Poitnlmi platana 0 gotovini V Hitblfmt!, petek 21. frbniarjn 1937 Cena din 1 Steo. 46 Z Ilustrirano prilogo „Teden o slikah** leto II. Rim je zadovoljen s Schuschniggom Za povratek Habsburgovcev po italijanskem mnenju pa čas še ni zrel 3erlin, 26. februarja, o. Po povratku zunanjega minstra von Neuratha iz Dunaja se je ton pisanja nemških listov precej spremenil in le pro-vincijski listi napadajo še Avstrijo zaradi tega, ker ne dopušča javnega dela hitlerjevskim organizacijam. V oficielnih krogih sicer ne omenjajo, da dunajski sestanek ni rodil nobenih dalekosež-nih političnih sadov, zato pa tem bolj poudarjajo pomen in prednost kulturnega sodelovanja med obema državama, ki naj pripravi tla za obojestransko razumevanje teženj in ciljev. Hitlerjevski listi pravijo, da so bile hitlerjevske manifestacije na Dunaju ob prihodu von Neuratha le znak navdušenja avstrijskega naroda za zbližanje z Nemčijo, nikakor pa ne take, kakor so jih označevali nasprotniki. Tudi dostavljajo nemški listi, da ima kancelar Schuschnigg prav gotovo drugačne pojme o dolžnostih do Avstrije in do vsega nemštva, kakor pa ga imajo oni, k ise vsiljujejo z raznimi nasveti. S tem v zvezi piše tudi »Berliner Tagblatt« in naglaša, da ftalija ni spremljala pogajanj s kako nervozo, temveč z velikimi upi. Dunajski sestanek utrjuje os Rim—Berlin, nikakor je pa ne maje. List tudi pravi, da bo kulturno sodelovanje predhodnica gospodarskega sodelovanja, s tem pa približevanje k enotnemu gledanju na politični položaj. Berlin, 26. februarja, o. Oficielni tolmač teženj nemškega zunanjega ministrstva »Politische Korrespondenz« pravi, da je dunajski obisk rodil velike pozitivne uspehe, da jih pa inozemstvo gleda drugače, ker je vajeno le na razne formalne pogodbe in slične akte. Kulturni sporazum je izpopolnitev lanskoletne pogodbe. Italija zaenkrat proti restavraciji Rim, 26. februarja, o. Italijanski listi so zadovoljni, ker je kancler Schuschnigg bil toliko oprezen in se ni prenaglil s kako novo pogodbo z Nemčijo, ki bi nujno oddaljila Avstrijo in Italijo. Zanimivo pa je tudi pisanje lista »Giomale di Italia«, ki se sicer previdno, vendar pa jasno izreka proti restavraciji Habsburžanov v Avstriji, češ da bi bilo to času neprimerno, ker nihče ne vid potrebe, da bi se sedanji režim v Avstriji spremenil ter bi bilo nevarno sprožiti nove zaplete ne samo v notranjosti Avstrije, temveč tudi v mednarodnem pogledu. Italijanska vlada prav zaradi tega ne smatra, da bi bilo vprašanje povratka Habsburžanov aktualno in ga tudi ne bo za enkrat favorizirala. Tudi Pariz se zanima Pariz, 26. februarja, o. Francoski merodajni krogi so mnenja, da bo v kratkem kancler Schuschnigg odšel v Rim, kjer bo Mussoliniju ne samo obrazložil vso vsebino razgovorov z von Neurathom, temveč ga zaprosil tudi za pomoč. Odgovor, ki ga bo dal Mussolini, bo merodajen neposredno za smer avstrijske politike, posredno pa bo vplival tudi na razvoj evropske politike. Francozi so prepričani, da bo Mussolini držal svojo obljubo, ki jo je dal pred tremi leti kanclerju Dollfussu, da bo branil neodvisnost Avstrije. Vendar pa prepisujejo Mussoliniju toliko državne previdnosti, da se bo dosledno skušal zavarovati pred kakršnimikoli presenetenji ter bo v tem primeru gotovo stopil v stike s Parizom. Pari*, 26. februarja. AA. (Havas) Listi se tudi danes mnogo ukvarjajo z avstrijskim vprašanjem. Pertinax pravi v >Echoju de Parisc, da bo nadaljnji razvoj dogodkov v Avstriji pokazal praktično vrednost zadnje čase toliko omenjane osi Rim-Berlin. Pisec članka pravi, da je sklican za I. marec vrhovni svet fašistične stranke, in da bo morda takrat prišlo do odločitve o italijansko-avstrijskem razmerju. Če Avstrija ne dobi v Italiji tega, kar želi, pravi Pertinajc, ni izključeno, da se l>o zvezni kancler dr. Schuschnigg, ko se ne bo imel kam obrniti, obrnil do Francije in Velike Britanije. Od neniško-avstrijskega dogovora dne II. julija pa do danes so se po Pertinaxovi sodbi razmere v srednji Evropi precej spremenile. Predsednik madžarske vlade Julij Gombos je umrl, njegov naslednik Daranyi se pa v innogočem razlikuje od svojega prednika. Današnja Madžarska, pravi list, si ne želi zmage nacionalnega socializma v Avstriji, ker vidi v tem nevarnost za razmere v lastni državi. »Journal« prinaša poročilo iz Berlina. V njem pravi, da ni videti, da bi bil dr. Schuschnigg pri obisku nemškega zunanjega ministra baron v. Neuratha prevzel kakšne konkretne obveznosti. Ta vtis se po dopisnikovi sodbi dobi že iz pisanja nemških listov. Neki list skrajne levice pravi, da bi veljalo podpirati neodvisnost Avstrije s podpiranjem demokratskih elementov v njej. Za to bi bili v prvi vrsti dolžni Velika Britanija in Francija. List očita ledaj državama, da nista bili dovolj odločni naspro-prodiranju dveh velesil na Španskem, in izraža upanje, da se bosta pokazali euergičnejši v avstrijskem vprašanju. Verski spori v Nemčiji Berlin, 26. februarja, o. Prihodnji teden bodo volitve v generalni sinod nemške evangeljske cerkve. Poznavalci razmer sodijo po zadnjih dogodkih, da se je razmerje med protestantsko cerkvijo in oblastjo toliko poostrilo, da ne bi presenetila popolna ločitev cerkve od države, v primeru, če bi protestanti v svoji cerkvi ne mogli narediiti potrebnega reda in ne prenehali odpor proti tako zvani »nemški cerkvi«. To pa 6c ne kaže, kajti nasprotja se večajo in 6e cerkev z veliko energijo upira izvedbi ideje državne cerkve. Državna oblast s čedalje večjo vnemo in sama posega v reševanje teh konfliktov in je značilno, da v pripravljalni odbor za izvedbo volitev ni poklicala niti dosedanjega šikofa Ludvika Mii le rja. ITDnjankoKerarilTj Ljubljana, 26. februarja. Danes ponoči je nenadoma preminul g. dr. Janko Kersnik, dolgoletni ravnatelj Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani. Ta vest bo gotovo pretrešujoče vplivala na njegove mnogoštevilne prijatelje, ki jih je imel v vseh krogih, prav posebno pa med našimi gospodarskimi delavci. Blagi pokojnik je sin znanega pisatelja Janka Kersnika, graščaka na Brdu ter je od njega tudi podedoval pesniški talent, ki se je kazal pri raznih prilikah in improviziranih govorih. Bil je splošno priljubljen in znan po svoji brezmejni dobrosrčnosti in ni ga človeka, kateremu ne bi bil napravil usluge in kazal dobrote, če mu je le mogel Bil je splošno znan in priljubljen po svojem izredno prikupi ji vem in venelem značaju. Z njim izgine iz našega javnega in gospodarskega življenja izredno markantna osebnost, ker se je intenzivno udejstvoval v gospodarskem življenju. Aktivno je sodeloval v raznih gospodarskih ustanovah, kakor n. pr. je bil podpredsednik Zveze slovenskih zadrug, član nadzorstva Ljubljanske kreditne banke itd. Istotako se je udejstvoval v raznih društvih, od katerih navajamo 6amo Cinl-Metodovo družbo, kjer se je udejstvoval dolga leta. f Selezijanec Štefan Temlin Ljubljana, 26. februarja. Danes ob pol 9. je umrl v Leoniščn g. Štefan Temlin, prefekt Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem. Pogreb bo v nedeljo ob 4. pop. na pokopališče k Sv. Križu, Slovesna sv. maša zadušnica je v kapelici Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem v nedeljo ob 10. Vremensko poročilo (po stanju danes zjutraj ob 7). Batiča: —1, mogla, 60 cm snoga, srež. Planica: —3, mogla, 70 cm snoga, srež. Mala in srodnja skakalnica tor drsaliSfco uporabno. Kranjska gora: —3, baromete so dviga, megla, 85 oin snega, srež. Sankališče uporabno. Vršič, Krnica: IM cm snega, prSič. Bistrica - Boh. jezero: —1, jasno, 20 cm snega, sre/,. Seniorjev dom: —7, 105 cm snega, prSlč. Pesek: 95 cm snega, pršič. IHmski vrelev: 35 cm snoga. Mozirska koča: 110 cm snega. Logarska dolina: 120 cm snega. Berlin, 26. februarja, o. V mnogih krajih Nemčije se je opozicija pastorjev, ki 60 proti prevelikemu vplivu oblasti v notranje cerkvene razmere, tako ojačila, da so začeli iz prižnic javno navajati imena tistih nacionalno socialističnih voditeljev, ki sicer aktivno posegajo v zadeve protestantske cerkve, vendar pa so isto cerkev že davno zapustili in iz nje izstopili, (von Ribbentrop, vodja nemške policije Himmler in drugi). Zarad tega je notranji minister dr. Frick po sp>orazumu z ministrom za vere Kerrlom izdal strogo odredbo, s kaitero prepoveduje vsako tako agitacijo in 6ploh agitacijo z izstopi narodno socialističnih prvakov iz cerkve. Ta dekret se naslanja na določbe od 28. februarja 1933 in navaja tudi sitroge kazni za vse Goring v Londonu ni dobrodošel London, 26. februarja, o. Včeraj so bile v Eustonu velike protifašistične demonstracije, katerih so se udeleževali večino pristaši delavske stranke. Voditelji so dali izglasovati tudi resolucijo, v kateri pravijo, da bi pomenilo prisostvovanje pruskega ministrskega predsednika generala Goringa n svečanosti ob kronanju kralja Jurija VI. napad vsega nemškega naroda na britansko demokracijo. Ubogi Živkovič! Bclgrad, 26. febr. m. Včeraj se je tu sestal in danes tudi še nadaljuje svoje delo ožji glavni odbor JNS. Sestanek je otvoril s krajšim nagovorom Pera Živkovič, ki je ob tej priliki tudi podal motive, ki so privedli stranko, da ga je izvolita za predsednika. Dejal je, da je bila stranka prepričana, da bosta njegovo delo in njegova osebnost omogočili zbiranje vseh rodoljubov na prejšnjem strankinem, verskem in plemenskem obeležju. Delo Petra Živkoviča pred nastopom šesto januarskega režima je malo znano. O njegovem delu za čas tega režima pa je javnost 6vojo sodbo že izrekla. »Uspeht njegove vlade pač ni mogel pritegniti naroda k stranki, ki z njim ni nikdar imela ničesar skupnega. Živkovičev prihod v JNS je namesto pričakovanega uspeha samo še bolj pospešila razkroj stranke, ki ga nobena injekcija ne more več zavreli. Zato zveni želja poveljnika JNS Zivko-viča, »da mora JNS postati splošen narodni po-kret«, kot klic na pomoč ljudem, ki se potapljajo v politično preteklost. Kakor smo že svoj čas poročali, se je začel položaj Bogoljuba Jevtiča z ozirom na slabotno roko generala Živkoviča krepiti. Vsak sestanek je Jevtiču nekaj prinesel, tako tudi včerajšnji, na katerem je bil meti drugimi izvoljen za tajnika Jevtičev sorodnik Srbko Vukanovič. Vpliv podpredsednika Banjanina in dr. Kramerja pa s tem tudi pada ter morata ta dva več ali manj tudi usmerjati svoje delo po političnih koncepcijah petomajskega Jevtiča. Poročila iz Španije Rabat, 26. februarja. AA. (Havas.) Seviljski radio je davi ob 8.30 izdal tale komunike: Na madridski fronti vlada zatišje. V odseku Las Rosas ie mednarodna brigada izvršila napad, a je doživela neuspeh. Snoči je mednarodna brigada izvršila najogorčenejši napad, odkar nacionalisti ogražajo Madrid, a je tudi ta napad propadel kakor ostali. Na jaramski fronti so republikanci skušali izvršit napad v odseku San Martin de la Vega. Na bojišču so pustili velikansko število mrtvih in ranjenih. Po izjalovljenem napadu na Las Rosas so marksisti začeli naše linije obstreljevati s topovi, vendar niso prešli v napad. Celotno število sovražnih letal, ki smo jih sestrelili od začetka državljanske vojne, cenimo na 130. Barcelona, 26. februarja. AA. (Stefani.) Organi tukajšnje antifašistične brigade so vdrli v neko hišo v trenutku, ko se je v njej vršil cerkveni obred poroke. Oba novoporočenca, priče in duhovnika so odpeljali pred preko sodišče samo zaradi tega, ker se je poroka vršila po katoliškem obredu. Madrid, 25. februarja. AA. (Havas.) General Miaja, perdsednik odbora za obrambo Madrida, je danes popoldne izjavil poročevalcem listov: Dopoldne so vladne čete spustile v zrak z mino rov, ki so ga izkopali uporniki, hoteč z mino uničiti postojanke vladnih čet v univerzitetni nasel- Načelna proračunska razprava v skupščini pred koncem Belgrad, 26. febr. m. Na današnji seji narodne skupščine se načelna proračunska debata nadaljuje. Končana bo skoro gotovo že danes zvečer, v najslabšem primeru pa najkasneje jutri zjutraj. Predno bo predsednik narodne skupščine Stevan Čirič odredil glasovanje v načelu, bodo od strani JRZ še nastopili trije govorniki. Verjetno pa je, da bo ob tej priliki spregovoril tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. bini. V istem trenutku smo začeli s topovi obstreljevati zbiranje sovražnih čet. Tako smo preprečili sleherno akcijo sovražnih letal, pripravljenih, da stopijo v akcijo. — Ponoči je bil srdit topovski ogenj ir so naši preprečili gibanje sovražnih čet, Postojanke na obeh straneh so ostale neizpremenjene. Izmozgani prostovoljci se vračaio Bruselj, 26. februarja, n. o. Te dni se je vrnilo v rudarski revir Beauborinage več mladih belgijskih delavcev, ki so se borili v tako imenovani mednarodni brigadi na Španskem. Mladeniči so se vrnili bolni in utrujeni ter v obupnem stanju. Večji del so jih morali poslati v bolnišnico. Krvave stavke v Pečuhu Pečuh, 26. februarja, o. Stavka rudarjev v pa-čuiskih premogovnikih zavzema vedno ostrejše in žalostnejše oblike. Napetost v mestu narašča, zaradi tega, ker je 270 rudarjev ostalo v rovih, prekinilo vse zveze z zunanjim svetom in odklonilo tudi vse pozive, da se umaknejo. Oblasti so poslale tjakaj močna ojačenja, ki z vso brutalno silo in ostrim orožjem razganjajo razburjeno prebivalstvo. Pri nekem spopadu je orožništvo streljalo in dva delavca ubilo, mnogo jih je pa težko ranilo. V tem razburjenju so 6e znašli tudi študentje, ki so začeli z protizidovskimi izgredi. Pogajanj med podjetjem in stavkujočimi rudarji za enkrat še ni. Program koncertnih pesmi AiP.Z.-a izšel Danes je izšel tiskan program koncerta, ki ga bo v ponedeljek izvajal Akademski pevski zbor. Hobi se pri blagajni unionskega kina, kjer se pro dajajo tudi vstopnice za ta koncert, Vesti 26. februarja 'Abesinijo bodo menda črtali iz seznama članov DN že na prihodnjem izrednem zasedanju. S tem bo tudi Hajle Selasiju dejansko odvzet cesarski naslov. Tako se utegne zgoditi, da bo že pred kronanjem angleškega kralja problem spravljen iz dnevnega reda. Sin pokojnega velikega španskega filozofa in revolucionarja Nigiiela de Unamuno, je po vesteh angleških listov padel v boju pri Jaranni v vrstah rdečih čet. Varšava, 26. februarja, o. Predsednik gdan-skega senata Graiser je prišel v Varšavo h) je bil sprejet od nekaterih ministrov. Njegov obisk je baje bolj zasebnega značaja in je prišel na Poljsko na povabilo državnega predsednika, da se bo udeležil lova v Bialowu. Reval, 26. februarja. AA. DNB. Načelnik sovjetskega generalnega štaba, maršal Jegorov, je včeraj odpotoval v Moskvo. Rim, 26. februarja. AA. (Havas.) V zadnjih bojih med italijanskim četami in abesinskimi četa-ši je padel ras Desta, najsrditejši nasprotnik Italijanov v Abesiniji. Bruselj, 26. febr. o. Havas poroča, da je na skupščini, na kateri je govoril tudi predsednik vlade Van Zeeland zavzel stališče tudi vodja re-xistov Degrelle. Policijski organi so ga takoj aretirali in ga odvedli na policijo. Nova državna stranka na Poljskem, ki jo sms je minister Koc, je naletela povsod na ugoden sprejem. Pred nekaj dnevi je tudi predsednik republike sprejel polkovnika Koca in se informiral o novi ustanovljeni stranki. Francoska reka Seina, še vedno narašča in že ogroža prostor, na katerem stoje paviljoni za svetovno razstavo. Voda je narasla že tako visoko, da rečne ladje ne morejo več pluti j>od mostovi. Ob razstavnem prostoru so že začeli zidaiti nasipe. Romunska vlada, ki se je delno preosnovala, bo izdala tudi ostre ukrepe proti raznim terorističnim organizacijam, zlasti pa Železni gardi. Protižidovsko gibanje se pojavlja med madžarskimi študenti. Vendar pa se časopisje, ki prav za prav ustvarja javno mnenje, zavzema proti temu gibanju in kliče vlado na pomoč. Vlada bo seveda gibanje z vsemi sredstvi zatirala. Italijanski službeni komunikeji odločno pobijajo vesti, da bi ob priliki atentata na abesinskega podkralja Grazianija italijanske čete kar slepo streljale v množico in brez obsodbe postrelile večji del aretirancev. 1400 žen je te dni odšlo iz Italije in se preselilo k svojim zakonskim drugom, ki so se za stalno naselili v Abesiniji. Veliko propagandno razstavo pod imenom »Nova Nemčija« bodo priredili Nemci v Osaki na Japonskem. To mesto je industrijski center Japonske. Kakor Nemčja, bo tudi Italija bojkotirala konferenco za razdeljevanje surovin. Italijani pravijo, da se do sedaj še ni nič zgodilo, kar bi moglo vplivati na spremembo smeri dosedanje italijanske politike. Romunska vlada ni pristala na kompromis glede svojega sklepa, da se morata « * ' ■ f * t < * 4 f ' , % ' « 4 4 4 * * J ' ~ * f * k * \i, ' , .v'. y'*~' ' ‘ ~ * ’ Vlada baje zahteva, da poslanika takoj odideta, sicer bo ona odpoklicala svoja poslanika , , , , . . Francoskemu letalskemu ministrn Cotn in 76 njegovim spremljevalcem je snežni plaz prerezal pot v Alpah in so morali ostati v neki gorski vasici. Ker je vasica majhna, bi skoro zmanjkalo živil, toda posebni oddelki planincev so ministra in njegove rešili stiske. Ob dnevih kronanja angleškega kralja je letalsko ministrstvo prepovedalo vsako letenje nad Londonom. Mnogo več držav je že prepovedalo nabiranje in odhod španskih prostovoljev iz svoje države med njimi tudi Danska in Jugoslavija. 10 nemških državljanov so izgnali iz Sovjetske Rusije, ker so bili baje udeleženi v uradnih špionskih m sabotažnih družbah. 35 pa jih še držijo v zaporu in sodišča zbirajo gradivo o njihovih krivdah. Angleška zunanja trgovina je bila lani aktivna, večja kakor prejšnje leto. Zlasti so 6e popravile cene surovinam. Žaradi povečanega oboroževanja pa se bo gospodarska aktivnost Velike Britanije še povečala. Velika zunanje politična debata v angleški spodnji zbornici se bo pričela v torek, ko bo govoril tudi zunanji minister Eden. Belgijski kralj Leopold III. se je odpeljal na Švedsko, da bo prisostvoval proslavi rojstnega dne princa Karla, očeta tragično umrle belgijske kraljice Astride. Bolgarski kralj Boris je te dni odlikoval jugoslovanskega poslanika v Sofiji Momčila Jurišiča z lento sv. Aleksandra I. Opozicija na Poljskem se je zaradi novega programa ministra Koca nehote začela združevati in se tako zbližujejo ojjozicij&ka krila, ki so si bila sicer v hudem idejnem nasprotju. Sofijska policija je prijela okrog 100 opozi-cionalccv, zlasti cangoniste. zemljoradnike in komuniste. Ti so namreč agitirali za abstinenco pri prihodnjih volitvah, pri katerih sinejo voliti le pri-B viligirani ljudje. Bivši angleški kralj se naseli v Zilski dolini? Ljubljana, 26. februarja. Včeraj so razni inozemski in domači listi objavili vest, da se namerava bivši angleški kralj, sedanji vojvoda Windsorski, naseliti v Zilski dolini. Obrnili smo se za potrebne informacije še v Celovec, Beljak ter v Zilsko Bistrico. Dobili smo poročila, da je bil vojvoda Windsorski res že nekajkrat na znanem gradu nad Zilsko Bistrico, ki je sedaj last nekega angleškega lorda. S tem lordom pa se bivši angleški kralj pogaja za nakup gradu ali pa vsaj za zakup. Ako pride do pogodbe, se bo bivši angleški kralj naselil sredi slovenskega ozemlja O Zilski dolini je znano, da spada med zibelke slovenstva. Tukaj se je slovenstvo kljub vsej ger-manizacijski podjetnosti ohranilo do danes. Nepoučen tujec se čudi, ko sliši vsepovsod v Zilski dolini lepo slovensko govorico. Ker so tamkajšnji Slovenci zelo napredni in na visoki kulturni stopnji, jih tujci zelo cenijo. Edinstvena lega gradu je gotovo eden glavnih vzrokov, ki so pripravili bivšega angleškega kralja do tega, da se je začel zanimati za ta grad. Lepo poslopje stoji na gričku, s katerega je razgled po vsej Zilski dolini. Orad sam je že dokaj star. Po vojni ga je dotedanji lastnik — grof iz stare koroške grofovske rodbine — prodal nekemu angleškemu lordu. Ta je poslopje popolnoma renoviral in preuredil tudi notranjost. Novoopremljeni grad je vzbujal pozornost daleč naokoli. Na gradu plapolala tudi naša trobojnica Zanimivo je, da je bil pokojni kralj Aleksander mnogokrat gost na tem gradu, na katerem se hoče sedaj naseliti bivši angleški kralj. Ko je blagopokojni kralj preživljal svoje počitnice na Bledu, se je prav rad odpeljal z avtomobilom preko Podkorenskega sedla ali preko Ljubelja v Zilsko dolino na grad omenjenega angleškega lorda. Ob takih prilikah je z grada vedno zaplapolala jugoslovanska zastava Kadar se je trobojnica pojavila na grajski lini, so okoličani takoj vedeli, da ima angleški lord visokega gosta. Okoliški Slovenci so navadno priredili pokojnemu kralju ob takih prilikah navdušene manifestacije. Pokojni kralj se je cesto z njiini prav priprosto razgo-varjal. Bližina Goren jke Kakor poroča današnje belgrajsko »Vremec, se je bivši angleški kralj odločil za naselitev v Zilski dolini tudi zaradi tega, ker bi v tem primeru bil sredi planin (za gradom štrli v nebo nad 2000 m visoki Dobrač, prav blizu so naše in italijanske planine), obenem pa bi ne imel daleč do koroških jezer in do naše Gorenjske. Predpostavljajo namreč, da se bo tudi letos mudil pri nas vojvoda Kentski. Zaradi bližine bi bil lahko bivši angleški kralj v tem primeru v stalni zvezi s svojim bratom, obenem pa tudi s svojim visokim prijateljem našim knezom namestnikom Pavlom, ki se mudi poleti tako rad na svoiem idiličnem dvoru na Brdu. Poroka v Zilski dolini Med informacijami, ki smo jih včeraj sprejeli, se tudi trdi, da ni izključeno, da bo poroka med vojvodo Windsorskim in gospo Simpsonovo prav na omenjenem gradu v Zilski dolini. Po istih informacijah st bo ta grad ogledala še gospa Simpson in je končna odločitev glede nakupa tega gradu baje v njenih rokah. Če pride do nakupa ali najema, je — po teh informacijah — verjetno, da se bosta bivši kralj in gospa Simpson poročila na tem gradu. V Maribor zopet vino iz Banata Maribor, 25. februarja-Skoro se nekam čudno sliši, da uvaža Maribor kot središče slovenskega vinogradništva vino iz Banata kar v celih vagonih. Že lansko leto je uvoz banaških vin, s katerim so začeli vinski trgovci mešati naša slovenjegoriška vina, ali pa so ga prodajali samega, razvnel naše vinogradnike. Saj pa so pričeli trgovci zopet z uvozom banačana in baje ga ie en sam trgovec naročil kar 20 vagonov. Na vsak način bi bilo treba nekaj ukreniti proti takemu uvozu, ker bo upropastil naše vinogradnike. Najduhovitejša glasbena veseloigra po Nestoy-evem nesmrtnem delu, v režiji GEZE v. BOLVARY-A Lumpaci Vagabundus Film zlatega humorja in divne triumfalne glasbe PAUL HČRBIGER. HEINZ ROHMANN, HANS HOLT, FRITZ IMHOFF, HILDE KRAHL. Film je v Grazu že tri mesece stalno na programu; vse predstave so že vnaprej razprodane; Premiera jutri v kinu Matici Rezervirajte vstopnice I Izza naših meja Otroka poškodovala granata, ki je ležala še od svetovne vojne. Mnogo nesreč se še vedno zgodi po Goriškem radi granat, ki eo ostale še iz svetovne vojne in ki niso eksplodirale. Skoro ga ni tedna ali meseca, da ne bi slišali o kaki težki nesreči z eksplozivi. Največ nesreč se pripeti onim, ki zbirajo staro železo in ostale kovinske ostanke, da se za silo preživljajo ter često pri iskanju za-, denejo ob nerazpočenje granate, mnogo nesreč pa izvira tudi vsled neprevidnosti. Največ žrtev je. med otroci. V Opatjemselu na Krasu se je igral v družbi s tovarišem. 9 letni Karel Marušič. Pri igri sta našla še nerazpočeno patrono, ki je eksplodirala in zelo nevarno ranila malega Marušiča, da mu bodo morali najbrže odrezati eno roko. Veliki procesi radi tihotapstva. V Gorici so v preteklih desetih letih obsodili okoli 50 ljudi radi tihotapstva. Obsojeni, med katerimi je zlasti mnogo žensk, so tihotapili iz Jugoslavije zlasti kavo, sladkor, moko, suho grozdje, žganje, tobak, pa tudi konje. Večinoma so to revni kmetje iz obmejnih krajev. Kazni tihotapstva so zelo velike, zlasti v denarju in segajo če.-to preko 3000 lir (okoli 7000 dinarjev). Zaporne kazni pa znašajo do pol leta. Največ tihotapcev ujamejo na meji pri Hotederšici, Črnem Vrhu in pri Idriji Med njimi so večkrat tudi jugoslovanski državljani. — V Ptuju je napovedan za ta teden velik proces proti 27 tihotapcem tobaka, v Trstu pa so obsodili tudi preko 20 tihotapcev. ... Naseljevanje Italijanov po naših krajih. Radi prevelike zadolženosti gre mnogo posestev na dražbo. Cesto pa ni niti kupcev, ki bi se zanimali za nakup. V takih primerih prevzame posestvo glavni upnik, ki je navadno banka, ali posojilnica. Kmete, katerim je šlo tako posestvo na dražbo, upniki navadno puste kot zakupnike še dalje na posestvu. Večkrat pa tudi ne, zlasti če prevzamejo pose&ivo banke. V Vojščici pri Komnu na Krasu je tako prevzela Banka Federale štiri prezadolžena posestva in naselila na slovenske kmetije Italijane, večjidel iz Furlanije. Ker pa ti priseljenci niso vajeni dela, dobe za prva leta od države posebno podporo, da lahko vzdirže. Primeri, da gredo naši kmetje vedno bolj na dražbo, se iz dneva v dan množe, in v naše čisto slovenske kraje prihaja vedno več italijanskih priseljencev tako, da dobivajo majhne vasi čisto italijansko lice. Naši kmetje gredo v takih primerih večinoma v Furlanijo, ali pa v bližino mesta, da tam vsaj včasih vjamejo kak zaslužek. — Vlada to preseljevanje zelo podpira. Spominske plošče na sankcije po občinskih stavbah. Italijanska vlada razpošilja občinam po- sebne cementne plošče v spomin na 6ankcije. Občine morajo te plošče pritrditi s slovesnostjo na občinsko hišo ter plačati zanjo državi zelo veliko odškodnino. Na plošči je napis, v katerem se poveličuje zmaga Italije nad sankcijami. KINO KODELJEVO BO OD DANES DO NEDELJE ZAPRT ZARADI SMRTI G. TEMLINA. Avtomobilske gume so rezali Begunje, 27. februarja 1037. / Pred 13 leti so neznani zlikovci prerezali na avtomobilu Ivana Avsenika iz Begunj vse avto gume. To se je zgodilo na dan njegove ženitve na Bledu. Imel je takrat škode ca Din 12.000. Kljub takratnemu preiskovanju krivcev niso dobili in je g. Avsenik na to že skoraj fiozabil. Pred kratkim je prejel dobil anonimno pismo, v katerem mu nekdo poroča, da mu je gume prerezal neki kmet iz Blejskega sela, ki je bil v pismu imenovan. G. Avsenik je takoj drug dan šel do kmeta, kateri je takoj priznal krivdo. Izjavil je še, da je on prerezal le eno gumo, a ostale pa, da 60 drugi, katerim je oblast sedaj že na sledi in bo proti njim v kratkem vložena tožba. Za odškodnino je gospod Avsenik dobil od kmeta kravo. Ako bi pa kmeta tožil, bi istega danes stala tSkratna lahkomišlje-nost precej jurjev. Kmet se je še g. Avseniku lepo zahvalil za mirno ureditev te zadeve. Tragedija na dravski brvi: Živega otroka vrgla v Dravo Maribor, 25. februarja. Razprave zaradi detomorov pred našimi sodišči niso nobena redkost. Slučaj, o katerem je pa razpravljal danes dopoldne veliki senat mariborskega okrožnega sodišča, pa je nenavaden v naši kriminalni kroniki. Zagovarjala se je 30 letna Katarina Leban iz Žabč na Tolminskem doma, ker Je dne 10. julija lanskega leta vrgla svoje novorojeno dete iivo z dravske brvi v Dravo Zgodba tega zločina je žalostna in meče temne sence tre samo na nezakonsko mater, temveč tudi na tiste, ki so posredno in neposredno pripravljali nesrečnico do tega dejanja. Obdolženka, ki je doma na Tolminskem, je prišla v našo državo pred osmimi leti. Duševno in telesno je nekoliko zaostala. Preživljala se je pri nas kot slabo plačana služkinja pri manj imovitih družinah. Ljudje so siroto pač izkoriščali. Meseca marca leta 1935. je nastopila službo pri Francu Gutma-kerju na Teznem. Pogojene mezde ni dobivala redno, včasih je sploh ni prejela, spati pa je morala kar na tleh na vrečah. Ker se je zaradi prenočevanja na tleh pritoževala, ji je gospodar odvrnil, da ji postelje ne more dati, pa naj gre spat kar v posteljo k njegovemu bratu Gutma-herju Ivanu, ki je takrat stanoval pri njem. Obdolženka se je tega branila, ko pa je na jesen nastopil mraz, ji ni preostalo drugega, kakor da je šla spat v posteljo k tujemu moškemu. Dne 3. julija 1935 je v mariborski porodnišnici prišla na svet njena nezakonska hčerka, ki so jo ob kumovanju neke postrežnice krstili za Katarino. Mati in otrok sta bila zdrava in tako je morala že 10. julija z otrokom zapustiti porodnišnico. Neverjetne razmere na Kočevskem baje neke korekture poučevanja, ki so bile najbrž obljubljene že deputaciji (obstoječe menda iz enega moškega in 3 žensk, brez vsake legitimacije za zastopstvo 45 otrok). Nahujskani kočevar-ski otroci so takoj naslednji dan že zahtevali od učiteljice, da se morajo tudi slovenski otroci učiti nemško, kar jim je menda tudi (najbrž iz strahu) obljubila. Na poti iz šole so pa ti mladi hitlerjevci izlili na svoje slovenske sošolce vso zalogo nem- Otroci si ne upal o govoriti slovensko! Kočevje, 25. februarja. Nedaleč od Kočevja je šola enorazrednica. Otroci so slovenski, mešani (skoraj vsi, razen enega, v nemškem razredu), in nemški, skupno okrog 45. V okolišu te šole je 6 »krošnjarjev«, ki hodijo vsako leto v Nemčijo, deloma se menjajo z drugimi. Zlasti če se kateri ne pokaže dovolj nemško nacionalnega, prepusti mesto drugemu. Nekateri pa, tako se zdi, ostanejo po večletnih izletih v Nemčijo doma tudi iz drugih vzrokov. Menda so potrebni. Neki krošnjar je baje izjavil, da je bil v Nemčiji vpisan v SS oddelke. Do pričetka tega šolskega leta je na tej šoli poučeval več let učitelj z družino. Predpisi so sicer, da bi moral otroke naučiti tudi slovensko, celo 7. in 8. šolsko leto bi moral biti šolski pouk v slovenščini. Toda JNS jo bila na vladi, ta pa je one, ki Kočevarjem niso bili po godu, proglasila skoraj za protidržavne. Se danes se čuti intimno sodelovanje JNS z nemškonacionalnimi po vsem Kočevskem. Kočevarji se zavedajo, da imajo od tu v vsakem primeru gotovo podporo. Kaj je torej hotel ubogi učitelj, kot da je bila slovenščina samo bolj za nadzornika. Celo njegovi otroci so slovenščino pozabljali in so vsak slovenski stavek morali sproti prestaviti iz nemščine, kljub temu je še šolski otrok, vzgojen z organiziranim hujskanjem, narisal na list kljukasti križ, spodaj pa napisal »Fuj Krojner« (Krojner = Slovenec). Ko-čevarski otroci so začeli stalno sramotiti slovenske, tako da se ti niti ven iz hiše niso več upalk Po novem letu jo prišla nova učiteljica, ki si je štela za dolžnost, da nauči otroke tudi predpisanega znanja slovenščine. Kaj takega si seveda Kočevarji niso pustili. Oni hočejo, da slovenski otroci pozabijo slovenščino, saj so se že naučili nekoliko kočevarsko. Zato je zbral nemškonacio-nalni vaški »fiihrer« par žensk in z njimi šel naravnost na okrajno glavarstvo k nadzorniku. Kaj so tam govorili, ne vemo. Pač so prišli domov precej pogumno. Gdč. učiteljica je bila v roku 2 dni klicana na glavarstvo. Tu so se ji naložile Pred obdolženko se je sedaj odprlo vprašanje, kako naj preživi sebe in otroka za katerega ni imela drugega, kakor pet plenic, katere so ji dali v porodnišnici. K nezakonskemu očetu Ivanu Gutmaherju si ni upala, ker ji je še pred porodom rekel, da mu ne sme otroka prej prinesti, preden ne bo dobil službe, a takrat je bil še vedno brez posla. Tako je po odhodu iz bolnišnice z otrokom v naročju tavala po mestu. Obupne misli so se Ji podile po glavi in prišla je do zaključka, da v takih razmerah ne bo mogla preživeti ubogega črvička. Ponoči se je podala na dravsko brv In od tam je vrgla teden dni staro dete v reko. Utonilo je kakor kamen, njegovega trupla pa reka ni naplavila in se še do danes ne ve, kaj je z njim. O tem dejanju obtoženka nikomur ni ničesar povedala. Po prihodu iz porodnišnice je sicer obiskala Gutmaherja, pa mu je rekla, da je otroka otroka pustila v porodnišnici Gutmaher je pozneje v porodnišnici povprašal, pa so mu dejali, da so odpustili mater z zdravim otrokom iz bolnišnice. Pozneje mu je Lebanova zatrjevala, da ima otroka doma. Ko pa jo je tudi pri tem ujel na laži, mu je končno priznala, da je dete vrgla v Dravo. On je nato prijavil njeno dejanje orožnikom in tako je vse prišlo na dan. — Pred sodniki se obdolženka zagovarja, da ni hotela otroka vreči v Dravo, temveč je iskala skupaj z detetom sinrt v dfavskih valovih. Ni vrgla otroka z brvi, ampak je zabredla z otrokom v naročju na levem bregu v Pristanu v vodo z namenom, da sebe in otroka utopi. Ko je bila že do pasu v vodi, ji je otrok podel z naročja ter ga je tok reke odnesel, pred-no se je osvestila, kaj se je zgodilo. Njo samo je tedaj prevzelo, pa je pobegnila iz vode in ni šla za otrokom v smrt. Razprava ob času poročila še traja. ške kulture in civilizacije, ki so jo njih starši in sosedje prinesli iz Nemčije, kjer so jo prikrošnja-rili. Vso, pol ure dolgo pot, so zmerjali slovenske otroke. Drugi dan je moral iti slovenski oče sam z gorjačo naproti svojim otrokom, da jih je na j)oti iz šole obvaroval napadov. Slovenski otroci so že tako terorizirani, da se boje v šoli govoriti slovensko; njih starši pa so sklenili, da se Izselijo, da zavarujejo življenje svojim otrokom. Seveda je to tisto, kar so Kočevarji po nalogu iz rajha hoteli doseči. + Okrepčan s sv. zakramenti za umirajoče je danes ob pol devetih v Leonišču izročil Bogu svojo duhovniško dušo salezijaneo Štefan Temlin v starosti 36 let. Pogreb bo v nedeljo ob štirih iz mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Slovesna sv. maša zadušnica bo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma v nedeljo ob desetih. Salezijanci na Kodeljevem v Ljubljani. Brez posebnega obvestila. KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE R. Z. Z N. Z. V LJUBLJANI JAVLJA TUZNO VEST, DA JE PO KRATKI IN MUČNI BO LEZNI NENADOMA UMRL NJEN RAVNATELJ, GOSPOD DOKTOR JANKO KERSNIK SVOJEGA DOLGOLETNEGA IN NEUMORNEGA SODELAVCA, KI SE JE DO ZADNJEGA ŽRTVOVAL ZA NAS ZAVOD, BOMO OHRANILI V TRAJNEM IN ČASTNEM SPOMINU V LJUBLJANI, DNE 26. FEBRUARJA 1937 Kulturni koledar Anton Medved 26. febr. 1925 je umrl v Mariboru govornik in pisatelj Anton Medved. Rodil so je 6. dec. 1862 ua Gorici pri Rajhenburgu. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru. V lotih 1890—92 je bil kaplan v zavodu S. Maria dell’Anima v Rimu, kjer je l. 1892 tudi dosegel doktorat. Potem je bil nekaj časa kaplan, 1. 1893 pa je prišel kot profesor verouka na mariborsko gimnazijo. L. 1924 je postal papežev častni komornik. Pesniško se je udejstvoval že kot gimnazijec. V bogoslovju je pridno pisal za domači list Lipico. L. 1897 je izdal z življenjepisnim uvodom Gedichte des Hauptman-nes Carl Vodovnik-Siegenfeld. Napisal je tudi povest »Nesrečnež«, ki je izšla v Slovenskih Večernicah (1905). Predvsem pa je bil odličen govornik. S svojim prijetnim glasom, lepim nastopom in vzneseno dikcijo je navduševal ljudi pri raznih cerkvenih slovesnostih in narodnih svečanostih. Napisal je tudi več potopisov, razprav in književnih ocen: Rim, središče lepih umetnosti (Dom in svet 1894-5), Fra Angelico, Na Vezuvu, Zgodovina cerkvenega govorništva, O Slomškovi stoletnici, Zgodovina slovenskega cerkvenega govorništva. — Za 100 letnico Slomškovega rojstva je izdal knjigo: Knezoškof lavantinski Ant. Martin Slomšek (1900). Za 8. razred gimnazije je sestavil dobro učno knjigo Zgodovina katoliške cerkve. V politiki je nastopi) samo 1 1909 kot nadstrankarski kandidat za deželni zbor. Pri volitvah je propadel. Zaradi osebne bonciliarnosti si je pridobil od Mahniča očitek katoliškega liberalca. Zdravniki-volonterji zopet delafo I Qd ju tg||| Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 26. februarja: Matilda. Sobota, 27. februarja: Leander. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. • Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: »Zlato iz Singaporea*. Kino Sloga: »Mesto Anatol«. Kino Matica: »Amok«. UNION Premlertt Veliki pomorski film daljnega vzhoda Zlato iz Singaporea Clark Gable, Jean Banov, »valiace Beery Dialog v nemškem Jeziku TEL. 27-30 SLOGA Pretresljiva borba za tekoče zlato Mestoilnatol podvig ln propast malega balkanskega mesteca BhlGITTE HOKMEV GUSTAV EKO.iLICH TEL. 21-24 Ljubljana, 26. februarja. Zdravniki-volonterji so nas prosili za objavo sledeče izjave. Volonterji ljubljanske obče državne bolnišnice, ljubljanske ženske bolnišnice in mariborske banovinske bolnišnice so obenem s prekinitvijo dela sprožili obširno akcijo, da merodajne faktorje zainteresirajo za svoj položaj in potrebe bolnišnice. Merodajni faktorji so pokazali veliko zanimanje in razumevanje za položaj volonterjev in potrebe bolnišnic in obljubili vsestransko pomoč. Javno izrekamo zahvalo gospodu ministru za socialno politiko in narodno zdravje, g. Dragiši Cvetkoviču, ki je poslal svojega inšpektorja g. dr. Jovana K 1 i š i č a , da se na licu mesta prepriča o potrebah ljubljanske bolnišnice in položaju volonterjev. Dalje izrekamo javno zahvalo gospodu banu, gospodu načelniku oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, gospodu upravniku bolnišnice in vsem šefom oddelkov za podvzete korake. Javljamo, da smo s tem dosegli svoj namen in da 26. februarja 1937 nadaljujemo svoje prekinjeno delo. V nekatere liste so se brez vednosti zdrav-nikov-volonterjev vrinile pretirane vesti o razmerah v bolnišnici. Volonterji, ki dobro poznamo razmere v bol- ] nišnicah, lahko zagotovimo javnost, da razen pomanjkanja prostorov in zdravnikov vse drugo ustre-1 za potrebam sodobnega zdravljenja bolnikov, ki sloni na vseh principih sodobne medicinske vede. | Ljubljana, dne 25. februarja 1937. Zdravniki-volonterji. Kar se tiče trditve, da so se v nekatere liste brez vednosti zdravnikov-volontcrjcv vrinile pretirane vesti in da je razen pomanjkanja prostorov in zdravnikov vse v najlepšem redu, ugotavljamo, da smo vse ono, kar je izšlo v našem listu, na- | pisali na izrecno prošnjo zdravnikov-volonterjev, ki so prosili, naj jim gremo v vsakem oziru na roko, da bo javnost o njihovih težnjah čim boljo | poučena. Kolikor lahko ugotovimo, se tudi v druge liste ni vrinilo ničesar proti volji volonterjev in se nam zdi zato nepravilna gesta, s katero sedaj volonterji kratkomalo naprtijo krivdo za vse novinarjem, ki so jim šli ravno najbolj na roke! Nov sistem gospodarjenja z gozdovi in rudniki Belgrad, 25. februarja. AA. Popis in prece-nitev vrednosti državnih gozdov: Z novo uredbo o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike se uvaja tudi drugačen sistem gospodarjenja z gozdovi in rudniki. Postopno se ukine zastarelo birokratsko uradovanje, državni posesti se pa da značaj gospodarskih podjetij. V skladu s tem se bo bolj upoštevala rentabilnost in se bo sestavljala letna bilanca o uspehu gospodarjenja. Računati je, da se državna posest ne more identificirati do skrajnih konsekvenc z zasebnimi gospodarskimi podjetji, že zato ne, ker mora država pri gospodarjenju s svojo posestjo upoštevati potrebe in koristi celote, zlasti pa kmeta in_ gozdne industrije. Zaradi določitve rentabilnosti je v prvi vrsti potrebno, da se določi vrednost posesti, ki sodelujejo pri produkciji vrednosti osnovne glavnice. S poznanjem naloženih kapitalov, vrednosti gozdov in bilance o uspehu, se bo moglo šele preceniti, ali naši gozdovi dovolj vržejo čistega dohodka, to bo pa stalno bodrilo za zboljšavanje in za izbi- ranje kar najracionalnejših metod gospodarjenja. V zvezi s tem je ministrstvo za gozdove to rudnike izdalo navodila za precenitev državnega imetja in stvarnih pravic in bremen državnih gozdov. Zaradi precenitve gozdov je treba točno poznati inventar (lesno maso) gozdov, in določiti smernice bodočega gospodarjenja. O večini državnih gozdov tega danes ne vemo, ker še niso izmerjeni in urejeni. Ker je takšnih neurejnih gozdov še okoli 2 milijona ha, se lahko odstotek gozdov določi šele tedaj, ko bodo gozdovi res urejeni, to pa ne bo mnogo pred 10 leti. Ker na to cenitev ni moči tako dolgo čakati, določajo ta navodila, da se že poprej takoj ugotovi začasna vrednost državnih gozdov na podlagi zbranih dohodkov to dejanskih izdatkov v zadnjih 10 letih. Vštric z zboljšanjem ureditve gozdov se bo vršila tudi njihova dokončna cenitev. Ostalo imetje, kakor poslopja, prometna sredstva in naprave (žage) in premičnine bodo pa takoj dokončno popisane in precenjene. MATICA Danes poslednjič LJubavna tragedija pod tropskim nebom AMOK Valerij lnklSlnov, Marcelle Cliantal [P\j?xLhtoJ0^ cr&. 16., 19.r slovnimi uraini v torek ali j>etek od 17.30 do 18.30. — Združenje rezervnih oficirjev — oododbor Ljubljana. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Petek, 26. febr.: Zaprto (generalka). Sobota, 27. febr.: »Dr« Premierski abonma. Nedelja, 28 febr. ob 15: »Dež in vihar« Izven. Znižane cene od 20 Din lavzdol. — Ob 20: »Simfonija 1937«. Izven. Znižane cene od 20 Dto navzdol. Še o novem načrtu zakona za telesno vzgojo Včerajšnja izjava ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiča je izredno pomembna. Kot vse izgleda, bo tudi v tem ministrstvu krenilo delo z mrtve točke. Dosedanja uredba, ki j« predvidevala za delo v telesni vzgoji samo mestne občine to sokolske enote, se je pokazala kot preveč omejena to ni mogla izpolniti nalog, ki jih danes zahteva telesna vzgoja. Z dejstvom, da bodo to uredbo izvajale vse šole razen univerze in da bo za vso mladino telesna vzgoja obvezna, je storjen velik k p rak. Poleg tega pa obsega uredba mnogo konkretnejši okvir kot je bil dosedanji. Ministrstvo za telesno vzgojo bo to svojo uredbo izvajalo preko banovin to občinskih uprav, kar da slutiti na resnejše in konkretnejše načrte v tej smeri, kot »o bili dosedanji. Razen tega pa bo ministrstvo tudi poskrbelo za potrebne športne knjige, ki bodo nekak kažipot v delu za telesno vzgojo naroda. V zvezi s to novo naredbo je tudi zadnja konferenca v ministrstvu za telesno vzgojo, kjer eo se sestali oni delegati, ki so bili izbrani, da popravijo novi načrt to da končno urede vprašanje odnosa med ministrstvom za telesno vzgojo to posameznimi zvezami. Delegati so pripombe, ki so bile stavljene na prvem sestanku, iznesli popolnoma določno in jih tudi obrazložili. Če bodo vse te pripombe sprejete v nov zakon, bo tudi ustreženo vsem športnim zvezam, ker bo s tem popolnoma zajamčena zasebna toicijativa vseh športnih organizacij na eni strani, po drugi strani pa tudi ni nič zmanjšana togerenca, ki jo hoče nad športom imeti ministrstvo za telesno vzgojo. Edina 6poma točka pa je ostal še nadalje Jugoslovanski olimpijski odbor. Osnutek novega načrta je predvideval, da je predsednik oEmpij-skega odbora vsakokratni minister za telesno vzgojo, člani so pa imenovani, ne pa izbrani. To tezo je tudi na drugi konferenci še vedno zastopal delegat general Djukič, dočim pa stoji na drugi strani enotna fronta vseh športnih zvez, ki stoje na stališče, da morajo biti tudi člani najvišje športne organizacije v Jugoslaviji izbrani, kakor dosedaj, ne pa delegirani. General Djukič stoji na stališču, da se mora to urediti z zakonom, dočim hočejo športne zveze tudi v tem odboru obdržati svobodo objektivnega razloga. Spor obstoji nadalje tudi v tem, da je general Djukič predlagal, da pridejo v ta odbor oni ljudje, ki imajo kake zasluge za šport in da imajo tudi one pravico glasovanja. S tem bi bili pa lahko preglasovani vsi predsedniki športnih zvez, celo v onih stvareh, ki se tičejo njih 6amih. Športne zveze hočejo pa tudi v tej smeri ohraniti popolno samostojnost. Športne zveze se pri tem opirajo na pravila mednarodnega olimpijskega odbora; dočim bi pa v drugem primeru ostale popolnoma podrejene. Zaradi te sporne točke je bila konferenca odložena in bo zato sklican poseben sestanek delegatov, ki naj bi rešili še ta spor. S strani športnih zvez je bil tudi v tej točki predlagan kompromis, ki ga je pa general Djukič zavrnil. Delo na končni stilizaciji novega zakona se je zaradi tega zavleklo to bo treba sklicati še nov sestanek. Do tega časa je pa tudi vprašanje novega zakona še odprto. OPERA Začetek ob osmih Petek, 26. febr.: Zaprto. Sobota 27, febr.: »Pikova dama«. Red B. Nedelja, 28 febr., ob 15: »Pri treh mladenkah«. Izven Znižane cene od 30 Din navzdol, — Ob 20: »Lucia di Lammermoor«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 26. februarja; Zaprto. Sobota 27. februarja ob 20. uri: »Čevljar Anton Hit«. Premiera. Nedelja, 28. februarja ob 15. uri: »DR«. Ob 20 uri: »Ples v Savoyu«, Globoko znižane cene. Zadnjič. Difaško podporno društvo Ljubljana, 26. februarja. Kakor je splošno znano, vrši »Dijaško podporno društvo« v Ljubljani veliko in prepotrebno socialno delo med slovenskimi katoliškimi akademiki ljubljanske univerze, ki so po večini sinovi najrevnejših slojev. Imenovano društvo daje svojim članom celodnevno hrano v »Ljudski kuhinji«, redne mesečne podpore in deli izredne denarne podpore, ki presegajo 3000 Din mesečno. Društvo pa nima nikake lastne ijuovine ter je navezano. Je na prostovoljni podpore slovenskega naroda. Ker pa se je društvena blagajna popolnoma izpraznila, bo društvo prisiljeno ukiniti vsem podpore. Da pa zaradi tega ne bi bil mnogim akademikom študij onemogočen, se zato društvo obrača na svoje stalne to nove dobrotnike z nabiralno akcijo. Podpisano društvo bo odposlalo s 1. marcem t. 1. prošnje ter že vnaprej prosi vse dobrotnike slovenskih katoliških akademikov, da društvo podprete pri nabiralni akciji ter mu nakažete, vsak -po svojih gmotnih razmerah, vsaj malenkosten znesek .po priloženi položnici. Za vsak najmanjši dar se vam slovenski katoliški akademiki že vnaprej zahvaljujejo. »Dijaško (»odporno društvo« v Ljubljani. DANES ZVEČER KONCERT TRIA BRANDL V FRANČIŠKANSKI DVORANI Pregled motornih vozil Ljubljana, 26. februarja. Uprava policije v Ljubljani objavlja, da se vrši naknadni pregled letos še nepregledanih avtomobilov in motociklov za Ljubljano to za sreze Kamnik, Ljubljana to Škofja Loka v ponedeljek, 1. marca 1937 od 8—13 kot običajno v Ljubljani na Bregu 20; dohod z Novega trga. V torek, 2. marca od 8—11 pa bo redni pregled za avtotakeije in avtobuse iz Ljubljane in iz srezov Ljubljana, Kamnik, Kranj to Škofja Loka na mestni pristavi v Ljubljani, Povšetova ulica 8, nižje stare cukrarne. S sporeda koncerta A.P.Z.-a Canite tuba — Zapojte s trombo je pri nas še neznana Gallusova kompozicija, ki jo bo prvič izvajal Akademski pevski zbor na svojem koncertu dne 1. marca ob 20 zvečer v Unionu. Drug za drugim stopajo glasovi, se prepletajo to spet zgrinjajo. Od vseh strani se zbira radost, mogočen tok, zdi se, da rajajo vsi zemeljski rodovi, vse stvarstvoI Vedno znova se v preprosti tok veselja zarezava drzni, svetli motiv vesele hvalnice kakor rogovi, ki postopoma in menjaje se preplavljajo globine godalnega zbora z rezko odločnostjo. Zdaj prineso motiv tenorji, nato baritoni to basi. Kakor mogočna reka buta radost iz toka glasov, neugnano to šumeče prekipeva kakor peneče vino iz keliha. Vesela gotovost, da bo Gospod prav gotovo prišel in odrešil človeštvo, pre- veva vso kompozicijo: ecce Deus salvator mundi adveniet — glejte, Bog, rešenik sveta bo prišel. V mogočnem akordu neha ta vesela vest in hvalnica jasno ter svetlo. Bohoričeva jutranja pesem, ki jo je mojstrsko opremil g. prof. Matija Tomc, predstavlja svojevrstno delo, strogo in resno, pravo sliko trdega časa, v katerem je nastalo. »Minula je že strana nuč, iz teme je postala luč; veseli dan zdej gori fre, sonce svojo luč razprostre.« Iz pesmi diha valežnost preprostih ljudi, ki so se zbudili iz nočne negotovosti, iz ur, ko svet spi to hodi okrog hudič kakor lev, ki išče, koga bi požrl. Hvaležnost preveva duha in srce ljudi. Z zahvalo se obračajo k Bogu, da jih je to noč varoval in jim dal spet učakati svetlega dneva. Ženske, moški in otroci vedo za to Gospodu hvalo. Na koncu 6e obrnejo nanj s prošnjo, naj varuje družino, očeta, mater, bratce in sestrice, »vso družbo«. Otvoritev franeoske brzojavne telefonske postaje bo v nedeljo v Iglu v Dalmaciji. Ta postaja j bo vezana s pomočjo kabla z Marseilleom. Pri tej otvoritvi bosta navzoča tudi naš in francoski poštni minister. Francoski poslanik na našem dvoru je prispel v Dubrovnik že včeraj zjutraj. Oba pošt-I na ministra, naš in francoski, pa prideta najbrže I tudi že jutri. Pomorski kabel od Igla do Marseil-lea bo dolg 2000 milj in bo stal 100 milijonov I francoskih frankov. Agencija Avala zanika resničnost vesti neka-| terih listov o razmerah, oziroma o izseljevanju naših delavcev v Perzijo, na podlagi česar si je naše delavstvo ustvarilo sliko o lahki zaposlitvi v tej državi. Naprošena od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje agencija priobčuje tale popravek: Že lani se je neka angleška tvrdka, ki sodeluje pri gradnji transiranske železnice, | obrnila do ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje s prošnjo, da bi nabrala med nami 100 dobrih specialistov klesarjev, zidarjev in mi-j nerjev za omenjena dela. Ta skupina našega delavstva je pripravljena za odhod v Iran in s tem | je ustreženo željam omenjenega angleškega podjetja. Podjetja, ki grade transiransko železnico, j za zdaj ne čutijo potrebe po novem delavstvu in so zato vse časopisne vesti o nadaljnjem nabiranju | naših delavcev za Iran popolnoma netočne. 100 milijonov dinarjev dolgoročnega posojila bo dobila zopet dunavska banovina za graditev | cest in ostalih prometnih sredstev. To posojilo bo banovina dobivala v teku štirih let po 25 milijonov dinarjev vsako leto. Tudi drinska banovina je zaprosila za 30 milijonov posojila v iste namene, ki pa sedaj še ni odobreno. Na kongresu hotelirjev, kavarniških in gostilniških uslužbencev je bila včeraj v Splitu sprejeta resolucija, v kateri ti uslužbenci med drugim za- I htevajo stalne plače in ukinjenje kavcije. Zahtevajo tudi, da se čimprej razpišejo volitve v delav- I ske zbornice in okrožne urade. Nastopili so daljo | tudi proti zlorabljanju nameščenskih plač. Kmetijsko ministrstvo, oddelek za živinorejo, [ poroča: Delegat madžarskega kmetijskega mini-| strstva g. Silagyi, višji vladni svetnik, je po nalogu svojih predstojnikov danes prijavil živinorejskemu oddelku gornjega ministrstva tele premije in ugodnosti, ki jih bodo uživali jugoslovanski kupci na mednarodnem sejmu plemenske živine v Budimpešti, ki se bo vršil od 17. do 22. marca t. L: 1. Prevoz kupljene živine po železnici do jugoslovanske meje bo brezplačen; 2. sorazmerno s kupno ceno se bo kupcu na račun prevoznih stroškov vrnilo 150 do 250 pengov za vsakega kupljenega plemenskega bika ali žrebca, in od vsakega kozla in ovna po 40 pengov; 3. vsi dinarski zneski, deponirani pri pooblaščenih jugoslovanskih denarnih zavodih za nakup plemenske živine, se bodo izplačali s 46% premije nad uradnim madžarskim tečajem za dinar. V Dubrovniku je pred nekaj leti zmanjkalo večje število umetniških slik. Te vesti so prinesle sedaj veliko razburjenje, ky se je zvedelo, da so se te slike naenkrat pojavile v nekem velemestu. Ugotovili so, da je bilo brez vednosti cerkvenih oblasti prodanih več umetniških slik iz cerkve Gorice sv. Vlaha, nekaj slik pa je bilo odnešenih tudi iz nekaterih drugih cerkva v okolici. Začeli so sedaj v Duhrovniku delati na to, da čim prej dobe svoje umetniške slike nazaj iz nekega tujega arhiva. V Dalmacijo ze včeraj prispela znamenita filmska igralka Charlotta Smith, ki v filmih nastopa skupno s llarry Pielom, ki ga tudi vsak čas pričakujejo v Dubrovniku, kjer bo, kakor srno že jx>ročali, ostal nekaj časa na oddihu. Včerajšnje lepo vreme je preprečilo veliko katastrofo, ki je pretila mestu Bjelovaru in vsej njegovi okolici zaradi povodnji. Voda se je na široko razlila preko bregov in je ponekod prav malo manjkalo, da ni onemogočila vsak promet (»o cesti, ki so bile tudi žo deloma pod vodo. Ob tej nezgodi je bilo porušenih tudi več hiš. Dosedaj kljub temu še ni bilo nikakih človeških žrtev. Vse kaže, da je nevarnost že odstranjena. | Skoda zaradi povodnji pa je precej velika. Sodelovanje jugoslovanskih izumiteljev na raznih inozemskih razstavah je bilo preprečeno zaradi velikih stroškov, ki so s tem ponavadi v zvezi, ki jih morajo v takih primerih izumitelji sami nositi. Kot inozemci, tako so se tudi naši izumitelji organizirali v društvu, ki edino more omogočiti sodelovanje na kakšni inozemski razstavi. Prvo sodelovanje naših izumiteljev na inozemski razstavi bo v Milanu, ki bo trajala osem dni. Ravnatelj gozdarskega podjetja >Varda« v Sarajevu je bil včeraj na sarajevskem sodišču ob-| sojen na 3 mesece strogega zajjora zaradi tega, ker je hotel podkupovati. Ta ravnatelj se piše Rone Vojteh in je doma iz Budimpešte. Veliko racijo je zadnje dni priredila zagrebška policija ne samo v mestu, temveč tudi nekoliko po okolici. Policijski organi so se oglasili tudi po nekaterih zloglasnih gostilnah. Uspeh je bil izredno velik in so na policijo privedli nič manj kot 200 oseb, ki so se zdele sumljive. Med ujetimi je precej tudi takih, ki so bili iz Zagreba prej izgnani, pa jim je bilo tu tako všeč, da so se I ponovno vrnili, nekaj pa tudi takih, ki so jih le dalj časa iskali zaradi raznih kaznivih dejanj. | Takšue racije pa niso potrebne samo v Zagrebu, [ saj so se tudi že v Ljubljani večkrat obnesle. Na Jesenicah zopet mir. Okrog mesec dni so trajala pogajanja med KID in predstavniki jeseniškega delavstva za sklenitev kolektivne pogodbe. Večkrat so bila pogajanja prekinjena, vendar so je sedaj končno posrečilo, da je pogodba podpisana. Ni podpisal pogodbo samo še »Savez metalnih radnika kraljevine Jugoslavije«. Verjetno pa je, da bo v najkrajšem času podpisala pogodbo tudi ta organizacija. V razburkane Jesenice, posebno v številne zaskrbljene delavske domove se bo vselil zopet mir in delo se bo razvijalo zopet normalno. Pred dnevi se je petleten otrok vrgel v Spliiu pod avtomobil v samomorilnem namenu. Sreča pri tem pa je bila, da je avtomobilist pravočasno zagledal otroka in avtomobil zavrl, da eo blatniki otroka butnili v stran, da je zadobil le manjše poškodbo. Deček je neverjetno močno razvit in bister ter je prišel na samomorilsko namero na kaj nenavaden način. Povsod je namreč čul, da je na tem svetu preveč trpljenja in da je na onem svetu mnogo bolje. Hitro je v njem zrasel sklep, da si konca življenje, še preden bi ga zadele vse muke in trpljenje. Jugoslavija Nemcem - Novi filmski svet Komaj je minilo teden dni, odkar 6e je vrnila iz Jugoslavije filmska ekspedicija monakovskega režiserja Hermana Winterja. Pri nas 6e je mudila cele tri mesece. Ta filmska ekspedicija, katere so se udeležili tudi filmski sodelavci Leo Šveder, Comelius Booth in pisateljica iz Mona-kovega Irena Sack, je, kakor poročajo nemški listi, napravila ogromno delo, ki je toliko pomembnejše zato, ker se lahko reče, da je jugoslovanska vlada 6ama podpirala delovanje ekspedicije in je tudi že obljubila, da bo kupila filme, ko bodo gotovi. Vsaj merodajni činitelji so se izrazili, da »o radevolje pripravljeni to storiti. Na drugi strani pa je jugoslovanska vlada dala ekspediciji tudi zagotovilo, da to leto ne bo dobila nobena druga inozemska filmska družba dovoljenja, da bi v Jugoslaviji vrtela kulturne filme. Sedem filmov z jugoslovanske zemlje Sedaj, ko se je ta monakovska ekspedicija vrnila nazaj domov, je prav za prav šele lahko ugotoviti, koliko je ipiela v Jugoslaviji uspeha. Imela ga je po nemško precej. S seboj je prinesla sedem filmov. Med temi so nekateri krajši filmi, ki ee bodo predvajali poleg kakšnega drugega programa kot poseben kulturni film. Eden od teh filmov predstavlja glavno jugoslovansko mesto Belgrad, življenje v njem in v njegovi neposredni okolici. Zanimiv' je tudi film, ki prikazuje najjužnejši konec jugoslovanske zemlje tam doli okoli Skoplja, kjer so posebno značilne slike 6 številnimi minareti in mošejami. Kot filmska celota je tudi prikazovanje pokrajine, ki se razprostira okrog južnosrbskega mesta Ohrida ob grški meji. Neik film, ki je bil izdelan zadnje tri mesece v Jugoslaviji, je tudi oni, ki predstavlja Sarajevo v snegu. Pri snemanju teh filmov je bilo — pravijo Nemci — odkritih mnogo krasnih, naravnost originalno slikovitih pokrajin, ki jih ni ujela še nobena filmska kamera. »Odkrit je tako rekoč nov filmski svet.« Tako je — pravi poročilo dalje — Begova mošeja v Sarajevu, ki je ena najlepših mošej v vsej Jugoslaviji, bila topot prvič posneta in je njena notranjost videla pri tem tudi prvič umetno luč. Poslednji derviši v Evropi Najdivnejši pa so posnetki, ki so jih napravili Nemci za peti film. Snemali so — kakor pravijo — nek muslimanski samostan. Posebnost teh posnetkov je v' tem, ker so posneli nek samostan, o katerem zgodovina pravi, da so v njem tudi poslednji derviši v Evropi sploh, drugič pa tudi zato, ker je bilo doslej nemogoče, ali se je vsaj mmrn smatralo tako, da bi kdo od »nevernikov« prišel vanj. Derviši niso odgovorni nikomur, tudi ne podložni — tako razlagajo Nemci naprej. Samostanski šejk je obenem neomejen gospod in ne dopusti, da bi kdo bil navzoč takrat, kadar se opravljajo njihovi verski obredi. Nemška ekspedicija je poizkušala že na štirih krajih, da bi prišla v notranjost takšnega samostana, toda vse je bilo zaman. Šele pri petem poizkusu se ji je posrečilo pregovoriti šejka nekega 530 let starega samostana pri Sarajevu, da jim je dovolil vstop v samostan, toda proti velikemu darilu. To je bil — pravijo Nemci — zelo uvideven človek, ki je spoznal, da tu ne gre samo za to, da se temu ali onemu napase radovednost, temveč da se postavi nek kulturni dokument. Derviši so se povsod pokazali kot zelo nedostopni ljudje in so bili skoraj naravnost sovražni. Pripadajo sekti Rufai, ki je znana kot najbolj fanatična. Pri snemanju cerkvenih obredov, ki jih imajo muslimani ob prazniku ramazanu, največjem muslimanskem prazniku sploh, so smatrali, da se dogaja neko onečaščenje. Toda film je vendar napravljen. Za Evropejce, ki živijo bolj na zahodu, bodo posebno zanimivi posnetki nekaterih cerkvenih obredov zaradi tega, ker bodo tu lahko videli, kako kaže šejk umetnosti fakirjev, ki so bile v njegovi družini stoletja v največji tajnosti kot dragocena dediščina. Ko so posnemali film, se je šejk med plesom zabadal z dolgimi rjavimi iglami skozi lice, roke, prsi itd. Z ostrim mečem se je udarjal po telesu in plesal pri tem po nabrušenem rezilu, toda nikjer ni bilo nikake rane, niti ene kapljice krvi. Tudi v tem samostanu je topot pirvič zasvetila umetna svetloba. Dosedaj so gorele tu samo leščerbe, čeprav je bilo opaziti v bližini priključek električne napeljave. Tudi pesmi so nabrali Za vsak film, ki so ga Nemci posneli v Jugoslaviji, so nabrali tudi precej narodnih pesmi. Tako so prinesli s seboj v Monakovo celo vrsto znanih bosanskih narodnih pesmi, ki jih bodo seveda sedaj tam primerno priredili, če ne čisto po svojem okusu predelali. Pri nas v Sloveniji sicer nimamo »dervišev in šejkov«, kakor menda doli na jugu, vendar pa bi se morda le našla tudi tu kaikšna posebnost v sliki, besedi ali pesmi, ki ne bi biila tako med zadnjimi na &vetu. Na mestih, kjer divjačina rada prehaja preko ceste, 60 v Nemčiji postavili posebne z elektriko razsvetljene table, ki naj bi šoferja že na 700 metrov daleč opozorile na neprijetna srečanja z živaljo. V sanjah odkrita stara cerkev Malo neverjetna se zdi zgodba, ki jo je doživela neka ženska na otoku Cipru v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Neverjetna se zdi vsaj v toliko, kolikor je imela svoj začetek v sanjah. Če pa se te sanje ne bi bile tudi uresničile, bi prav gotovo vsak — ne toliko neupravičeno — smatral, da gre za golo izmišljotino. Na otoku Cipru živi v vasi Zakaka mlada ženska, ki je zadnje čase — tako pravijo — imela vsako noč zelo razburljive sanje, toliko bolj nezaželene, ker so bile vsako noč popolnoma enake. Sanjalo se ji je, da ji nekdo ukazuje, naj gre na gotovo mesto v bližini vasi in naj. tam koplje. Ta prikazen ji je tudi obljubljala, da bo za to delo dobila bogato nagrado, kajti prišla bo na sled razvalinam neke starodavne cerkve. Zenska teh svojih sanj dolgo časa ni hotela nikomur razodeti in jih je hranila zase v največji tajnosti. Ker pa 6e ji je kar naprej vsako noč ponovilo isto, je končno sklenila, da razodene to skrivnost svojemu možu. Ta seveda, kakor bi napravil morda vsak drugi, ni pripisoval tem sanjam kakšne posebne važnosti in jiih je smatral le bolj za žensko vražarijo Končno pa se je ženi le posrečilo, da je pregovorila moža, da je opozoril na te sanje tudi nekaj drugih sovaščanov. Večina teh je zopet samo skimavala z glavo in nihče ni smatral tega za resno stvar. Prav zadnje dni pa je tjakaj prišel nek arheolog, ki je bival že nekaj časa na otoku Cipru. Čeprav ni mnogo dal na takšne sanje, vendar se je odločil, da bo začel ravno na tem mestu kopati. In kaj se je zgodilo! 2e takoj prvi dan so njegovi delavci, ki jih je najel za to kopanje, naleteli na neke stare zidine, malo pod površjem zemlje. Delo je obetalo vedno več uspeha. Hitro so odkrili neko staro cerkev z dragocenimi bizantinskimi freskami in spomeniki. Naleteli »o tudi na večje število človeških okostij. Kakor ka že dosedanji rezultat tega kopanja, je morala biti na tem kraju otoka Cipra cela naselbina, ki ji danes arheologi pripisujejo starost petega stoletja pred Kristusom. Kar se pa tiče onih sanj omenjene Ciperjanike bi jim človek pripisal tudi to možnost, da so lahko nastale tudi potem, ko so se izkopavanja že začela. Tudi iz koša še pride včasih kak papir v neprave roke. Zato so zadnje čase izumili tole pripravo na električni pogon, ki raztrga takoj vsako pismo, ki kdo zavrže. Noe št. 2 V severnoameriških Zedinjenih državah imajo zanimivega človeka, ki ga na kratko imenujejo kar z imenom »Noe št. 2«. Zakaj? Ta človek živi tam nekje ob obali Tihega oceana. Znan je daleč naokoli po svoji boječnosti, na drugi strani pa tudi po tem, ker se neprestano peča z vražar-stvom in prerokovanjem iz stanja zvezd. Pa zaradi vsega tega gotovo ne bi bil dobil gornjega imena, saj ne bi bilo povoda, da bi ga tako imenovali. Pa vendar. Če se kaj razume na prerokovanja na podlagi tega, kako se mu kažejo zvezde, ali če se tudi nič ne razume na vse to, vendar je prišel do prepričanja, pri katerem trdno vztraja in bi ga zlepa ne bi mogel kdo prepričati, da nima prav. Na podlagi nekega stanja zvezd je namreč ta mož ugotovil, da bo še letos prišlo na svetu do drugega vesoljnega potopa, prav takšnega, kot je bil v onem času, ko je živel svetopisemski Noe. Zato je dobil to ime! Ne samo, da je trdno prepričan, da se bodo njegova napovedovanja tudi uresničila, pač pa se je tudi že odločil za to, da primerno poskrbi zase za takrat, ko bodo začele vode naraščati. Kakor nekoč Noe, tako je sklenil zgraditi ladjo, da se z njo reši on in to, kar mu je najdražje. Pravijo, da je ta njegova ladja prav posebne vrete, ne povedo pa, kakšna je. Tudi ni zn^no, kaj je ta drugi Noe videl v zvezdah takšnega, da bi z vso gotovostjo lahko sklepal na ponovni vesoljni potop. To je res posebne vrste človek, morda eden od tistih, ki so že vse poskusili, pa še niiso mogli postati dovolj slavni. Drugače gotovo ne bi kaj takšnega počel. P BU~.fl ' rBj Najstarejši in najnovejši vek sta 6e srečala. Obvestila Narodna galerija. V nedeljo od 11 uri dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: «Naši baročni slikarji«. Vodi dr. Marijan Marolt. Rdeči trii, pododbor za mesto Ljubljano, bo imet svoj letni občili zbor v petek, 5. marca 1937 ob 18 v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje. Članstvo vljudno vabi odbor. XX. prosvetni večer je posvečen spomnlu 100 letnico skladatelju Forsterja. Marsikdo se še spominja ljubeznivega moža, ki je toliko lot_ vodil glasbeno življenje med naini. Kot trajno dodščino jo znpnst.il našemu narodu krasno skladbe, operete kot n. pr. Gorenjski siavčok in štovilne vokalne skladbe. Po; polnoma primerno je. da so Prosvetna zveza spomni iogu moža, in priredi danes zvečer glasbeni večer združen s prodavanjom o pokojnem glasbeniku, katerega ima g. prof. dr. Anton Dolinar. Sodelujejo tudi slovenski vokalni kvintet. Opozarjamo na ta večer zlasti linbljansko kroge ljubitelje skladb pokojnega Forsterja. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza. Sedeži 3 Din, stojišča 2, za dijake 1 Din. Mohorjani, ki žele naročiti mohorske knjige za leto 1937. naj se zglasijo v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. Istotam so plača tudi naročnina Din 20. Ljudska knjižnica nudi najboljšo čtivo slovenske in nemške literature. Izposojujejo tudi na deželo za daljšo dobo. Knjižnica ima t,o prednost, da je odprta cel dan od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. Ima tudi poseben mladinski oddelek. Koncert Ljubljanske filharmonije, ki ga bo 8. marca dirigiral Hhene-Baton jo po svojem številu VI. Po kakovosti dirigenta in sporeda bo ta koncert brez dvoma nov dokaz življenjsko _silc to naše prepotrebno ustanove. Nastopi tudi naš priznani pianist g. prot. M. Lipovšek. Slovanski klub ima svoj rodili občni ibor v če-trtok, dne 4. marca t. 1. ob 5 popoldne v Akademskem domu. Miklošičeva cesta 5 s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila odbornikov, 3. poročilo revizorjev, 4. volitve odbora in revizorjev, 5. slučajnosti. Kor se bo vršil letos začetkom julija spet slovanski kongres kat. izobražencev v Ljubljani, prosimo vse, ki_so za stvar zanimajo, da se tega občnega zbora udeleže! — Odbor. Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane inesefno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Petek. 26. februarja. 11 Šolska ura: Jurček milijonar — igra v treh dejjanjib (izvajajo brezposelni učitoljski abiturijenti). — 12 Pisan drobiž (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 Uverture in fantazije (plošče). — 14 Vremo, borza. — 18 Zenska ura: 2enu in karitativno delo (gdč. Anica Lebarjeva). — 18.20 Kuske pesmi (plošče). 18.40 Francoščina (gosp. dr. Stano Leben). — 19 Cas, vrome, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: O humorju naših pisateljev (Kovačič iz Zagreba). — 19.50 Zanimivosti. — 20 Tamburaško društvo .Celo«. — 20.45 Debussyjevi nokturni (plošče). — 21.15 Večer komorne glasbe (IV. koncert ljubljanskega godalnega kvaiteta). — 22 Cas, vrome, poročila, spored. — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 2C>. februarja. Belgrad. 211 Borodinova opera »Knez Igor«. — Zagreb: 20 Koncertni vočor. — f)u. naj: 19.35 Koncert po željah. — 21 Simfonični koncert. 22.30 Dunnjska glasba. — Trst—Milan: 16 Violončelo — 21 Simfonični koncert. — Praga: 19.25 Češka narodna glasba. — 20.15 Igra. — 21.3(1 jlimski kvartet. — Varšava: 30.15 Varšavska filharmonija. — Hamburg: 20.10 Komična opera «Fra Diavolo«. — Koln: 20.10 Vojaški večer. — Beromiinster: 20.15 Nabožni koncort. — 20.45 Češka glasba. — 21.25 Opereta »Doroteja«. — Bukarešta: 19.35 Opera. J. Jurca: 5 Beg čez Azifo (Za tisk priredil Anton Podbevšek.) Pregledal mi je še ranjeno roko in naredil majhno operacijo. Ker je znal nekoliko nemško, sva se lahko pogovorila. Ce razumem germanski, je on mene vprašal, ne jaz njega, ker sem imel prebridke skušnje iz bolnišnice. Ko je bil gotov, je poklical dva mlada prostovoljca in jima naročil, naj me peljeta v sobo, prineseta slame in poskrbita, da bom dobil hrane. Prijela sta me vsak na eni strani in me vodila le toliko časa, da smo prišli za ovinek. Tu sta me pustila in odšla naprej svojo pot. Transporti ujetnikov prihajajo. (Mal sem sredi dvorišča. Pred menoj se je dvigalo visoko staro zidovje. Tu notri naj bi bilo moje stanovanje. Šel sem počasi noter, da si poiščem prenočišče. Stopil sem v prvo nadstropje. Tudi tukaj ni bilo dosti boljše. V nekem kotu sem našel nekaj sprhnele slame. Iz te 6obe naprej je bila še ena majhna sobica, v njej pa je stanoval naš častnik. Po nosu sem ga spoznal, da je Jud. Ponoči je prišel nov transport ujetnikov, po-največ sami Madžari. Kot divjaki so pridrveli notri. Eden je prišel k meni, me potisnil iz slame in se sam zvalil nanjo. S težko rano na trebuhu in na roki sem moral ležati poleg zdravega Madžara, ki se je valjal po slami. 2e prvi dan sem opazil, da je cela vrsta naših vojakov stala pred sobico in da 60 posamezno stopali k našemu častniku Judu. »Kaj pa imate tam notri?< sem vpraša' radoveden nekega Slovaka. >Denar nam zamenjava. Za naših 20 kron se dobi 2 in pol rublja«. Zdaj mi je bilo jasno, kaj počne tukaj ta špekulant. . Tudi jaz sem imel še nekaj bankovcev. Rad bi jih zamenjal, a se mi je zdelo škoda, da bi dal za 2 in pol ruska rublja naših 10 goldinarjev. O priliki, ko je že zopet odšel transport naših vojakov, sem stopal žalosten po dvorišču. Lačen setn bil, ker že več dni nisem dobil kosila, čeprav me je ruski 6etovodja vsak dan prideli! kaki partiji. Namenil sem se v kuhinjo. Rus mi je dal čaja in me je obenem vprašal, če imam kaj denarja, da bi ga zamenjal. Pokazal sem mu bankovec za 20 kron. Ponudil qii je zanj tri rublje. Prosil me je, naj povem našim vojakom, kadar zopet pridejo, da on dražje plačuje, kakor avstrijski Jud. Pripovedoval mi je, da je avstrijski nadporočnik Jud, ki je dezertiral iz Avstrije in je [»odkupil ruskega načelnika in starega zdiavnika, da zdaj lahko mirno goljufa ujetnike. Neko popoldne je prišel transport samih Cehov. Stari zdravnik jih je zbral okoli sebe in jim je slikal nebesa, ki jih bodo imeli Slavjani v Rusiji. >Zdaj, ko pridete na svoje mesto, boste dobili puške in boste po gozdu streljali zajce in ptičke. Kru: ha in mesa boste jedli, kolikor boste hoteli. Tudi ženske boste dobili !< Tisti večer je prišel v našo sobo ruski duhovnik. Soba je bila natlačeno polna naših vojakov. Komaj je bradati duhovnik pričel govoriti, so pričeli Cehi vpiti: >2ivela Rusija! Živel car Nikolaj! Proč z Avstrijol Proč s Francem Jožefom!« Pričeli so trgati rosete s kap, metali so jih na tla in po njih cepetali. Drugič je prišel zopet transport Judov in Ukrajincev od Cernovic. Ti ljudje so imeli s seboj kov-čege z vsemi potrebščinami, ki jih potrebuje po^ potnik, ko se odpravi po svetu. Na rokah so imeli prstane, ure, zlate verižice so jim visele iz žepov. Denana polne žepe, menda iz avstrijske blagajne. Neki Jud je imel celo posteljo s seboj. Vsi zdravi in rejeni. Nehote sem pričel primerjati z njimi svoj narod in sebe. Nekega dne sem bil na dvorišču, ko je prišel transport Italijanov. Ruski častnik in par vojakov so prišlece preiskali. Vse, kar se jim je zdelo od- več, so morali naši oddali. Zastonj so jih prosili, naj jim pustijo vsaj steklenice za vodo. Zadaj so bili pa Slovenci! Spoznal sem jih takoj po ovrat- nikih. Celo iz mojega okraja jili je biio nekaj. Takoj sem sklenil oditi z njimi. Hitel sem v sobo ali bolje v hlev, kolikor mi je rana dopuščala. Vzel sem odejo, ki sem jo pred dnevi kupil za rubelj in steklenico, kar sem imel vse skrito pod slamo. Nn dvorišču sem odejo odložil in poiskal zdravnika, proseč ga, naj mi rano obveže in mi dovoli na pot. Toda, kako sem se začudil, ko sem prišel od zdravnika in ni bilo več ne Italijanov ne Slovencev in tudi moje odeje ne. Pobit som odšel na trhlo slamo in premišljeval svojo usodo. Ia Kijeva v neznano smer. — Preko Volge in Urala v Ashabad ob perzijski meji. Drugi dan je prišel transport vojnih ujetnikov raznih narodnosti, med njimi 20 Hrvatov. Videti so bili prijazni fantje, zato sem sklenil, da bom odšel z njimi. Od starega ruskega zdravnika bi se bil rad poslovil, a ni bilo časa. Hitrih korakov so naši vojaki odkorakali. Hotel sem jim slediti, pa ni šlo. Delala se mi je tema pred očmi od bolečin. Ruski vojak je opazil, da sem zaostal, zato je počakal in me priganjal, naj hitro stopim, če ne, bo vlak prej odpeljal. Položili so me v vagon k samim Ukrajincem. Vlak je odžvižgal. Kam se bomo peljali, ni vedel nihče. Vagoni so bili tako predeljeni, da so nekateri spali spodaj, drugi pa na plohih, ki so bili nekako sredi med tlom in stropom pritrjeni. Jaz sem se moral zadovoljiti s prostorom na tfeh pri vratih. Zanimiva bi bila ta vožnja, če bi bil zdrav in če bi bili tovariši, s katerimi sem se vozil, bolj tovariški. Potihem sem jih imenoval farizeje: vedno so molili, svojega bližnjega bi pa najrajši zadavili. Ce bi slučajno ne bilo v našem vagonu nekega Poljaka, bi ne prenesel dolge vožnje. Bile so mrzle oktobrske noči. Imel nisem ne odeje ne plašča. Še bluza je bila vsa raztrgana.Dva kraparja (narednika) sta vsako noč kot nalašč odprla oboja vrata in zrla vsak na eno stran v temno noč, jaz pa sem se tresel pod njunimi nogami. Na postajah se je dobila vrela voda za čaj. Ker sam nisem mogel iz vlaka, sem prosil tega in onega, naj mi prinese vrele vode, a nihče se me ni hotel usmiliti 1 Parkrat je bilo kosilo. Vedeli so, da imam pri njih svoj delež, pa so vselej vse sami pospravili 1 Edina sreča, da sem imel denar. Slednjič je opazil Poljak v našem vagonu, kaj je z menoj. Bil je visoke, krepke postave. Tu in tam se je sprl s kakim Ukrajincem. Nasprotno je pa meni pomagal, kjer je le mogel. Kot otroka me je prijel za ramo in me je spustil iz vagona, kadar smo delj časa stali na postaji. Za vrelo vodo se je zelo potrudil, tako da sva večkrat pila čaj kot najini nasprotniki. Ker nismo redno dobivali jesti, so nekateri jedli, kar jim je prišlo pod roke. Ni čuda, da so dobili drisko. Ker se pa vlak za take reči ni ustavljal, so mnogi pri vratih iz vagona opravljali svoj posel, ne meneč se za ljudi v bližini. Kadar se je pa vlak ustavil, je pa čepel skoz ob vlaku mož ob možu, tako, da je bilo videti, kot bi na6 sovražnik napadel, naši pa, da vlak branijo. Jaz sem imel v tej zadevi še srečo. Pač pa se mi je iz rane na trebujju izcejal gnoj, ker nisem ves teden dobil nove preveze. Vlak je pa drdral svojo pot naprej. Prevozili smo že Penzo in se že bližali Syranu. Ne daleč od tod smo privozili na velikanski železni most, ki vodi čez »matuško Volgo«. Na mostu so stale straže. Pri vseh vagonih smo morali zapreti vrata in okna. ' Prevozili smo že nekoliko uralskega hribovja in nadaljevali vožnjo v Azijo. Prikazovati so se jele pustinje, kjer so se pasle kamele. Na postajah, ki pa so bile bolj redke, so nas nezaupno motrili obrazi Azijatov. Ker so se začele peščene puščave, so nam ruski vojaki svetovali, naj si kupimo živeža za več dni. •Slovenakl dom« izhaja vaak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Dia ca inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva olica 6/IU. Telefon 2994 »n 29%. Uprava; Kopitarjeva *. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarn« * Ljubljani; K. C&o. Izdajatelj: Iran Kakovea Urednik: Jose Količek.