, kamor se je Patino s svojo družino vselil. Z vso vnemo se je vrgel na delo in žena mu je pridno pomagala. In res je izkopal precej velikih kosov kremena, ki se je izredno močno bleščal. Šel je v La Paz k nekemu inženirju, ki mu je povedal, da kosi vsebujejo kositer. Te rude da malo nakopljejo na svetu, poleg tega pa da njegova ruda vsebuje največ kositra, t. j. okrog 60%. Patino je koj uvidel, kake važnosti je ruda, ki se da v industriji, tudi v vojni industriji, dobro uporabiti. Ženin stric mu je posodil še 300 dolarjev, ki jih je rabil za izkopavanje rude. „Norec"( ker kupire zemljišče Pretekli eta dve leti. Patino je vztrajno kopal. Čim je nekaj rude nakopal, jo je prodal, da je pokupil zemljo v bližini rudnika. Podjetje je uspevalo tako, da je imel že nekaj sto delavcev. Vsak teden je šla cela vreta do vrha naloženih voz v La Paz. Patino se ni v tem času nič spremenil: sam je s svojimi delavci kopal in nakupoval zemljo. »To je norec« so rekli ljudje. »Kupuje ničvredno zemljo, kjer ne zraste niti toliko, da bi 6e mo'gla krava do sitega najesti. Revež jek Nekega lepega dne ga je obiskal zastopnik newyorške banke Guggenheim. Hotel je kupiti Patinov rudnik in mu je ponudil 500.000 dolarjev. Patinu se je kar v glavi zavrtelo, ko je slišal tako visoko vsoto. Že je hotel podpisati pogodbo. Tu pa je pose g hi vmes žena in ni pustila, da bi podpisal, češ če ponujajo 500.000 dolarjev, je rudnik gotovo vreden desetkrat toliko ali pa še več. »Videl boš, da boš v nekaj letih najbogatejši človek v Južni Ameriki,« je rekla. In Patino ni podpisal. Ura je prišla Ko so minula tri leta, je Patino nekega dne odpotoval v New York podpisat pogodbo z družbo Guggenheim. Takrat pa v sporazumu s svojo ženo. Pogodba je določala, da je on predsednik upravnega sveta družbe, ki bo njegove rudnike izkoriščala ter da je 51% delnic njegovih. Družba mu je dala na razpolago denar za nakup zemlje in za izrabljanja rude. Tako se je uresničilo, kar mu je njegova žena pred tremi leti prerokovala. Po šestih mesecih je postal predsednik pravkar ustanovljene družbe za pridobivanje' kositra. Družba je združevala vse lastnike rudnikov, ki pridobivajo to dragoceno kovino. Med člani te organizacije je tudi nizozemska kraljica Vilje-mina, ki ima na Borneu velike rudnike. Ta svetovni kartel že dvajset let narekuje cene tej kovini, ki jo industrija ne more pogrešati. Vei člani kartela so bogati, najbogatejši pa je Patino, nekdanji inkasant. Domoljub št. 1 Toda S. Patino se ni zadovoljil samo s tem, da si je nagrabil milijone, ampak je hotel biti tudi povsod drugod zraven. Tako se je vpisal v La Pazu na tehniško fakulteto, da bi si pridobil naslov rudarskega inženirja In danes se ne znajde samo v vprašanjih, ki 6e tičejo rud, ampak tudi v drugih stvareh. Svoji domovini Boliviji je izkazal nešteto dobrot. Ko je bil leta 1920 v državnem proračunu velik primanjkljaj, je plačal devet desetin, ostalo desetino pa bolivijski davkoplačevalci. L. 1933, ko 6ta si skočili v lase Bolivija in PaVaše prizadevanje za mir je rodilo popoln uspeh. Narodni svet se vam zahvaljuje in vas kot v priznanje za vaše zasluge imenu domoljuba št. 1.« Njegovo skromno maščevanje , Ta bogati mož si je zadal sedaj sedmi križ na rame. Toda ni samo bogat, ampak tudi srečen človek, ki ga življenje ni nikoli ogoljufalo. Njegov sin se je oženil z neko sorodnico iz Burbonske hiše; njegov zet pa je markiz del Me rito, španski plemič. Ena njegovih hčera se je omožila z nekim bogatini Meksikanceni, druga pa. z nekim francoskim grofom. Na vprašanje, kateri dan v življenju je bil zanj najsrečnejši, je rekel: »Najsrečnejši trenutek v mojem življenju je bil takrat, ko sem si pridobil milijon. Vendar pa dejstvo, da sem postal milijonar, me ni navdalo s takim veseljem, kakor pa to, da sem svojemu nekdanjemu gospodarju poslal sledečo brzojavko: Ali mislite, da tisti rudnik ni bil vreden 195 dolarjev? Vaš nekdanji inkasant.« To je bilo vse njegovo maščevanje. Številke in vzroki samomorov Jugoslavija ni dežela samomorilcev Kazvaline stanovanjske hiše nredi Londona, kjer je nenadno nastala iz dozdaj še neznanega vzroka silovita eksplozija. Belgrajska »Pravda« poroča, da je v nekem romunskem časopisju dr, Petru Ramneantu napisal zanimiv članek, v katerem 6e bavi z vprašanjem samomorov in o njihovih vzrokih. V poročilu primerja tovrstne podatke iz posameznih evropskih držav. Med drugim poudarja pisec tega članka, da so v največ primerih vzrok samomorov žalostne socialne razmere, v katerih žive revnejši ljudje na svetu in pomanjkanje verske vzgoje. Poljska in Nemčija na prvem mestu Dr. Ramneantu navaja, da je bilo v preteklem letu, torej v letu velikih političnih do,godkov, največ samomorov v Nemčji, na Madžarskem, na Poljskem in na Češkoslovaškem. Značilno je, da je bilo v omenjenih državah največ samomorov med Judi, posebno še v Nemčiji in na Poljskem. Statistični podatki kažejo, da je samomore zakrivilo v največ primerih slabo gospodarsko 6tanje dotičnih ljudi, nič manj pa seveda slaba vzgoja. Poleg tega bi morda prišlo v poštev še podnebje, duševno stanje samomorilcev in njihova verska stran. Zanimivo je dalje na primer, da je bilo v Nemčiji med protestanti približno dvakrat toliko samomorilcev kot pa med katoličani. Med katoliki s81flxen»kl dom« j^haja J8ak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, ca Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/II1 Telefon 4001 di> 1005. S« llUoilftuuka tistem i UltlM* K. fyi. Izdajatelj Inž. Jožq Sodja. Urednik: Mirko Javornik. IIDrava: Kopitarjeva ulica &