Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 82.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, ino- - zemstvo Din 64.—. PoStno-čekovnt rač. 10 603. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, 'U strani Din 250.—, J/x« strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, Uredništvo in upravništvc: Maribor, Koroška c. 5. Telefon 2113 LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" fídor scfc fcicr, laufe vihar! Kdor zida na sovraštvu, ne more zgraditi trdne zgradbe. To dokazuje zgodovina marksističnega socializma. Karel Marks, nemški židovski pisatelj, •je duhovni oče socialno-demofcratske-ga nauka. Boljševiki v Rusiji poskušajo ta nauk izvrševati v dejanskem življenju. Niso pa zgradili trdne zgrad be ljudske sreče, marveč so vso Rusijo spremenili v prisilno delavnico in nasilno kasarno. Marksistični socializem je neizvrš-^/iv, ker zametuje iz Boga izvirajočo „jubezen ter propoveda sovraštvo, ki ga širi med delavskimi sloji z geslom razrednega boja. Iz sovraštva pa se ne more roditi dobro, marveč samo zlo. Zlo je sejal marksistični socializem po svetu in to zlo je tudi njega zlomilo. Prvi maj, ki ga je 2. socialistična in-ternacionala (mednarodna socialistična zveza) določila za manifestacijski praznik socialističnega delavstva, je letos nudil svetu sliko propadajočega materialističnega socializma. Marksistični socializem je v vseh državah v defenzivi. V Nemčiji ga je pomandral nemški narodno-socialisti-čni škorenj. Prvi maj, ki se je na Nemškem vedno praznoval v znamenju rdečih zastav, se je letos vršil v znaku kljukastega križa. Marksizem se je skrival po najskrivnejših kotih ter ni upal v javnosti niti pokazati svojega obraza. Marksistično junaštvo, ki se je svojčas v Nemčiji tako ši-rOkoustilo ter pozivalo k strastni borbi, se je spremenilo v onemogel molk. Naslednji dan je dal državni kancler Hitler po državnem svetniku dr. Leyu zasesti vsa poslopja in vse urade socialističnih strokovnih organizacij, ki so bile najmočnejša opora marksističnega socializma v Nemčiji, ter vse voditelje teh organizacij zapreti. Zasedena je tudi bila Delavska banka in vse njene podružnice. Celo v Avstriji se socialno demokratična stranka, ki je številčno najmočnejša stranka v državi, ni upala ta dan nastopiti po stari socialistični tradiciji (izročilu). Socialistični voditelji so sicer zveznemu kanclerju Dollfussu zapretili, da mu bodo 1. maja pokazali svojo moč, ter celo namigavali, da bi se mogli ponoviti prizori iz poletja 1927, ko je bila na Dunaju socialistič-no-komunistična vstaja ter je bilo zažgano državno sodišče. Pa se ni nič ponovilo. Na Dunaju, ki ga socialisti še vedno ¡kaj radi proglašajo za rdeče mesto, je bil popolen red in mir. Rde- či Dunaj se tokrat niti ni izkazal s pro-menadnim sprehajanjem socialističnih pristašev. Celo na občinskih hišah, iki so sedaj še v rokah socialistov, ni bilo običajnega marksističnega nakita. Kako blagodejen je strah pred malim kanclerjem Dollfussom! Marksizem propada tudi v Španiji, Čeprav je tamkaj zdaj še na vladi. Sedanji ministrski predsednik Azana, ki je izšel iz vrst liberalizma ter sebe označuje kot radikalnega socialista, vlada s pomočjo takozvanih umerjenih marksističnih socialistov špansko državo. Veliko preglavic mu delajo naj-radikalnejši marksistični bratci, tako-zvani sindikalisti, ki prejemajo navodila iz boljševiške Moskve. Uprizarjajo nemire in vstanke zdaj v tem kraju, zdaj v drugem. Vlada pa jih da takoj krvavo zadušiti po receptu: »Za vsakega mrtvega žandarja 10 mrtvih glav!« Tako je marksistični socializem, Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je gospodarsko in finančno krizo zagrabil z močno roko. Njegov prednik se je omejeval na napovedi in obljube, Roosevelt pa je mesto besed izbral dejanje. Pooblastilo za to dejanje mu je dal senat, ki je predzadnji dan aprila z dvetretjinsko večino sprejel za to potrebni zakon. V tem zakonu se daje državnemu predsedniku pooblastilo, da zniža zlato vrednost dolarja do polovice sedanje vsebine. Na ta način hočejo Amerikanci, dasi imajo dovolj zlate podlage za svojo valuto — saj vendar imajo med vsemi državami največ zlata — sami razvrednotiti dolar, da bi mogle porasti cene blagu ter se poživiti trgovina. Nadalje je predsednik pooblaščen, da more izdati za 3 milijarde dolarjev ne-kritih bankovcev, s katerimi bi poplačali vladne obveznosti. Te novčanice se bodo tekom 25 let z letnimi obrestmi 4% vzele iz prometa. Pooblaščen je tudi, da sme neomejeno kovati srebrni denar po vrednosti, ki jo določa sam. Ti ukrepi so v prid vsem slojem ljudstva, ki so začeli vsled težke krize hudo trpeti. V prid so osobito še poljedelcem, ki v Ameriki trpijo na istih gospodarskih ranah ko pri nas, in te so: nizke cene kmetijskim pridelkom, pomanjkanje denarja, visoke dajatve, veliki dolgovi. Roosevelt si je v svesti, ki je v Španiji nastopal z velikimi obljubami in še z večjim hujskanjem, izgubil med ljudstvom vse zaupanje. To so pokazale občinske volitve, ki so se pretekli mesec vršile v velikem delu Španije. Pri teh volitvah socialisti h Azanovimi radikali niso dobili niti petine glasov. Vihar ljudske nevolje bo kmalu pognal Azano in njegove socialistične pajdaše s politične pozornice. Zgodovina marksističnega socializma dokazuje nesposobnost te stranke za pozitivno graditeljsko delo. Socialni demokratje so znali ter še zdaj znajo samo zabavljati in hujskati ter sejati razdor, prepir in sovraštvo. To pa niso sile, ki bi mogle ustvariti gospodarski red in mir v človeški družbi ter srečo in zadovoljnost med ljudmi. Socialistični voditelji, ki so bili v Mar-ksovi šoli, ne verujejo v Boga in v božjo besedo. Sedaj pa morajo, naj hočejo ali nočejo, na sebi in svoji stranki preizkusiti resničnost božje besede, zajamčene v sv. pismu: »Kdor seje veter, žanje vihar.« da se je treba na poljedelce (farmerje) posebno ozirati, iker tvori ta stan naj-solidnejšo (najtrdnejšo) družabno podlago državi in ker vsled krize razmeroma največ trpi. Zato si je dal od senata podeliti posebna pooblastila za pomoč hudo stiskanim poljedelcem. Ker je vprašanje cen eno najvažnejših vprašanj sedanjega gospodarskega stanja poljedelcev, je Roosevelt dobil pooblastilo, da s primernimi sredstvi urejuje cene kmetijskim pridelkom. Kmetijski minister bo moral trg agrar nih pridelkov skrbno kontrolirati, cene nadzirati t~r skrbeti, da ne padejo pod višino, na kateri se kmetsko delo vsaj kolikor toliko izplača. Težka in nevarna rana, na kateri trpi ameriško poljedelstvo, je prezadolženost kmets-kih posestev. V to svrho je Roosevelt dobil pooblastilo za izdajo obligacij državnih bank v najvišjem znesku 2 milijard dolarjev, da se prezadolženim poljedelcem pride na pomoč. Da se povečajo dohodki poljedelcev, je predsednik tudi pooblaščen, da se ustanovi osrednji pool = zveza za bombaže-vino ter da se farmerji udeležijo dobička pri prodaji svojih izdelkov. Tako se je Amerika začela resno brigati in truditi, da reši ikmetski stan propada, ki mu preti. Iz Avstrije. Dollfussovi vladi naklonjeno časopisje je razneslo 3. in 4. maja v javnost vest o naklepih hitlerjev-£ke Nemčije proti avstrijski republiki. Poročali so, da so na Tirolskem in na Solnograškem v obmejnih predelih razkrili razpredeno zaroto, kako naj bi avstrijski hitlerjevci s podporo svojih somišljenikov iz Nemčije organizirali upor proti Dollfussovi diktaturi. Ob ti priliki navaja »Reichspost« neko izjavo bavarskega državnega namestnika generala Eppa, ki je rekel na prvomaj-iniškem zborovanju v Monakovem, da so narodni socialisti odločeni, razširti »narodno revolucijo« tudi na Avstrijo. Omenil je ob tej priliki tudi možnost skorajšnjega »vojaškega izprehoda« v 'Avstrijo, ako bi se dunajska vlada upirala hitlerizaciji avstrijske republike. — Avstrijski ministrski svet je izdal uredbo, ki prepoveduje nošenje Socialni pouk. Po raznih državah se Trudijo katoliške prosvetne organizacije, da osfcrbijo katoliškemu prebivalstvu potreben pouk o velevažnih socialnih vprašanjih sedanjega časa. V državah, v katerih vlada nasilje v obliki raznih diktatur, je to prosvetno delovanje kajpada otežkočeno. Vendar tudi v takih državah ne sedijo zavedni katoličani križem rok v zapečku, temneč stopajo v javnost s prepotrebnim socialnim poukom. Da dajejo napredni katoliški narodi kakor so Francozi, Belgijci in tudi katoliški Nemci vkljub Hitlerjevi diktaturi, v tem oziru dober zgled, je znano. Ta zgled vpliva na katoličane v Čehoslovaški in v Poljski, da prirejajo socialne tedne v svojem področju. Ta ustanova se vedno bolj Širi po svetu. Tako se je nedavno vršil v Alžiru (severni Afriki) socialni teden ?a tamošnje katoliške naseljence, ki jjli je več stotisočev. Za te kroge, bodisi delavskega stanu, bodisi razumni-ikega položaja, je potrebna socialna .vzgoja in vzbujena zavest socialnih 'dolžnosti. Socialni teden, ki ga je ot.vo-ril alžirski nadškof monsig. Leynand, se je bavil predvsem z vprašanjem družine in z agrarnim vprašanjem. Predavatelji so se tesno naslanjali na papeževo okrožnice, zlasti na znamenito ^Okrožnico »Quadragesimo anno«. Tudi "Sloveniji bi takšen socialni pouk bil nujno potreben. Kar prinaša koristi Revami Afriki, ne more biti brez koristi za našo domovino. Kdor sedi apa-tjčno križem rok" ikakor kak indijski faklr, mimo in preko njega gre čas. „. Lurški čudeži. Letos obhajamo 75-letnico Marijinih prikazni v Lurdu. Zato so v tem letu bolj kakor v drugem oči katoličanov obrnjene v Lurd in v čudovite dogodke, ki se tamkaj dogajajo. Zdravniški urad v Lurdu je nedavno objavil poročilo za leto 1932. uniform, ki bi označevale pripadnost h fcakoršnikoli politični stranki. Izvzet je od te naredbe »Heimwehr«, katerega se poslužuje vlada kot nekake »podpore« policije. Za voditelja znane nemške stranke centrum je bil izvoljen mesto odstopiv-šega prelata dr. Kaasa bivši kancelar dr. Briining. Centrum se je odločil za sodelovanje s Hitlerjem. Tajno policijo po vzgledu strahovite ruske Čeke uvaja Hitlerjeva vlada v Nemčiji. Značilna izjava nemškega kanclerja Hitlerja glede stališča Nemčije napram Poljski. Državni kancelar Hitler je sprejel v navzočnosti zunanjega ministra Neuratha poljskega poslanika Wysockega, Razpravljala sta o političnih vprašanjih in se dotaknila tudi nemško-poljskega razmerja. Pri tej priliki je kancelar naglasil namero državne vlade, da se bo držala obstoječih pogodb, in izrazil željo, da bi Poljska in Nemčija proučili skupne koristi brez strasti. Tekom preteklega leta je prisostvovalo 864 zdravnikov sejam, na katerih so se pretresali slučaji prijavljenih bolezni, odnosno izvršenih ozdravljenj. Mednarodno društvo zdravnikov v Lurdu, ki želijo, da se stalno obveščajo o lurških dogodkih, je lansko leto dobilo 200 novih članov, ki so razdeljeni po pripadništvu 20 narodom. Sedaj šteje to društvo 1685 članov-zdravni-kov. Preteklo leto je zdravniški urad preiskal spise 160 bolnikov ter pridr-žal spise za 85 oseb, katere so v Lurdu ozdravele in katere se bodo celo letošnje leto opazovale, da se more izreči končnoveljavno mnenje o njihovem ozdravljenju. Od teh zdravniški urad za 55 slučajev ozdravljenj ni hotel izjaviti svojega mnenja, iker ni bilo dovolj dokumentov o stanju bolezni pred ozdravljenjem in o zdravljenju, ali pa ozdravljenje se ni zgodilo v hipu, kar zdravniki zahtevajo kot prvi znak čudežnega ozdravljenja. 20 slučajev se še vedno proučuje. V navedenem poročilu je zdravniški urad dal izjavo o 6 hipnih, popolnih in dokončnih ozdravljenjih, ki so: 1, Gospodična Angela Rimpon, udeleženka škofijskega romanja v Lurd iz Rennesa, ozdravljena 18. junija 1931 od Pottove bolezni (v hrbtenjači). 2. Gospodična Luciena Clerc, škofijsko romanje iz Marseilla, ozdravljena 30. junija 1931 od perito-nitis bacilliare (vnetje trebušne mrene). 3. Gospodična Marcela Arpent, francosko narodno romanje, ozdravljena 23. marca 1931 od peritonitis. 4. Gospa Doudard, škofijsko romanje iz Nantesa, ozdravljena 10. septembra 1. 1931 od epidemičnega vnetja možganov. 5. Gospodična Ema Invernizzi, italijansko romanje, ozdravljena 7. julija 1931 od aktinomikoze (bolezni s strupenimi oteklinami na telesu). 6. Gospod Anton Rodriguez, francosko romanje iz S. Rosaire-a, ozdravljen 7. julija 1931 od Pottove bolezni. čehoslovaški romarji so koncem meseca aprila obiskali mesto Rim in njegove znamenitosti. Bilo jih je veliko število udeležencev iz raznih delov če-hoslovaške države. Prvi njih namen je bil, da izpolnijo vse pogoje, ki so predpisani za dobivanje odpustkov v letošnjem svetem letu. Naravno je, da so si pri tej priliki ogledali tudi sloveče rimske cerkve in dragocene spomenike iz starokrščanske preteklosti. Iskrena želja čehoslovaških romarjev je bila, da bi bili sprejeti od Sv. Očeta. Dne 27. aprila se je njihova želja iz^ polnila. Čehoslovaške romarje je vodil praški nadškof dr. Kašpar. Sv. Oče je imel pri tej priliki govor, v katerem je izpregovoril tople besede v obrambo praškega nadškofa. Zoper njega je v gotovih krogih nastalo nerazpoloženje. Nadškof dr. Kašpar je namreč dvignil svojo nadpastirsko besedo proti sokol-;, ski vzgoji mladine. Radi tega je bila proti njemu že druga razprava pred sodiščem v Pragi. Papež pa je v svojem nagovoru čehoslovaškim romarjem poveličeval zasluge prašega nadškofa. Med drugim je rekel: »Nekateri so hoteli, da se ga odstrani z njegovega visokega mesta, vi ste pa ga izbrali za svojega voditelja.« Apostolstvo na morju. Katoliškim mornarjem, ki jih njihov poklic vleče v razne kraje in v razne dele sveta, preti velika nevarnost, kar se tiče vere in verskega življenja. Da bi se ta nevarnost zmanjšala ter da bi se mornarjem, ko dopotujejo v razne kraje, nudila prilika, da se udeležijo sv. maše, prejmejo sv. zakramente ter svoj prosti čas posvetijo pošteni zabavi in osobito čitanju dobrih knjig, se je ustanovila posebna mednarodna organizacija. Ta organizacija napreduje od leta do leta ter ima že v okoli 200 največjih svetovnih pristaniščih svoje od-seke.jTukaj so katoliškim mornarjem na razpolago katoliški duhovniki, ki govorijo več jezikov, da jih spovejo,' jim delijo sv. obhajilo, za nje mašujejo ter jim izposojujejo katoliške knjige. Blagodati te organizacije je uživalo 200.000 mornarjev. Kljub krizi se ta velepomembna organizacija širi ter, vsako leto ustanovi nove odseke po raznih delih sveta. l€0p®lts Mrsiifc f. V Metavi v župniji Sv. Petra pri Mariboru je zaspal v Gospodu po daljšem bolehanju v 77. letu svoje starosti ta-mošnji posestnik g. Leopold Kranjc. Rajni je bil dolgoletni cerkveni ključar ter načelnik šentpeterske posojilnice. Oče Kranjc je bil v celi obširni fari obče čislana osebnost kot skrben gospodar, dober zakonski mož ter skrben oče svojih otrok, med katerimi je tudi duhovnik", bivši oblastni odbornik ter tajnik bivše SLS g. Marko Kranjc. Blago-pokojni je stal vedno liki skala trdno v narodno krščanskih vrstah', naročen je bil bogznaj koliko let na »Slovenskega gospodarja« in na razne nabožne liste. V izpolnjevanju verskih dolžnosti je bil kot eden najzvestejših članov apostolstva mož vzgled celi župniji. Še ob tako slabem zimskem ali deževnem vremenu smo videli blagega očeta Leopolda vsake nedeljo ter praznik že tu- di v visoki starosti pri rani službi božji in čisto sigurno vsak mesec pri mizi Gospodovi. Radi zaslug na narodno gospodarskem polju je bil pred leti od kralja zasluženo odlikovan z redom sv. Save. Kako je rajnega cela šentpeterska fara čislala, spoštovala in ljubila, je pokazalo obilno spremstvo np njegovi zadnji poti v soboto dne 6. maja pred-poldne. Pogreba se je udeležilo 15 duhovnikov. Sv. mašo zadušnico je daroval g. stolni župnik in dekan M. Umek. Posodili so blagi duši zadnjo pot: gg. predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, minister v p. Ivan Ve3enjak, bivši poslanec Franjo Žebot, ravnatelj Cirilove tiskarne Fr. Hrastelj, ravnat, mariborske kaznilnice Vrabl in še več drugih. Slovo mu je govoril izpred oltarja župne cerkve g. kanonik Umek in na mirodvoru na Gori mu je zapel žalostinko domači cerkveni pevski Vsestransko vzorni, delavni in zna-čajni oče Kranjc nam ostani vzgled moža prave slovenske korenine! Rajnemu ohranimo hvaležen spomin v molitvah, žalujočim preostalim naše sožalje! NOVICE Smrt po naključju. Po naključju je spil v Mariboru delavec Ivan Vidmar precejšnjo količino solne kisline. Prepeljali so ga sicer v bolnico, mu takoj izprali želodec, a je Vidmar kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl. Najdena vtcpljenka. Železničarjeva žena Marija Kos iz Studencev pri Mariboru je dne 3. aprila t. 1. zginila z doma. Dne 4. maja je nesrečnico naplavila Drava pri Slovenji vasi v župniji Hajdina pri Ptuju. Desno nogo si je zlomil pri padcu s kolesa 281etni zidarski pomočnik Ferdinand Maček iz Bresiernice v župniji Kamnica pri Mariboru. Pet prstov je odrezal stroj za napra-vljanje rezanice 181etnemu hlapcu Fr. Kralju s Plača ob severni meji. Z nožem v pleča. V Košakih pri Mariboru sta se sprla 261etni viničarski delavec Leopold Šmigovc in sosed. Med prepirom je zabodel sosed Šmi-govca z nožem dvakrat*v roko in v pleča. Smrtna nesreča. Pri izlaganju polnega soda v klet pri Sv. Trojici v Slov. gor. se je prekotalil sod preko 621et-nega posestnika Antona Muleca, stri mu je obe nogi in ga tudi sicer tako močno poškodoval na znotraj, da je revež kmalu po nesreči umrl. Mrtva starka v mlaki. V Brengovi pri Sv. Trojici v Slov. gor. je našel posestnik Alojzij Gungl v mlaki mrtvo 791etno Julijano Ketiš. Sodno raztele-senje je ugotovilo, da se je ženica zadušila v blatni mlakuži. , šest slovenskih posestnikov na avstrijskem ozemlju pogorelo. Med Radgono in Cankovo spada pod Avstrijo pet slovenskih vasi. Dne 1. maja zvečer je od otrok zaneteni požar uničil v Dedoncih šesterim slovenskim posestnikom imetje. Gasili in reševali so gasilci iz Jugoslavije in iz Avstrije. šest gospodarjev — šest pogorelcev. .V zadnji številki smo objavili celo kroniko požarov na Dravskem polju, od katere odpade večina na račun po-žigalčeve roke, ki še ni izsledena. V nedeljo 30. aprila krog polnoči je začelo goreti v vasi Stražgojnci pri Pra-gerskem pri posestniku Alojziju Stojn šeku na skednju. Plameni so takoj objeli skedenj, hlev, dve šupi in kolar-nico. Radi močnega vetra je preskočil ogenj na Napastovo domačijo in ka- kor bi trenil, je že uničeval imetje šestim posestnikom. Škoda znaša skupno 400.000 Din, zavarovalnina le polovico. Gotovo gre zopet za peklensko zloben požig. Na lice nesreče je pri-brzelo osem požarnih bramb z motor-kami, a je otežkočal gašenje silen veter. Pri gašenju in reševanju sta se hudo opekla dva moška in ena ženska. Brez gasilske pomoči bi bila pogorela cela vas. Težka nesreča vrlega moža. G. Jak. Rajh, posestnik v Ljutomeru in bivši oblastni poslanec, se je zvrnil in si zlomil desno roko. Vsled hudega zloma je prišlo do vnetja in vsega pomilovanja vrednemu Rajhu so morali odrezati v ormoški bolnici desnico nad zapestjem. Obče priljubljenega moža po-milujejo vsi Ljutomeržani in razni drugi številni znanci ter prijatelji. Dva neprsvidneža pri streljanju. V ptujsko bolnico sta bila oddana: 211et-ni posestniški sin Franc Šijanec iz So-vjaka pri Ljutomeru. Vsled neprevidnega ravnanja pri streljanju iz samokresa se je hudo ranil na desni roki ter nogi in je dobil povrh še zastrup-ljenje krvi. Pri nabijanju revolverja je eksplodiral naboj 131etnemu Francu Podgoršeku, posestniškemu sinu iz Drstelje pri Sv. Urbanu. Eksplozija mu je razmesarila levo roko. Delavca med seboj. Pri kopanju v vinogradu je udaril neki delavec 24-letnega Jakoba Gajšeka iz Cernožice z motiko tako močno po glavi, da so morali spraviti udarjenega v bolnico v Ptuj. Rekruti ne poznajo šale. Posestnik Pukšič iz Gajovcev pri Moškanjcih je privedel rekrute na postajo Moškanj-ci. Krenil je v Hojnikovo krčmo, kjer se je napil in lažje ranil z nožem tri fante. Mladina je vrgla razgrajača iz gostilne in ga zunaj tako pretepla, da je obležal s smrtnonevarnimi poškodbami. Milijonska dedščina na starost. — Užitkarica Marija Brodnjak z Brega cft %& teJLo ! Vaše perilo, ki je sveže.l dehteče in belo kot sneg!! Tako ugodno, hitro in lepo, pere samo Persil li Persil je în ostane ne-! doseglji*. Vzemite Persil za vsako perilo teri pazite na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih.i BOTRI IN BOTRICE, NE PRERIVAJTE SE na dan birme pri stojnicah, kjer težko izberete primeren molitvenik in rožni venec ter druge spominke! Eupite si to že v naprej v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. pri Ptuju je prejela te dni od ameriškega konzulata v Zagrebu preveselo vest, da ji je zapustil v San Franciscu umrli sorodnik milijonsko dedščino. V celoti znaša zapuščina pokojnega strica iz Amerike 16 milijonov dolarjev, iki se bo razdelila na pet dedičev. Brodnjakovo je obvestil o dediščini že tudi advokat iz San Francisca. Užitkarica bo naenkrat v največjih časteh. Jablane so mu posekali iz hudobije. Posestniku Francu Čehu na Kicarju pri Ptuju so neznani fantini iz gole hudobije posekali v sadonosniku v noči 18 lepih jablan. Veja mu je zdrobila lobanjo. V gozdovih v okolici Dolnje Lendave je bil med delavci tudi Jurij Tonkovčič iz okolice Otočca v savski banovini. Veja padajočega drevesa je omenjenega s tako silo oplazila po glavi, da mu je udarec zdrobil lobanjo in je udarjeni, eno uro za tem umrl. J7a 8 let obsojen ubijalec. Lani 27. februarja je obklal 231etni delavec Kosi Viktor iz Nove vasi pri Ptuju na domači veselici pri Petru Cvetku v Novi vasi Franca Meznariča tako občutno, da je ta umrl na posledicah zabodljaja v ptujski bolnici. Kosi je bil obsojen 6. maja v Mariboru radi uboja na 8 let robije. Tatu koles so zasačili na Ptuju v osebi 281etnega Cirila Postrža, brezposelnega zidarskega pomočnika iz Boleh-nečic pri Ljutomeru. Zaprti je živel od tatvin. Ogenj uničil domačijo. V noči od 2. na 3. majnik je upepelil ogenj gospodarsko poslopje in hišo posestniku Martinu Matvosu, po domaČe Živort-niku, na Rahtelu v Gmajni nad mestom Slovenjgradec. Na gašenje ni bilo misliti radi pomanjkanja vode. Rešili so iz hiše obleko in pohištvo. Vzrok požara še ni dognan. Škodo cenijo na 60.000 Din, zavarovalnina znaša dve tretjini. Skok z drugega nadstropja. V Šoštanju je skočila ob 4. uri zjutraj iz drugega nadstropja šoštanjskega gradu 20 metrov globoko 281etna pazniko-Va žena Magdalena Majkusova. Pri padcu si je zlomila obe nogi, pretresla možgane in se sicer poškodovala, da ni misliti na okrevanje v celjski bolnici, kamor je bila prepeljana. Nevarna poškodba v fantovskem pretepu. Pijana fantovska družba se je stepla v Cirkovcah pri Šoštanju. Zaključek pretepa je bil: več lažje ranjenih, čevljarski pomočnik Franc Cvenk pa je dobil smrtnonevarne zabodljaje v trebuh. Z motiko po glavi. Posestnika Jožefa Lavriča iz Dramelj je udaril sosed v prepiru s tako silo z motiko po glavi, da mu je razbil lobanjo. Rsdi umora tasta 14 let ječe, Celjski sodni senat je obsodil dne 2. maja Antona Cvikla iz Št. Ilja pri Velenju na 14 let ječe, ker je bil obdolžen, da je umoril doma na pustni večer svojega tasta. Zlato poroko sta slavila dne 7. maja na Vranskem Gregor Musi, posestnik na Bistrici pri Vranskem, in njegova žena Amalija, rojena Lukman. Pridi-goval je ob tej priliki g. ljubljanski vse-učiliščni profesor dr. Fran Lukman, sv. mašo je služil Franc Lukman, ka-tehet v Celju. Zlatoporočencema naše častitke! Ogenj uničil gospodarsko poslopje. Dne 2. maja popoldne je upepelil ogenj v Liscah pri Celju blizu Anskega vrha gospodarsko poslopje g. Ozbiča. Zaboden iia smrt v krčmi. Pri Sv. "Filipu pri Podčetrtku je bil na smrt zaboden od Jurija Lipovšeka 271etni fant Avgust Plevnik v Plevnikovi gostilni. Sreča v nesreči. Višji nadzornik g. Kiinstler iz Dunaja se je vozil s svojo ženo ter sinom v avtomobilu na obisk k svojim sorodnikom. Avto je šofiral sin. 3 km pred Laškim je odpovedal volan in avtomobil je padel 6—8 m globoko proti Savinji. Pri hudem padcu se je poškodovala na znotraj in po Nemške železnice spravljajo naložene železniške vagone na avtomobilskih pcdstavkih pc navadnih cestah na naslov naročnikov. obrazu le gospa Künstler, katero so od-premili v celjsko bolnico, mož in sin ter avto so izšli iz na prvi pogled težke nesreče brez posebnih poškodb. Neznan vlomilec je udri na Vidmu ob Savi v stanovanje gospe M. Juvan-čičeve, ki že prebiva dolgo let sama v hiši. Ob času vloma je bila gospa zdoma v Ljubljani in za to je moral znati lopov, ki je odnesel iz stanovanja zlatnine za 2000 Din. Smrtna nesreča upokojenega rudarja. V torek dne 2. maja se je mudil 49-letni, upokojeni jn oženjeni rudar Fr. Kadunc iz Zagorja ob Savi pri posestniku Dolancu. Ko se je vračal proti domu v temi, mu je na bližnjici čez Dolančevo reber spodrsnilo, padel je proti Savi, kjer so ga našli mrtvega 4. maja. Avto je zgorel na cesti ob priliki, ko je vozil koruzo iz Novega mesta. Tovorno vozilo je bilo last Ivana Glo-bevnika iz Škocjana. Smrtna žrtev fantovskega pretepa. Na žegnanju pri cerkvi sv. Neže pod Rako pri Škocjanu na Dolenjskem je po divjaškem pretepu obležal smrtno nevarno poškodovan Franc Maznik, edini sin posestnika Maznika iz Gmajne pri Raki. Med ruvanjem je 271et-nemu nesrečnemu mladeniču eden od fantov iz sosednje vasi Ardarja prereza! trebuh, da mu je takoj izstopilo drobovje. Nesrečnika so odpeljali v bolnico v Krško, kjer je kmalu podlegel strašni rani. i Smrtna nesreča kolesarja. 231etni mizarski pomočnik Jožef Mužan iz Ribnega pri Bledu se je podal na kolesu ¡kropit mrliča v Begunje. Na po-vratku po polnoči je zadel v polnem diru na kolesu ob voz s tako silo, da je obležal nezavesten. Pobral ga je orožnik, spravil v bližnjo krčmo in na prošnjo poškodovanca ga je ikrčmar, drugo jutro odpremil na dom, kjer je vsled prehudih notrajnih poškodb u-mrl v materinem naročju. ■iiiiaiyiiiiiiäHai Razpoloženje na Dunaju dne 1. maja. Vojaštvo je preprečilo s strojnicam; demonstracije socijalnih demokratov. — Desno: V albanskem mestecu so postavili orjaško kolo, v katerem se vozijo Albanci. Kolo je zgrajeno po vzorcu orjaškega kolesa na svetovni razstavi v Čikagi leta 1893. ARTERIOSKLEROZA (poapnenje žil) nastane vsled nabiranja stropov v krvi in slabega izločanja. Radi tega postane kri nečista, so prične slabo pretakati ter postane gosta. — Z uživanjem naravnega „Planlnka" čaja Bahovec dobimo normalno izločevanje in pravilni obtok krvi. — Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi zdravilni wPIaninkaw čaj Bahovec ki se no prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20'— z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. Bahovec, LJubljana. Reg. br. 1349. od «. VII. 1932. Popravljamo. Delavec Andrej Ber-nek je okradel M. Horvata iz Ljubljane v Ptuju. Izmaknil mu je 400 Din. Ponarejeni 20dinarski novci so se pojavili v zadnjem času v Celju in po okolici. Denar je iz mehke «kovine in dokaj drugačen od pravega. Nove kazni za nered in ponesnaženje v železniških vagonih. Železniški minister je določil visoko odškodnino in kazni zaradi nemira in povzročanja škode v železniških vagonih. Oni, ki položi obuto nogo na sedež v III. razredu, plača 2 Din globe, v II. razredu 8 Din, v I. razredu 10 Din. Kdor pone-snaži stranišče, plača 30 Din, v ponovnem slučaju 10 Din več. STEHU svila v 200 krasnih desenih meter Din 15.—. Samo dokler traja zaloga. Ster-mecki — Celje. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodarja« zastonj. Po|i§8if€8i umor v §Om!ii. V zadnji številki smo poročali o res ostudno krvavem zločinu, ki se je odigral 25. aprila t. 1. v noči pri Sv. Ro- učitelj je bil. In zelo se je odlikoval. Pri kompa-niji je bil komandant in je prejel železni križ. Ni čudno, da je bil mož tako ponosen. Nadgozdar-jeva hči je bila njegova nevesta. Lep, močan fant je bil, vam, kakor sem že rekel, zelo podoben.« »Jaz nisem lep mož.« »Pač!« je iz srca govoril Blažun. »Le malo shujšani ste, kakor človek, ki je že marsikaj pretrpel, čeprav ste imenitno oblečeni.« »Obleka pri tem nima nič opraviti.« »Seveda ne! Naš posojilniški blagajnik se aorusBBSPoau O Št. Peter pri Mariboru. Novoustanovljeno gasilno društvo pri Št. Petru pri Mariboru ima y nedeljo dne 14. maja ob 2. uri popoldne veselico na vrtu pri g. Klojčniku v Trčovi. Odbor vabi k obilnem obisku! Sv. Janez nad Marenbergom. Lani smo god sv. Janeza praznovali zelo slovesno:: bile so pamreč kar tri slovesnosti obenem, kakor je p tem poročal tudi »Slovenski gospodar«. A tudi letos hočemo sv. Janeza počastiti zelo slovesno, čeravno ne bomo praznovali nič drugega kot samo njegov god. Vršilo se bo pa v tem-le redu: V torek dne 16. maja bo pri Sv. Janezu prva sv. maša ob 7. uri. Ob isti uri bo tudi odšla iz Marenberga k Sv. Janezu procesija. Po prihodu procesije bo še več sv. maš in jpridiiga. Pohiteli bomo k tej daleč naokrog znani romarski cerkvi in združili to, kar nam je potrebno in koristno, s tem, kar je nam prijetno! Bohova. Novo ustanovljeno gasilno društvo slavi v nedeljo dne 14. maja, ob 11. uri pred-poldne blagoslovitev brizgalne, prenovljenega gasilnega doma in podobe sv. Florijana. Popoldne veselica. Vljudno vabljeni! Hajdina pri Pluju. Opolnoči od sobote na nedeljo je izbruhnil požar pri posestnici Mariji Seka na Spodnjem Bregu št. 135. Domači so se pravkar vrnili domov, ko je požar zajel kuhinjo. Ogenj je nastal iz tleče žerjavice v štedilniku. Razven nekaj pohištva je vse pogorelo. Ker je to noč pihal močan zapadnik, je požar zajel blizu stoječo hišo št. 134, ki je last Lize Škofič, sedaj bivajoče v Ameriki. V Škofičevi hiši je stanoval železničar Anton Polajžar, kateri pa je bil pri svojih stariših, oddaljen četrt ure. Ta je pritekel še pravočasno ter rešil vse poihštvo, kure in svinjo, a je ognju žrtvoval vsa drva. Stavenski vrh. Previdnost božja je pretrgala nit življenja posestnici Jožefi Fekonja. katero smo izročili materi zemlji 29. aprila. ■Dopolnila je 76 let ter je s svojim možem kot zvesta krščanska žena 53 let mirno živela. S hvaležnostjo je sprejemala iz božjih rok vse dobrote, vsikdar pa je tudi vdana v bož- jo voljo junaško prenašala mnoge križe, težave in nesreče. Zapustila nas je žena nad vse pobožnega in usmiljenega srca, iz katerih ust nismo nikdar slišali kakšne slabe, trde ali razžaljive besede. Vselej je zvesto izpolnjevala krščanske dolžnosti ter se je na velikonočni praznik zadnjikrat pri sv. daritvi priporočila božjemu varstvu. Ohranimo njo in njene kreposti v trajnem spominu! Sv. Tomaž pri Ormožu. Žalostno so zapeli zvonovi in naznanjali tužno vest, da je umrla na velikonočni pondeljek Marica Vavpotič iz Pršetinec, stara komaj 18 let. Umrla je in to baš sedaj, ko se vsa narava vzbuja, vstaja v vsej svoji krasoti, k novemu življenju. Naj vživa večno spomlad! Frankovci pri Ormožu. Malo se čuje od nas Frankovčanov. Naravno, saj smo precej skriti. Zadnjič pa nas je vmdar rubež našel. Čeravno smo skriti, železnico in elektriko vseeno imamo skozi vas. Na žalost pa nimamo ne postajališča in ne električne razsvetljave. Veste, pri nas imamo nekega tička, ki vzame vse, kar mu pride pod roko; še bolho bi vzel človeku, če bi jo le mogel. Nedavno pa so mu orožniki prisvetili na dvorišče. Veržej. V salezijanskem Marijanišču bodo obhajali slovesnost Marije Pomočnice 24. in 25. maja. Dne 24. maja ob 5. uri zjutraj peta sv. maša z blagoslovom, nato cerkveni govor za duhovno obnovo. Zvečer ob 7. uri pridiga o Mariji Pomočnici, nato pete litanije Matere božje in blagoslov. Dne 25. maja, na Vnebo-hod, prva sv. maša (peta) z blagoslovom ob 5. uri, nato pridiga, slede druge sv. maše. Ob pol 10. uri na prostem pred Lurško kapelo ob lepem vremenu: cerkveni govor o Materi božji, nato pontifikalna slovesna sv. maša. Popoldne ob dveh cerkveni govor (ob lepem vremenu na prostem), nato procesija s kipom Marije Pomočnice, litanije Matere božje in sv. blagoslov. Ker se bo slavnost približno do 4. ure že skončala, se bodo procesije lahko udeležili tudi bolj oddaljeni Marijini častilci! Konjice. Pretekli teden je zasekala smrt s svojo neusmiljeno koso naši nadžupniji globoko zevajočo rano. Dne 1. maja je nenadoma umri, zadet od srčne kapi, g. Anton Kro-pej, grajski hišnik pri knezu Hugonu Win-dischgratzu. Marsikdo prvi hip tej žalostni novici ni mogel verjeti. Saj je videl še prejšnji dan rajnega hoditi po trgu po raznih opravkih in še prejšnji popoldan se je udeležil cerkvenega koncerta, pri katerem je pevsko društvo »Maribor« izvajalo Haydnov oratorij »Sedem poslednjih besed na križu«. To veličastno delo mu je izredno ugajalo, kakor se je pozneje sam izrazil. In kakor bi nekaj slutil, je rekel po besedah »Dopolnjeno je«: »Da, tako bomo tudi mi rekli- »Dopolnjeno je!« Rajni je bil lep zgled izredno marljivega ter zvestega služabnika. Vse svoje življenje, od 20. leta do svoje smrti, je služil le drugim. Najprej je stopil v službo pri rajnem lavant. knezcškofu dr. Stepišniku in bil njegov osebni, sluga 6 let. Po njegovi smrti je imel isto službo pri njegovem nasledniku dr. Napotniku, pri katerem je ostal 3 leta. Za tem je bil eno leto v Gradcu. Dne 1. septembra 1893 pa je nastopil službo pri knezu Windischgratzu, kjer je ostal do svoje smrti. Natančno čez 4 mesece bi slavil 40!etnico svojega zvestega službovanja pri Windischgatzih. Rajni »Anton«, kakor so ga v gradu vsi klicali, je bil zelo skromen in plemenit značaj. Zvesto je služil Bogu in svojemu gospodarju. Najprej Begu! Kot vzoren član Apostolstva mož je redno vsako prvo nedeljo v mesecu in še večkrat vmes pristopal k mizi Gospodovi. Še tisto jutro tik pred smrtjo je bil pri sv. maši. Zato ni čudno, če je majniška Kraljica tega dobrega služabnika že prvi dan svojega meseca vzela k sebi, da bi odslej služil njenemu Sinu. Kako je bil rajni splošno priljubljen, je pokazal veličastni pogreb. Pogrebne svečanosti je opravil g. arhidiakon Tovornik Franc z mitro ob asistenci obeh gg. kaplanov, ki je rajnemu v slovo izpregovoril zelo pomenljive besede. Pevski zbor mu je zapel na raznih krajih tri žalostinke. Po končanih pogrebnih molitvah se je njegova družina in rodbina Windisch-gratz kleče ob odprtem grobu poslovila od njega in njegovo plemenito dušo priporočila Bogu. Rajni Anton pa sedaj uživa večni mir in pokoj, ki ga v svoji službi ni nikoli poznal. Konjice. Dne 5. t. m. se je pred tuk. okrajnim sodiščem vršila zelo zanimiva obravnava, za katero je v vsem okraju že dalje časa vladalo silno veliko zanimanje, Pred sodnikom g. Leopoldom Šmalcem se je zagovarjala ga. Jelka Suhač, žena tuk. okrajnega načelnika, je pred tremi meseci ustrelil. Prej pa si je dal napraviti še prav drago obleko. Tak osel! Ali si ni mogel denarja prihraniti in se ustreliti v kakšni stari obleki?« Tujec ni poslušal krčmarjevih besed. »Kaj pa je bilo pozneje z Andrejem Bogat-cem, kateremu sem baje zelo podoben?« »Zelo podobni! Vedno bolj podobni! No da, Andrej se je vrnil z vojne domov, tedaj pa se "" m je nevesta naenkrat začela kujati.« »Kaj je storila?« »Kujati se mu je začela — tako čudno se je začela obnašati nasproti njemu — spremenila se je! Mislil je, da je temu vzrok njegov poklic; bil je samo učitelj; s častnikom je bilo sedaj pri kraju; njen oče pa je bil nadgozdar, ki se mu je precej visoko vihal nos. Toda rekla je, da je radi Andrejeve sestre, noroglave Katrice, ki je živela tako divje ne samo s Čolnarjem, ampak tudi z vojaki, kateri so bili nastanjeni v vasi. To pa nadgozdarjevi hčerki ni bilo po volji; bila je vzgojena v imenitnem pobožnem zavodu, gospodu očetu pa je bilo povolji še manj. Nič več ni po- vabil Andreja na dom. In tedaj je mladi mož obupal. Neki dan je bil tu pri meni ples. Katrica je zopet kar divjala. Tudi njen brat je bil tukaj. Moral je gledati sestrino noroglavo obnašanje. Ljudje že dolgo niso več zrli s spoštovanjem ne njega ne njegove družine, s prstom so kazali nanj. Surov kmet — Meden se pravi temu lumpu — ravno pred dvema urama sem ga vrgel iz svoje dostojne gostilne — ta je torej dražil in zbadal mladega moža tako dolgo, da bi se bila skoraj pripetila nesreča z vojaško pištolo. Spravil sem mladega moža s pomočjo našega starega učitelja na sveži zrak. Prigovarjala sva mu in ga mirila, tedaj pa se nama je nenadoma iztrgal in zaklical: Zbogom! Pozdravita mi mater! Oddirjal j-e proti mestu na kolodvor. Moj Bog, mati je jokala tako, da se Bogu usmili! Vsak dan je blodila tu okrog moje gostilne, kjer smo bili videli njenega sina zadnjikrat. Venomer je bila prepričana, da se še povrne; toda sin se ni vrnil, bil je daleč od doma. Nihče ga ni videl več. No in isti čas je umrla tudi Katrica. (Dalje sledi.) posebnega. Na ta način bi se zamoglo oddajati brzojavke le v mesečnih nočeh in tudi stroški za prenos bi bili tako veliki, da jih" je zmagal lahko samo še cesar. Brzojav s pomočjo lune se je uporabil, kolikor je znano, samo enkrat v zgoraj omenjenem letu. Društva sv. Ane (Marijanske kongregacije za žene) imajo zdaj edini in najboljši pripomoček v mo-litveniku: Cene od 32-— do 52 — D. Pet različnih vezav. TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR • etarokatoliške vere. Ozadje te razprave je sledeče: Dne 29. septembra 1932 je prišlo večje število konjiških žen in mater pred tukajšnje .okrajno načelstvo, da bi okrajnega načelnika 'dr. Mateja Suhača prosile, da bi se na dekliški osnovni šoli uredilo poučevanje verouka in da bi se preklical odlok prosvetnega ministra, na podlagi katerega je bil katehet g. Franc Boha-nec razrešen katetske službe. Okrajni načelnik je dal orožništvu nalog, da ne sme vseh žensk pustiti k njemu, ampak naj pride k njemu samo manjša deputacija, češ, da vseh p: bilo jih je okrog 150 — ne more sprejeti. Zato je odšlo k njemu 11 žen in mater, da bi rim izrazile svoje želje in prošnje. Druge pa so čakale pred okrajnim načelstvom. Med tem ^asom, ko so žene stale spodaj pred poslopjem okrajnega načelstva, je na nje priletela iz 'drugega nadstropja skozi okno neka »tekočina« in sicer iz — nočne posode, kakor sta pri razpravi izpovedali dve priči. Na podlagi do-prinešenih dokazov je sodišče spoznalo obdol-ženko za krivo in jo obsodilo po par. 287-2 na '420 Din globe pogojno na eno leto. Njen branilec dr. Ervin Mejak je proti razsodbi takoj prijavil priziv. Tako se bo s to zadevo pečalo še okrožno sodišče v Celju. Šmartno ob Paki. Goreti je začelo v sredo ljutraj dne 3. maja v Malem vrhu štev. 28 stanovanjsko poslopje posestnika in delavca Robida Ivana, po domače pri Žagmajštru. Kako je nastal ogenj, se ne da trenutno dognati. Zgorelo je nesrečni družini skoraj vse, kar je imela. Rešiti so mogli le malo obleke, nekaj pohištva in živino, kolikor je je imel. ,.V veliko olajšav? mu bo, ker je bil dobro zavarovan. Šmartno ob Paki. Dan 30. aprila je bil za ilas dan velikega presenečenja. Že več kakor eno leto poslušamo nedeljo za nedeljo, kako jzborno poje otroški pevski zbor enkrat pri dopoldanski in še pri popoldanski službi božji. G. pevovodja cerkvenega petja F. Klanč-nik je zbral lepo število otrok pevcev in jih vadil marljivo za cerkveno petje. Izbrani otroci so bili za ta namen usposobljeni po lepih glasovih, ki so se našli med njimi, in skrbnemu pouku v petju, ki ga jim je nudilo p. n. učiteljstvo v šoli. V tekočem šolskem letu sta se združila g. vodja cerkvenega petja in g. učitelj vodja šolskega petja g. O. Hu-dales in pomnožila ta že obstoječi otroški zbor z novimi pevci; nastal je mladinski zbor na', osnovni šoli. S tem zborom sta oba imenovana priredila v nedeljo popoldne dne 30. aprila pevski koncert narodnih in umetnih pe^smi. Koncert je v vsakem oziru sijajno u-'spel. Akoravno so naše gospodarske razmere nevesele, je dobre prcsvete željno občinstvo prisostvovalo koncertu v nad vse pričakovanje lepem številu. A tudi zbor je sijajno nastopil, če upoštevamo razmere na deželi. Blesteli so lepi, čisti glasovi, občudovalo je vse njih temeljito izvežbanost, zelo hvaležno so bile sprejete skladbe g. Fr. Klančnika ml., ki so bile tokrat prvič javno proizvajane. Slišimo, da namerava ta zbor svoj koncert ponoviti v šolskih prostorih dne 14. maja popoldne, kar z veseljem pričakujemo. Št. Andraž pri Velenju. Mnogo mladih in starejših iz naše župnije se je to leto že preselilo v večnost. Tudi malim in nedolžnim 'ptročičem ni smrt prizanesla. Najbolj prizadeta v tem oziru je ugledna Murnova hiša jpod Goro Oljko, o'dkoder se nudi krasen raz-gjed na divno Pohorsko pogorje. Minuli so še le dobri tri meseci, ko je iz te hiše nemila smrt iztrgala ljubečo zlato mamico; že si je [bpet izbrala drugo žrtev. .V cvetju let je v soboto, dne 29. aprila, na Marijin dan, zaspala v Gospodu hčerka iz te hiše Francka Cre-možnik, vzorna članica Marijine družbe. Popolnoma vdana v sklepe božje previdnosti je voljno prenašala bolezen, ki jo je mučila že leta. Goreče je ljubila presveto Srce Jezusovo in iskreno častila svojo nebeška mater Marijo. Z molitvijo na ustnicah se je po kratkem boju preselila iz te solzne doline. Draga Francka! Svet in njegovo veselje ti nista bila ljuba. Srce tvoje je stremelo za nečem višjim, za končnim ciljem, ki je v Bogu. Sedaj si dosegla to, po čemer si tako hrepenela. Odšla si med angelske krilatce, med rožice, ki ne zvenejo nikdar. Zadnji poklon družbene zastave v tvoj hladni grob 1. maja ni bil samo znamenje slovesa, ampak izraz upanja, da se zopet vidimo nad zvezdami. Spoštovani družini, očetu, bratom in sestram naše iskreno sožalje! Brasiovče. Umrl je dne 3. maja tragične smrti Ivan Cizej iz ugledne rodbine Slaka-nove iz Palč. Na novi cesti iz Velenja proti Polzeli je bil v torek napaden in oropan A. Pajnič, rešetar in trgovec s suho robo iz Ra-kovlja. Vračal se je iz sejma še v mraku in se je malo odstranil od voz; ko se vrne k vozu, je neki moški držal konja, dva pa sta ga napadla in pretepla ter mu pobrala ves denar, nakar so konja nagnali z vozom, katerega so potem še le na Polzeli vjeli. Roparje je orožništvo že izsledilo in zaprlo; so trije fantje iz okolice Šoštanja. — V zakonski stan sta stopili dve cerkveni pevki in sicer M. Štaknetova s F. Dobrišekom iz Grč in Marija Marotova iz Obraml s Francem Orešnik, gostilničarjem na Polzeli. Želimo obilo sreče. Sv. Križ na Slatini. Pomožna akcija: Na poziv višjih oblasti in po lastnem nagibu se je tudi prC nas ustanovila pomožna akcija za najpotrebnejše s sedežem v Rogaški Slatini. V preteklih petih mesecih se je nabralo v gotovini 0016 Din. Podpore so se praviloma dajale le v živilih, katerih se je razdelilo nad 3200 kg. V denarju so prispevali: uprava kopališča, tuk. duhovščina, županstvo Rogaške Slatine, uradništvo in delavstvo zdravilišča, učiteljstvo, poštno Jn železniško uradništvo, financa in orožništvo in občani Rogaške Slatine; druge občine v svetokrižki nadžupniji so darovale razna živila v vrednosti 1500 D. Poleg živil se je nabralo in razdelilo tudi 50 kosov obleke in 10 voz kurjave. Podpore je bilo deležnih do 200 oseb, oziroma družin, katerim se je v večji meri daroval božični in velikonočni dar. Rdeči križ na Slatini je v ta namen priredil skupno dobrodelno prireditev, ki je donesla 1300 Din čistega dobička. Pomožna akcija je razdeljevala svoje podpore v Občinskem domu na Slatini, za kar gre še posebna hvala njenemu vrlemu županu, g. Stanku šentjurcu. Brezposelnost je v mnogo-čem omejila zdravališka uprava, ki je vkljub gospodarski in denarni stiski izvršila v zadnjih mesecih več obnovitvenih del v parku in v zdraviliških poslopjih ter s tem zaposlila dokaj delavcev in tako zdatno in tudi sicer podpirala pomožno akcijo. Odbor pomožne akcije, v katerem deluje šestero članov iz vseh vrst in stanov prebivalstva, je sicer stalen, vendar za dogledni pomladni in poletni čas ne bo posloval z nabiranjem in razdeljevanjem podpor. Ob tej prekinitvi izreka imenovani odbor vsem dobrotnikom in darovalcem vdano zahvalo, združeno z lepo prošnjo, da ostanejo vsi pomožni akciji naklonjeni še tudi zanaprej. — Lep in tih jubilej: Na nedeljo Dobrega pastirja je dekan Fr. Korošec praznoval popolnoma na tihem 351etnico svo- jega pastirstva y nadžupniji Sv. Križa. Previdnost božja je tako .vodila njegovo dolgoletno velezaslužno pastirsko delo, da ga je lani po smrti dekana Šalamuna odičila z dekan-: skim imenom in bremenom. Zvestovdani njegovi župljani mu vsi želimo, naj bi mu bil jarem Gospodov, ki ga nosi zavoljo nas, ko* likor toliko sladek, in breme, kolikor mogoče olajšano po milostih, močeh in letih, ki naj jih Bog množi nad njim v blagor ugledne dekanije in nadžupnije Sv. Križa na Slatini. — še ena obletnica: Letos preteče 80 let, odkar je škof Slomšek ob svojem drugem bir-movanju pri Sv. Križu dne 18. junija 1853 sklenil, da se bodo an so se res istega leta od 26. do 30. septembra vršile na Slatini prve duhovne vaje za duhovnike. Vodil jih je la-zarist Jakob Horvat lz Celja. Vnanje priprave za duhovne vaje je izvršil tedanji nadžup-nik Kalin v veliko zadovoljnost Slomšekovo. Pišsse. Prejmi, dragi .Slovenski gospodar«, od nas Pišečanov veselo sporočilo, da smo prav zadovoljni s teboj. Vsi te radi prebiramo, mladi pa tudi stari. Kaj nam prinašaš tudi iz naših Pišec raznih novic, veselih in žalostnih, kakor pač nanese. Pa smo tudi mi' radi veseli. Kar se pa tiče verskega življenja, tudi nismo na najzadnjem mestu. Je to pač zasluga naših dobrih dušnih pastirjev, nad vse vnetih za čast božjo in zveličanje naših duš. Vsa hvala in čast našemu g. kaplanu, kateri nas z vso apostolsko gorečnostjo kliče in opominja k lepemu življenju. Rajhenburg. V minulih mesecih je bila v naši župniji precej razširjena hripa, pa smo jo krepko odganjali z lipovimi čaji, da tako res ni prišlo do smrtnih žrtev. Pač pa je an-' gelj smrti obiskal občino Raztez ter odpeljal v večnost kar župana g. Jožefa Omerzu. Podlegel je zastrupljenju krvi. Rajni je bil po svojem značaju miloba in dobrota. Blag oče svoji družini, skrben in ljubezniv župan, go* stoljuben prijateljem in ubožcem. Splošna žalost je objela vso okolico, ko je mrtvaški zvon oznanil njegovo smrt. Prihajali so kropit rajnega župana menda vsi občani. Na dan pogreba mu je pred domačo hišo krasne ter resnične besede govoril v slovo prijatelj Če-iiek Martin iz Armeškega. Zaklical mu je: Velikokrat si odhajal, dragi Omerzu, iz te hiše na božjo pot in si se z veseljem, potola-žen z molitvijo in sv. zakramenti, v njo zopet povračal, a danes odhajaš za vedno. Škoda te je, a Bog te kliče, kateremu si lepo in uda-no služil. Potem je bil mrtvaški sprevod iz Razteza na pokopališče podružnice Sv. Duha na Gorici, kjer je bila sveta daritev in pokop dobrega župana. Mešan pevski zbor goriških fantov in deklet je zapel že v cerkvi med sv. mašo in na pokopališču še nagrobnico spoštovanemu županu. Domač kaplan g. Zidan-šek je ob odprtem grobu zahvalil občane za izkazano spoštovanje že rajnemu županu ter povdaril njegov krasen zgled, ki ga je občinski predstojnik dajal kot veren in odločen katoličan. Bil je mož apostol In iskren ljubitelj Srca božjega. Rad je čital nabožne knjige in spise ter bil tudi zvest naročnik in dobeseden čitatelj »Slovenskega gospodarja«. Bodi mu Bog milostljiv, njegove domače pa naj tolaži zavest, da vsi žalujemo z njimi. Poloplfcii mhlM španske mornarice. Že večkrat smo omenjali potopljeni parnik »Egipt«, iz katerega se je posrečilo potapljačem, da so po dolgih letih iz morskih globin oteli zlati zaklad. Rešitev zlata iz »Egipta« je dala iskalcem potopljenih dragocenosti nove upe. Sedaj se celo pripravljajo, da bi se lotili potopljene španske barke »Florencia«, ki je spadala k velikemu brodovju (armadi) Španije in se je potopila pred 300 leti v zalivu Todermo-ry v bližini Hebridov v severni Škotski. Na krovu ladje so bile velike količine gotovine, ki je bila določena kot mezdno izplačilo za mornarje. Razven denarja je še bilo v zabojih precej zlata, razne dragocenosti in dragulji španskega kralja, katere je ta poslal svojemu bratu v Flandrijo. Po najnovejših ugotovitvah je bila »Florencia« plavajoča blagajna, ki je hranila dovolj denarja, da bi lahko izplačevala moštvo španskega vojnega brodovja celi dve leti. Velika armada, s katero je nameraval kralj Španije potopiti angleško brodovje in sploh premagati prote-stantovsko Anglijo, je bila deloma uničena od Angležev. Ostanek brodovja je jadral ob škotski obali, da bi se rešil nazaj na Špansko. Ponovni bitki so se hoteli Španci izogniti za vsako ceno. Med povratkom je napadel brodovje silovit vihar, ki je uničil v eni noči 35 ladij s topovi vred. »Florenciji« ki je hranila zaklad uničenega brodovja, je uspelo, da se je zatekla po nepopisnih težavah v zaliv Todermory pri otoku Muli. Ker je bila v upravičenem strahu, da se je bodo lotili ondotni prebivalci, je zapovedal kapitan jadrnice tamošnjemu predstojniku, da mora poslati na krov talce. Sin predstojnika, Donald Mac Lean se je javil prostovoljno kot talec, se podal na »Flo-rencijo«, mornarji so se pa razkropili po otoku, da bi se preskrbeli z živežem. Koncem tretjega dne, ko je vse na barki trdno spalo, se je splazil angleški talec do ladijske smodišnicce in jo je zažgal. Eksplozija je bila tako silovita, da je pretrgalo jadrnico na dvoje in se je pogreznila na dno morja s topovi, moštvom in zakladi vred. Poslcdnfe vesti. Sprememba v naši vladi. Dne 8. maja je odstopil kmetijski minister dr. Juraj Deme-trovič. Demetroviča je nasledil dr. Ljubomir Tomašič, po poklicu advokat in rodom iz Istre. Minister brez listnice ali portfelja je postal Dalmatinec dr. Grga Andjelinovič. Predsedniške volitve na Poljskem so se vršile dne 8. maja in je bil izvoljen dosedanji predsednik prof. Mošicki. Gandhi izpuščon. Že več mesecev od Angležev zaprti vodja indijskih nacijonalistov Gandhi je začel resno z gladovno stavko in radi tega ga je angleška vlada dne 8. maja izpustila na prosto. Japonske čete so zopet začele ofenzivo v smeri na Peking in Tjencin. Duhovniške vesti. Župnijo v Gotovljah v Savinjski dolini je dobil g. Martin Agrež, župnik v Mariji Reki. Provizor pri Marij Reki je postal g. Janez Leber, kaplan v Zrečah. Gosp. Stanko Cajnkar, doslej profesor v bogoslovju y Mariboru, je prevzel službo profesorja verouka na realni gimnaziji v Ptuju. Med sv. birmo okraden. V nedeljo dne 7. t. m, je bil med delitvijo sv. birme okraden pri 21. maja gremo v Sl.Bistrico! Tja pride slovensko pevsko društvo »Maribor« s solisti in z vojaško godbo, in napravi popoldne ob pol štirih v ta-mošnji cerkvi koncert, na katerem izvaja oratorij »Sedem besed Jezusovih na križu«. V Mariboru in v Konjicah, kjer se je dosedaj ta koncert vršil, je bila cerkev nabito polna. Zato opozarjamo že sedaj vse v Slov. Bistrici, pa tudi iz vse širne okolice, da se pravočasno odločijo in si oskrbijo vstopnice. Zglasijo se naj v župnišču v Slovenski Bistrici. Ker je to redka prilika, da se za malo vstopnino po Din 4, 6, 8 ali 10 čuje tako veličastno glasbeno delo, zato se naj vsak te prilike tudi posluži. Sv. Urbanu pri Ptuju tamošnji g. župnik. Neznanec je odnesel iz župnišča nekaj denarja in hranilno knjižico Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru. Smrtna žrtev pretepa v Hudi jami pri Laškem je postal dne 7. maja zvečer rudar Mirko Sadar. Morilca Andrej in Anton Mali sta bila dne 8. maja zjutraj prepeljana iz Ljubljane v Novo mesto. Andrej Mali je sedaj priznal preiskovalnemu sodniku v Novem mestu, da je on naročil bratu Tonetu umor. Prvotno je bilo dogovorjeno med bratoma, da bo Anton ustrelil Amalijo in Andreja pa lahko ranil, do zamenjave revolverja z nožem je prišlo vsled nenadne Spremembe položaja. Sv. Miklavž na Dravskem polju. Gasilno društvo Sv. Miklavž obhaja dne 21. maja petletnico svojega obstoja. Pri tej priliki se blagoslovi gasilni' avtomobil, kateremu kumuje gospa Marjeta Potočnik. Vljudno vabimo vse tovariše gasilce kakor tudi vse prijatelje gasilstva. Sv. Lenart v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v SI. gor. naznanja vsem svojim članom, da se vrši redni občni zbor drUštva v nedeljo dne 14. t. m., popoldne po večernicah v Društvenem domu z običajnim sporedom. Radi posebne važnosti občnega zbora so vsi člani in članice prav prisrčno vabljeni! Na svidenje z navdušenim srcem za katoliško prosveto, Bog živi! Vojnik. V nedeljo dne 14. maja bo velika cerkvena slavnost v cerkvici sv. Tomaža, katero bo po preureditvi blagoslovil g. Žagar P., kanonik iz Nove cerkve. Ob desetih bo slovesna sv .maša, pri kateri bo igrala tudi godba. V Slov. Bistrico se je preselil dr. Černe Jernej, ki poleg splošnega zdravilstva zdravi in plombira tudi zobe. 591 Ponikva ob južni žel. V nedeljo dne 14. maja ponovijo ponkovški gasilci igro »Guzaj« pod kozolcem tovariša Žličarja. Prodam pletilni stroj za polovično ceno, tudi na obroke, en kotel brzoparilnik za 500 Din. Naslov v upravi lista. 595 Dne 12. in 13. maja radi selitve prodaja postelj od 80 Din, omare, mize, stoli, pernice, žimnate madrace, odeje. Maribor, Stross-majerjeva ulica 5. Lepo posestvo 8 oralov, 5 minut od kolodvora, proda Černjavič, Št. IIj v Slov. gor. Pismeno se ne odgovarja. 596 Delikatesna trgovina, trafika s paviljonom je ugodno na prvdaj ali v najem. Za polovico kupnine vzamem hranilno knjižico. Naslov: Studenci pri Mariboru, Aleksandrova ce-sta 33, trafika._592 Fant, star 21 let, želi službe na kmečki mlin. Naslov v upravi lista. 594 Čevljarski Singer hul stroj, malo rabljen, proda Mendek, Partinje 189, p. Sv. Marjeta ob Pesnici._598 Razglas. Slovensko-goriška sadjarska zadruga r. z. z o. z. v Sv. Martinu pod Vurbergom in okoliš, javlja tem potom, da se vrši njen II. redni občni zbor dne 28. maja 1933, ob 8. uri predpoldan v prostorih gostilne gospe Ane Amon v Sv. Martinu na podlagi pravil, odobrenih pod Firm. 929/ zadr. V-38 1 in sicer, glasom člena 23 in 26. V slučaju nesklepči nosti se vrši drugi občni zbor pol ure poz* neje na istem prostoru in ob vsakem številu zastopanih glasov. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev, rač. zaključka. 3. Slučajnosti. — Sv. Martin, 6. maja 1933. Za odbor: Ramuta._599 Dne 17. 5. 1933 se vrši pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ob 10. uri v sobi štev. 10 dražba sledečih nepremičnin: Kat. občina Kremberg, vlož. štev. 63 in 60, Krihenberg vi. štev. 19 in Zg. Ročica vi. št. 179, obstoječe iz hiše, gosppodarskega poslopja in različnih parcel kakor njive, vrtovi, vinograd, gozd in pašniki. Najmanjši ponu-dek 36.000 Din. — Ravno tako bo 20. maja" pri istem sodišču ob pol 10. uri dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krihenberg vi. štev. 35, hiša z zemljiškimi parcelami, in Kremberg vi. št. 68 zemljiške parcele. Ce-nilna vrednost teh Din 83.221.30; najmanjši ponudek Din 51.229.20. Pristne in priznano najboljše tese, zRioinha Ju § St a it" ter vso drugo železnino kupite še vedno najceneje v najstarejši ptujski trgovini z železnino 593 Mtm DrenflC, Ptui Na drobno! Na debelol 9 ■ Prisrčno zahvaljujemo vse, ki so našemu očetu Leopoldu SCranfc: zadnjo pot posodili. — Bog plačaj! Sv. Peter pri Mariboru, 7. maja 1933. Roflbiiia Mraojc. «U Mg m Kupim posestvo za vlogo Mestne hranilnice v Mariboru v ceni do 100.000 Din. Ponudbe poslati na: »Posestvo«, pošta Slov. Konjice, poštnoležeče. 585 Za boljšo gostilno in posestvo blizu Maribora se išče poštena in dobro izurjena samostojna gospodinja, 40 do 55 let stara. Ponudbe na upravo lista od »Kmalo«. 578 Zavarovanje proti požaru, vlomi in življenju posreduje Agentura Feniks, Pichler,' Ptuj, Vošnjakova ulica. 581 Kose, garantirane vinogradske škropilnice, portland-cement kupujte pri Josip Jagodic, Celje, Glavni trg. Velika zaloga železnine in špecerije. 589 Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju, za razdolžitev, nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin, za doto itd. podeljuje: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, Mestni trg 25 I. Išče povsod poverjenike! 588 Viničarja z 4 delavskimi močmi sprejme: No-vačan, gostilna, Leitersberg. 590 fe>rcda se posestvo 11 oralov, lepi travniki, njive, zidana poslopja, tik okrajne ceste na ravnini. Letonja, p. Jurovci 14, Ptuj. 580 Pfaff šivalni stroj, pogrezljiv, ekoro nov, 1500 Din, pod kupno ceno, in krojaški 1500 Din, prodam: Gamol, Gradaška ulica 8, Ljubljana. 586 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela od gospe Šentjurc trgovino za zamenjavo in prodajo bučnega olja in se preselila v lastno hišo na Vrazovem trgu nasproti gostilne Mahorič. Na razpolago imam vedno sveže olje ter se cenj. občinstvu vljudno priporočam! Antonija Sagadin, Ptuj. 582 Organist in cerkovnik, trezen, pošten, točen, snagoljuben, dobi službo. Župni urad Raz-bor pri Slovenjgradcu. 575 Pošteno 211etno dekle se želi izučiti brezplačno enoletnega meščanskega kuhanja. Naslov v upravi lista. 571 Prodam za tovorni avto nemontirano karose rijo iz trdega lesa. Cafnik, Zgornja Voliči-na, Sv. Lenart v Slov. goricah. 576 Rabljene šivalne stroje, kolesa, motorje dobd-te najcenejše pri Alojziju Ussar, Maribor, .Trubarjeva ulica 9 I. 570 Okopalnike in osipalnike, priznano dobro napravljene, izdeluje in priporoča: Matej Bre-gant, Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru, 527 Kose »Flugs«'patent z novim pritrjevanjem, kosišča in brusne kamne, klepalne stroje in srpe dobite pri Josipu Videmšek, Maribor, Koroščeva ulica 36. 399 Brzoklepalnik »Stubaier« tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju. 270 Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj. 436 Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na »Mobilna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. 518 Darila za sv. birmo po znižanih cenah, ure od 50 Din naprej, samo pri: Ackermann in Kindl, Ptuj. 504 si lahko brezobvezno ogledajo lepe izgotov-ljene obleke za fante in veliko izbiro sukna za obleke, katere izgotovitev posreduje v treh dneh ter za birmanke svilo že od Din 15.— naprej v veletrgovini: 546 Anion Macian, MariBior Tllll! Vi boste tako veseli, ako si na-iBilil bavite blago za obleke v Trgovskem domu Stermecki. — Moderne tkanine kakor: poplin, rip3, delen, ševjot, krep, etamin, žoržet in svila v velika-ski izbiri. Posebna novost »Drevesna skorja«, — Cene zelo nizke. Trgovski dom Gosposka ulica 10. Velika zaloga blaga za možke in ženske obleke, perilo, najnovejše v pralnih in svilenih oblekah za fante in dekleta }e dospelo In se po zelo nizkih cenah oddaia v 651 trgovski hiši Franc KeicrlC, Apače Za birmance kupite dobro in poceni v TRPINOVEM bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15. Oglejte sii pred nakupom. 569 Klobuki najnovejši od Din 48'-naprej otroški Din 28*-. Velika izbira oblek JttSšOl) Lafi Maribor, Glavni trg 2 najboljše in najvarnejše pri Spodnještajepshi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n, z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 62,000.000 dinarjev. -^fl Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! :HEEBBEEEBEESBSEBSBSEEBEEEEEEESBEEEEEHEEEEEEEraBEEH Čarobna sekira. »DoEro, dobro,« je menil car, »rad bi pa vendar vedel, kaj vidva mislita o meni.« »Dragi oče,« je odgovorila hčerka in je objela očeta okoli vratu, »midva oba misliva, da si ti najboljši in najpametnejši oče na svetu.« »Gotovo, to ve ves svet,« je rekel car, »a zdaj te, Miško, imenujem za vojvodo.« i »>Živio moj gospodar! Živio vojvoda Miško!« je zaklical velikan tako silno, da so popokale vse šipe na oknih dvorane. VIL Ne hom pripovedoval o poročnih slavnostih Miška in princesinje, ker so si vse take poroke med seboj slične. Povem vam samo to, da je bilo navzoče ljudstvo zelo dobre volje, najbolj pa velikan. Da bi pokazal po poroki svoje navdušenje, je dvignil v zrak poročno kočijo z novoporoče-nima vred ter jo je nesel na dvor. V. vsej državi je bilo veliko veselje. Samo so jedli, pili, smejali se in prepevali ter so bili vsi zadovoljni. Vsi razen Pavla, Miškovega lastnega brata. Na poročni dan od same zlobe ni mogel gledati, kako je Miško srečen, in zbežal je v gozd. Joj! Tam so ga napadli medvedi ter so ga raztrgali. Nihče ni žaloval za njim. Kar se tiče Miška, so se radi vsi malo posme-hovali njegovi mali rasti. Ali izkazal se je tako plemenitega, veselega in dobrega, da so ga vsi podaniki silno vzljubili. Mogoče je bil plemenit zato, ker je bil pameten, mogoče pa je bil tudi pameten, ker je bil plemenit, tega prav ne vem. Gotovo pa je, da zlobni ljudje niso srečni. Ničvredneži so vobče nesrečna bitja. To vidite tudi iz te povestice. Konec. vtffiitf il rni ii mi iniTiiiiïfniiiiitiinïifTiiiTTfTiiTTii irti if iniiniiTi m 111 f i ihffiim iif uii i u n vi i iif n îiifiifii i if mimtif m iiiiïiîiiini i my Silite „Slov. gospodarja"! Lov na leve. V Afriko poda se Miha, tja, kjer topel veter piha. Lovil bo leve, nosoroge, in tigre, opice uboge. Zdaj si je gramofon navil, da bi si bolje odpočil. In osel? Kdo bi mir mu jemal? In on tam sladko je zadremal. Z drevesa opica ju gleda, in nekaj zmisli si, seveda. Ob deblu puška tam sloni in brž zase jo poželi. Prav spretno z repom jo vlovi in že je ni. Kaj se ti zdi? Po gozdu se rjovenje čuje, naznanja, da se lev bližuje. Tudi osla to kar prebudi, prestrašen izbuli ti oči. Pa jezno lovcu Mihi kliče: »Kak' moreš spati zdaj, oj striče?« In z nogo brcne ga tako, da kar klobuk zgubi. Oho! Birmanska darila kot ure, zlatnine in srebrnine dobite nigca-neje pri JAKOB MULAVEC Maribor, Kralja Petra trg 1 Od ubijalca do držav« nega pravdnika. Državni pravdnik A.-Višinski je zastopal obtožnico v pred krat-: kem v Moskvi končam ni pravdi proti šestim angleškim inženerjem in njihovim soobdoU žencem, pa ima za se-: boj doživljajev polno preteklost. Rodom j« iz Baku, kjer je posedal njegov oče droge-rijo. Stari Višinski ee je udeležil poljske vstaje. Na gimnaziji je bil Andrej eden najboljših plesalcev in bog ženskih oboževalk. Nobena plesna zabava se ni vršila brez njega. Razven tega je bil dober gledališki ¡igralec. Istočasno je bil tudi član revolucijo-! narne organizacije. Lepega "dne je bil Vi« šinskijev sošolec, ki se je pisal Plakina, na cesti ustreljen od neznanca. Kakor so pri-! povedovali, je bil ubi-: jalec Višinski, ker je sumil, da je vohun. Ker se je mladi mož bal aretacije, je zbežal iz rojstnega mesta, se zatekel v Avstralijo, kjer je kopal zla« to, delal v pristanišču in je postal končno farmer. Po revoluciji leta 1917 se je vrnil Višinski nazaj v Ru-i sijo. Oklenil se je bolj-* ševiške stranke, ki ga; je povzdignila do vi-: šokih časti. Poverjeno' mu je bilo odločilno mesto v pravnem ko-: misarijatu in povrh j« bil imenovan za pro-< fesorja na zavodu za' gospodarstvo v. Mos-« k vi. Zdaj se pa Miha nanj zadere: »To pa presega že vse mere!« OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspehi la jabolčnih 100 hI pri A. Ussar, Zavrče. 574 Odda se v oskrbo otrok, 3 mesece star, proti plačilu. Naslov v upravi lista. 579 Prodam posestvo 5 oralov v Gradiški 35 pri Mariboru. V. Bračič, Ročica, Sv. Jakob v Slov. goricah. 572 Birmanska darila, zlatnine, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg, 506 Vabilo k XXV. rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Petrovžnh, ki se vrši v nedeljo dne 14. maja 1933, ob 9, uri pred-! poldne v zadružni pisarni po pbičajnem" sporedu. = Načelstvo, ~ ' 587 anovtne Maribor Centrala: Maribor Podružnico: Celfe .1 .•i •J i. 668 nasproti pošSc, prej lužnošta- ' fersha Hranilnica. 5 v lasmi novi palaCi na ©alti Csosposhe-šSovenshe ulice. ! Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj ; varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim* ]!; premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantnof i!' ni birmo ne kupujte preje, dokler si niste ogledali naše velike zaloge. Da omogočimo vsem botrom in botricam, da oskrbijo svoje birmance z dobro in lepo oblekco, smo naše cene posebno znižali, o čemur se blagovolite sami prepričati. — Se priporoča: manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 13. Žični vložki kom. po Din 100'— Žični vložki iz izvanredno trde žice kom. po Din 150'— Airik madrace 3 delne Din 250'— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364 „WEKA" MARIBOR Aleksandrova cesta 15. I j ! vsako hišo — svdo pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjali s Sv, pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv, evangeliji ic Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov. V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki 'družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene: Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6"—, polplatno vezan Din 8'— in celoplatno vezan Din 15'—, Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zalogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv, pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah. TIskarna sv. Cirila v Mariboru. «0* Golša — nabrekel vrat! .1 Je obolenje ščitne žleze, katera se more pravSi časno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega; važnega organa kot zaščita proti strupom o-* groža; vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi. 12G2 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u* gotovih", da dosežejo z uporabo našega enq-> stavnega ,.:>-* pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na Bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši Jn Ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Pošlno nabiralno mesto; Georg Fulgner, Beilin-Neukoln, Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 83. Oglasi v „Slov. gospodarju"Imajo najboljši uspeh! ■BBBBBBBBSrara >V» IS« (VI i.'J t',4 SBsmBBmsmwBaEas^aEaBEmaBmBsmEau regisirovana zadruga z neomejeno zavezo v noti lastni poleči no oglu ürolja Petro ceste in ulice Sprejema hranilne vloge in jih .-. ■•. obrestnje najbolje. . . Denar je pri nfej naložen po-.. poln orna varno. ••• Za hranilne vloge iamgi poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-v .•. možen jem! v Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obuje po potrebi, vremenu in za vsak poklic. CENENE NOGAVICE IZ PRVOVRSTNEGA MATERIJALA: • - Vrsta 4431-00 Lahki otroški čeveljčki za vsakdanjo nošnjo ob toplih dnevih. Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom. OTROŠKE NOGA- Vrsta 2947-00 VICE: Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa ■vK^ass»— , , , , „ , Zelo so lahke, zračne in udobne. Zen- dolge bombazaste Din s].e pjn ^g_ 8 -, 10.-, 12.-, ASgfr. ./ . mc m kratke iz sukanca Din mr ~f@ Vrsta 3335-10 ? ^ g . ^Jg^M Mj^a^ Ženski sivi platneni nizki čeveljčki z Za šport Din 10.-, 12.-, lUp ^jr # gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni. _ ' * M Vrsta 3661-00 Najdražjim — najboljše! Za Vaše ljubljenčke te močne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja. Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s chrom-pod-platom. Neobhodno ipotrebne za tople dni. Vrsta 3945-03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Nena-yrsfa 2942-00 domestljiv za vsakdanjo uporabo. Zračne in lahke sandale s podplatom iz crep-gumija. Za tople in sončne dni neobhodno potrebne. ŽENSKE NOGAVICE najfinejše svilene Din 29. svilene viscosa Din 25. svilene Din 19. Ia flor Din 19. bombažaste, normal Din 9. iz sukanca za šport Din 10. Vrsta 1937-28 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. jŠ^f MOŠKE NOGAVICE: ^».■MŠ iz sukanca ali polsvile Din 15.- egiptovski bombaž z deseni Din 10.- polsvilene Din 7.-Vrsta 2845-11 močne bombažaste Din 5.- Vrsta 3922-00 Za nemirne dečke nizke čevlje iz boksa z močnim podplatom iz krupona. Zelo trpežni. Štev. 35— 38 Din 69.—. Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa. Ravnotake iz laka za nedeljo in praznik za Din 99.—, Vrsta 1637-21 Nizki čevlji iz dobrega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom. Čistite svoje čevlje z našo kremo, 1 škatlji: Din 4.-. Vrsta 5851-30 Za Vaše ljubljenčke te koinbini rane čeveljčke iz laka ali v rjav barvi. Zelo lepi in okusni. NAŠI ŠPORTNI ČEVLJI, PRAKTIČNI IN POCENI. Obuvajte čevlje z našo žlico, da ne pokvarite opetnika. Žlica s kljukico Din 4.-. Vrsta 1637-80 Nizki čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Nosijo se k športni obleki. Usnjena peta. Vel. 24—28. Najideal-nejša obutev za vsak šport in vsako igro v prirodi. S temi čevlji boste prištedili mnogo denarja in obvarovali Vaše usnjene čevlje. Vel. 29—34 Din 35.—, 35—38 Din 39.—. moški Din 49.—. Spomladi nimate pravega veselja brez novih čevljev! Tiskar: Tiskarna sv. Cir.la v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. « Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavn k: Franc Hrastelj v Mariboru.