DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA UUBLJANA POROČILO . ¦¦.. družbenega pravobranilca samoupravljanja o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine za leto 1981 — izvleček Naloge družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana v letu 1981 so izhajale iz programskih usme-ritev družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slo-venije in usmeritev družbenega pravobranilca samo-upravljanja Ljubljana, ki so jih sprejele vse skupščine občin v letu 1981. Ob razreševanju vprašanj varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine je družbeni pravo-branilec samoupravljanja sodeloval s samoupravnimi or-gani organizacij združenega dela, s svojimi pobudami, zahtevami in mnenji pa je tudi seznanjal sindikalne organizacije organizacij združenega dela in občinske sindikalne svete. Ob vprašanjih, ki so zaradi svojega pomena terjali vključevanje širše družbenopolitične skupnosti je druž-beni pravobranilec samoupravljanja zlasti sodeloval z iz-vršnimi sveti skupščin občin in komiteji občinskih kon-ferenc ZKS, s katerimi je razreševal predhodna vpraša-nja zaradi usklajenega nastopa in opredelitve pristoj-nosti. V preteklem letu je družbeni pravobranilec samo-upravljanja ugotovil zlasti naslednje kritične pojave, ki vplivajo ne le na uveljavljanje pravice delavca posamez-nika, ampak tudi na možnost odločanja delavcev o vseh zadevah, ki jih določa zakon o združenem delu in drugi sistemski zakoni. V praksi se često pozablja, da samo-upravni organi morajo delovati v okviru svojih pristoj-nosti samostojno in da je zakonito in ustrezno delovanje enega organa mnogokrat pogoj za delovanje drugih organov, ter da je vsebinsko in usklajeno delovanje vseh organov znotraj organizacije združenega dela in izven nje tudi brezpogojna podlaga za odločanje delavcev o pogojih in rezultatih dela. Pogosti pa so primeri, da organizatorji dela in poslo-vanja ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi ne zagotavljajo strokovnih podlag za delo delav-skih svetov, organov samoupravne delavske kontrole, disciplinske komisije, stanovanjske komisije in drugih organov, kakor tudi ne za neposredno odločanje delav-cev. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v vseh pri-merih, ko so bili izkazani znaki bistvenih kršitev samo-upravnih pravic delovnih Ijudi in oškodovanja družbene lastnine seznanjal samoupravno delavsko kontrolo o svo-jih ugotovitvah oziroma je izdal zahtevo, da se delavska kontrola aktivno vključi v razreševanje problemov, bo-disi da samostojno ali skupno s pravobranilcem ugo-tavlja pojave in da o svojih ugotovitvah seznanja samo-upravne organe, zlasti delavski svet. Na družbenega pravobranilca samoupravljanja se obra-čajo posamezniki, skupine delavcev, samoupravni orga-ni, družbenopolitične organizacije in drugi. V letu 1981 je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bila izrazita stagnacija v delovanju delavske kontrole, stikov z de-lavskimi kontrolami občutno več. V sedemintridesetih (37) primerih je samoupravna delavska kontrola svojo funk-cijo opravila kvalitetno in učinkovito. V mnogih organizacijah združenega dela pa je še vedno samoupravna delavska kontrola popolnoma ne-aktivna, praktičnega delovanja ni ali pa se ta organ po-istoveti s strokovno notranjo kontrolo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je v letu 1981 srečeval s problematiko samoupravnega družbenega planiranja, na katero je bil posebej opozorjen s strani samih delovnih organizacij. Problem neusklajenih ali neizdelanih srednjeročnih planskih aktov v delovni organizaciji oziroma temeljni organizaciji združenega dela ne predstavlja edinega pro-blema, temveč le odraža neurejene odnose na drugih področjih, kot: nedosledno izpeljano delitev dela med temeljnimi organizacijami združenega dela, neurejene od-nose med delovno skupnostjo skupnih služb in temelj-nimi organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije in sestavljene organizacjie združenega dela ter usklajenost srednjeročnih konceptov in pogledov na razvoj delovne organizacije. V vseh primerih je tipično, da so se v delovnih orga-nizacijah problemi pri usklajevanju oziroma sploh izde-lavi srednjeročnih planskih dokumentov pojavili tudi zato, ker je bilo premalo izraženo načelo strokovnosti in re-alnosti planiranja, zlasti pa ni upoštevan dohodek kot osnova planiranja. S strani družbenopolitičnih skupnosti v letošnjem letu družbeni pravobranilec samoupravljanja ni dobil pobud za delo na področju uveljavljanja zakona o planiranju, preventivno pa je deloval že v letu 1980, ko je dajal po-bude za sprejem srednjeročnih planskih dokumentov in je izvajanju teh sledil tudi v letu 1981 (petinpetdeset (55) primerov). Na osnovi programa dela za leto 1981 je družbeni pra-vobranilec samoupravljanja, s ciljem svojega preventiv-nega dela, deloval tudi na področju usklajevanja spora-zumov o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela z določili zakona o združenem de!u. S tem namenom je družbeni pravobranilec samoupravljanja pregledal triin-dvajset (23) sporazumov ter trinajstim (13) delovnim orga-nizacijam dal pobudo za uskladitev omenjenega sporazu-ma. V dveh (2) primerih pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja ocenil sporazum kot sprejemljiv ter po-zval delavski svet, da razpravlja o njegovem izvajanju. Odziv delovnih organizacij na pobude je bil v celoti pozi-tiven, saj so vse delovne organizacije pobudo sprejele. V letu 1981 je bilo število delavcev, ki so se obračali na družbenega pravobranilca samoupravljanja s problemi vrednotenja njihovega delovnega prispevka, udeležbe v sredstvih za osebne dohodke ali pa razporeditev na do-ločena dela in naloge, izredno veliko. V primerih, ko je šlo za nepravilnosti v samih samo-upravnih sporazumih ali pravilnikih, ki urejajo vprašanje delitve sredstev za osebne dohodke, je družbeni pravo-branilec samoupravljanja dajal pobude za spremembo sporazumov ali pa opozarjal na nepravilnosti. Kolikor pa je šlo za uveljavljanje posamičnih pravic delavcev, jim je družbeni pravobranilec samoupravljanja nudil ustrezno strokovno pomoč ter pojasnil način za varstvo njihovih pravic. Pri opredeljevanju prispevka delavca iz minulega dela je družbeni pravobranilec samoupravljanja v letu 1981 zasledil več primerov, ki so v nasprotju z zakonom o združenem delu. V teh primerih je konkretne delovne organizacije opozoril, v enem primeru pa je konkretno določilo akta posredoval v presojo ustavnemu sodišču. Posebej želi družbeni pravobranilec samoupravljanja opozoriti na v letošnjem letu zelo pogost pojav provi-zijskega vrednotenja osebnega dohodka. Ta se uporab-Ija pretežno za dela in naloge komercialistov, trgovskih potnikov in zavarovalnih agentov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je zasledil provizijsko nagrajevanje dela tudi pri nekaterih delih in nalogah, ki za takšen način vrednotenja dela niso tipična. Provizijski sistem nagrajevanja določene kategorije de-lavcev v delovni organizaciji izvzema iz splošno veljav-nih kriterijev vrednotenja delovnega prispevka delavca, poleg tega pa je sam provizijski sistem v vsebinskem nasprotju s položajem delavca v združenem delu v naši družbi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da organizacije združenega dela večinoma ne sprejemajo ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje, nastale v po-slovanju. Vzrokov za to je več. Ob zaključnih in peri-odičnih računih v organizacijah združenega dela naj-češče sploh ne ugotavljajc dejstva, da poslujejo z tnot-njami. Tudi v samoupravnih splošnih aktih o ugotavljanju in delitvi dohodka in razporejanja čistega dohodka ne določijo tiste meje, do katere je poslovanje še renta-bilno, to je minimalne akumulacije. Posledice takega neizvajanja privedejo organizacijo združenega dela v kasnejših obdobjih do poslovanja z izgubo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ob tem opo-zarjal na neizvrševanje člena 17 zakona o sanaciji, in sicer, da morajo organi upravljanja v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela, v katere se- stavo je združena temeljna organizacija združenega dela in pristojni organ družbenopolitične skupnosti predlagati delavcem v temeljni organizaciji združenega dela, v ka-teri so nastale motnje, naj sprejmejo program ukrepov oziroma ukrenejo, kar je določeno v sprejetem pro-gramu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je deloval v skladu s svojo pristojnostjo v organizacijah združenega dela, ki so poslovale oziroma poslujejo z iz-gubo in hkrati s tem ugotavljal, da obstoje v teh organi-zacijah združenega deia tudi motnje v samoupravnih odnosih in oškodovanje družbenih interesov. Prav tako se funkcija delovne organizacije in drugih delih združe-vanja ne uresničuje tako kot to zahteva zakon o združe-nem delu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja še ugotavlja, da se o odgovornosti za nastalo izgubo največkrat ne razpravlja, kolikor pa se, pa organizacija združenega dela sama ne izreka ustreznih sankcij. Od začetka leta 1981 se družbeni pravobranilec samo-upravljanja čedalje pogosteje srečuje s primeri, pri ka-terih se samoupravni sporazumi in samoupravni splošni akti izigravajo s pogodbami, ki jih sklepajo poslovodni organi s tretjimi osebami. To so avtorske pogodbe, po-godbe o delu in mandatne pogodbe, s katerimi organi-zacije združenega dela naročajo dela, ki sicer spadajo v njihov predmet poslovanja. Najeti strokovnjaki drugih organizacij združenega dela v večini primerov opravijo pretežni de! naročenega dela v rednem delovnem času. Za opravljeno delo pa prejmejo osebni dohodek in avtorski honorar. Očitno je, da je namen teh pravnih poslov izigravanje samoupravnih aktov o nagrajevanju v korist določenih kategorij delavcev in določil zakona o združenem delu o razporejanju dohodka. Družbeni pravobranilec samoupravljanja deluje v orga-nizacijah združenega dela gradbene stroke že od leta 1979. V letu 1981 je enako, kot v preteklih letih, spod-buja! samoupravne organe, da sami odpravijo nezakoni-tosti pri sklepanju pogodb o delu s samostojnimi obrt-niki. O svojih pobudah je sprotno obveščal družbeno-politične organizacije v organizacijah združenega dela in občinah. Zaradi pomena, ki ga imajo družbeni dogovori in sa-moupravni sporazumi za razvoj socialističnega samouprav-Ijanja, je družbeni pravobranilec samoupravljanja na osno-vi ankete, ki jo je poslal službam, ki spremljajo izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih podpisnik je skupščina mesta Ljubljana in njen izvršni svet, lastnih izkušenj in analize Komiteja za industrijo, gradbeništvo in energetiko skupščine mesta Ljubljane, sku-šal ugotoviti vzroke, zakaj družbeno dogovarjanja in samo-upravno sporazumevanje ni bolj učinkovito, tako v fazi sklepanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazu-mov, kakor tudi pri njegovem izvajanju. Sistem drubženega dogovarjanja in samoupravnega spo-razumevanja je sicer zelo široko in demokratično zastav-Ijen, vendar nedosleden pri uresničevanju. Vzrok za tako stanje je med drugim tudi v tem, da so bila družbena pri-zadevanja usmerjena predvsem v to, da se čimveč družbe-nih razmerij uredi z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Spremljanju uresničevanja družbenih dogovorov in sa-moupravnih sporazumov se ni v praksi posvečala potrebna skrb, čeprav bi bilo to nujno potrebno zaradi tega, ker se je z uveljavitvijo družbenega dogovarjanja in samouprav-nega sporazumevanja šele začel uvajati nov način ureja-nja družbenih ranzmerij. Spremljanje uveljavljanja družbe-nih dogovorov in samoupravnih sporazumov je potekalo neorganizirano in nesistematično. Sistematičnega zbiranja in analiziranja povratnih izkušenj, na katerih bi se institut dogovarjanja in sporazumevanja dograjeval, ni bilo. Nada-Ije družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da v dosedanji praksi upravni organi niso opravljali nadzora nad izvajalci družbenih dogovorov, čeprav jim zvezni za-kon o temeljih sistema državne uprave to možnost daje. Na področju delovnih razmerij se je družbeni pravobra-nilec samoupravljanja ukvarjal s po vsebini podobnimi pri-meri kot v preteklih letih. Zlasti s kršitvami na področju stanovanjskih vprašanj, pri razporejanju, prenehanju de-lovnega razmerja, v primerih kršitev delovnih dolžnosti, kršitev v postopkih za varstvo pravic itd.... Nasvete in pomoč pri zaščiti svojih pravic je še vedno iskalo največ delavcev posameznikov, pa tudi predstavnikov strokovnih ¦ služb in samoupravnih organov. Pravobranilec se je pred- . vsem omejil na svetovanje oziroma pravno pomoč. V raz- r, reševanju hujših kršitev samoupravnih pravic iz delovnega razmerja pa se je pravobranilec vključeval z mnenji in predlogi in tako' vplival na samoupravne organe, da na zakonit način razrešijo sporna razmerja že v organizaciji združenega dela. V razreševanje konkretnih zadev na predlog prizadetih delavcev se je družbeni pravobranilec samoupravljanja vključeval selektivno, zlasti takrat, kadar je šlo za hujše kršitve samoupravnih pravic oziroma družbene lastnine in kadar postopki odločanja v organizaciji združenega dela še niso bili končani, udeleževal pa se je tudi postopkov pred sodiščem združenega dela. V drugi polovici leta 1981 je družbeni pravobranilec sa-moupravljanja svojo aktivnost usmeril na področje pogod-benega in nadurnega dela ter sklepanja avtorskih pogodb. Cilj te akcije je bil ugotoviti, kako so ta dela urejena v samoupravnih splošnih aktih in ali so ta določila v skladu z zakonom, kakor tudi ali samoupravni organi, zlasti de-lavski sveti, katerim zakon še posebej nalaga obveznost . spremljanja in analiziranja teh oblik dela, uresničujejo to obveznost. . . USMERITVE DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA LJUBLJANA ZA LETO 1982 Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo v letu 1982 v okviru zakonskih pristojnosti in programskih usmeritev družbenih pravobranilcev samoupravljanja v SR Sloveniji prednostno deloval zlasti na določenih področjih. Pri izboru prednostnih nalog družbeni pravobranilec sa-moupravljanja zlasti upošteva pojave, ki negativno delujejo na razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki rušijo moralne norme samoupravne družbe in omogočajo poizkuse birokratsko-tehnokratskega reševanja problemov, lokalističnega zapiranja in skupinsko lastniškega vedenja. Podlaga za izvajanje nalog družbenega pravobranilca . samoupravljanja v letu 1982 so dokumenti in stališča druž- benopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Pri izvajanju svoje funkcije bo intenzivno nadaljeval delo na področju varstva družbenih interesov, zato bo aktivnost usmeril zlasti v uveljavitev z zakonom skladnih družbeno-ekonomskih odnosov in ukrepal tako: — da bodo proizvodne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga, združevale delo in sred-stva. Po obvestilu Gospodarske zbornice Slovenije bo ukrepal v primerih, ko se s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev ali z njihovo napačno upo-rabo spodkopavajo načela združevanja, ruši enotnost ju-goslovanskega trga, vzpostavlja monopolen ali privilegiran položaj na trgu; — da bodo v temeljnih organizacijah združenega dela in sestavljenih organizacijah združenega dela uveljavili odnose pri pridobivanju dohodka z udeležbo na skupnem prihodku in dohodku; — da se odnosi med temeljnimi organizacijami združe-nega dela in delovno skupnostjo skupnih služb urejajo skladno z zakonotn o združenem delu in zakonom o skup-nih osnovah svobodne menjave. Kolikor odnosi niso sklad-ni z obema zakonoma, bo družbeni pravobranilec samo-upravljanja zahteval počasnejšo rast osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti skupnih služb; — da se bodo temeljne organizacije združenega dela skupnega pomena organizirale dosledno z zakonskim do-ločilom in da bodo akti, ki urejajo medsebojna razmerja, v skladu z zakonom; — da se samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, zlasti planski akti in sporazumi o združevanju, dosledno izvajajo oziroma skladno z zakonom dopolnjujejo in spre-tninjajo. Tako bo na področju planiranja ukrepal v prime-rih, ko planskih aktov v organizacijah združenega dela v roku ne sprejmejo, ko so ti sicer sprejeti, pa v nasprotju z obveznimi zakonskimi postopki in ko te akte ne uresni-čujejo. V primerih, kjer preventivna aktivnost ne bo učin-kovita in bodo zaradi tega nastopile motnje v samouprav-nih odnosih ali bodo oškodovani družbeni interesi, bo uporabil določila zakona o začasnih ukrepih; — da bo ob svojem delu preverjal tudi izvajanje pro-gramov varčevanja; — da bo na podlagi opozoril pristojnih organov in orga-nizacij ugotavljat in spremljal način sprejemanja in uresni-čevanja sanacijskih programov in predsanacijskih postop- kov organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali poslujejo z motnjami; — po dogovoru s sindikati bo družbeni pravobranilec samoupravljanja sledil sprejemanju periodičnih in zaključ-nih računov organizacij združenega dela; — da bodo organizacije združenega dela uveljavljale določbe družbenega dogovora o skupnih osnovah za obli-kovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; — da bo ukrepal v primerih, kadar se sklepi o investi-cijah spremljajo mimo odločitev delavcev in mimo družbe-no dogovorjenih kriterijev in dogovora o temeljih družbe-nega plana SR Slovenije ter ob kršenju določil zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za financiranje gospodarskih in negospodarskih investicij; — nadaljeval bo svojo aktivnost v zvezi z nezakonitim posredovanjem delovne sile in drugih oblik pogodbenih del; — spremljal bo zakonitost postopkov vseh oblik zapo-slovanja in kršitev samoupravnih sporazumov, ki niso skladna z zakonom; — na področju zaščite samoupravnih pravic delavcev v združenem delu bo spodbujal uresničevanje sklepov Republiškega sveta zveze sindikatov o organiziranosti služb pravne pomoči pri sindikatih. Družbeni pravobranilec - ' samoupravljanja Ljubljana Bogdan Šturm, I. r. Stališča in sklepi izvršnega sveta k poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani za leto 1981: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 3. seji dne 10. 5.1982 obravnaval izvleček iz poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja in sprejel na-slednja stališča in sklepe: 1. Izvršni svet sprejema poročilo družbenega pravobra-nilca samoupravljanja občin Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Gro-suplje in Litija o delu in pojavih na področju varstva sa-moupravnih pravic delavcev in družbene lastnine za ob-dobje od 1.1 1981 do 31.12.1981 in predložene usmeritve za leto 1982. 2. Sekretariat za občo upravo naj se v skladu s svojimi pristojnostmi vključuje v izvajanje usmeritev družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1982, tako da sprem-Ija in po potrebi sodeluje pri razreševanju posameznih pojavov na območju občine, sodeluje z organizacijami združenega dela pri potrebnem izpopolnjevanju in spremi-njanju samoupravnih aktov ter opravlja potreben nadzor nad izvajanjem družbenih dogovorov in samoupravnih spo-razumov v občini. V ta natnen pripravi register družbenih dogovorov, za katere izvajanje je odgovoren izvršni svet. 3. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo naj pri obravnavi sanacijskih programov organizacij združene-ga dela, ki poslujejo z izgubo ali motnjami, oceni tudi nji-hovo realnost in celovitost glede na posamezne elemente zakona o sanaciji, sprotno vsebinsko spremlja njihovo izvrševanje, ugotavlja vzroke za eventualno neizpolnjeva-nje in zagotavlja osnove za pravočasno ukrepanje organov občine pri varovanju družbenih interesov. Pri tem mora dosledno zahtevati od delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela, da intenzivno sodelujejo pri saniranju posameznih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih organizacij in šele ko so izkoriščene vse možno-sti v njihovem okviru, se v sanacijo vključi skupni rezervni sklad občine Ljubljana-Šiška. 4. lzvršni svet bo na eni prvih sej obravnaval poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o pogodbah o delu, avtorskih honorarjih in nadurnem deiu ter poročilo o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazume-vanju. Izvršni svet