TRST, sreda 8. oktobra 1958 kto XIV.. št. 239 (1081) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini t«WlISTV0: UU MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63* - Posuti predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - "^ASOV: z« p<>družnica GORIČA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 »n od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski .80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letn ' FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 19a din - p°štn' tekotl ra*“"-tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8 / - Končana splošna razprava v skupščini OZN Gromiko: V SZ bo še toliko jedrskih poskusov kakor v ZDA in Angliji skupno po 31. marcu I. 2Java ameriške vlade - Danes volitve nestalnih članov Varnostnega sveta '"to i. ,7- ~ Sovjetski zunanji minister Gro- *Ajevaia ovni konferenci izjavil, da bo SZ na- toliko J® jedrske poizkuse, dokler ne bo napravi in v.n ^ 0V’ kakor sc jih do sedaj napravile ^ Velika Britanija. ---------------------- l?1fce Je odklonitev * in ZDA, da 57 ®V0Je poizkuse, T intaf ’ obnovi svo- i(i. VeriHo U SV0Je varno-Nlog, n\T. P® Je Ponovil ta.10 breln^°1Snjo’ 1X51)01 ^ »ni. ”!ZP°§°jno »d ? Poiju.i^^sojno ustaviti Noe0«.Ponovil je tu-°fc»v v £' naJ bi se razgo- tS»taST ’'d'"illi zu' jjt*. “Ogovora na ta ,iL obvestilaJe--)Zreltei upanje, Cdni8 tlska’ da »o v V ais° tesnfrejeli ta pred' j Pisan- lcna. C oh Ulavi’ ki 80 1° ra~ i n tiskovne kon-IJbo Š7Pa Pravi Gromiko, i« Poi2k,**kmiia sv°ie ie-a,12vtšiia » ,sele tedai> k0 Jhdov i-.i. ho število po-, ZDA • , s? j ib napra- vo n'n Ve'ika Britanija ? PoizviL ostavitvi sovje:-GtOmii.. ov 31 marca. dodal, da anglista ke izjave od 22. hi „„,remliaj° takšni po-& Lloj-d" ..Dul3e.Sa *1 Set: sSeza'u,-Qa so taki- da n* v I>amoflVoma' da obe drli' tSZSnnaVata ®e dal-ie 0Vi' kil vore o celotni za- «1 S?“,. le izjavil, da je še N (..^načilen glede tega >tt, foškega zunanjega iNlllo J Murvilla. »Ce S**, i. p? 'em govoru, je >1>' :J- Besolu--Nkini ^Pjem, splošnem in V o tm prenehanju po- VrJhšj ; eri je SZ zahte-k-°. sPrejme skupšči-iKt u ln,ela priporočilno '•'s eija ?kor vsaka druga '! itVfii;. uPščine in ne bi V Gal ‘Va' s tem je Gro-d, Jrazumeti, da skup-;Vske c m°gla nadomestiti vV i Pnference. i " za * Gromiko obsodil k iru ^tanovitev sil miru C.hbA o N' kak°r Predla-'jJ* bila pomni1 je da bi CvHl j,4 v rokah ZDA in t> 9a^?‘veznik0V ster, ki ga vsi miroljubni in pravicoljubni ljudje lahko pri. znajo. Ta referendum in ne nezakoniti referendum, ki so ga sfabricirali v Franciji.« Glede Palestine je Favzi izjavil: «Pravice, pravičnost in krivičnost so ostale vedno iste in tako tudi politika moje vlade.« Končno je minister izjavil, da se njegova vlada trudi, da odpravi nekatere zlorabe pri radijskih oddajah. Toda «ne misli staviti nagobčnika resnici«. Pripomnil je tudi. da arabski tisk in radio nimata monopola v nasilni govorici. Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je izrekla dvom, da bi obljube arabskih držav, Ja bodo vodile med seboj po- litiko dobrega sosedstva in medsebojnega spoštovanja, i-mele kako veljavnost za trdnost miru na Srednjem vzhodu. Dodala ie, da take obljube ne morejo služiti miru, če se ne izvajajo tudi v zvezi z Izraelom, ki je tudi njihov sosed. S tem v zvezi je Izrael mnenja, da poslanstvo Ham-marskjoelda v arabskih prestolnicah ni imelo nobenih rezultatov. Pripomnila je, da se sovraštvo arabskih držav do Izraela, gospodarska blokada, kampanja po tisku in radiu niso končali. Golda Meir je zanikala namene, ki se pripisujejo Izraelu, da misli napasti Jordanijo takoj po odhodu britanskih čet. Trdila je de namerava Izrael voditi politiko medsebojnega spoštovanja, nedotakljivosti in neodvisnosti držav Srednjega vzhoda ter spoštovanja in izvajanja pogodb. Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David je obsojal ZDA in Anglijo, da zavlačujejo umik s Srednjega vzhoda. Na popoldanski seji je govoril indijski obrambni minister Krišna Menon, ki je izjavil, da morajo prizadete strani uporabiti priložnost zatišja na področju Formoze in iskati rešitev na podlagi stvarnosti ter priznanja pravice, da je Formoza sestavni del Kitajske. Izrekel je zatem u-panje, da bo skupščina še na tem zasedanju priporočala takojšnjo prekinitev jedrsk h poizkusov v pričakovanju, da se v Ženevi doseže dokončen sporazum. O navzočnosti angleških in ameriških čet- v Jordaniji in J^ibanonu je govoril tudi iraški zunanji minister, ki je izjavil, da bi najmanjša zakasnitev umika teh čet bila nevarna. Kulturna sramota na Koroškem Izsiljevanje slovenskih staršev Primer ene vasi: na pritisk delodajalca odjavljenih 16 otrok, od katerih razumejo samo 4 nekaj nemških besed DUNAJ, 7. — Danes je potekel rok, v katerem so se morali starši šoloobveznih o-tiok na Koroškem izraziti o protiustavnem odloku deželnega glavarja Wedeniga za a-1; proti slovenskemu pouku v dvojezičnih šolah. Kakšno vrednost bodo imeli rezultati znajo nekaj besed nemščine, medtem ko vsi ostali otroci razumejo samo slovensko. Izvršili so preiskavo in ugotovili, da je veleposestnik Ma-reš, pri katerem so zaposleni cčetje otrok kot gozdni delavci, zagrozil delavcem, da jih bo odpustil iz službe, če od- tega razpisa, dovolj zgovorno ; jav ne podpišejo. kaže primer v vasi Za Vrhom | Tako se na ((demokratičen« v Rožni dolini, kjer je včeraj | način rešuje na Koroškem šol 16 staršev od 18 šoloobveznih otrok odjavilo svoje otroke od pcuka v slovenščini. Po tej »njihovi« odločitvi je šel u-pravitelj šole v Celovec vprašat predsednika deželne vlade, v katerem jeziku naj poučuje otroke, ker so med 16 o-troki, katerih starši so podpisali odjavo, samo štirje, ki lllllllllillllllMflllllllltllllllMIIIIIIIIIIIIIIIMIHlHIIIIIinillllllllllllMIllilliliiliiiMUlllllfHHIHMHilllllllllllllIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIItllfllllMtlllllllllinUIIIIIIIIIIIHUllltmimiltnilUIIMIIIIIIIHIIIHItn Sklepi rčerajšnje seje ministrskega si/eta Odobren je predlog za zavarovanje 16 milijonov prebivalcev proti tbc Jutri pride v Rim na uraden obisk perzijski šak - Afera GiulTre bo danes ponovno pred poslansko zbornico (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Na današnji seji je vlada sprejela poleg nekaterih sklepov upravne narave, zelo važen zakonski načrt za razširitev zavarovanja prebivalstva proti tuberkulozi. Ko bo parlament načrt odobril, bo nadaljnjih 16 milijonov pre- So«?4k‘u ki v atlant-. .. ter bi služila na- V smotri0 nid opra' 41 Združenih naro- fej- > N« 'zjavil, da ame- *ake sPrejela ustano-htigp sy.e v skladu z na- zvl ne oškoduje So-Ci GelmZe*. toda bi lahko % 0 sl,ri'Ve °čN in med-C* 0?vovan)e. Ker pa Predvideva usla- V* žve °Žene Slle- bl S°- j, tal,- 4a sprejela ustano- V Uradn da ie objavila k v-.”0 izjavo, s katero Vifhebitn vso odgovornost ' i! Poizk nadaljevanje je-'*ls vjetšt v zDA. £e VNe * zveza nadalje-CV p p°izkuse še po 31. da Lem pa izreka u-•«*. nihiaaj1„asnie Grom>kove 54* V,, i thelcil*1 P°nudbi za eno v v a'ie.v jedrskih po lejuj-” namena izogm- . —-..... 0 *ade bziralcovanju skle-iN^Sn mednarodne- ^ °ZN se le n°- 11 ijtrj a splošna razpra- . 4rn0„ b° verjetno se-Xi-I,ve n’ SVet> da 'zvo-Sn . Ia5,?stalne člane za J11,turt^'1^. Med kan- 1 l;sf,vUdu.I Ital‘ia- Na sP*oš-A i 'la ■« tnnenje, da bo- .: ^V*v01j_ Unizija jn Argen-i’t f°Pe y°t predstavni- \j 'er "'ško-azijske sku ^llK '■itinsko-ameriške Z AR Favzi vVni zahtSn)0 razpravo v S ' k9lig*eauVa1,. naj se dan ? ^ ln ameriških Ji* v se e^a . vzhoda določi Vl ie*1’1* deimik lzvrši eim' «k.Sv;lti8v°Jega govora sStSfKI „ k""tev )-'1' vprašanjem Zavzel se je ^irrv*°v ter je zagovar- ..o ..... Vh0vt»vn„y!a)hnih držav do VSda,»b. neodvisnosti Ar'1*« ' 04 'ahko ostanejo »S **' 't"1 »h c®ioti Alžinje' st' je >v 1« 'tsk« pridružil izja vhš- *0 os v*ade. Poudaril S "le “Kovor na alžirsko A , hče,1 v°nino dali si tj 'O'v0o* (^'žirije ki SO i sklenili S&JS**1* ali umrli . "To*1 -^a ^'o£ei° bi' le Je pravi refe bivalcev Italije deležno pomoči, ki jo predvideva zavarovanje proti tbc. Takrat bodo zavarovani, poleg doslej zavarovanih, še državni nameščenci, nameščenci javnih ustanov, vsi neposredni obdelovalci zemlje, obrtniki, duhovniki in dr. Država bo prispevala 12,65 milijard lir. Nadalje je vlada odobrila nekatere določbe za izvajanje statuta za avtonomno deželo Trident-Južna Tirolska. Skle nila je tudi ponovno predložiti parlamentu nekatere zakonske osnutke, ki so bili ?e prejšnji zakonodajni dobi predloženi, med katerimi je tudi sprememba čl. 157 -zakona o javni varnosti, ki se tiče aretacije zaradi javne varnosti in moralnosti. Prihodnja seja vlade bo v petek, ko bodo razpravljali o trgih za zelenjavo in sadje, čeprav se je predpostavljalo, da bodo o tem govorili že danes. Kaže, da je prišlo do sporov o pristojnosti posameznih ministrov. Pojutrišnjem pride v Rim na uradni obisk perzijski šah. Zaradi bolezni papeža Pija XII. se je že začelo govoriti, da bo obisk odložen. Toda vse kaže. da do tega ne bo prišlo, ker se je papeževo zdravje izboljšalo. Tudi Fanfanije-vo potovanje v Kairo najbrž ne bo odloženo in se bo vršilo tako kot je bilo napovedano — 15. t. m. Fanfani je verjetno s tem v zvezi sprejel veleposlanika v arabskih deželah. V poročilu o tem sestanku je rečeno, da so ugotovili na njem »zadovoljivo stanje naših odnosov «z a-rabskimi državami. Fanfani je veleposlanikom obrazloži; smernice glede politične go-podarske in kulturne akc.je Italije v teh državah. Nato je veleposlanike sprejel Gronchi. Danes so se še drugi desničarii pridružili Malagodiju v izražanju nezadovoljstva z Gronchi-jevo udeležbo na florentinskih »Sredozemskih razgovorih«. Fanfani je zanikal, da bi zaradi tega poslabšali odnosi s Francijo. Predsedstvo poslanske zbornice je sporočilo da bo jutri ponovno na dnevnem redu Malagodijev zakonski predlog za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o Giuf-frejevi »Anonima Banchieri«. Nato so poslanci razpravljali o proračunu ministrstva za državne udeležbe. Govoril je tudi tržaški poslanec Sciolis (KD) (Op. ur.; O tem poročamo na drugi strani). Socialistični poslanec Riccardo Lombardi pa je dejal, da gospo darsko načelo podjetij IRI ne sme iti za uresničevanjem naj. višjega dobička, ker to je lastnost privatnih industrij, temveč da jih mora voditi le načelo zvišanja nacionalnega dohodka in načelo čim večje zaposlitve brezposelnega de. lavstva. V senatu pa je imel dolg govor minister za javna dela Togni, nakar so senatorji odo brili proračun njegovega ministrstva. Med drugim je minister povedal, da je bilo gradbeni industriji lani zaposlenih okrog en milijon delavcev poleg 300.000 delavcev, ki so bili zaposleni v postranskih industrijah, ki so z gradbeno v zvezi. V gradnji je bilo vlo-i Ženih 927 milijard lir. Poudar-ril je, da se proučujejo ukre- gradnje ljudskih stanovanj in ukrepi za zmanjšanje gradnje luksuznih stanovanj. V gradnji ali pa že zgrajenih je 60.000 učilnic, odslej pa bo vlada prispevala 30 milijard letno do leta 1969 z vsakoletnim povečanjem za tOO odst, tako da bo čez deset let dovolj u-čilnic v vsej državi. Minister je dalje povedal, da je država izdala 70 milijard za obnovo pristanišč. Poleg tega pa je vlada proučila petletni načrt za rešitev vseh vprašanj, ki so v zvezi s pristanišči, za kar bo potrebno 133 milijard lir. V zvezi s popravljanjem starih in gradnjo novih cest je oejal, da je morala vlada skieniti, da cena bencina ostane ista kot do sedaj. Za železniško mrežo bo potrošenih 30 milijard;. med novimi železnicami je predvidena tudi gradnja predora med obema tržaškima postajama, V zvezi z delovanjem političnih strank poročajo, da se bo zasedanje CK PSDi nadaljevalo šele 18. oktobra, tako da bodo opozicijske struje i-rnele dovolj časa 'azmisliti o Saragatovem predlogu, naj vstopijo v enotno vodstvo stranke. Socialistični prvak Basso je poslal pristašem svoje struje programske točke. ki bodo predložene na prihodnjem zasedanju CK PSI. Jutri se bo v Rim vrnil Pietro Nenni iz Formie, kjer je pripravljal poročilo zg januarski kongres stranke, o katerem bo prej razpravljalo vodstvo, nato pa še CK. Zveza državnih nameščencev v okviru CGIL je ponovno zahtevala od vlade začetek pogajanj glede zahtev; ki jih je pred časom predložila. A. P. «» ■ Posredovanje Italije ZDA in Francije v ciprskem sporu? ATENE. 7. — V poučenih l-rogih izjavljajo, da je Grčija predlagala konferenco osmih v zvezi s Ciprom. Na konferenci naj bi razpravljali bodisi o začasni rešitvi ali pa tudi o dokončni rešitvi. Konference naj bi se udeležue Velika Britanija, Turčija, Grčija, ZDA, Francija, Italija ter grška in turška ciprska skupnost. V pariških diplomatskih krogih izjavljajo, da so bile ZDA, Francija in Italija povabljene, naj posredujejo v ciprskem sporu na konferenci, ki bi jo sklicali v okrilju NATO ob udeležbi Velike Britanije, Grčije in Turčije. Ce se bodo tri prizadete države s tem strinjale, bo mor- IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlHMMHMIIlHIlIMMIIHIIMIIIMIMIIIIHIIMIIIIIIHMIllllHIIIIHIIIin V Franciji volitve 23. in 30. novembra Predsednika republike pa bodo volili 14. in 21. decembra da ta pobuda sprejeta na jutrišnji seji stalnega sveta NATO. Baje so na včerajšnji seji dosegli delen sporazum, toda tri prizadete države niso še dokončno sprejele predloga. V Nikoziji so danes uradno javili, da so ciprski borci napadli v bližini vasi Spilla iz zasede nekatera angleška vojaška vozila, pri čemer je bil ubit en angleški vojak, druga dva pa ranjena. Eriep od napadalcev je bil ubit, ker je prehitro eksplodirala bpmba, ki jo je mislil zagnati proti Angležem. Tudi v bližini vasi Lyso so borci napadli iz zasede skupino vojaških vozil. Ubit je bil en turški policaj, dva angleška vojaka pa sta bila ranjena. Tretji angleški vojak je bil ubit v bližini vasi Arehana, kjer so ciprski borci izvršili rapad iz zasede. En vojak pa je bil ranjen. V bližini kraja Zyghi so borci streljali na vojaško vozilo in ranili dva vojaka. V vasi Spilla, kjer je bil davi ubit en angleški vojak, je angleška vojska začela racije, da bi izsledila napadalce. Odkar se je obnovila akcija ciprskih borcev, je bilo do danes ubitih na Cipru 119 Angležev, od katerih 93 vojakov. «»—- Obsedno stanje v Pakistanu Po prekinitvi obstreljevanja Kvemoja V petek odločilen sestanek dveh poslanikov v Varšavi ZDA ukinile spremljanje konvojev Čangkajškovih ladij - 79 milijonov prijavljenih v ljudsko milico sko vprašanj'e. Ni dvoma, da je koroški deželni glavar izdal omenjen: razpis na pritisk šovinističnih elementov, ki so zadnje čase na Koroškem organizirali številne šolske stavke proti dvojezičnim šolam. Pred kratkim je v vasi Manswoth pri Dunaju prav tako izbruhnila šolska stavka, iker so šolske oblasti zaradi pomanjkanja učiteljev združile dva razreda. Pristojne o-fclasti so vse starše šoloobveznih otrok, ki niso poslali svojih otrok v šolo, kaznovali f. globo 50 šilingov oziroma 14 dni zapora z grožnjo, da bodo z enako kaznijo kaznovale vsak naslednji dan stavke Avstrijske oblasti so se pri tem sklicevale na šolski zakon, ki prepoveduje šolsko stavko. Koroški Slovenci se torej u-pravičeno sprašujejo, zakaj ta zakon na Koroškem ne velja. Ce pa velja, zakaj ga koroške oblasti niso izvajale proti organizatorjem šolskih stavk na Koroškem? UTi------ Razgovori pri Sehnbu se ugodno razvijajo BEJRUT, 7. — Ko je vodja libanonske falange Pierre Ge. mayel prišel z razgovora ? predsednikom republike Šehai-bom. je izjavil, da je bil napravljen velik korak naprej k rešitvi krize. Razgovori pri predsedniku republike za po-mirjenje med strankami trajajo že tri dni. Zdi se. da je za spravo že dovolj pripravljen teren tudi v okviru posameznih strank; posamezne politične skupine so namreč v tem smislu organizirale številne sestanke. Mogoče bo ze v prihodnjih 48 urah končni sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki raznih političnih tendenc v deželi. Danes pa je v Bejrutu le prišlo tudi do nekaterih incidentov in govori se tudi o nekaterih mrtvih, vendar po o tem še ni nič gotovega. V ameriških krogih se trdi. da nameravajo ZDA spremeniti svojo politiko do Srednjega vzhoda, in sicer na la način, da bodo ZDA navezale z Združeno arabsko republiko bolj prijateljske stike, po drugi strani pa hočejo zmanjšati vpliv Kaira na tem važnem delu sveta s podpiranjem nekaterih zmernejših članov Arabske lige. Pripomnil mini- l pi, ki so potrebni za poživitev PARIZ, 7. — Nove volitve v Franciji bodo 23. in 30. novembra na podlagi večinskega sistema s ponovitvijo. Poseben sistem pa bodo uvedli za volitve v Alžiriji. Poleg tega je določeno, da bo moral kandidat, ki ne dobi vsaj 5 odst. glasov, plačati gloDo; kandidat, ki ne bo kandidiral pri prvih volitvah, ne bo mogel kandidirati pri morebitni ponovitvi volitev. Predsednika republike pa bodo volili 14. in 21. decembra. Kakor rečeno, velja za francosko ozemlje večinski sistem s ponovitvijo volitev. Na podlagi tega bodo morali volivci vsakega okrožja izbrati eno samo ime med kandidati, ki jih bodo predlagale razne stranke Ce neki kandidat dobi pri prvem glasovanju absolutno večino, t. j. en glas več kakor polovico izraženih glasov, je izvoljen. V nasprotnem primeru se bodo volitve ponovile. Med prvimi in drugimi volitvami se bodo nekateri kandidati lahko umakni ii v korist drugim. Pri drugem glasovanju bo izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil največje število glasov. Z določbo, da kandidat, ki ne kandidira pri prvih volit Vah, ne more kandidirati nit pri drugih, hočejo, preprečiti povezavo kandidatur, češ da te »potvarjajo jasno politično sliko«. Poleg tega so zmanjšali celotno število poslancev za francosko ozemlje, in sicer na podlagi enega poslanca za vsa- kih 93.000 prebivalcev. V novi skupščini bo 465 poslancev namesto prejšnjih 596. Vsak departma bo imel vsaj 2 poslanca. V Franciji je 89 departmajev in poleg tega še o-zemlje Bclfort. Na podlagi te določbe bodo departmaji Lo-zer, Ariege, Spodnje Alpe in Zgornje Alpe ter ozemlje Bel-fort imeli pravico do dveh poslancev, čeprav imajo manj kakor 186.000 prebivalcev. Kar se tiče Alžirije, so u-vedli sistem glasovanja na podlagi večinske liste. Na podlagi tega sistema se morajo volivci izreči ne samo za enega kandidata, pač pa za listo v okviru okrožja. V Alžiriji bosta morala biti izvoljena na vsakega francoskega po slanca dva muslimanska. Zato bodo na liste postavili dva muslimanska kandidata na vsakega francoskega kandidata. Te dni so poslali iz Pariza v Oran okoli 300 Alžircev. ki so v Franciji »nezaželeni« Pripeljal; so jih s posebnimi letali. Ni znano, kakšna bo njihova nadaljnja usoda. Verjetno jih bodo spravili v koncentracijska taborišča, zatem pa pred francoska vojaška sodišča v Alžiriji. Obtožujeio jih. da so sodelovali pri sabotažah in atentatih v Franciji. Pariška policija je sporočila. da so v preteklem tednu na področju Pariza pregleda, li položaj 3754 Alžircev. V istem času so v Parizu aretirali 111 Alžircev, ki so jih poslali v Alžirijo. KARAČI, i. — Pakistanski predsednik Iskander Mirza je razglasil obsedno stanje po vsej državi. Obsedno stanje so razglasili zaradi vladne krize, ki je izbruhnila danes, ker so nekateri ministri odstopili iz koalicijske vlade. Gre za člane »Zveze avami«, ki je druga velika koalicijska stranka. Ti izjavljajo, da ima predsednik vlade Kan Nun težave v lastni republikanski stranki z raz. delitvijo ministrskih mest v Vzhodnem in Zahodnem Pakistanu. Kan Nun je zanikal, da ima težave v lastni stranki in je napovedal volitve za 15. februarja. Na podlagi zakona o obsednem stanju je predsednik republike ukinil ustavo. Narod-13 skupščina in pokrajinski skupščini v obeh delih države sta razpuščeni in prav tako tudi vse politične stranke. LONDON, 7. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd ne bo mogel jutri spremljati Mac Millana v Bonn, ker se je močno prehladil in ne sme z doma. Namesto njega bo Mac Millana spremljal državni minister za zunanje zadeve David Ormsby Gore. «»------- «Huligani> v SZ MOSKVA, 7. “ Skupina kirurgov in zdravnikov iz bolnišnice Botkine v Moskvi je poslala pismo glasilu sovjetske mladine #Komsomolskaja Pravda«, v katerem zahteva, naj sistematično obsodijo na smrt vse huligane, ki bodo krivi umora ali poizkusa u-mora. • Pismo, ki ga je podpisalo 24 zdravnikov, med katerimi je tudi profesor Bozanov, ki je med najbolj znanimi sovjetskimi zdravniki, omenja primer dveh sovjetskih vojakov, ki so ju nekateri pretepači surovo ranili z nožem, ter poziva oblasti, naj odredijo »radialne ukrepe«, da se napravi konec »preostankom, ki ni- Demonstracije študentov v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 7. — Policija je danes streljala na skupino 300 študentov, ki so demonstrirali pred katedralo. Sedem oseb je bilo ranjenih. Študentje so hoteli demonstrirati proti podpredsedniku Gomezu, ki je bil namenjen v katedralo, da se udeleži posebne maše. TAJPEII, 7. — Cangkajško-va vojska izkorišča s pomočjo ameriških sil zatišje v For-moski ožini in hiti oskrboval tamkajšnje otočje z vsem potrebnim. Po 47 dneh neprestanega obsireljevanja je na Kvemoju, zlasti pa na otokih Talan in Ertan začelo primanjkovati živil. Predstavnik Cangkajškove vojske je davi izjavil, da se pošiljanje živil z letali in z ladjami ob spremljavi ameriških ladij nada- lpiie- , • • , i Danes je osem kitajskih letal letelo nad Kvemojem. pri čemer jih je sprejelo močno Streljanje protiletalskega topništva. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci izjavil, da pojav kitajskih vojaških letal nad Kvemojem, prvikrat po ustavitvi sovražnosti, mora veljati kot izziyalno dejanje. Dodal pa je, da se to nikakor ne tolmači kot prekinitev zatišja. Prav tako je predstavnik izjavil, da niti streljan,e Čangkajškovih protiletalskih baterij na ta letala ne pomeni prekinitev zatišja, ki »e je začelo včeraj. Kar se tiče prevažanja živil na Kvemoj, je predstavnik izjavil, da se to prevažanje nadaljuje pod nadzorstvom Čangkajškovih oboroženih sil. Dodal je. da mu ni nič znanega o ameriški udeležbi pri spremljanju večjega konvoji ladij, ki sedaj plovejo proti Kvemoju. Glede prvega konvoja. ki so ga spremljale a-meriške ladje prve dni tega tedna, je predstavnik izjavil, da je bil konvoj že relativno blizu cilja, ko je Peking izdal ukaz za ustavitev sovražnosti. Za sedaj je državnemu departmaju razglas kitajskega obrambnega ministra znan samo na podlagi oddaje pekinškega radia. Dodal je. da ne ve. ali bodo to vprašanje sprožili v petek ko se bodo v Varšavi nadaljevali razgovori med ameriškim in kitajskim poslanikom. Pripomnil ie, da jč pričakovati, da bo kitajski poslanik to zadevo sprožil. Ze sinoči je informacijski urad formoške vlade objavil sledečo izjavo: «Pozivamo ZDA. naj ne gredo tako daleč, da bi verjele, da so ki- tajski komunisti nenadoma postali miroljubni in da so opustili svojo ekspanzionistič-no politiko s silo in spletkami« Poročilo dodaja, da prekinitev topniškega ognja ni nič drugega nego »zatišje pred nevihto«. Ameriški državni tajnik Dulles. pa je izjavil, da bi »ves svet obsodil komunistično Kitajsko, če bi ta obnovila svoje napade v Formn.-k: ožini po prenehanju sedanjega zatišja« Pekinški radio pa javlja, da jg kitajski ministrski podpredsednik maršal Ceng Ji izjavil, da ZDA ne bi smele vzeti za šibkost začasno ukinitev sovražnosti, za katero so se odločile ljudske oblasti na področju kvemoja. »Kitajci, je nadaljeval Cen Ji, so bolj kot kdaj koli odločeni osvoboditi obaine otoke skupno s Formo-zo. Nadaljeval* bomo borbo m ne bomo dopuščali tujega rmešavanja « Dalje je izjavil: »Ce bi ZDA tolmačile začasno prekinitev našega obstreljevanja Kvemoja kot znak šibkosti, ali pa bi slabo tolmačile našo pobudo, t. j. v smislu njihove zahteve za ustavitev sovražnosti, bi zadevo povsem zgrešeno ocenile.« Ministrski podpredsednik je znova pozval na sporazum med Kitajsko in Formozo izven tujega vmešavanja ter je pri- pomnil: »V zadnjih desetih le- stanek ameriškega in kitaj-tih je kitajsko ljudstvo, po-1 skega poslanika, ki bo v pe-sebno pa naši sopatrioti na'tek, odločilen. »Dziennik Lu- dcwy» piše v svojem uvodniku med drugim: «Po ustavitvi obstreljevanja obalnih otokov iričakuje ves svet, da bo sestanek ameriškega in kitajskega poslanika v petek pomenil odločilen preobrat v razgovorih: kajti če bi Američani šli mimo te zadnje možnosti. bi se pozneje lahko grenko kesali zaradi posledic, ki bi nastale, in zaradi cene, ki bi jo morali plačati.« «Zycie Warsawy« pa piše: «Ce se bo umikanje Cangkaj-škovih sil z otočja Kvemoj in Macu začelo ta teden, bo to pomenilo, da so ZDA napravile korak naprej na poti kompromisa.« List zaključuje: »Morebitni kompromis o obalnih otokih bi ustvaril možnost ureditve zelo težavnih vprašanj, ki se tičejo stališča ZDA do ljudske Kitajske.« teh otokih, dovolj trpelo za radi ameriških načrtov, ki se poslužujejo Kitajcev za borbo proti drugim Kitajcem.« Minister je tudi izjavil, da je kitajsko ljudstvo samo sposobno rešiti svoje zadeve in zato ne želi, da se ZDA vmešavajo v te zadeve. Zato bi se morala izkoristiti prilož-r.cst, ki jo nudi začasno zatišje na Kvemoju, »da se združijo in postavijo proti skupnemu sovražniku ameriškim imperialistom«. , Pekinški radio je sinoči tudi sporočil, da se je do sedaj prijavilo v enote ljudske milice na Kitajskem 79.200.000 ljudi. Samo v Pekingu se je prijavilo 2.200.000 ljudi. V prestolnici je milica organizirana v 155 enotah. Na vsem kitajskem ozemlju se ljudska milica še vedno vojaško vežba. V Tokiu je načelnik japonskega obrambnega urada Kato izjavil, da so Kitajci zbrali sto tisoč mož na obalnem področju nasproti otoki.m Kvemoj in Macu. Dodal je, da je poleg tega razmeščenih od sto do dve sto tisoč mož takoj v bližini obalnega področja. Skupino sto tisoč mož na obalnem pmdročju sestavlja šest pehotnih divizij, ena ali dve diviziji topništva ter izkrcevalne čete. Današnji varšavski tisk piše, da bi moral biti prihodnji se- wtnwiMi»HiniwMnnmmniiiiiminiiimiiiiiniiinnniiinHiinmiMiiiiiiiwniiiiinm «Borba» o «dedni» pravici voditeljev vodilne KP SZ Sole v little Rocku ST. LOUIS, 7. — Osmo zvezno prizivno sodišče je podaljšalo do 15. oktobra prepoved, da bi se v Little Rocku štirje liceji odprli kot privatne šole na osnovi segregacije. Sele po tem datumu se bo sodišče izreklo o veljavnosti zakona države Arkansas o zapori šol. Članek Ivana Karaivanova - Sožalje rudarjev vsega sveta ob nesreči v Podvisu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7- —. Komin-formovska propaganda, ki je pred leti neslavno propadla, se obnavlja. Ponavljajo se stare politične napake, ki so prizadejale, kot je to ugotovi! tudi XX. kongres komunistične partije Sovjetske zveze, toliko škode socialističnemu razvoju v Sovjetski zvezi in mednarodnemu' deiavskemu gibanju sploh. XX. kongres KP Sovjetske zveze je med drugim ugotovil neobhodnost miroljubne koeksistence med narodi in priznal, da obstajajo razne prehodne poti iz Kapitalizma v socializem. Na vse. te ugotovitve so voditelji komunistične partije Sovjetske zveze in mnogih drugih socialističnih držav danes pozabili. ((Politično hinavstvo je ogab. na bolezen v nekaterih komunističnih partijah, ki omogoča mnogim voditeljem, da prisegajo zvestobo XX. kon-giesu in da se istočasno bore proti posameznim njegovim osnovnim postavkam«, poudarja v današnji »Borbi« član CK 7.KJ in zvezni poslanec Ivan Karaivanov, ko ugotavlja, da so organizatorji gonje proti Jugoslaviji obnovili Sia-linovo politiko. »Stalin je,» u-gotavlja »Borba«, «revidiral marksizem in leninizem ■ ne samo na področju teorije, temveč na področju socialistične izgradnje. Spremenil je marksizem in leninizem v dog. mo. Po XX. kongresu KP. ki je bil izrazita zmaga anti-stalinističnega razpoloženja v SZ, se je ponovno začel porajati stalinizem, ki je prišel V Vatikanu za o poslabšanem stanju papeža Še po polnoči se je poudarjalo, da je še vedno v veljavi zdravniško poročilo, izdano ob 18. uri, ki je razmeroma ugodno CASTEL GANDOLFO, 7. — Zadnje zdravniško poročilo o bolezni papeža Pija XII. je bilo izdano ob 18. uri. Poročilo pravi; »Nveti oče je popoldne tri ure počival. Potem je redno zaužil hrano. Splošno stanje je še nadalje zadovoljivo. Temperatura 37,6, pritiksk 130,85, pulz 102, dihanje 24. Določen terapevtični program je v teku«. Poročilo so podpisali profesorji Gas-barrini, Galeazzi - Lisi, Corel, li in Mingazzini. Stanje bolnika se je zjutraj izboljšalo in vest o tem se je takoj razširila. Toda zvečer se je ponovno govorilo o poslabšanju papeževe bolezni. Te got vorice so se sicer v uradnih krogih zanikale, nihče pa ni zanikal, da so zdravniki še vedno zaskrbljeni zaradi povišanja temperature. Okrog e-ne ure po polnoči so pooblaščeni vatikanski krogi spet zanikali vest, da bi se bilo stanje papeža poslabšaloi Poudarili so, da je zdravniško po-so v skladu s socializmom«, ročilo, ki je bilo izdano ob 18 uri, še vedno v veljavi. Popoldne so imeli zdravniki kar dovolj opravka, da so papeža prepričali, da ni mogoče, da bi se dal v naslanjaču prenesti v svojo delovno sobo ali pa celo na bal-Kon palače, od koder je imel navado blagoslavljati romarje, ob dneh, ko ni bilo avdienc. Dovolili so mu le 10-minutni razgovor z msgr. Del-l’Aequo. Ves dan so prihajale v Ca-stel Gandolfo razne ^sebnosti, tako n. pr. številni diplomatski predstavniki, ki so se vpisali v register ohiskovaleev. Seveda niso prišli k bolniku temveč le do predsobe. Med drugimi je prišel tudi markiz Lucifero v svojem i-menu in v imenu bivšega kralja llmberta. Poleg raznih kardinalov so v bližini papeža tudi nekateri njegovi sorodniki in tako je med osebama, ki sta za to noč določeni, da teditu v papeževi predsobi, tudi njegov nečak princ Mar-cantonio Pacelli, Papeževa bolezen je predmet zanimanja tiska dobršnega dela sveta; na Zahodu ji posvečajo mnogo prostora cele na prvi strani tudi komunistična glasila kot »Unita« v Italiji in »Humanite« v Franciji. Dolg članek o papežu bo objavila tudi jutrišnja socialdemokratska «Giustizia»: anonimni članek pripisujejo Sa-ragatu. V Castel Gandolfu so vse razpoložljive sobe in postelje zasedli časnikarji in fotografi. Tisti, ki jih niso dobili, pa so preteklo nog pretili kakor so pač mogli kar v svojih avtomobilih. Vsekakor se mnogi niti ne marajo oddaljiti od papeževe palače. Telefoni v Castel Gandolfu delujejo neprestano in tehniki telefonskega podjetja so na hitrico vzpostavili še eno linijo. Razen časnikarjev je ie toliko osebnosti, ki hočejo biti stalno obveščene o stanju bolnika, in zato so seveda telefoni ves čas zasedeni posejjno do izraza v znani mo-skovKKi deklaraciji dvanajstih komunističnih in delavskih partij, po katerih se je pričela nova godja proti Jugoslaviji. Ta gonja je pokazala mnoge slabosti v komunističnih in delavskih partijah slabosti, katere se morajo odstraniti, in proti katerim je potrebno odločno boriti.« «Borba« ugotavlja, da je Stalin po Lenin- VI smrti spremenil Kominterno v svoj po-siuani. oj gan, po razpustitvi Kominterne pa je to prakso prenesel v Krmininrm, v katerem je izvajal hegemonijo nad drugimi partijami. Avtor članka ugotavlja, ua voditelji komunisuene partije SZ, tako imenovane vocuine komunistične partije, menijo, da i-majo samo oni kot nasledniki Stalina pravico odločati o tem, kaj je pravilno kaj je marksistično, in da je samo t.o prav, kar oni uelajo in govorijo, in da je samo to pravi marksizem in leninizem. Zveza komunistov Jugoslavije se je uprla tej «dedni» pravici, ker sodi, ua svoboda misli, svoboda razuma ni abdicirala, da ona živi in da bo živela in da človeštvo lahko napreduje samo v enakopravnem sodelovanju in ustvarjalni kritiki in samokritiki. Večino načel in problemov programa, ki je bil sprejet na Vil. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, je potrdila sama preksa. Mnogo od teh načel so izražala vso Stalinovo gonjo in pritiske. «Toda.» zaključuje »Borba«, »naša sila ni samo v trdnosti načel, na katerih temelji naš program. Nasa sila je v odločnosti naše družbe, ki se je prekalila v ljudski revoluciji, v kateri si je skovala našo e-notnost in monolitnost. Revolucija nam je dala sile, ne samo da premagamo naše sovražnike, temveč da se otresemo starega balasta, kar nam omogoča, da laže sprejemamo nove ideje, nove postavke, da premagamo stare navade in stare okamenele oblike in da odstranimo to kar nam je stara družba zapustila v dediščino.« Družine ponesrečenih rudarjev v premogovniku Fodvis pri Zaječaru so prejele doslej sožalne brzojavke od številnih inozemskih sindikalnih organizacij. Med drugim so jim brzojavno sožalje nadalje izrazili: sindikalna centrala rudarskega bazena Charieroi v Belgiji, sindikat madžarskih rudarjev, francoska sindikalna rudarska organizacija For-ce Ouvriere, rudarski sindikat Velike Britanije in sindikat švedskih rudarjev. Ob nesreči, v kateri je zgubilo življenje 61 rudarjev, je namestnik doj/ena diplomatskega zbora v Beogradu, avstrijski veleposlanik dr. Wo-dak. izrazil namestniku državnega tajnika za zunanje zadeve Srdjanu Priči sožalj« v imenu diplomatskega zbora. Poleg tega so veleposlaniki Francije. Velike Britanije in Grčije izrazili sožalje svojih vlad. Sožalno brzojavko je po. slal tudi predsednik italijanske vlade Fanfani. B. B. Vreme včeraj: Najvičja tempe-latiura 16,4, najnižja 21,6, zračni tlak 10B1,#, veter zahodnik 7 km na uro, vlaga 67 odst., dežja 1,9 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, «. <*totir> , hjngtiti, ob Sonce vzide oo 6.11 «1 2 ^ 17.33. Dolžina dneva l452. yzKie ob 0.40 in zatone Jutri, ČETRTEK, ». °k,#M* Dionizij, Svarun Vlada ni vključila Trsta v načrt modernizacije podjetij IRI ILVA ter ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka obsojeni na počasno neizbežno umiranje Načrt predvideva v štirih letih investicije 1.150 milijard Ur - Protest sindikalnih organizacij - Značilna priznanja demokristjanskega poslanca v parlamentu Tajništvo Nove Delavske zbornice CGJL in pokrajinske FIQM jč sirtoči poslalo naslednje pomembno sporočilo: »Poslanska zbornica je pričela razpravo o proračunu ministrstva za državne udeležbe in je bil sporočen vladni načrt investicij v podjetjih IRI. Štiriletni načrt za razdobje 1959-62 niti z eno besedo ne omenja finansiranja moderni-in Sv. Roka ter podjetja ILVA zacije ladjedelnic Sv. Marka v Skednju, s čimer potrjuje vladne namere da ne bodo sploh modernizirali teh življenjsko važnih tržaških industrijskih podjetij in da torej v resnici nameravajo znižati pomen in demontirati ta podjetja, ki jih v načrt niso vključili. Omenjeni štiriletni načrt predvideva investicije v viži-ni 1150 milijard lir za modernizacijo, obnovo in razvoj državnih podjetij, ki jih upravlja ministrstvo za državne u-deležbe, odnosno IRI. V tem obsežnem načrtu je po u-radnem poročilu Trst omenjen samo v naslednji vrstici: »CRDA; dokončanje modernizacije ladjedelnice v Tržiču in tovarne strojev Sv. Andreja.* Kot poudarjajo sindikalne organizacije ostalih tržaških pomembnih podjetij IRI sploh niso omenili. In prav ta podjetja so sedaj v resnem gospodarskem položaju in obsojena na počasno usihanje, če jih ne bodo pravočasno razširili in modernizirali. V nedeljo 21. septembra so razpravljali o položaju v teh podjetjih delavci na zasedanju, ki ga je sklicala njih sindikalna organizacija. Tu so ugotovili, da postaja pOložlj teh podjetij vedno bolj resen. Skedenjska železarna bo prisiljena prenehati s proizvodnjo če ne bo povečala in modernizirala naprav, tako da bo proizvajala po e-nakih proizvodnih stroških kot sorodna podjetja v Evropi. Ze sedaj so ugasili eno izmed dveh Martinovih peči in v valjarni delata samo dve izmeni delavcev namesto treh. Ladjedelnica Sv. Roka ni bila polno zaposlena niti v času najugodnejše mednarodne konjunkture in stalno bolj propada. Ladjedelnica Sv. Marka ni v tako neugodnem položaju, vendar pa stoje pred njo dve resni nevarnosti: Prvič obstaja nevarnost, da ne bodo pravočasno obnovili in moder- nizirali naprav, s čimer bi ladjedelnica v bodočnosti izgubila vsako možnost za razvoj in bi lahko v najboljšem primeru Zaposlovala okoli 2000 delavcev. Drugič, ,da nastopi že v kratkem kriza, če se ji takoj ne bo posrečilo zagotoviti primernih naročil. Delavci so sestavili tudi konkretne načrte, da se dejanje popravi. Tako so za ILVA sestavili načrt, da se proizvodnja razširi na 500 tisoč ton jekla in ustrezne količine jeklenih profilov na leto za kar naj bi razširili jeklarno, zgradili še drugo visoko peč, spravili v pogon vseh 33 peči v koksarni in izboljšali ostale naprave. Glede ladjedelnice Sv. Marka pa se osnovne zahteve nanašajo na preureditev obstoječih splavišč tako, da oodo na istem mestu tri spla-višča: dve za ladji do 50.000 ton in eno za 100.000-tonske ladje. V ladjedelnici Sv. Roka pa naj bi odstranili eno spla-višče in preostali preuredili tako, da bi lahko gradili 10 do 15.000-tonske ladje. Te zahteve še zdaleč niso bile demagoške, .temveč slone na poznavanju stvarnega stanja ladjedelnic in so v bistvu podobne predlogom tehnikov navedenih podjetij. U-gotoviti je namreč treba,, da se proizvodni stroški povsod po svetu izredno naglo nižajo zaradi uporabe novih tehničnih prijemov, da se grade vedno večje ladje in da oni, ki v tej tekmi zaostane, v resnici že stopi na pot propada. Predlog vlade o modernizaciji podjetij IRI torej pomeni, da so vladni organi v stvarnosti že obsodili vsa ta podjetja na postopni pogin,, kar pomeni izredno težak udarec za celotno tržaško gospodarstvo, saj g^e za najvažnejša industrijska podjetja, v katerih je neposredno in posredno zaposlenih nad polovico vseh industrijskih delavcev. V zvezi s tem vladnim načrtom so predstavniki CG1L notranjih komisij poslali protestni brzojavki poslancu La-mi-Starhutiju, ministru za državne udeležbe, in poslancu Vidaliju. O tržaških gospodarskih vprašanjih je imel včeraj v parlamentu daljši govor tržaški poslanec Sciolis, izvoljen na listi KD ki je bil prisiljen potrditi zgornje ugotovitve, saj je govoril o gospodarskih težavah našega področja in dejal, da' je treba v prvi Vrsti za ozdravitev tržaškega stanja modernizirati obstoječa podjetja in zagotoviti nacionalna in tuja naročila ladjedelniški industriji. Poslanec je ugotovil ,da niso ničesar naredili za modernizacijo in razširitev naprav v podjetju ILVA in dejal, da postaja to nujno potrebno, da bodo cene ILVA enake cenam podjetij v Bagnoli in Piombi-no. Svoja izvajanja je poslanec zaključil s pozivom ministru,, da popravi zakonski predlog in upošteva posebni položaj področja. Izjave demokristjanskega poslanca so kaj značilne, saj se je tik pred volitvami znašel v neugodnem položaju, da je bil prisiljen kritizirati delovanje vlade ki jo podpira. Značilno je tudi dejstvo, da so o teh vprašanjih tržaški demokristjani vedno molčali in da so prav zaradi njih molka v resnici sokrivci ministra, ki ni upošteval niti najskrom-nejših, tako upravičenih tržaških zahtev. ŠOLSKE VESTI ) Na Višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko' leto 1958-1950 danes 8. oktobra ob 8.30 uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi. * * * Začetna šolska maša bo za slovensko učiteljišče in Trgovsko akademijo v Trstu danes 8. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Jutri 9. oktobra se prične redni pouk ob 8. uri. Volilna zborovanja N S Z USI Pončana pri mostu oo 19.00 (Vladimir Kenda in Silvan Mesesnel);' Rojan - Trg tra i Rivi ob 19.00 (Bortolo Petronio in Bogo Samsa); Opčine Na Brdini ob 20.00 (dr. Jože Dekleva). LETEČA ZBOROVANJA Rojan - Trg tra i Rivi ob 17.00; Ul. Apiari - Ul. Fra-tello 17.15; Largo Roiano 17.30; Trg pred postajo 17.45; Trg Oberdan 10.00; Trg Ponterosso 10.20; vhod v Tovarno strojev 12.00; Trg Čampi Elisi 12.15. IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIkllllllllllllllllllllllllllllllllllliniltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHUllllllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlIllIMIIIIIllll Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze Za enotnost delavskih sil proti klerikalnemu monopolu Kdor voli za podrepnike Krščanske demokracije, poljublja palico, ki ga tepe Tudi včeraj so bili mestni trgi polno zasedeni s številnimi zborovanji skoraj vseh 14 strank in gibanj, ki se u-deležujejo občinskih volitev. Neodvisna socialistična zveza je imela sinoči v Baritov-liah kar šest volilnih zborovanj, od katerih je bilo pet letečih, ter volilna zborovanja pri Sv. Soboti, v Križu in na Kolonkovcu. V Barkovljah je pri Rumeni hiši govoril dr. Jože Dekleva, ki je obravnaval gospodarske, socialna, občinska in narodnostna vprašanja. Dr. Jože Dekleva je poudaril, da se morajo volivci pri teh občinskih volitvah dobro zavedati kcmu bodo oddali svoj glas, da z njim preprečijo monopol Krščanske demokracije v občinskem svetu. Tržaški občin-fk’ svet mora poleg svojih u-pravnih zadev obravnavati tudi važna gospodarska vprašanja, ki zanimajo celotno področje. Dejal je, da je usoda največjih tržaških industrijskih podjetij, pristanišča in trgovine mnogo odvisna od stališča, ki ga ho zavzel v tem pogledu bodoči občinski ................................. iiimiiiiiiiwuinnuimnniiniMHMmininHwiu«ii.■■■■■■■■■■in Izpred sodišča Tri mesece zapora za odhod \ Avstralijo brez potnega lista Zaradi groženj javnemu funkcionarju bo sedel osem mesecev - Potrjena oprostilna razsodba Zaradi goljufije in ilegalne zapustitve države se je moral včeraj na tržaši preturi zagovarjati 41 let stari Antonio O-lenik, ki se je pred dvema letoma izselil v Avstralijo. Ko je ladja »Flaminia* 22. februarja 1956. leta zapustila naše pristanišče s skupino iz-»eljencev, je bil med njimi tudi Olenik, ki se je nekaj tednov za tem izkrcal v Melbournu, toda ni mu bilo dano, da bi ostal v daljni av-stralsi deželi. Tamkašnje oblasti mu namreč niso podaljšale dovoljenja za bivanje in tjfko »o mu italijanske konzularne oblasti izročile izgonski list, s katerim se je vkrcal na par-hik «Sidney» in 5. marca lanskega leta z njim prispel v Genovo. Ob prihodu v Italijo so ga seveda najprej zaslišali in tu je Olenik izjavil da je nekaj minut pred odhodom »Flami-nie» stopil na krov, da bi pozdravil sorodnike in prijatelje ki so se izselili v Avstralijo. Toda naenkrat, je dejal Olenik, ko smo se pogovarjali, sem videl, da se je ladja že premaknila od pomola, in čeprav sem hotel izstopiti, mi je bilo to onemogočeno. Dogovoril se je s sorodniki in prijatelji in ti so ga skrili ter mu tudi prinašali jedačo in pijačo. Tako je »neprostovoljni* izseljenec prispel v Melbourne, kjer mu je uspelo neopaženo zapustiti ladjo. Tu se je predstavil pristojnim oblastem in prosil da bi mu dali dovoljenje, ki je potrebno za bivanje v tej državi toda njegovi prošnji niso ugodili in tako so ga odposlali nazaj v Italijo. Policijske ob lasti so ga na osnovi ugotovljenih dejstev prijavili sodišču, Toda na razpravi je Olenik povedal nekaj čisto drugega Sodniku je namreč dejal, da je šel k poveljniku »Flamime* in ga prosil, da bi ga zaposlil kot mornarja. Povedal je tudi da ima potrebno matriko-lo' in tako ga je ladijski po veljnik nastavil kot težaka. Toda ko je ladja že odplula iz pristanišča, bi moral pokazati omenjeni dokument, ker je bilo treba podpisati delovno pogodbo, toda Olenik ma-trikole ni imel in tako je moral opravljati delo zastonj vse de Melbourna, kjer se je iz* krcal, Ker ni bilo dokazov za goljufijo je sodnik Olenika o-prostil te obtožbe zaradi op-manjkanja dokazov, medtem ko ga je za nezakonito zapustitev državnega ozemlja obsodil na tri mesece zapora in 4000 lir globe. Na preturi so tudi obravnavali primer 31-letnega Olivie-ra Jelicha od Sv. Marije Magdalene spodnje 1234, ki je bil obtožen, da je žalil in grozil javhemu funkcionarju, da ni hotel pokazati osebhih dokumentov ter pijanosti. Dogodek, zaradi katerega je Jelich prišel na zatožno klop, se je zgodil 25. septembra lani v mali dvorani gledališča »Ros-setti». Tam je bil namreč ples in Jelichu je ugajala neka ple. salka. Stopil je k mizi, za katero je sedela, in jo prosil za ples. Toda plesalka ni bila tako razpoložena kot Jeliob in je ples odklonih* Jelioh ut je milno oddaljil, toda .čez ne-kaf čdsa Je *f>et*poskd««U srečo. Bil je spet odklonjen," a tedaj je na račun svoje »simpatije* izrekal nekaj bese* ki priv gotovo niso bile na mestu. Toda poleg gospodične je pri mizi sedal tudi naki policist v civilni obleki in ko je slišal, kaj ja Jelich izrekel na njen račun, je vktal ter ga pozval .naj mu sledi pa hodnik. Medtem se je legitimiral, toda Jelich ,ki je bil že nekoliko vinjen, je začel zmerjati tudi policijskega agenta ter ni hotel pokazati osebne izkaznice. Ker se je policistu zdelo, da ima opravka z vinjenim človekom, je poklical pomoč in Jelicha so odpeljali najprej r.a policijo, potem pa še v bolnišnico, kjer je zdiavnik ugotovil, da je bil res vinjen. Toda Jelich je pred sodnikom zagotavljal ,da ni bil vinjen ter da ni vedel, da je njegov «nasprotnik» policist. Toda njegovi izgovori so mu le malo pomagali ,kajti sodnik mu je prisodil 8 mesecev zapora in 4000 lir globe zaradi žalitve in groženj javnemu funkcionarju ter zaradi tega, ker ni hotel pokazati osebnih dokumentov, medtem ko ga je oprostil obtožbe pijanosti Na sodišču pa so obravnavali priziv, ki ga je vložil državni tožilec zaradi oprostilne razsodbe, ki jo je izrekla pretura v razpravi prot' "0 let staremu lekarnarju Ettoru Mizzanu s Trga Venezia 2. Julija meseca 1956. leta je namreč leteči oddelek tržaške kvesture ugotovil, da je omenjeni lekarnar prodal Antoniu Bressiju neka zdravila na morfijevi osnovi in z mamil-nimi učinki ter brez zdravniškega recepta. Policija je Miz-zana prijavila sodišču, toda preiskava se je tako zavlekla, da je prišlo do razprave šele 14. marca letos. Sodnik je upošteval lekarnarjevo dobro vero in to, da je zdravila izdal zaradi nujne potrebe, ter ga je oprostil vsake krivde. Toda državnemu tožilcu ta razsodba ni bila povšeči in je vložil priziv. Toda tudi sodniki III. sekcije sodišča so bili istega mnenja kot' sodnik na preturi, in tako so potrdili prvo' razsodbo. svet. Demokristjani se hočejo na vsak način izogniti tem o-snovnim mestnim vprašanjem, da bi dovolili rimski birokraciji, da sama odloča o usodi Trsta. Zato je potrebno, da volivci glasujejo za kandidate, ki se bodo borili za delo tovarnah in v pristanišču, in sicer za kandidate Neodvisne socialistične zveze, ki je imela do sedaj v občinskem svetu ljudi, ki so se odločno zavzeli za delavske in za slovenske koristi. Dr. Dekleva je ostro obsodil diskriminacijsko ravnanje vladnega komisarja do Slovencev in poudaril, da so bili prav demokristjani tisti, ki so prvi zahtevali prepoved slovenščine na Trgu Unitš. V :ej zvezi je opozoril slovenske volivce na vlogo tako imenovane »Slovenske liste*, ki jo vodi dr. Agneletto in ki je v prejšnjem občinskem svetu odkrito podpirala demokrist-jansko upravo, preteklega maja pa je SDZ, pozvala svoje volivce, naj glasujejo za poslance Krščanske demokracije, čeprav je vsem dobro znano, da so prav demokristjani tisti, ki tekmujejo s fašisti v protislovenski gonji. Franc Stoka in Silvan Mesesnel pa sta govorila na bar-kovljanskih letečih zborovanjih, na katerih sta pozvala Barkovljane, naj glasujejo za NSZ, ki bo znala še nadalje kot do sedaj, braniti koristi tržaških delavcev in tržaških Slovencev. Na trgu pri Sv. Soboti je sinoči govoril Franc Stoka, ki je poudaril predvsem nujnost enotnosti in enotnih akcij vseh delavskih strank. Tov. Stoka je ostro obsodil demok/ristjansko protitržaško politiko, ki je lani povzročila razpust občinskega sveta in i-menovanje prefekturnega komisarja na občini. Ta komisar je trajal leto dni. namesto samo tri mesece, kot to določa zakon, ker je bilo to v korist samo državni politiki do Trsta. Komisar je zvišal občinske davke na najvišjo raven, zvišal je do skrajne mere vse oene ln tarife uslug podjetja Acegat, s čimer sn bile prizadete izključno delavske družine, ki morajo živeti z bornimi plačami. Na Kolonkovcu je prvi govoril tov. Petronio, ki je poudaril, da perečih upravnih, gospodarskih in političnih vpra. šanje ne bo mogoče rešiti brez enotnosti, brez združitve vseh razrednih sil, ki lahko skupno nastopajo, kljub te Ob «tedn« knjižnio Predavanje d o Mestni knjižnici v Trsta mu, da jih ločijo različni pogledi na nekatera notranja m. zunanje-politična vprašanja. Tako politiko je vedno vodila NSZ in tako politiko bodo v novem občinskem svetu dosledno vodili njeni svetovalci, ki se bodo trudili, da pride do skupnega nastopa, zato da se preide iz opozicije, ker ne pomaga še tako močna opozicija, če pa imajo reakcionarne sile večino in delajo, kar hočejo, zato je pozval volivce, naj volijo NSZ, da bodo končno upravljali tržaško občino Tržačani. Za njim je govoril tov. Pahor, ki je vzporedil stališče treh strank na zadnjih političnih volitvah. Ugotovil- je, cla sta obe indipendentistični skupini na zadnjih političnih volitvah vrgli svoje glasove proč in da torej nista podprli hiti doma niti v Italiji naprednih skupin. Končno je o-risal še stališče, ki ga je zavzela na političnih volitvah SDZ, ki je takrat pozivala slovenske volivce, naj volijo najhujšega sovražnika Slovencev — Krščansko demokracijo. Podrobno je orisal podložni-štvo določenih voditeljev in ugotovil, da ovliti za to skupino, pomeni isto kot poljubiti palico, ki te tepe. Pri Sv. Križu pa je sinoči govoril tov. Bogo Samsa, ki je predvsem obširneje obravnaval tržaška gospodarska in socialna vprašanja. Tako je u-gotovil, da sedanja vlada ni vključila v načrt finnsiranja podjetij IRI tržaških industrijskih podjetij in da so torej lažnive trditve, kako demokristjani skrbe za Trst. V tej zvezi je orisal dolgotrajno izigravanje volivcev s stalno ponavljajočimi se visoko donečimi obljubami in konkretno a-naliziral sedanjo obljubo o zakonu «45 milijard lir*. Ugotovil je, da bodo ta denar plačali tržaški davkoplačevalci, ker je znano, da je conski proračun v resnici visoko aktiven in da torej tržaško prebivalstvo plača mnogo, mnogo davkov več kot prejme nazaj iz Rima v obliki dotacij za svoj conski proračun. Pri o-menjenih 45 milijardah lir pa gre za dvojno ceneno propagando, ker ne gre za neka nova sredstva, ker bodo vsaj dve leti rabili za investicije denar, ki ga je vladni generalni komisariat prihranil v zadnjih dveh finančnih letih. • * » Danes ob 18. uri bo na Trgu Ferugino govoril za KPI senator Terracini. Dvorana krožka za kulturo in umetnost (mala dvorana gledališča «Verdi«) ima okrog 500 sedežev, da ne govorimo o precejšnjem številu kvadratnih metrov prostora za morebitna stojišča. Poleg dvorane so na drugi strani družabni prostori omenjenega krožka. Za včeraj je bilo napovedano v okviru »tedna knjižnic* predavanje ravnatelja Mestne knjižnice dr. Alda Tassinija. Predavatelj se je namenil govoriti o Mestni knjižnici sami kakor tudi o tem, kar se je za knjižnico v zadnjem času naredilo in se še namerava narediti. Zlasti bi bilo pričakovati, da bo mnoge zanimalo, kaj se namerava narediti, spričo dejstva, da so se že pojavile — tudi v tisku — želje in zahteve naj bi bila čitalnica Mestne knjižnice odprta tudi v večernih urah, da bi bil tako mogoč dostop do knjig tudi tistim, ki morajo podnevi delati. In ker je končno Trst mesto z blizu 300.000 prebivalci, bi se moglo pričakovati, da bo dvorana, če že ne polna, pa vsaj ne prehudo prazna. Toda vsi taki računi so se izkazali zgrešeni. Ko je dr. Crise predstavil predavatelja, si ni mogel kaj, da ne bi v svoje otvoritvene besede pomešal precej ironije ob «ogromni udeležbi»: z njim in predavateljem ter še z nekaj novinarji vred je bilo v veliki dvorani 17 ljudi; med temi je bil.: 5 žensk; in tiidi' teh gospa ne bomo užalili, če še povemo, da oseb pod 30 leti (mogoče z eno samo izjemo) med vsem tem občinstvom ni bilo. Ves ia dolgi uvod je seveda skoraj brez potrebe, pa naj vendgr bo — kot dokument. Predavatelju se je zdelo u-mestno, da je ob tej klavrni udeležbi svoje predavanje mamo skrčil. Vendar so bila njegova izvajanja le še vedno zelo zanimiva. L,ahko se na splošno reče, da pravzaprav premalo vemo o Mestni knjižnici (prej ali slej ji bomo V našem listu posvetili obširnejši opis). Njene zanimivosti in njeno bogastvo raznih redkosti je znatno večje, kot si navadno mislimo. Dr. Tassini je še povedal, kaj se namerava n bližnji in daljni bodočnosti izboljšati tako za knjižnico samo kakor tudi za občinstvo, ki se je poslužuje. Seveda so osi načrti v tesni zvezi Z dotacijami, kji niso velike. Upati pa je, da se bodo koristni načrti čimprej realizirali. «»------ Vpoklic pod orožje letnika 1937. Vpoklic bodo odložili za študente do 26. leta starost! ali pa za tište šfu-dene nad 26. leom starosti, ki bodo doktorirali v jesenskem roku. Vpoklic pa se lahko odloži tudi za obveznike, ki so poročeni ali vdovci z otroki in ki živijo v slabih gmotnih razmerah. V ta namen morajo vložiti do 20. oktobra prošnjo pri karabinjerjih, o-premljeno z družinskim listom. OBVESTILO INCA V okviru priprav za pokrajinsko zasedanje nove Delavske zbornice CGIL bo jutri 9. t. m. ob 18. uri v Ul. Zonta 2 sestanek zaupnikov INCA. Ponovno odločena razprava proti novinarjema Včeraj bi morala biti pred kazenskim sodiščem razprava proti Giorgiu C.esareju, Nico-lu Ramaniju in Guidu Migli, ki jih je tožil pristaš MSI Giuseppe Sangulih zaraSi dveh zanj žaljivih člankov, Iti jih je objavila revija »Trie-ste». glo je namreč za dva članka, ki sta komentirala izid volitev 25. maja in v katerih je bilo nekaj mnenj na račun MSI, ki so Sangulina užalile. Po odgoditvi prve razprave bi morala biti druga včeraj, toda zagovornika obtoženih novinarjev, odv. Morgera in Ulcigrai sta sodišče obvestila, da se obe stranki pogajata za prijateljsko rešitev zadeve in sta zaradi tega prosila za ponovno odložitev razprave, čemur je sodišče tudi ugodilo. 16.30 Dino 9?$: pSl'* oje z mladimi.), 7-^JSi0PiJ «Tcsca», I. deJ.,_l».W^(a. stran; sambi a ' Carla' Pacchiod)>: ^ Italijanski pevski ,, Koncert kvinteta CniE^ 11. PROGRAM Gip0 9.30 Popevke; . 1{00 Td-Lteilla in Carla Bon^ o,sna 22.00 '«Sveder», ,sluSna UADIO it — c mv.: 13* Kt ski corkiail: 13 „,,aiie ““.ili sveti; 13.45_ Od melodije^, il.li Neodvisna socialistična zveza se bo borila, da pride OBČINA V ROKE TRŽAŠKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA in da preneha gospodarski, politični in socialni monopol nazadnjaških protidemokratičnih in protitržaških sil. Zato bo storila vse za iskreno in demokratično sodelovanje ter za akcijsko enotnost med delavskimi strankami in sindikati, med pripadniki socialističnih struj. Člani odbora za tlov. tolo pri dr. Udini Za pozitivno rešitev vprašanj slovenske šole Med drugim so razpravljali o šolah v Ricmanjih, Domju in Žavljah ter o gradnji šole v Zgoniku Sinoči so člani osrednjega odbora za slovensko šolo v Trstu bili na razgovoru pri prof. Udini, ravnatelju za javno šolstvo. Člani odbora so predvsem prikazali nekatere potrebe slovenskih osnovnih šol in ravnatelja za javno šolstvo prosili, da bi osnovne šole v Barkovljah Ricmanjih, Domju in 2avljah spremenili v višje organizirane šole, kar pomeni, da bi te šole imele toliko učnih moči, kot so jih imele lansko leto. Nadalje so se člani odbora zanimali, kako je z gradnjo osnovne šole v Zgoniku, prosili za pojasnila v zvezi z ustanovitvijo kmetijske šole ter pojasnila glede gradnje stavbe za slovensko višjo gimnazijo. Prof. Udina je v razgovoru s slovenskimi predstavniki pokazal veliko razumevanje in dejal, da bo vprašanje nastavitve učnih moči v Barkovljah, Ricmanjih, Domju in Zavljah skrbno proučil ter izrazil prepričanje da se bo to vprašanje pozitivno rešilo. Od 5. do 8. novembra bodo vpoklicali pod orožje prvo skupino vojnih obveznikov Našli so ga že mrtvega na tleh Nepojasnjena v delavnici pivovarne Dreher Ne ve se, ali ga je zadela kap ali pa je umrl zaradi prebitja lobanje - Vrsta nesreč na delu Glede kmetijske šole je dejal, da bi morala občina najprej vložiti prošnjo, medtem ko je glede šole v Zgoniku izjavil, da tehnični urad ponovno proučuje načrte, ki, naj bi bili prirejeni tako, da bi združili osnovno šolo in kmetijsko šolo pod isto streho. V razgovoru o kmetijski šoli je še posebej pokazal svoje razumevanje ter dejal, da bi bila u-stanovitev te šale res potreb na. Glede stavbe za višjo gimnazijo oziroma vi." je srednje šole pa je izjavil, da se stvar vleče, ker je treba vskladiti pristojnosti občine in pokrajine. «» i OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI SN POROKE Dne 7. oktobra t. 1. se je Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 63-letnI Antonio Falman, 64-1 etni Arturo Franza 57-letni Antonio Riemtschnig, 82-letna Matilde Montanelli vd. di Miohele; BO-letoi Giovanni Bratuš vd. Compare, 50-letni Antonio Marši, <*-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godi. na Enea, Ul. Ginnastica 6; Alta Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26. Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli Skednju opravljata vedno nočno službo. «»-------- iiiuliilliiuuiitiiilliiiHiliiiiniliiliiiiiinliiiiiiiiiiiiilliuiiiiilliiiiMlltlHiiuiMtlllHllIlUliHiliMiiimtlillliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiltiMIliiMininiililMMiilil Tako bomo volili d c'*1'*. Za Neodvisno socialistično zvezo oddaš svoj glas s tem, da prekrižaš peti znak na levi itrani glasovnice Včeraj smo v našem mestu zabeležili vrsto nesreč na delu. Najhujša, s smrtnimi posledicami, se je zgodila v pivovarni Dreher, kjer je bil zaposlen tudi 52 let stari šofer Mario Požar z Lonjerske ceste 186. Nenadoma je Požarju postalo slabo in je padel, pri čemer je z glavo udaril ob nakovalo. Nesrtča je hotela, da si je pri tem razbil lobanjo in je bil na mestu mrtev. Toda to so le ugibanja, kajti ko se je zgodila nesreča, je bil Požar sam v delavnici in ga Je mrtvega na tleh zagledal neki drug delavec, ki je šel slučajno mimo. Možno je namreč tudi to, da je Požarja zadela kap in je umrl, Še pre* den je z glavo udaril ob nakovalo. Qb 16,5(F so njegovo truplo pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Ob 10,30 pa so na II. kirurški oddelek sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh 33 let starega Osvalda Scim-mija iz Stramarja 21, ki je i-mel nekaj ran na .glavi in druge udarce. Ranjenec ki so ga v bolnišnico pripeljali z avtom RK, je povedal, da je delal v rafineriji Aquila, ko je nenadoma padel s 3 m visoke opažne deske. Na isti oddelek splošne bolnišnice so kmalu po opoldnevu sprejeli tudi 54 let starega Alessandra Millina iz An-drona C. Colombo 8, ki je i-mel zmečkan mezinec, leve roke. Millin je ob prihodu v bolnišnico dejal, da si je prst zmečkal med delom v Tovarni strojev, kjer je bil zaposlen na račun podjetja Audoli in Frandoli. Okreval bo v 20 ali 30 dneh. Toda podobna nezgoda se je zgodila tudi 49 let staremu Ferdinandu Donadelu iz Sv. Roka, ki ga je v ladjedelnici Fels*egy neki delovni tovariš nehote udaril s kladivom po roki. Udarec je bil tako močan, da mu je močno poškodoval mezinec in prstanec des. ne roke in so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem mesecu sprejeli na II. kirurški oddelek Potem je bila vrsta na 74 let starem Nicolu Parschu iz Ulice del Trionfo 3, ki je v pristanišču Vittorio Emanuele hotel dvigniti neki stol, pa si je pri tem tako močno poškodoval prstanec desne roke, da se ho moral zdraviti 30. do 40 dni. Z avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj sprejeli na II. kirurškem oddelku. Usoden padec Včeraj nekaj pred poldnevom so na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 75 let staro Luigio Orzan vd. Cherstni iz Ul. Cologna 26, kateri so zdravniki ugotovili verjeten zlom desnega kolka. Orzanova je zjutraj v vližini hiše, kjer stanuje, padla in pri tem zadobila omenjeno poškodbo, ki je vsekakor huda, saj se zdravniki o njenem zdravstvenem stanju niso hoteli izreči. Avtobus jo je stisnil in ji zlomil ključnico Ko je včeraj ob 13.40 šofer podjetja »Autovie Carsiche* obračal v Podlonjerju avtobus je stisnil ob zid 53 let staro Lidijo Meula por. Ven-chi iz Pendice Scoglietto ŠV. 5. Posledice so bile hude, saj so morali Meulovo z avtomobi. lom Rdečega križa odpeljati v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdravniki so namreč ugotovili, da si je Meulova zlomila levo ključnico ter ža-riobila več drugih manjših poškodb. Prijavljeni tatvini Predvčerajšnjim je 50 let stari Ottavio Corrado iz Cam' pi Elisi 59 prijavil policiji, da so .mu neznanci ukradli motor z evidenčno tablico Ts 2437, ki ga je pustil na Ul. Cavana. Tatvino je prijavila tudi 82 let stara Silvia Spanyol vd Delia, ki so ji tatovi ukradli iz njene sobe v hotelu «Corso» torbico, v kateri je imela 56 tisoč lir in razne dragocenosti v skupni vrednosti skoraj pol milijona lir. Valute Milan Rim Zlati funt 5.850 — 6.100 — Marengo 4500 — 4.750.— Dolar , . 624,— 627 — Frank franc. 133.— 137.— Frank Švicar 144.— 146.— Sterting 1.720.— 1.760.— Dinar 72,— 75.— Šiling 23.60 24 — Zlato l . . . 707,— 709,— Zah. n. marka 148 — 148.50 V nedeljo 5. oktobra sta se poročila BRUNA LAPAJNE in ENIO REINHARDT član tehničnega ansambla SNG — Ob tej priliki jima čestitajo člani Slovenskega ■ narodnega gledališča UDUŠIKA PROSVETA Poročila v 3,30, la.OO. Poročila slov.: ital.: 6.30. melodije ® loflije; 14.30 Okno v sv«! iocrije; v*V,t/aia Cor Vesele skladbe. 1Z^J g(^aU> svojim, rl,Joi£ Narodni . . M. Škerjanc: k, & Izvajajo bozena ..erniot>’ Gašneršič. sbo ter Bftdjanič, m«*” ~ kester Radia. pr.'$ Mladen Pozaič. 15.4 yKe; 9j RL; 16.43 Rilml. rn!.l° Za prijatelje jazra, Prenos KL. SL.WV«NUA i *?.». ».5 327.1 m, 2112, Poročila: 5.00, 10,00, 13.00, 15,00. iž 00. 22.55. . ..-eno 8.05 jutranje vanje; 9.00 Prof; S„i C, izboru besed v knj |ku 1( št uri in pogovornem ^ fp Danica FilipUč 'Jvinteta 1 p ob spremljav. *'Lgjroo Avsenik; 9.33 .fictične ^Lv-poimo; tO.iO jO/M nice Job. Branmsa. gioR*? mil ke se vrst i jo; 11. 11,15 ,, daly: Pleši iz Galant ^ Ljubljanski konn.orn, ^ Mladena Pozajica, •. iJ.IP j, šola za Viijo stopnj®’ gava harmonika. 1 • ,aVIii f.t nasveti; 12.25 p°l° Ane 13 30 Pesmi na nano®*3.4S Miroslav Cangal^i ; tk f napeve igra vrnil n ^ # Doina; 14.05 Ra^ 14.05 srednjo stopnjo; ‘''.'"15.40 v"..!: mazurke F. Ghflpm . q H*rj pO ra knjižni polici -v icoik"«:!,; Galileo Galilei; »-"k ot f * željah; 17.10 Sesta""iJo J* £ i7.30 Z ljudsko .P^igorfŠLjI krajinah rodne pesmi — L: * Mk* kronika; 18.15 , g ,« 35 godalni ansambel; ^ iL medigra: 18 45 20.00 1 rajredinih vprašanj1 ^ ^ A- jj, kurškega festivala l-JLittf' zart: Figarova svatb jj, ptf« , dejanje; 22.15 Najn ^estr* E v ropsk eg a j azz ° K«. ^ ^ medija v 3 dej"p-ročll*.^ 1 rokokoja; 20.30 P jAOjjV Prenos iz NeaPlLfii core»: 22.00 Samčka™^; v radlsa; 22.30 Cestna P® Poročila, Lscelsior. 15JO; ToUf cem», Frank SinaR*’ ^ tis, Natalie Wood, % 8« Penice. 15.00: «Kljuc». $ goja. Jean - e iorme, B. lil'j in Sophia Loren. 3# jn ^ Nazionale. ron>^jt Gabim Iielpf ilier, S. L, , r. tva«0* ' jvne.„. «*, Supercinema. imivurk. rorrtfftt.ui r. »Nesrečniki*^* « ■s- T'1 VV»8ner' J Bourv’i'1. Vstopni"8 Arcobaleno. 1(l; wagter' Mitchum in R. | nice neveljavne MoSt n 5* ipercinema. 15.00- , CP Kwai», w. Holden, » cinemascope. ,, -f,. »Kj viV Fiiodrammatic) *“• m C' mančev*, V. May° m ker. Sledi vari«**^ Grattacielo. 16.00. gr*11 R. Schneider, »■ * CristaMo 16.30: * £225. IA začetka .cA JLjpč* sc* ,* technicolor. 10. ,K%|. Astra Roiano, l63Lcnn1<0 ,, bežen poezija*. ^ Scott. Alabarda 16.00: ‘DUNn stva», T. Co?pertvve2,'l,rf. . Aldebaran. l6 ®°j^,in VV^L, Jim Davis, Ari«*" u,)iJJ» P Ariston, 16.00: »M ,ca\ot. nemascope, tec", f ramo, E. MacaNO tyl ^ Aurnra. 16.30. “J, vard, . letje*, J. WoodW»™ ^ Garibaldi. 16.00: «Rapagd. j* Louis Jourdan,JA sJJ. Ideale 16.00; «Mork« CooPV vade*, J. E^nsvoitolf P0* Jmpero. 16.30: * ma. J. zalem*, S, »nič1’ n t l •* rr 1 i U »t A R. Battaglia. Italia. 15.30: «Krik», "SSijJiSS5feStf.lv 1 S. Marco. 16.00: ‘Rarket. Ricigeju*, Lex _ l /ih pep Ridgeju* b Savona. 16.00: «Ja jjji, Hope. rdeči r , Viale. 16.00: fOb ^ Davis, vvbelan. - «Nyy," Vittorio veneto. gor«1-vedno nedelja*, JO* Sica M. Riva. ** Belvedere. 15.30- « . fi’ technicolor.. ^ Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 14. t. m. ob II. uri na sedežu v Trstu, Ul. Roma 15-11. ( GLEDALIŠČA ) TEATRO NUOVO Pri blagajni Teatro Nuovo v Ul. Giustiniano in pri blagajni v Pasaži Protti se sprejemajo abonmaji za gledališko sezono 1958-59 Sezona se prične 20. oktobra s Pirandel-lovo igro «Questa sera si recita a soggetto*. RADIO SREDA, I. oktobra 1951 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod, in... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakoga». Odeon. 16.00: Picchiarelta S-iindi P Radio. 16.00: «PdJJu Jayne Mansfiel^.ijA*1 KINO v “*L«**. Verdi: «Cesta Je EKL>C PRE^-ifj9Wr vse ,* jjjpt Preklicujeva ti sva iih hiteli. RAZSTAVAcBM0gM’| 3f-983. turističnih. » „6V1* delavnica torjf-v. p o s P D o S F tv«-^ Ludvig: L ^ bom ,n Mnklaj: ?0 p0 Tihem v tržaška i ril - » »• **' ,7-4*® ifelef®** n DUŠAN DJ GROB NA PRODU : 8 ' 'nzenir Ivo Vasov:č i Morda jočeta, morda se sme- Ato'0*1' ^ oknu 'n s prižgano jjta. Zrušila sta se na zem-gateto v ustih motril v mra ljo. Iz žepov sta potegnila len Vts deževen jesenski dan Je nemiren in v mislih ijT £ “emiren m Vtt ndo Prohaska. tam ob avi, kjer ni nikoli bil, iri domu, ki ga nikoli ni videl. njuna je trdna, nezlom- Med jjiva vez, čeprav se ne pozna-• Ona do pred kratkim ni 11 vedela, da on obstaja, naneslo je tako... 68 faz^urjen se je ponov-”011 in sedel k mizi, nato ie!?n^ roko, da bi vzel zavoj. ■ 'n Sa ponovno pregledal: u vse in je vsaka stvar it« Postavljena? Name- lega pa je vzel v rbke lamo, k; je razgrnjeno leža-na mizi in ga začel kdove _ kateri krat brati in se V»*« na besede, ki jih je nda bila z drhtečo roko •»Pisala: *•.. Moj edini sin je mrtev. ]ij*rcu nai je zapustil neozdrav. 0 bol, toda ponosna sem, le Jan tako hrabro padel vašo svobodo...« iih ^oga zenska! — je vzdih-Kaže da je verjela. ,AVo Vasovič je bil trenutno dovoljen, da si je bil kaj d« 'h* Računal je, k 0 ®ati morda laže nosi Ib s *rCU Srdi* svojega sina Wn ** '>0 v včas*d pre" 1 Ponos in se bo lahko Nhvaliu komu, da je njen a> r. abro padel tam nekje "alkanu. kov*0 visokošolec. Nje- tovariš in prijatelj. So- »ražil Je Avstrijo in iz nje ka-^fnil". se Pa udeležil Psi e’ n*'a v niei Padei- Sku-• sla doživela zlom in sku- Jjj- ~ “““VClil ZIUIU 1X1 »IVU- .?rel*pela vso dramo. Al-žela'^* b’*a slrakotna de- ^hlženir Ivo Vasovič je za-Iržal cigareto med ki«,,; ’drugt roki pa je bilO S!f v ’drŽal ha °\ ki je počasi drsale |« *nizo. Med obrvi se mu »rinila nova brazda. » (oži n.otraniimi očmi je po WV'iai vse ono, kar se je kat Umik in beg, la- ^ P in mrliče, po poteh, po brez steze. Tod se on ta n..dan in noč, brez sile aa,n'°pi Počasi pomikata, pa-I, * ih ostajata na tleh po L ln ure s trdim pogledom Uniš besede in z bolom in fh' a ° V duSb Lakota ju i|.ye?a in nista več podobna t®ku, pač pa strahovom. njima je vse megleno j, Vldita več reke in vasi, t, °brisov planin. Ne vesta L?°tov°. ali je dan, ali se L ®r ali svita. Iz odmrlosti leta:—* . ... • Is rgije ju more zbuditi Slas, ki jima kriči: »Na-Naprej k morju! Na-Vjtj. v *vobodo!» In ona dva dru8 drugega dvi-lp0,. ln spet stopata in se hi«' ata ter padata. Kot ko t i se borita in polzita ln, Včasih se zruši- b' u?P.reta °ei, da bi umrla trt *_ . se oni glas spet ja- »t«. ju dvigne pa naj bo V , n°ei, ob belem dnevu, tb0rjmraku ali ob zori: «K «Ut ’ k svobodi!* Pogledata 1» v ru8ega, ne spregovorila > esede, popravita si culo i« 0Jnrtvlml rokami se opre-bjjmi Palico, da bi z zad-Vlttjii. nadaljevala pot. V* 80 dnevi, minile noči, Ml Irpijenja je mimo. bofti rdi, ves je v purpur-ona pa drsita po Jo, R • Glej, glej, kaj je I* rok, sta °ei i" stegni- lv^ M°rje! _ je vzkliknil Morje! — je vzkliknil H\j|j**k°nčna plava gladina. V * jim nekaj prelomi: reko korenino in onemoglo mrtvaško žvečita.* Nekaj jima stiska oči. Zdi se jima, da se vdirata v zemljo. Ob njiju r.ekdo ječi, nekdo za njima kliče. Poleg njiju gre oče s smom na rami. Ravnodušna sta. Pa naj umreta. Gledata le v morje, daljno, tuje nedostopno morje. Glava jima pade ob kamen. Spušča se noč. V neki vasi se oglaša petelin. Vse to je le sen? Svet postaja meglen in se izgublja, toda oni čudni glas ponovno mrmra; «K morju, v svobodo!« Zganeta se, skušata vstati, kosti jima zašklepečejo kot skeleti, povzpneta se na kolena. Hočeta vstati, toda spet se zrušita in stegneta na zemljo. Jutro je. Sonce se prši po pianinah, nebo je postalo bolj tenko in plavo in morje mrežasto. Neka ladja seče brazdo proti obali. On in Jan polzita po kolenih in rokah po pesku, padata in se spet dvigata in izgubljata zadnjo moč volje do življenja, do svobode. Polzita z razširjenimi očmi proti gostemu dimu, ki se vali iz širokega dimnika. Morje je tu, obala bi se dala z roko doseči. Dve sto metrov, nič več. Okoli njiju je polno ljudi, ki se vlečejo po kolenih, po rokah. Kot ona. Nekateri imajo roke že v morju. Ne moreta več. Cez nekaj metrov kloneta in počivata. Prebudi ju spet glas: «Se malo! K svobodi!« Za njima ostaja sled po pesku, toda nenadoma se Jan stegne po pesku. Pada z vsem svojim skleletom in obraz se mu zarije v pesek in v zadnjem krču se zvije na stran. — Jan! Jan! — krikne Ivo. Pripolzel je do njega. Jan pa molči. Jan je nepremičen, mrtev. Oči so mu postale steklene. Ivo leže obenj. Svoj temen, zemljen, razjeden o-braz je pritisnil ob mrličev, ki je še bolj strašen. Ne more jokati. Le brada se mu trese. Nekaj časa je obstal tako, poljubil in pobožal svojega tovariša, nato vzel njegovo malo culo, v kateri je bilo nekaj drobnih stvari in spominčkov, ki jih je imel rad in s katerimi je živel. Culo si je nadel na ramo, z drugo roko pa je začel obsipati tovariša s peskom. Le konice rok in nog so ostale zunaj in del obraza. Stekleni pogled pa je strmel proti planinam, kjer se je sonca topno. Jan je ostal. Ladja je bila že povsem blizu. Ko je Ivo Vasovič še študi* ral v Okfordu, je pogogto potegnil iz predala one drobne predmete in mislil na Jana Prohasko, na njegov grob ob morju in na njegovo mateč tam ob Vltavi. Mladi inženir Vasovič je pred mesecem dni pisal Vandi Prohaska. Na nekem Janovem koščku papirja je bil staknil njen naslov. Ni vedel. ali je še živa, ali je mrtva in če še stanuje tam. In vendar ji je pisal. Ni hotel ji pisati, kako strašno je bilo in kje je Jan ostal. Da je njegov grob v Albaniji! pri Draču, v pesku tik obale. Izmislil si je zgodbo in pisal materi, kako je njen sin Jan hrabro padel v najhujši bit-ti na Mačkovem Kamnu. Sele včeraj je dobil odgovor. Čakal ga je mesec dni. Ze je bil izgubil vsako upanje in ko mu je poštar prinesel pismo, je prebledel. Ko pa je prečital besede: «... ponosna sem, da je Jan tako hrabro padel za vašo svobodo,..*, j/t ,. zaječal. * Danes je ponoVno vzfil culi in napravil zavoj. Nato se je premislil, ker se je' zbal, da' bi mogla nešrečna mati iz tega .ovoja, iz njegove vsebh ne zvedeti za pravo resnico. Vse je ponovno .vzel iz zavoja: uro, nalivno pero, nož, žlico, pribor za britje, dve fotografiji, Janovo in materino, nekaj njenih pisem in droben dnevnik o pobegu iz Avstrije in o prvih dneh v Beogradu. Vse te predmete je podrobno pregledal in Van. dino pismo počasi in nežno položil na mizo ter se sklonil nad njim. Težko se mu je od vsega tega ločiti, ker se mu zdi. da bi se s tem ločil od r.jega, od enega dela sebe samega in da bi se s tem za večno ločil od njega njegov veliki sotrpin in mučenik Jan Prohaska. Ivo Vasovič je s svojimi drhtečimi prsti ponovno pobožal vsako stvar zase, vsako vzel v roke in jo še enkrat pregledal, strpal vse v zavoj, r.aglo kot bi ga nekdo k temu gnal, prižgal novo cigareto, stopil k oknu in uperil svoj moten pogled v mračen deževen jesenske*dan. Kdo bi v kipu ne spoznal pisatelja Andersona, avtorja toliko otroških pravljic in zgodb. Kip Je v Central Parnu v New Yorku in ni redek primer, da se kak malček povzpne pisatelju na kolena in aberea iz njegove knjige OB PRVEM TEDNU KNJIŽNIC T. M.) Knjiga je lahko velika vez tudi med sosednima narodoma Italijanski publicist Carlo Curcio je leta 1914 priznal, da beremo Slovenci tri do štirikrat več kot ostali zahodno-evropski narodi 3. Medtem pa je novi čas pripomogel, da se je ljudsko knjižničarstvo v tedanji Sloveniji vedno bolj razvijalo, tako da je bilo pred okupacijo 1941. leta stanje na tem področju ljudskoprosvetne dejavnosti naslednje: 85® knjižnic s 581.715 knjigami ali povprečno s 650 knjigami na knjižnico in s skupno 726.579 izposojenimi knjigami. O posledicah okupacije v letih 1941 do 1945, ki so jih pretrpele naše ljudske knjižnice na vsem Štajerskem in Gorenjskem ter v tistem delu Dolenjske, kjer je zaradi posebnih okoliščin prišlo do uničenja prosvetnih domov ali šol, kjer so. navad- no imele te knjižnice svoje prostore, ni potrebno posebej govoriti. Ce povemo, da znaša približno ocenjena izguba knjižnih skladov u-ničenih ljudskih knjižnic vsaj 300.000 knjig in da so bile velike ljudske knjižnice v Mariboru, Celju, Ptuju in še kje v celoti uničene od Nemcev, nam je velika škoda docela jasna. Potrebni so bili veliki napori in dosti razumevanja za veliko vrednost teh knjižnic, če smo lahko zabeležili čez slabih pet' let skorajda nenormalen napredek, to je bohotno rast knjižnic, da bi se ljudstvu nudilo zaželeno branje. Tako smo ob koncu leta 1950 imeli vsega skupaj: 1223 knjižnic (od tega 845. ljudskih iti 378 sindikalnih) s 605.618 knjigami ali s povprečno po 500 knjigami. Od teh pa je bilo mnogo prebranega blaga, ki je ležalo mrtvo (razne brošure itd.), zato je bilo potrebno začeti iskati pota za koncentracijo knjižnic, zato so : kmalu odpadle sindikalne knjižnice in večje število manjših knjižnic. Kakšno je stanje danes? Po rezultatih popisa ljudskih knjižnic ob koncu leta 1956 je bilo v Sloveniji: 663 ljudskih knjižnic, ki so imele skupaj 832.710 knjig, kar je povprečno o-koli 1250 knjig na knjižnico. Knjižnice je obiskovalo 113.217 bralcev. Slovenija se je v primeri z letom 1940 povečala, toda število knjižnic se je zmanjšalo, zato ker postaja ljudska knjižnica vedno bolj skrb skupnosti in ni ČUDNE ANOMALIJE V NAJBOLJ BOGATI DEŽELI NA SVETU - V ZDA Hudo je, če se bolezni zaradi nje same, kot zaradi stroškov Dobra tretjina Američanov ni zdravstveno zavarovana, ker njihovi družinski proračuni ne zmorejo toliko, kolikor terja visoka zavarovalnina (Poseben dopis) NEW YORK, v začetku oktobra. — Amerika je zelo bogata. Zares ičlo bogata. Toda pred dnevi sem • srečal neko rojakinjo,’ katere zgodba me je napotila, da sem se: lotil tega članka. Zenska iz okolice Trsta je že v mladih letih preplula ocean in dolgo let živela v bogati Ameriki. Ni bila podjetna, zato pa je vsak dolar skušala dati ob stran eza stara leta«. Pred dvema letoma se je že pripravljala na vrnitev v domovino, kjer raj bi s prihranki preživela nekaj udobnih let, ko je zbolela. Potrebna je bila nekoliko večja operacija in zdrav- ljenje se je zavleklo. In ko je | zdravljenje v ZDA drago, ven-po nekaj nad devetimi mese-ldar ne predrago v primeri z c:. zapustila bolnišnico, ji ni drugimi stroški. Ta protislov- Pri Chivassu je neki avto zletel s ceste ter se nataknil na betonski steber pri nekih vrtnih vratih. Vozač Je ostal nepoškodovan in na srečo tudi deček in ženska, ki sta bila tedaj pri stebru. od prihrankov ostalo skoraj nič, nit; za vožnjo v domovino. Zato bo morala ostati tu tudi zadnja leta in garati, boji se pa še hujšega. Ta zgodba me je napotila, kot sem že rekel, k zbiranju podatkov, ki jih bom skušal skrčiti v naslednjih vrsticah. Upadanje dohodkov v sedanji gospodarski recesiji je povprečnega Američana prisililo k razmišljanju o družinskem proračunu. Vse postaja dražje. Tudi bolezen je dražja. Občutek nesigurnosti zaradi morebitne brezposelnosti pa postaja še bolj mučen če se brezposelnosti pridruži še bolezen. Za šest milijonov in pol ameriških državljanov, ki so povsem ali delno brezposelni, vabuja možnčst obolenja za naše pojme nenavaden strah. Zdravniški in bolniški strdki so tu razmeroma visoki tudi za ljudi, ki so stalno zaposleni in le razmeroma malo je onih Američanov, ki imajo toliko dohodkov, da jih primer bolezni ne spravlja v fihančno zadrego. Mogli bi reči, da je morebitnost bolezni v družini nekak Damoklejev meč, ki visi nad 80 odstotki državljanov bogate Amerike. Chikaško vseučilišče je v zvezi s tem napravilo anketo, :z katere povzemam nekaj podatkov, ki jih zato smatram /.a bolj objektivne, kot' bi mogel smatrati tiste, ki bi jih sam zbral. Po teh podatkih je prebivalstvo, je prof Borro- razumeti, da earadi tega ni meo poudaril, da ni upravi- razloga za tako panično iska- *t«Čei • S* 1 higienskega urada viti profilakfični pomen spre- N, °l>čine, prof. Borro- jetih ukrepov. •t v-j.* odgovoril na nekate- Glede preplaha, ki je zajel cen in da bi družine morale lije pomoči na zdravstvenih ^*ži ania. ki mu jih je v Ihili 1 olr°ško paralizo v W>a»tavil neki urednik Ansa. Prof. Borro-ISel dejal, da je javnost Moti n-4 pomen cepljenja JI j, z°ški paralizi. Pouda-im* občina sicer v*tl c izvršiti cepljenje organizira referendum za iz- rezke in na vsakem označiti K **>n in proti difteri- k'ro najlepše italijanske po- naslov pesmi, ki Ji daje pred- ^U»j4 P* ie kljub temu mo- pevke, referendum, ki je po- nost, hkrati pa napisati svoj Loterija Italija 1958 Italijanska radiotelevizija tere bo moral prilepiti od- uttanovah. V ostalem, je dodal prof. Borromeo, v Italiji se število primerov otroške paralize niti od daleč ne da primerjati s številom primerov te bolezni v nekaterih drugih državah, tudi če se v Italiji trenutno veča število obolenj za otroško paralizo. Ta ugotovitev pa seveda staršev ne more potolažiti, zlasti še, ker je prof. Borromeo :;u*lr,U Je kljub temu mo- v—«., m r<*- ‘ h« ipy ne more potolažiti Z,B. JnJJf v«e razpoložljive 'ezan z novoletno loterijo. toeen naslov. Odposlati je 4 ker . f Bo....omeo ! i Sto ? V borbl Proti otro* PrVI dobltelt te loter'ie zna- moč vse Štiri dopisnice hkra- ’. , ' d • m j '• twfSli*i. S tem v zvezi »a 100 milijonov lir. drugi z odrezki vred. ali pa jih f^Lt, v fadostn. kol "čin, 3 J ^oriU šojske obl,- »b» m.& hkrati d ločeno. teden za Lk.l, ker\i t^Ulot' HU*on.j ne zahtevajo po- f8 imamo Je številne dobit- tednom. »Sta j 0 cepijenju proU go- ke v višini več desetin mili-N4tt Proti difteriji, ker j« jonov. Najlepšo pesem bodo Vsak teden bodo med tek- kvariti. zane z referendumom, in sicer en dobitek za en milijon, en dobitek za pol milijona in 7 dobitkov po 100 tisoč lir- Na zadnji oddaji, ki bo v nedeljo 4. januarja » dni ■ difteriji, ker j« Jonov, najiepso pesem bodo movalce razdelili devet te- i *tbi * bo'i važno, da se izbrali poslušalci sami med oenskih nagrad, ki »o pove- ‘ za cepljenje proti o- onimi, ki so bile komponira- J — ■- V baralizi. ne in izdane v Italiji do 30. lW •*) borbi junija letos. Od 22. oktobra 50“ glavne Podporne do 6' ianuaUa 1950 bodo vsa- U* M t*. kakor na primer ko sredo oddajali po radiu IS* INPS. ATAG, in po televiziji, v oddaji z . m&g,’ ®NPDEp, ENPALS, imenom «Canzonissima», se- 1959 ob 6. popoldne, bo tre- »« . itd. Da bi koordini- dem popevk, ki bodo dosegle bc oddati svoj preferenčni ‘l0> «o na higienskem največje število glasov. Ra- glas samo sedmim popevkam, ‘»»»»^ »klicali na sestanek dijski poslušalci, ki hočego ki bodo dobile največje šie- U», J osebje teh usta- sodelovati v tem nagradnem vilo glasov pri prejšnjih gla-jHi y r so se dogovorili, da tekmovanju, morajo kupiti Ib ivllatn °dd' Voden statistični »tek loterije Italija 1958, ki I Pa. 'eP'ienja proti otro- ima vsak štiri odrezke. Za abzi. tako da bo hi- vsak listek bo kupec dob:l '••»d v stanju Ugoto- štiri ah več dopisnic, na ka- Prejeli siuo VNN*lltllN|llllll,ll,llll|IMIIIIUl|ll|IIIIIIIIIIIHIIIIIIIII1NlflllllttlllHlllllllllllllllllll,l||lll|l|,n,,1,11,,!,,,,,1,11,1,,,,1,1111,MllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllHIIIIIHIIIIHIIIHIIIIIHnlllllllflllHlIllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIHlIllIllinn lZJA VE NAČELNIKA HIGIENSKEGA URAD - f - - ' ‘ ' -* Otroška paraliza v Rimu HOROSKOP -ZA DANES- sevanjih, pesmi, ki bodo od tedna do tedna dobile največje število glasov,1 bodo piedvajali najbolj popularni pevci zabavne glasbe, Ribarstvo Juposlauije. — Glasilo združenja za pospeševanje sladkovodnega ribarjenja. Latnik XIII. Stev. 3—4. Odgovorni urednik: inž. Zlatko Livojevič. Zdtavstvtni vestnik. — Strokovno glasilo slovenskega jdravnlštva. — Letni* XXVII. Stev. 5—6. Odg u-rednik prof. dr. Ivan Marinčič. Letna naročnina 1000 din. OVEN (od 21. 3 do 20. 4.) — Načrtov ne boste mogli povsem uresničiti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) -Priporočljiva je največja previdnost v čustvenih pobudah. Brzdajte srce DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Navidezne čustvene prednosti vas bodo zapeljale v labirint. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Nova poznanstva vam bode odprla pot do dokončne u-reditve. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Ugodne okoliščine za ures-ričenje načrta: držite se stvarnosti in ne hazardirajte. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) — Nekoliko čudna srečanja. Držite se striktno pro- grama. Na vidiku obiski. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Nekoliko napet po-Icžaj. Ce ne boste ravnali najbolje, se utegnejo čustveni odnosi razbiti ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 10.) Naj ne prevlada jeza; ie boste vztrajali pri svojem stališču, boste vse izgubili STRELEC (od 23. 11. do' 20. 12.) — Trenutno ne morete pričakovati večjih zaslužkov. Zadovoljite se z doseženim u-spehom. KOZOROG (od 21. 12. do 20. j.) — Z vašo taktiko vam bo uspelo doseči cilj, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Ne ustvarjajte si sovražnikov med ljudmi, s katerimi ste gmotno povezani. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) — Le z dokazi ravnotežja in objektivnosti si boste pridobili spoštovanje tudi med nasprotniki. ci podatek temčlji na ugoto vitvi, da so se cene in stroški vseh drugih potrebščin in služnosti bolj dvignili kot' so st dvignili stroški za zdravljenje. Razmerje za zadnjih 20 let je sledeče; cene so se dvignil za 250 odst., stroški zdravljenja pa za 70 odst. Toda to ne zanika dejstva, da je bolezen v družini povprečnega Američana zelo težak dogodek ne le zaradi bolezni same, ampak tudi zaradi stroškov, ki jih terja. V bogati Ameriki si brez težkoč sme »privoščiti bolezen« le družina z nad 40.000 dolarji letnih dohodkov, ki jih je pa tudi v deŽčli, ki je simbol bogastva, razmeroma malo. Nekoliko na boljšem so tisti Američani, ki so v delovnem odnosu in pri raznih zasebnih ali poklicnih ustanovah socialno zavarovati: Kbr pa gocialho ih zdravstveno zavarovanje ni obvezno, je odvisno od posameznika, če bo zavarovalnino odštel žil ne. Po podatkih poluradnega značaja imajo sindikalne in druge privatne socialne ustanove skladov za 16 milijard dolarjev. Bolnišnice pravijo, da bolnikov «ne morejo zdraviti zastonj« in svoje služnosti vedno bolj navijajo, pa čeprav pod izgovorom, da že itak delajo z izgubo in da so visokim cenam oskrbnine krive monopolistične družbe farmacevtskih tovarn, ki umetno držijo visoke cene svojim izdelkom. Zvezna komisija za veletrgovino je te trditve s točnimi podatki potrdila. Iz podatkov ankete chikaške-ga vseučilišča izhaja, da je dobra tretjina ameriških državljanov brez vsakega socialnega zavarovanja. Vzrok je v tem, da dobra tretjina ameriških družinskih proraču-KoV n« žfnOfe visokih iždab kov, ki jih zavarovanje terja.. Velik del ostalih Američanov pa prav tako ne plača prispevkov za celotno zdravstveno zavarovanje in zato jim zasebne zavarovalne družbe v primeru bolezni plačajo le določen odstotek zdravniških itrožkov, ostalo morajo plačevati sami. Dokler gre za krajšo bolezen, se more zadeva še prenesti. Ko pa pri-dr do kakega kroničnega o-bolenja, se zdravstveni izdat-k- povzpnejo do povprečnih letnih dohodkov, iz česar izhaja, da je v deželi, ki je po svojem povprečnem nacionalnem dohodku na posameznega državljana najbolj bogata dežela na svetu, zdravstveno za-varovahje bblj negotovo in manj učinkovito kot v deželah, ki so gospodarsko daleč, daleč za njo. Iz iste ankete povzemam še drug zanimiv podatek; Združene države nimajo dovolj zdravnikov. To zveni nekako čudno, skoraj neverjetno. Res je sicer, da pride v ZDA po en zdravnik ng 850 prebivalcev, to je več, kot povprečno v Italiji, toda veliko manj kot pri nas v Trstu. Se bolj prihaja do izraza pomanjkanje zdravnikov na ameriškem podeželju in posebno v južnih državah, kjer pride po en ■dravnik povprečno na 1500 prebivalcev in več. In še ti zdravniki so zgoščeni v mestih, dočim je na tisoče manjših ameriških mestec, tudi mestec z več tisoč prebivalci, ki so brez zdravnika. Prebivalstvo ZDA se naglo množi. Vsako leto jih je za tri milijone več. Ne bi pa mogli reči isto za zdravnike. Vsako leto bi v ZDA potrebovali najmanj dva tisoč več zdravnikov. Ameriška vseučilišča pa jih dajo komaj 700, To je za naše pojme neverjetno. Uradni podatki pravijo, da je v ZDA zdravnikov za 20 odst. premalo, kajti zdravstveno stanje prebivalcev Združenih držav ni tako rožnato, kot se zdi. Nad 15 milijonov A-rr.eričanov boluje od »kroničnih boleizni industrijsko visoko razvite dežele z velikimi centri«. V te bolezni štejejo tudi izredno mnogo primerov paralize, duševnih motenj, živčnih motenj in — tuberkuloze, da, tudi tuberkuloze. Po- oatki pravijo, da se podvrže operacijam na leto 9 milijonov in pol Američanov, pri čemer imajo precejšnjo besedo ponesrečenci prometnih incidentov. Poseben problem ZDA so nezakonski otroci, ki predstavljajo tako zdravstven kot socialni problem. Ne gre tu le ra velikanske #nezakonite» profite, do katerih prihajajo posamezniki s prodajo zakonskih in nezakonskih otrok, ampak tudi za čudne pojme mnogih mater, ki se iz povsem gospodarskih razlogov in družbenih predsodkov skušajo «o-svoboditi« otroka. • Ti podatki so mnogim Američanom odkrili stvari, ki so jih že sami dobro poznali, le da so jim ti zbrani podatki jasneje pokazali vse te nemogoče družbene anomalije. Američani se zato sprašujejo, kako je to možno, posebno ko jih v zadnjih časih že dovolj muči vprašanje mladine nasploh, ki so jo tako zanemari- eg tega imajo veliko dela tu-1 da so si jo odtujili, di kirurgi, saj statistični po-1 DR. S. G. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiimiiiiiiiiuiiitiitiitiifitmitiMiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiititi Fižolčki © Spisal in narisal Milko Ttambič |1S . V-v :Y t*?,."-: ■'? s” ;■*.«* ■ V. ■- ■' g§: .Vjis.iif: Sit; -J” • V .. V. '."i-; • m . • j •V > •VJ-;©*' ledaj pa se j'c zgod.lo nekaj prečudnega. Mimo je prišel oglar Jaka, ki je bil na skrivnem tudi ča-rovnik-dobrodelnik. Opazil je preplažene fižolčke in hitro sklenil zagosti požrešni kuri. «Hokus-pokus!» je zamrmral, pomahal z roko in glej! Fržolčku, 1' izulčku in Fržolčku so hipoma zrasle drobne nožiče, ročice it) prav debele glavice. Sodobna umetnost 2 več samo organ te ali on* skupine. Posledica tega je, da so knjižnice večje m bogatejše. Prva leta po osvoboditvi je bilo število teh knjižnic skoraj dvakrat večje. Toda spoznanje, da je za normalno delujočo ljudsko knjižnico potrebnih najmanj 500 strokovno urejenih knjig, sili h koncentraciji vseh sil, ki so udeležene pri ljudskih knjižnicah. Posebno močno se je to spoznanje uveljavilo pri večjih ljudskih knjižnicah, kakor nam pokažejo naslednji primeri. V Ljubljani je delovalo 1956. leta 20 javnih knjižnic, ki so imele skupaj okoli 200.000 knjig; od teh je bilo 12 malih knjižnic z do 2000 knjig. Mestna ljudska knjižnica ima sama skoraj 150.000 knjig, Delavska pa čez 50.000. Knjižnica, ki je organ okrajnega sveta D^ lavskih prosvetnih društev »Svoboda« ljubljanskega o-kraja, je začela lansko leto z ustanavljanjem potujočih knjižnic. V ta namen so prirejeni posebni kovčki s po 150 knjigami po določenem izboru leposlovnih, strokovnih in mladinskih knjig novejših izdaj. Posebno izreden obisk beleži Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani, kjer si je leta 1957 izposodilo knjige nad 120.000 ljudi. Povprečna izposojnina znaša 3 odst. vrednosti knjige. Da bi knjižnica še bolj približala bralcem svojo knjigo, je začela izdajati sezname knjig. Letos je izšel prvi seznam knjižnih zalog, ki obsega vse leposlovje v slovenskem jeziku (izvirno in prevodi). Seznam je imenski po pisateljih in vsebinski po naslovih in snovi po decimalni mednarodni klasifikaciji. Naslovu je v prvem delu seznama dodana tudi vsebina v obliki gesla, kar naj pomaga bralcu pri iskanju želenega branja. Seznam i-ma 266 strani, kar samo na sebi dokazuje obsežnost knjig oziroma branja, ki je slovenskemu bralcu na razpolago v tako veliki knjižnici. Sledili bodo še nadaljnji seznami po zvrsteh in jezikih. Mestna ljudska knjižnica v Celju šteje nad 25.000 knjig, v Kranju približno enako število itd. Manjše knjižnice v večjih krajih u-sihajo, ker se združujejo s tisto osrednjo knjižnico v kraju, ki ima boljše pogoje za smotrno delo. To pomeni vsekakor lep napredek in višjo stopnjo v razvoju slovenskega ljudskega knjižničarstva. Toda k temu ne bo smel pomagati samo razvoj, marveč se kaže nujna potreba, da se vsa odprta vprašanja ljudskih knjižnic dokončno uredijo z zakonom za knjižnice, ki bi tudi temu tako pomembnemu činitelju pri vzgoji širokih ljudskih plasti zagotovil prepotrebno ekonomsko in organizacijsko osnovo, ki je: položaj ljudskih knjižnic v okviru ostalih knjižnic, sredstva za nakupe, prostori, strokovno o-sebje in osrednja organizacija. Za tako organizacijo ljudskih knjižnic so bile storjene priprave že v dnevih o-»vobodilne borbe. Do realizacije teh načrtov prva leta po svobodi žal ni prišlo, zadnja leta pa se vedno bolj poudarja nujnost, da se to čimprej izvede. Ljudske knjižnice naj bi postale del ljudskih odborov, postale naj bi prav tisto, kar v bistvu so; šola za vse m vsakogar! In kakor je javnost zavezana, da skrbi in oskrbuje vse vrste šol, tako naj bo njena naloga tudi skrb za smotrni razvoj ljudskih knjižnic v toliki meri, kakor je ljudstvu kraja, okraja, mesta potrebno. Takšen je položaj slovenskega knjižničarstva danes. Ob «Tednu knjige«, ki je sedaj po Italiji, smatramo, da je ta prikaz na tem mestu primeren, čeprav je moral nastati ob slučajnost-nih pogojih. Vendar naj tudi kot tak sluti spoznavanju, da je knjiga velika ves tudi tam, kjer so postavljene politične meje med dvema narodoma, ki sta skozi stoletja soseda. Ce je publicist Carlo Curcio ob delu slovenskih knjižnic pred letom 1914 priznal, ds berejo Slovenci tri- do štirikrat več kakor ostali zahodnoevropski narodi, tedaj naj tudi stanje današnjega našega knjižničarstva izpričuje vsem našim prijateljem in sosedom, ki imajo dobro voljo, da ne želimo biti v tem pomembnem kulturnem udejstvovanju zadnji, če te nismo in ne moremo biti prvi BOGOMIL GEHLANU (Konec/ Goriško-beneškf dnevnik Zakonski osnutek r korist Benečije in Goriške 2.700 milijonov lir za škodo ki jo je povzročilo neurje u\|i 4 : J Osnutek sta predložila poslanca Beltrame in Franco Hud« posledice neurja, ki se je 21. in 2*2. junija razbesnelo nad Beneško Slovenije in nad furlanskim delom ecriške pokrajine in povzročilo več stotin milijonov lir škode, se v glavnem sploh še niso pričele popravljati. O-blasti so obnovile vodovod v Spetru ki ga je porušila narasla Nadiža, obnovili so nekaj mostov, najvažnejše, to je regulacijo 'hudournikov in obnovo »hi§ Pa sploh še niso pričeli, čeprav je bil kmalu po nesreči sklican v Vidmu sestanek predstavnikov vseh prizadetih občinskih upravnikov, poslancev in senatorjev, na katerem so stanje proučili in sklenili, da je potrebna pcmoč, in sicer ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Z namenom, da se pričnejo posledice neurja temeljito reševati, sta poslanca KPI dr. Beltrame in Raffaele Franco predložila nekaj dni po nesreči poslanski zbornici predlog zakonskega osnutka, ki je bil uradno objavljen pred nekaj dnevi. Zakon predvideva, da se na prizadete kraje razširi zakon, ki je bil lani sprejet za nekatera bogata področja v državi, ki jih je prizadelo neurje, na naše kraje. To je zakon št. 595 od 25. julija 1957. Na podlagi tega zakona naj bi se našim krajem izplačalo 1.500 milijonov lir prispevkov, nadaljnjih 1.000 milijonov lij pa naj se potroši za javna dela. Na podlagi omenjenega zakona naj se izplača tudi 200 milijonov lir predujmov. Celotni znesek 2.700 milijonov lir naj se vnete v proračun zakladnega ministrstva za finančno leto 1958-1959, ministrstvu pa se daje piavica, da temu primerno spremeni postavke proračuna. Predlagatelja zakonskega o-snutka utemeljujeta svoj korak s tem, da je ekonomija krajev zaradi slabe zemlje, velikega izsiljevanja ter izključno samo prav majhne a-1: majhne posesti jako šibka, da ne more prenesti škode, ki je nastala zaradi elementarne nesreče, če ji ne priskoči na pomoč država s svojimi sredstvi. Popravi naj se škoda, ki je bila povzročena prebivalstvu, obenem pa naj se regulirajo potoki, ki že stoletja in stoletja povzročajo škodo prebivalstvu. Otvoritev gledališke sezone v Gorici Slovensko narodno gledališče je v pretekli sezoni z lepim jspehom gostovalo v Gorici in po mnogih krajih na Goriškem. S primernimi deli in dobro igro celokupnega ansambla je uprizorilo vrsto i-ger po naših krajih, na prostem in v dvorani v Gorici. Lahko rečemo, da je občinstvo zvesto spremljalo delo gledališča in so bile zato predstave vedno dobro obiskane. V novi sezoni bo gledališče zopet nadaljevalo svoje delo tudi na goriškem področju in bo redno gostovalo v Gorici in njeni okolici. V nedeljo 12. t. m. bo upri-zorilp sodobno dramo poljskega dramatika Lutowskega »Dežurna služba«. Delo je ob premieri v Trstu doživelo velik uspeh in ga je vsa časopisna kritika ugodno ocenila. Prepričani smo, da ga bo tudi goriško občinstvo dobro sprejelo in da bo zadovoljno z režijo in izvrstno igro članov Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Izvedeli smo da bo v krat- kem gledališče gostovalo tudi z briljantno komedijo Jana Martoga »Sopotniki«. Nanjo še posebno opozarjamo ljubitelje gledališča. Pričetek pouka tudi za gimnazijce Z današnjim dnem so se šolska vrata odprla tudi za gimnazijce: šolsko leto se je pričelo za šole vseh stopenj. Mestne ulice, ki so bile skozi več mesecev v jutranjih dneh bolj prazne, se bodo spet napolnile z mladino. Tudi opoldne, po končanem pouku, bodo polne učeče se mladine. Zlasti Korzo je vedno poln. ker se gimnazijci skoraj obvezno usmerijo na Korzo preden odidejo na kosilo. Počitnic je za vse konec: za profesorje, učitelje, učence nižjih in višjih šol, pa tudi za starše, ki so si morda edini želeli, da bi se pouk čimprej končal, da bi imeli mir pred otroci. ««—- Razdeljevanje kave in sladkorja za Gorico in Sovodnje Trgovinska zbornica je pričela razdeljevati nakazila za kontingentirano blago proste cone, ki ga prejerAajo potrošniki Gorice in Sovodenj. Vsak potrošnik prejme 1,5 kg sladkorja na odrezek št. 23 živilske nakaznice. Sladkor se bo prodajal po 180 lir kg. Dalje prejme 0,250 kg surove ali 0.200 kg pražene kave na odrezek št. 24. Razdeljevanje se zaključi 31. oktobra. Trgovci na drobno naj pridejo po nakazila v sobo št, 6. «»------- Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je v teo-nu od 28. septembra do 4. oktobra t. 1. rodilo 15 otrok, umrlo 6 oseb, poroke pa so bile štiri. Rodili so se: Gianni Decot-le. Massimo Basso, Lucia Cra-pesi, Franco Klede, Clelia Csr-dullo, Marina Kenda, Mirei-la Kenda, Licia Grion, Elia-na Facchinetti, Michele Lo Piano, Livio Marega, Tiziana Gitssto, Massimo Compns-si, Sandra Pieri, Flavia Ci lino. Umrli so: 81-letna gospodinja Clementina Corsig vd. Be-vilacqua; 67-letna gospodinja Anna Venturini por. Zian; 80-letni upokojenec Giobatta Brotto; 32-letni uradnik Achil-le Parussini: 56-letni delavec Galliano Gurtner; 58-letni de» lavec Massimiliano Sumelli. Poročili so se: mizar Oliva-ro Bean in gospodinja Vera Kunej; zidar Giuseppe Cucul IZ STANDREŽA Popravili smo pot ki pelje k smetišču Standreški kmetovalci so v soboto šli na #roboto». Pustili so za nekaj časa delo na njivah, ki ga je sedaj veliko manj, kot ga je bilo še pred časom, saj je večji del pridelka že pod streho, in se odpravili popravljat cesto, ki pelje od mosta IX. avgusta k »škovaconu«. Delalo je kakšnih 50 kmetovalcev, ki so pripeljali s seboj dva traktorja in šest parov volov. Delo je slo hitro od rok, saj so Stan-drežci zelo dobri delavci. Treba ga je bilo opraviti, ker je bila cesta slabo prevozna. in tkalka Antonietta Pituelli; kmetovalec Raimondo Fiegel in gospodinja Lucia Bellotto; električar Aldo Tabaj in gospodinja Bruna Pisk. Oklici: trgovec Attilio Blo-kar in uradnica Maria Luisa Montanari; mizar Redento Severin in delavka Lidia Culia-ti; agent javne varnosti Angelo Boscaino in uradnica Silvia Semri; kmetovalec Alojz - Feri in delavka Jolanda De- StCVlIO UldljC V DCOtCStU vinar; uradnik Giacomo Te- * stagrossa in gospodinja Gio- Od L do 15. septembra je vanna Faselli; delavec Raffae- šlo v naši pokrajini 612 me-le Busatta in gospodinja Ma- nic v protest, od tega 286 ria Gasparotto; sodnik dr. v Gorici in 155 v Tržiču, 3 Pierluigi Delfino in gospodi- v Doberdobu, 1 v Steverjanu nja Gabriella Alessi, in 2 v Sovodnjah. HHIIHMIHlIlIHIMIIttllMMilfMHtllltlMHHlttlllllMIIIIIItMttllltllltltMlIltltiiinillllllMtlMtlMttn Pismo FIOT zvezi industrijcev Skrajno žaljivo ravnanje s tekstilnimi delavkami Sindikalna organizacija obtožuje ravnateljstvi in vodilno osebje podjetij v Podgori in Ronkah 'OTZ Šahovska olimpiada v Muenchenu Jugoslavija remizirala s ČSR in premagala Tunizijo s 4:0 Visok poraz Italije proti Avstriji in slabši položaj proti Bolgariji Presenečenje 6. kola; zmaga Grčije nad Švico V nedeljo 12. oktobra bo Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostovalo v Prosvetni dvorani v Gorici s sodobno dramo v treh dejanjih poljskega pisatelja Jerzyja Lutovskega DEŽURNA SLUŽBA Predstavi bosta ob 16.15 in ob 20. uri. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Sedeži po 300 in 200 lir, stojišča 150, dijaki 100 lir. Sindikalna organizacija tekstilnih delavcev in delavk FIOT - CGIL je te dni poslala zvezi industrijcev pismo, v katerem obravnava položaj v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Ronkah. Organizacija se nanaša predvsem na odnose, ki obstajajo med delavci ter vodilnim osebjem. Nekatere delavke so se namreč pritožile FIOT, da so voditelji podjetja in nadzorno osebje pričeli v zadnjem času strahovati zaposlene s takimi besedami, ki jih olikan človek ne uporablja in ki žali delavce, kakor tudi delavke kot žene in matere. FIOT opozarja, da pritisk in izsiljevanje žalita človeško dostojanstvo in da sta po zakonu kazniva. Pravilnik proste cone točno pravi, da se morajo v podjetjih spoštovati kolektivne delovne pogodbe in obstoječi socialni zakoni. FIOT ne more trditi, da se socialni zakoni in delovne pogodbe v tovarnah v Podgori in v Ronkah spoštujejo. Dokazano je namreč, da se delavke, ki si v stranišču operejo roke, kaznujejo z globo in s suspenzijo, če jih nadzornik (moški povrhu!) zalo-1i. Globe ali suspenzije dajejo tudi delavkam in delavcem, ki se na delu ponesrečijo. Nesreče na delu pa se zelo hitro pripetijo zaradi hitrega proizvodnega ritma. Ker se bojijo kazni, se delavci nočejo zdraviti, če se ponesrečijo na delu. Velike globe dajejo tudi za vsako napako v proizvodnji blaga. Zaradi zgoraj navedenih stvari FIOT poziva ravnatelj- j stvi podjetij v Podgori in y Ronkah, naj spoštujeta pogodbe in zakone, da se odnosi do uslužbenih popravijo in da postanejo boli človeški. Zvezo industrijcev pa poziva, naj določi sestanek, na katerem bi zgoraj navedene sfva-r. proučili. Nesreča delavca pri prevozu prikolice V ponedeljek popoldne je 4B-letni Bruno Stabile iz Gradiške premikal z nekaterimi delovnimi tovariši kamionsko prikolico na nekem -dvorišču, ko ga je prikolica stisnila k železnim vratom. Sele včeraj zjutraj so Stabila prepeljal: v goriško bolnišnico, kjer ro mu ugotovili hude rane na MUENCHEN, 7. — Danes dopoldne so v okviru šahovske olimpiade igrali najprej prekinjene partije iz 6. kola, popoldne pa part’je 7. kola. V 6. kolu je poskrbela za veliko presenečenje Grčija, ki je premagala Švico. Jugoslavija je dvoboj s CSR odigrala neodločeno. V zadnji prekinjeni igri je Gligorič s precizno igro premagal Pachma-na. Italija, ki je začela zelo dobro, igra sedaj slabo in je srečanje v 6. kolu z Avstrijo izgubila s 4:0, v 7. kolu pa izgubila proti Bolgariji z 1:0, vendar pa tudi v ostalih partijah nima mnogo upanj na kaj več kot skromno točko. Po zadnjih porazih je dvomljiva njena uvrstitev med drugo trojico. V 7. kolu je imela Jugoslavija za nasprotnika Tunizijo in jo odpravila s 4:0. S to zmago se je v svoji skupini povzpela tik za hrbet ČSR, pri čemer CSR niti še ni imela prostega dneva. KONČNI REZULTATI C. KOLA: I. skup.: Italija - Avstrija 0:4. Francija - Nizozemska 1:3, Irska - SZ 0:4, Danska - Portoriko 2.5:1,5. II. skup.: Islandija - Zah. Nemčija 1:3. ZDA - J Afrika 3,5:0,5, Norveška - Izrael 2:2. Iran - Finska 1:3. III. skup.: Poljska - Filipini 3.5:0,5, Madžarska - Vzh. Nemčija 2:2. Argentina - Libanon 4:0, Anglija - Škotska 2:1 (,)' ■ ■-* IV. skup.: Grčija - Švica 2,5:1,5. Portugalska . Tunizi-kjer je na stavbi št. 14 Jo- ja 2:2, Kanada - Belgija 3:1, hrbtenici. Pridržali so ga V bolnišnici. Zidni omet je povzročal nevarnost Včeraj zjutraj so morali goriški gasilci v Ulico Ascoli. sipa Bavčerja omet štrlel oa zida. Gasilci so odstranili tri metre ometa, ki lahko vsa* čas bi padel na pešce, ki b: hodili po pločniku.' «» . , , DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna DTJdine, Ul. Rabatta 18, tel. 2124. «»------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Fanatiki«, F. Fresnay in M. Auclair. VERDI. »Slovo od orožja«, J. Jones in R. Hudson, ci-nemascope v barvah. Pričetek predstav ob 15.30, 18.30 in 21.30. V1TTOHIA. 17.00: «Margarets Gauthier«, Greta Garbo in R. Taylor. CENTRALE.' 17.00: «Proti- špijonažna akcija«, G. Raft in S. Gray. MODERNO. 17.00: «Sodna preiskava«. Jugoslavija - CSR 2:2. 7. KOLO: I. skup.: Nizozemska . Irska 4:0, SZ - Danska 3:1, Avstrija - Francija 2.5:1,5, Bolgarija - Italija 1:0 (3). Vndi SZ 22,5. Nizozemska 16, Avstrija 14.5 itd. II. skup.: Izrael - Iran 3:1, J. Afrika - Norveška 0,5:1,5 (2). Zah. Nemčija-ZDA 1,5:1.5 (1). Španija - Islandija 2,5:1,5. Vodijo ZDA 18 (1), Španija 18. Islandija 14,5 itd. III. skup.: Vzh. Nemčija - Argentina 1,5:1,5 (1), Kolumbija - Poljska 1:1 (2). FiliDint-Madžarska 0:2 (2). Rezultate četrtega dvoboja do časa poročanja še nismo prejeli. IV. skup.: CSR - Kanada 1:1 (2). Tunizija - Jugoslavija 0:4, Švica - Portugalska 2,5:0,5 (1), švedska - Grčija 1:1 (2). Vodi CSR 20 (2), Jugoslavija 19,5. Švica 15,5 (1). ITALIJANSKI NOG. POKAL Fedit - Simmenthal 1:2 RIM, 7. — V današnji nogometni tekmi četrtega turnu- llllltlHtltnillllllllMIItlllltltllttlllllllllMIIIIittllltlllllllllllilltltllllllllltlltllliitHiitlltllllHIIIIHn v Pred tekmo Italija B - Španija B Danes trening kandidatov proti enajstorici Pise Clan Triestine Bernardin - titulami srednji krilec FLORENCA, 7. — Kandidati za italijansko nogometno B reprezentanco, ki bo igrala proti B reprezentanci Španije, so prispeli danes zvečer v Zvezni tehnični center v Santa Maria pri Covercia-no, kjer so na razpolago tehničnemu komisarju Vianiju in trenerju Ferrariju. Vsi igralci so v odlični fizični kondiciji, le za Roto obstaja bojazen, da Viani z njim ne bo mogel računati. Viani je sporočil, da se bo jutrišnja trening tekma na stadionu začela ob 15. uri in da ji bodo lahko prisostvovali tudi gledalci. Sparing partner kandidatov bo enajstorica Pise, ki je član C lige. Odigrana bosta dva polčasa po 35’, formacija B reprezentance za prvi polčas pa bo naslednja: Buffon; Maldini (Rota), Sar-ti; Posio, Bernardin, Fogli; Lojodice, David, Milani, Da Costa, Barison. V drugem polčasu bo Maldini prevzel mesto Bernardina, Pascutti bo zamenjal Lo-jodiceja, Zaglio Davida in Brighenti Milanija. ŠPANIJA B — ITALIJA B Di Stefano m Kubala v španski enajstorici SARAGOZZA, 7. — V španskih nogometnih krogih menijo, da bodo v špansko B reprezentance za srečanje z B reprezentanco Italije vključeni nekateri standardni člani A reprezentanc* kot Di Stefano,'Rial, Gento. Kubala, Sua-rez in Santisteban. Med ostalimi kandidati za B reprezentanco so Biempica, Camps, Del Sol in Irgulegui. sa italijanskega pokala 1958-1959 je Simmenthal premagal enajstorico Fedit iz Rima z rezultatom 2:1 (0:1). Zmaga Simmenthala je zaslužena, vendar pa bi tudi neodločen rezultat vsaj delno poplačal napadalce Fedita, ki so kar trikrat streljali v drog. Gole so dosegli: v 42’ prvega polčasa Gaeta (F.), v 9’ m 17’ drugega polčasa List (S.). BOKS Perez - Ursua za svet. prvenstvo MANILA, 7. — Svetovni prvak mušje kat. Argentinec Pascual Perez bo 29. nov. letos branil svoj naslov proa Filipincu Dommyju Ursui v Manili. • * » NEW VORK, 7. — AmeriŠKi boksar welter kat. Isaac Lo-gart je v povratnem dvoboju premagal po točkah v 10 rundah rojaka Rudella Stitcha. Stitch je premagal Logarta 2. avg. letos v Louisville po točkah. * * * LONDON. 7. — Evropski prvak mušje kat. Young Martin se bo 20. okt. boril v New-castlu z Angležem Georgom Bowesom. Dvoboj ne bo veljal za naslov. Prvo kolo košarkarskega prvenstva Zmaga vrste Stock nad šibkim Livornom Cavazzon najboljši v tržaškem moštvu • V ostalih srečanjih zmage favoritov V nedeljo se je začelo italijansko košarkarsko prvenstvo Prve serije, v katerem nastopa 12 ekip. Rezultati prvega kola ne predstavljajo nobenega presenečenja, pač pa dokazujejo, da mnoge elitne vrste še niso povsem pripravljene niti v individualnem in se manj v kolektivnem smislu. To velja predvsem za Simmenthal in Santt-pasto, ki sta le s težavo premagala svoje ne ravno močne nasprotnike. Presenetljivo dobro formo pa je ze pokazala ekipa Motomarini na’ ško-<3o letošnjega novinca prvenstva — Lazia. Med vrstami, ki so prvo tekmo odločile v svojo korist, je tudi tržaška vrsta Stock, ki je doma s precejšnjo lahkoto odpravila ekipo iz Livorna. Toda razmeroma visoka zmaga Tržačanov ne sme veljati za odraz njihove realne moči, ki jo bodo pokazala šele nadaljnja in bolj zahtevna srečanja. Livorno je namreč še le v zadnjem trenutku zaradi odpovedi Pavie vskočil v Prvo serijo in je prisiljen nastopati s slabšimi igralci, ker je vse boljše prodal. Zaradi tega je njegova trenutna vrsta precej šibka, čeprav jo odlikuje velika borbenost. Ugotoviti je treba, da je vrsta Stock še nepripravljena in da njena kolektivna igra sepa na vse koncih in krajih. V mnogočem je temu kriva slaba forma in kondicija nekaterih igralcev, kot Montgo-meryja, Damianija in Magri-nija. Izvrsten pa je bil Cavazzon, ki je sam dosegel 26 košev. Odlikovala sta se še Na-tali in Zaccaria, nov član vrste. Rezultati: Simmental . - "I- gnis Varese 69:61, Motomori-ni - "Lazio 90:57, "Santipasta -Leviss. Cantu 57:54, *V. Pe-saro - Stella Azzurra 66:49. Oransoda Virtus - *Reyer 87:58, "Stock - Livorno 61:40. Lestvica: Motomorini 1 1 0 90 57 2 Stock 1 1 0 61 40 2 Victoria Pesaro 1 1 0 66 49 2 Oransoda Virtus 1 1 0 67 58 2 Simmenthal Santipasta Leviss Cantit Ignis Varese Reyer Stella Azzurra Livorno Lazio 1 1 0 69 51 2 1 1 0 57 54 2 1 0 1 54 57 1 10 161 09 1 1 0 1 56 67 1 1 0 1 49 66 1 1 0 1 40 61 1 1 0 1 57 90 1 KOLESARSTVO Končna lestvica cestnega prvenstva MILAN, 7. — Profesionalna komisija UVI je takole določila končni uradni vrstni red za absolutno italijansko prvenstvo profesionalcev po zad- nji dirki za veliko nagrado industrije in trgovine: 1. Baldini 61 točk, 2. Defi-lippis 53, 3. Moser 52, 4. Sab-badin in Zanboni 40, 6. Cop-pi in Tinazzi 30, 8. Conterm 29, 9. Fallarini 28, 10. Bene-detti 27, 11. Nicolo 26, 12 Monti in Nencinj 25, 14. Fantini 22, 15. Ciampi in Pado-van 15, 17. Carlesi, Favero in Sčudellaro 13. 20. Dante in Pambianco 11. 22 Fini in La Cioppa 9, 24. Maule in Alma-viva 7, 26. Baffi 6, 27. Conti in Pettinati 4, 29. Albani in Boni 3. Sledijo z 1 točko: Az zini, Barale G., Coletto. Fa-bri. Fornara. Massiha, Mi lesi, Restelli, Ronchini, Tosato in Viani. TOTOCALCIO Tekma Lazio - Udinese ne velja za stavo RIM. 7. — Urad TOTOCALr CIO sporoča, da srečanje Lazio - Udinese, vključeno v stavni stolpec št. 6 za ned?* Ijo 12 okt., ne bo veljavno za stavo, ker bo odigrano v nedeljo ob 10.30. Zaradi tega pride za stavri stolpec v poštev prva rezervna tekma Lecco - Brescia. SMUČANJE Mfheeler bo zapustila smučarski šport ST. JOVITE, 7. — Lucile Mfheeler, svetovna prvakinja v smuku in v veleslalomu, je sporočila, da bo prenehala aktivno nastopati. Prvakinja, ki je stara 23 let, je dejala, da bi lahko še z uspehom nastopala nekaj let, da pa zahtevajo priprave za uspešno nastopanje preveč »žrtev«. TENIS — DAVISOV POKAL Italijansko moštvo za modeonski finale RIM, 7. — Tehnična komisija italijanske teniške zveze je že sedaj določila, da bodo v medeonskem finalu Davisovega pokala zastopali Italijo Giuseppe Merlo, Nicolo Pie-trangeli in Orlando Sirola Kapetan moštva bo odv. Pier Giovanni Canepele. Tehnična komisija je tudi načelno izdelala program o.>-tovanji moštva, vendar pa ga še ne bo objavila. Vsekakor pa se zdi izključeno, da oi srečanje med Filipinci in Italijo bilo v Manili, razen seveda če ponudba filipinske zveze ne bi bila Izredno u-godna. Nogometno prvenstvo diletantov U beri n s in Penzion* s peinim številom teilj Zmaga Edere v meddeželnem prvenstvu Položaj v B skupini prvenstva diletantov se po tretjem kolu bistveno ni spremenil. V vodstvu so še vedno tri tržaške enajstorice Libertas, Ponziana s 6 ter Cremcaffe s 5 točkami. Ponziana je na svojem igrišču po borbeni igri premagala Cavo Romano iz Nabrežine, Libertas je bil u-spešen z enakim rezultatom (1:0) proti Istriji tudi na svojem igrišču, moštvo Cremcaffe pa je šlo po obe točki v Turriaco. Ostali dve tržaški enajstorici nista imeli sreče. San Giovanni je izgubil na lastnih tleh proti miljski Fortitudo CRDA pa je klonila v Ronkah 9’ pred koncem igre. ko so domačini dosegli edini gol tekme iz 11-metrovke. Rezultati: "Ponziana - Cava Romana 1:0. Fortitudo - "S. Giovanni 2:0, "Muggesana -Aquileia 6:2. "Ronchi - CRDA 1:0, Cremcaffe - "Turriaco 2:1, "Libertas - Istria 1:0, "Aiello-Cervignano 1:0, "Gradese -Pieris 2:1. Lestvica: Libertas Ponziana Cremcaffe Muggesanal Fortitudo Ronchi Cervignano 3 3 3 3 3 3 3 Cava Romana 3 Gradese Fiumicello Aquileia Pieris Aiello CRDA Turriaco S. Giovanni Istria 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 2 1 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 6 0 8 1 5 1 12 5 6 1 2 4 7 4 6 5 4 5 2 2 6 9 3 6 1 -7 0 4 1 4 1 7 0 5 V A skupini, v kateri vodi po 3. kolu Cremonese. je štan-dreška Juventina dosegla svo. jo prvo zmago proti Azzanese s 5:2 in se odmaknila od zadnjega mesta. V meddeželnem prvenstvu se je tržaška Edera hitro oddolžila za poraz v prvem kolu z zmago nad Pro Moglia-no. Pro Gorizia je iz Merana prinesla dragoceno točko, CRDA iz Tržiča pa je la oddati pol izkupička en*r storici Miranese. KOTALKANJE 12 držav na prvenstvu v umetnem kotalkanju BOLOGNA. 7. — 7. svet<£ no prvenstvo v umetnem talkanju za moške, zens?oort. dvojice in v plesu bo v P ni palači v Bologni 1^ in 26 t. m. Predvideno je., R se bodo prvenstva uo gj. predstavniki 12 držav cer: Portugalske, SpanU ■ ^ ce, Francije, Avstrije. • in Vzh. Nemčije. j-iav- in Anglije ter tudi Pre dije, niki ZDA in Nove Zel*“' > ki so ze 1. 1956 sodelovali prvenstvu v Barceloni. Uradni program prvenstv bo: A 9 i° v petek. 24. okt : od/ ^ 17. ure: obvezni liki z u. ške in ženske; ob 21. ’• radna otvoritev prvenS-ke in nato prosti liki za m0, dvojice’ v. 21 uri V soboto 25. okt.: ob proste figure za ženske. ^ V nedeljo, 26- .okt^f-giteV uri: plesi in nato Pr J gd i# prvakov, razdelitev nag r, ekshibicijski nastop no vakov. ' ' uoiovorm oredoJ* STANISLAV HENK? ^ Tiska Tiskarski zavod 4« KIHO PROSEK-KONTffS predvaja danes 2. *• ®j ob 20. uri Warner Brv’ film: BABY DOLL (La bambola viva) Igrajo: K. MALDEN BAKER, E. WALLACB Mladini pod 16 let010 vstop prepovedan Tone na Dniinah predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18- url Cinemascope barvni Columbia film: ^Preživela sta dva» (Sopravv issuti: 2) s* ■ Igrata: JOSE’ FERRKR in TREVOR MIKULA LETIČ INTERNA TITIS S tem je pravzaprav mojega rokopisa spisanega v internaciji, konec. Dodal sem še poglavji o «Abruskem narečju« in o »Abrušklh ljudeh«, ki sem ju bil ze rrej spisal. Mislim, da se dobro čit.ata tudi pod naslovom »Internatitis«. Pripominjam nadalje: Iz spisa je razvidno, da sem vsakega tovariša v internaciji tikal, medtem ko so mnogi mene vikali. Zadeva je takale: Ob neki priliki sem zbranim tovarišem izjavil: «Po mojem dosedanjem izkustvu se porodijo trajna prijateljstva samo na solski klopi in pod puško. Zdaj vidim, da je tretji tak faktor internacija. Pod eno streho sivimo, vsi imamo isto usodo Zato si jemljem pravico, da vsakogar tikam, in vsakemu dajem isto pravico, da tudi on mene tika«. 3 Z malimi izjemami, ki se mestoma opažajo v spisu, so se vsi tovariši tega držali. — Jaz sam sem vikai, kolikor se spominjam, samo »starega borca« Zenica in senatorja dr. Lazareviča zaradi njune starosti; nadalje vse Žide ter nekaj drugih internirancev zaradi njihove pičle koiegialnosti. Ker smo že pri opombah, naj povem še tole: Z velikim zanimanjem sem bral Juš Kozakovo knjigo »Lesena žlica«, ki tudi opisuje življenje v internaciji. Pisatelj sicer označuje knjigo kot »roman«, toda marsikje se le približuje suhi »kroniki«, kakor jo vsebuje moj spis. Med drugim je bil Juš Kozak interniran nekaj časa tudi v Corropoliju. (Za nami. Mi smo bili tedaj v Casoliju). Njegova zadevna kronika, v kolikor je kronika, se ujema z mojo glede razmer v Corropoliju. Razlika je le v tem, da Juš Kozak ne gleda v svet s tako rožnatimi očali kakor jBz. Imava pač različne dioptrije glede humorja. Neko malo stvar pa moram popraviti v tej njegovi corro polijski kroniki. To resnici na ljubo in na ljubo mojemu dragemu prijatelju in dveletnemu veselemu sotrpinu, slikarju Ljubu Ravnikarju: V II. delu svoje knjige opisuje Juš Kozak stensko sliko, ki se je nahajala in se mogoče se danes nahaja v desnem zadnjem kotu velike dvorane v I. nadstropju corropolijske Badie. Ta slika predstavlja nekako simbolično karikaturo zdrav, niške vede. Bila je res posvečena ruskemu zdravniku dr. Po-Ionskemu, ki je bil dolgo casa z nami, dokler ni bil kazensko premeščen v taborišče v Toilu. (Glej moje poglavje o »Muholovcih«!). Avtor te slike pa ni Čargo, kakor poroča Juš Kozak, temveč naš vrli Ljubo Ravnikar, kateri je v tistem kotu skupno z dr. Polenškim in dr. Delimaničem nekoliko mesecev prespal in presanjal. NA SVOBODI Florenca, v novembru 1943. PRVI KORAKI Internacije je konec. — Nekje prej sva se s čitateljem menila, da sva oba radovedna, kakšen konec bo vzela ta stvar. No, zdaj ga imava, ta konec. Odkrito povedano: Meni je prišel nekoliko nepričakovano in citatelju menda tudi. Izgublja! pa se ne bom v razmotrivanja o tem srečnem in prijetnem presenečenju. Moja dolžnost je le, da se dostojno poslovim od prijaznega čitatelja, ki me je zvesto spremljal skozi časnodolga in dolgočasna internacijska leta Prav je imel tisti tovariš v internaciji, ki je dejal: »Videl boš: Ko se bomo najmanj zavedali, bo priletel golobček miru z oljkovo vejico v kljunu.« Golobček miru sicer ni še priletel: a priletel je njegov bližnji sorodnik: škrjanček svobode. In ta skrjancek zdaj veselo «poje in žvrgoli« že dobra dva meseca. Priletel pa je ob naslednjih dogodkih: Dne 26. julija 1943 je bil moj rojstni dan. Ničesar si nisem pričakoval za ta dan. Usoda pa mi je naklonila izredno darilo: Padec Mussolinijeve vlade. Od veselja sem segel v žep prav do dna (veliko muke ni bilo pri tem!) kupif sem vina, povabil ožje prijatelje in se pošteno po slovensko napil. Tovariši me pri tem naporu niso zapustili. Ce smo že prej, posebno po Stalingradu, čutili, da je krvava zgodovinska drama prekoračila svoj vrhunec, smo v tem padcu videli očiten znak, da se stvar obrača na boljše; da je prišel začetek konca; tistega konca, o katerem smo sanjali tako dolgo. Nemirna nervoznost se nas je polastila. Od jutra do večera smo le razpravljali, dokazovali, ugibali, upali, delali načrte. Najbolj vazen nam je bil pogovor o tem, kako se bomo ubranili eventualnih neugodnih ali celo nevarnih zapletlja-jev, ki bi utegnili nastati. Preveč pa si nismo belili glav; Zaupajmo v srečo junaško! Imamo železne postelje. Te bomo razdrli in se oborožili z železnimi drogi. Potem bomo že prišli do boljšega, pravega orožja. Vsekakor pa nisem več našel prave ubranosti, da bi nadaljeval svoj spis. Tako je počasi prilezel dan 8. septembra, dan premirja. Bili smo prosti. Ni nam bilo treba razdirati postelj. Naši stražniki so enostavno izginili; ni jih bilo več. Prijatelji so me naprosili, naj nadaljujem svojo »službo« posredovalca med taboriščem in občino; šel sem torej na županstvo. ' Casoli je bil prazen. Trgovine zaprte, hišna vrata zapahnjena, nikjer žive duše. Vse se je balo Nemcev. Nikoli nisem še videl takega poplaha kakor te in prihodnje dni. Na županstvu sem komaj priklical občinskega slugo Francesca, da mi je odprl. . .i Tajnik me je sprejel zelo prijazno, s malim odtenkom vedel’ d» spoštovanja Tega prej ni bilo. Na mah sem se zaVe pripadam taboru zmagovalcev. nbra2*0^! Prav gladko sva se sporazumela s tajnikom. prob sem mu, da bo večina internirancev takoj odpotova potrt® domu Pristal je na to, da pripravi in izroči potreb izkaznice. ..^j, d" Mnogi — med njimi vsi Slovenci — pa bodo os & počakajo na zaveznike, v kolikor se jim ne bi P04”, ,e bi T se že prej prerinejo proti jugu skozi bojno črto, tedaj na višini Campobassa, kakih 50—60 km daleč, d sva se tudi. da nas bo občina še nadalje , rehranjeva železnice so še vozile in mnogi tovariši so se kar jUgtL vili proti severu. Dve manjši skupini sta pa šli pč" fr0nt° Ena se je čez nekaj dni vrnila, čes da je prehod skoa* nemogoč; druge nismo več videli. n sa«^. Medtem so Nemci Mussolinija osvobodili na Gran ^ se Nam pa je bilo najavljeno, da je pnsel odlok iz imajo interniranci zopet pozapreti. ,fl opO" Nastalo je malo vznemirjenje. Sel sem na občino zoril tajnika, naj gleda, da se ne napravi kak Pr'#^ korak. Interniranci so mirni, pripravljeni so tudi K ^per pri vzdrževanju reda, če bi bilo potrebno Rim je ^‘LorP0* go dalje nego zavezniki. Lahko ga zadene huda ook za kak neprijazen ukrep. imrrP0 » Sicer pa: Kdo bo nas zaprl? Kar je nosilo un g puško, je vse izginilo, mi pa smo pripravljeni tum-branimo. hiaže1^19* V nekem tihem sporazumu sva se zatekla k b nSt»d italijanskemu »domani« in dogovorila sva se, da _jD[jpe ^ pri starem, interniranci se bomo držali stroge disc nihče nas ne bo nadlegoval. ^ skUP1;" Vendar pa sem tovarišem svetoval, naj se v n1*1’ n*j s, nah preselijo v bližnjo okolico med kmete, kuhajo sami, a po hrano naj hodijo na občino odnosno Z* . torju« Quonziju. Ta poslednji je bil zdaj sila Pn}‘z.^ r»vfl dal se je, da njegova »fornitorska« dejavnost ni svetla in brezhibna. Bal se je. (Nadaljevanje sledU'