Štev. 145. V MnMJanl, v torek, 27. Ma 1911. Leto XXXIX. == Velja po pošti: == Za celo leto napre) . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ B-— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prejeman mesečno K 1-90 i Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat....., 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. 1 Izhaja: - vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. uri popoldne. fcJS" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/11L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je t Kopitarjevi nllol štev. b. sn Avstr. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškoga telefona št. 188. poročila, da hoče Gautsch s časoma sestaviti koalicijsko vlado, za sedaj bo pa Gautschevo ministrstvo tako-le sestavljeno: predsedstvo prevzame Gautsch, deželno brambo Georgi, naučno ministrstvo Sturgkh, justično ministrstvo Hohenburgcr, finance Maier, notranje ministrstvo Wickenburg, javna dela Marek, poljedelstvo Widman, minister brez portfelja Zaleski, vodja trg. ministrstva Mataja, vodja železniškega ministrstva sekčni šef Roll. Dr. Pavel baron Gautsch je zdaj v 60. letu. Rojen je bil duc 29. februarja 1851. Gautsch je sin državnega uradnika. Študiral jc na Terezijan-ski akademiji. Po dokončanih študijah je vstopil kot koncipist pri nižjeavstr. finančni prokuraturi. Dr. pl. Stremayr ga jc pozval leta 1871 v naučno ministrstvo, kjer jc postal leta 1878 podtaj-nik, pozneje predsedstvom tajnik, leta 1884 vladni svetnik in ravnatelj Terezi-janske akademije. Taafe jc pozval Gautscha dne 5. novembra 1885 v naučno ministrstvo. V Taafejevi vladi jc ostal do 12. novembra 1883. Gautsch jc bil povzdignjen leta 1889 v baronski stan, po Taafejevem padcu jc postal kurator »Terezijami«, ' leta 1895 je postal član gosposke zbornice. V Badeni-jevem ministrstvu je bil Gautsch zopet naučili minister, ko je pa Badcni padel, je prevzel vlado Gautsch, a ker Gautsch n L hotel odnehati Mažarom, jc dne 5. marca 1898 odstopil. Po Koer-berjevem padcu je postal dne 1. januarja 1905 zopet ministrski predsednik, a jc leta 1906 odstopil, ker mu je nasprotovala gosposka zbornica. Gautsch se je tudi po svojem odstopu živahno udele-ževal političnega življenja in razprav v gosposki zbornici. Gautsch je morebiti pravi mož, da napravi red. Najvišji odločilni krogi zelo pritiskajo na to, da sc doseže narodna sprava med Čehi in Nemci. Gautsch si je za to spravo clobro pripravil tla in sc jc v delegacijah toplo zavzemal za njo. Gautsch jc zelo resen politik, ki je neomejeno vdan svojemu vladarju in — Avstriji, kar najvišji krogi znajo, zato ga pa tudi vedno pozovejo vlačiti vladni voz iz blata, kadar ga tja zavo-zijo nespretni vladni krmarji. Tako zavožen, kakor je zdaj, pa pač vladni voz žc dolgo ni bil. Gautscha bo stalo veliko truda, cla ga zopet spravi na pravi tir. Nemški svobodamisleci in Gaulsch. »Neue Frcie Presse« zdaj beleži zgolj dejstva. Pristavlja lc, cla bo Gautsch izkušal sestaviti koalicijsko vlado. Tako-le med vrstami prizna, da je Gautsch sposoben, cla izvede spravo med Čehi in Nemci. Pogajanja med Čehi in Nemci bi uvedel češki namestnik knez Thun. Nemško nacionalno časopisje jc umevno zelo nezadovoljno, ker uvide-va, da je zdaj strt tisti ponemčevalni prejšnji sistem, ki jc nemške nacional-ce negoval bolj, kakor so zaslužili. Odkrito pišejo, da niso prav nič navdušeni za i o, da sc sestavi koalicijsko ministrstvo. Gautschu naznanjajo, da pozvani nemško nacionalni voditelji, deset jih jc Gautsch pozval k sebi, nc bodo mogli clati Gautschu obveznih obljub, marveč poročali bodo svoji zvezi, kar jim bo Gautsch povedal. Sploh pa ni še mod nemško narodnimi zmago-valci Še nobenega reda, zveza sc šc ni niti konstituirala, nihče nc zna, kdo da poslane njen načelnik, zato pozvani nemški politiki nc boelo mogli podati v imenu zveze nikakih obveznih obljub. Nemški frajzin so najrajši sam masti pri egiptovskih loncih, zato žc napoveduje v svojih listih, da niso voljni vstopiti v koalicijsko vlado in groze že z najhujšo opozicijo, čc bi Gautsch kaj obljubil Čehom za to, da vstopijo v vlado. Tako hudo, kakor zdaj pišejo nemško nacionalni listi, seveda nc bo. Kri-če, da bi več dobili. Gautsch in krščanski slaci.ilci. »Reichspost« piše, cla krščanski socialci prav nič ne nasprotujejo, če sestavi Gautsch koalicijsko vlado in če pozove v vlado parlamentarce raznih strank. Naj sc poizkusi sestaviti vladna večina, a s krščanskimi socialci naj ne računa pri tej ijjzi. Pred volitvami tako širokoustni frajzin ima zdaj priliko, da pokaže, kako si s socialno demokracijo skupno uredi stvari. Princ Liechtenstein jo govoril na shodu zaupnikov krščansko socialne stranke v 18. volilnem okraju. Naglašal je, da so zdaj liberalci s svojimi 104 mandati odgovorni za delozmožnost zbornice. Krščanski socialci ne zavzemajo opozi-cionalnega stališča, marveč zgolj čakajo. Lo v oni točki je krščanskim socialcem natančno označena pot: Judovskim liberalcem bomo vrnili, kar so nam napravili. Judovskih liberalcev ne bomo pardonirali, marveč prepustili jih bomo lastni modrosti in njihovim posebnim zaveznikom. , * * * Gautscha čaka trd oreh. Od napovedanih pogajanj s strankami jc od- Današnja številka obsega 4 strani. '•C Avstrijski ministrska krizn. Bienerth odstopil. Vlado sestavi Gautsch. Odločitev jc padla. Bienerth jc včeraj poročal cesarju o položaju in obenem vložil prošnjo, cla odstopi. Cesar je prošnjo odobril in poveril sestavo nove vlade predsedniku najvišjega računskega dvora baronu Gautschu. O Bienerthovem odstopu poroča uradni brzojav: Baron Bienerth se je odločil, da odstopi iz tistih razlogov, ki so bili me-l rodajni, da je razpustil državni zbor. Že takrat jc bilo gotovo- da se morajo ustaliti parlamentarne razmere, cla sc golovo n zadovoljivo rešijo velike naloge, ki čakajo rešitve v državnem zboru. V starem parlamentu ni bilo razpoloženja, da stranke izpremene medsebojno razmerje in da se vežejo za obširen program. Od nove zbornice sc pa sme pričakovati, cla je voljna resno in uspešno delati, da sc ustvari deloljub-na večina. Upoštevati sc mora tudi, cla j sta izstopila iz vlade dva zastopnika dveh velikih skupin (\Veiskirchner in Globinski) dosedanje večine in da so zato potrebna nova pogajanja z obema skupinama, kakor tucli z ostalimi strankami. Bienerth sodi, cla ni poklican rešiti te naloge, kor sodi, da bi na pogajanja j s strankami vplivale prejšnje zveze in nasprotstva, marveč cla se morajo voditi ta pogajanja po možu, ki ni vezan po prejšnjih dogovorili. * * * Boj proti Bienertliovemu vladnemu zistemu je nam vsem šc v živem spominu. Opozicija je bila skoraj toliko močna, kot Bienerthova zelo ne-: zanesljiva večina. V odporu proti Bie-; nerthu sc je ustvarila »Slovanska Unija«, boj proti Bienerthovem sistemu, ki je bil sovražen Slovanom, so vodili v prvi vrsti poslanci naše stranke, na čelu jim načeln^: poslanec clr. Ivan šu-: steršič. Bienerthova vlada jo tu do-: živela mnogo hudih porazov. Bienerth ; je imel nesrečno roko kot ministrski predsednik. Njegov padec dokazuje, kar so tolikrat naglašali voditelji naše stranke, v prvi vrsti poslanec dr. Šu-sterešič, da sc nc sme v Avstriji vladali ne proti Slovanom in tucli nc proti Nemcem, ker je v nmogojezični Avstriji navezan vsak narod na sosedni mu narod. To so morali tucli izprevideti najvišji odločilni krogi, ker naglašajo vsa LISTEK. Josip Vandot: Vil«. Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.) Plaho so t,e dvignili bratci škrjanč-ki v sinje nebo, ko so zadoneli tam gori na graclu glasovi lovskih rogov. Po vsi dolini so odmevali ti glasovi, in kmetje so ponehali za hip z delom. Gledali so na grajsko pot, po kateri so šli lovci. Grajščak z bledim tujcem jc stopal tam na sredi. Krog njiju pa polno mladih in starih lovcev. Lajali so psi, ki so jih vodili poganjači na vrvicah, in so sc zaganjali naprej, kakor bi komaj čakali, kdaj jih spuste na svobodo. Ilojsa, pa rogovi so peli, veselo in glasno, da jc marsikateremu kmetu poskakovalo srce v prsih. Šla jc lovska družba ob Savi navzgor in je kmalu izginila tam gori v grmovju. Samo pasje lajanje sc je so slišalo, in rogovi so trobili veselo in glasno! Na nasprotni strani grada pa sc je prikazala sključena starka. Opirala se je na kljukasto palico in je stopala počasi, trudorna po strmem bregu navzdol. Ko jo prišla do grajskega pota, jo zavila naravnost no njem. Težko sc jo oddihovala in sc jc ustavila pri vsakem desetem koraku, cla si nabere sape. Dolgo jo hodila, predno je prišla do jarka. A most ni bil dvignjen in starka ni mogla na drugo stran. Gledala je krogin-krog, da bi našla prehod, a zaman. »Hej, Šimcn!« jc zavpila tja gori proti obzidju. Nc dolgo na to sc jc. prikazal na zidu hlapec šimcn, držeč v roki svetlo helebardo. A ko je zagledal starko, se jc pokrižal: »Bog pomagaj, Rušica!« — Takoj je. splezal nazaj na dvorišče in nič sc ni ganilo potem za sivim ziclovjein. »Šimcn, hej, Šimcn!« jc vpila Rušica kraj jarka. »Odpri mi! Jaz moram v grad . . . Gre so za dobro delo. Odpri, Šimcn, odpri!« A nič se ni ganilo tam gori za obzidjem. Dolgo je čakala Rušica in vpila. Vihtela je kljukasto palico okiog sobe in klicala: »Šimcn, čc se Boga bojiš, odpri mi! Zakaj so me bojiš, ko sem prišla, da popravim veliko krivico, ki se jc zgodila na vasi. — Odpri mi, Simon, odpri!« Čez dolgo časa sc je pokazal Šimcn spet na zidu. Boječe jo gledal na Ru* šico in jo je vprašal: »Povej, kaj hočeš na graclu? Jaz ne smem pustiti nikogar noter.« »Z grajščakom bi rada. govorila samo eno besedico,« ic odvrnila stavka. »Ti, pa z grajščakom?« sc jc začudil hlapcc. »Kaj sc ti meša? — Sicer pa grajščaka ni doma. Šel jc na lov.« »(".o mi lc resnico govoriš?« jc dvomila Rušica. »Jaz ti ne verjamem . . .« Takrat so zadoneli iz daljave lovski rogovi in Rušica .jc morala verjeti. Naglo se je obrnila in je spela potem navkreber. Čez savski most jc šla in je Ropala počasi in sključeno po stezi čez polje. Glavo jc imela sklonjeno, kakor bi premišljevala globoko misli. Zagledali so jo kmetje in so odprli široko oči. Pri belem dnevu gre Rušica čez polje, mimo ljudi, ki se jih jc vedno izogibala. To pomeni nekaj — to ni kar tako! — Gledali so ljudje za njo in so sc čudili. Stari .Martin jc skočil celo na mejo tik cesto, da je mogel videti starki naravnost. v obraz. Ni ga pogledala Rušica, ampak jc spela naprej in jo šc vedno povešala glavo. Martin pa jc prisopcl nazaj na njivo in jc pripovedoval kmetom: »Naravnost v obraz sem .ii pogledal. Oj, ljudje, to ni čarovnica! To je Ivočar-jeva Špela, ki ji jc ustrelil grajščak sina. Takoj som jo spoznal. Saj sva rast-la skupaj, pa bi je ne spoznal? Sam Bog ve, kaj jo jc napotilo v grad — v gnjez-do morilca njenega otroka? Nekaj posebnega mora biti, prav zares.« Prikimavali so kmetje in so ugibali. takrat pa so prišli bralci škrjtmC- visno, čc se mu posreči dobiti tisto ve-Čino, ki jo potrebuje, da reši velike, da-lekosežnc nove postave: brambno postavo, davčno preosnovo, socialno zavarovanje Neinškniarji za Plota. Ptuj, 26. junija. Liberalci bi radi zakrili svojo volilno blamažo in iščejo zato izgovorov in laži. Ena takih laži, s katero bi radi zakrili poraz, je trditev, da so kandidatu 5. K. Z. Brenčiču pomagali nemškutar-ji do zmage. Kdor le nekoliko pozna razmere, ve, da jc taka protinaravna zveza med nami in nemškutarijo nemogoča, toda liberalci računajo, da imajo okrog po svetu šc vedno nekaj lahkovernih bralcev, ki brezpogojno verujejo liberalnim glasilom in ti se bodo sedaj hinavsko ogorčevali nad »izdajalskimi klerikalci«, ki sc vežejo z nemškutarji. Vsa liberalna lažnjivost bi mogoče obrodila za. nje prav prijetne sadove, čc bi ne bilo številk! Čc namreč nekoliko primerjamo številke glavne volitve od 13. in ožje ocl 20. junija, potem nam to številke glasno povedo, da so nemškutarji res bili z nekom zvezani, a ta nekdo ni bi! Brenčič, ampak liberalni kandidat — Ploj. Naj govore suhe številke: Sv. Barbara v Halozah. I. volitev: Brenčič 14, Ploj 40. Ornig 9; ožja voli-lev: Brenčič U, Ploj 53, Ornig šikoli I. volitev": Brenčič 20, Ploj 3, Ornig 68; ožja volitev: Brenčič 7. Ploj 29, Ornig —. Ptujska gora 1. volitev: Brenčič 21, Ploj 52, Ornig 67; ožia volitev: Brenčič 27, Ploj 109. Ornig —. Varoja l. volitev: Brenčič 30, Ploj 3, Ornig 56; ožja volitev: Brenčič 12, Ploj 50, Ornig —. Sv. Urban l volitev: Brenčič 32, Ploj i. Ornig H; ožja volitev: Brenčič 3,3. Ploj 19. Ornig —. Po brž I. volitev: Brenčič 40, Ploj 11, Ornig 91; ožja volitev: Brenčič 44, Ploj 52, Ornig —. Zgornja Prislova 1 volitev: Brenčič 9, Ploj 1. Ornig 40; ožja volitev: Brenčič 6, Ploj 48, Ornig —. Naj zadostuje! Nimamo kakih pisanih dokazov o zvozi nemškutarjev in liberalcev s Plojem na čelu, toda zgorajšnjc številke govore dovolj. Liberalna stranka, ki sc jc zvezala proti dr. Benkoviču s štajercijancem baronom Mosconoin, ki jo paktirala proti dr. Korošcu z nemškutarjem Ježovnikoni, ki ki z neba. Drobolcli so veselo pesem in so so zibali nad njivami. Daleč, daleč z gora pa jc priplaval vrisk — srečen pa-siir jo slonel ob dolgi palici nekje na planini, pa je vriskal, ker mu jc bilo srce polno sreče . . . Rušica pa je spela proti grmovju iu jc premišljevala. Na .lelico jc mislila. Pomoč ji je obljubila in obljubila jc tudi, cla ji reši slariše iz ječe. Dolgo jc bila slonela v samotni koči, pa jc premišljevala, kako naj izvede rešitev. A ni ji prišla rešilna misel. To iu ono jc ukrepala, a vse jc bilo neizvedljivo. »Ne preostaja mi drugega, kakor da stopim na grad in poprosim — njega poprosim . . .« ln šla jc, a grajščaka ni bilo doma. »Čc danes nc, pa ga dobim jutri,« jc dejala sama sebi, ko jc stopila v grmovje nad stanmi. Glasno pasjo lajanje sc jc Culo kroginkrog in so odmevali lovski rogovi. Spoznala jc, cla lovi grajščak nekje v bližini. Pospešila jo korake, da bi dosegla čimprejc svojo kočo in bi u bežala divji gonji. Skozi gosto grmovje se jc plazila in sc je bližala vedno bolj skalovju, ki jc gledalo izza gostega, nepredornega grmovja. Toda pasje lajanje se je bližalo vedno bolj, prav blizu jo že bilo, in Rušica je čula žc prav razločno človeške glasove, ki so bodrili pse. je proti dr. Verstovšeku postavila sud-markovca. Werdnigga, je tudi v ptuj-sko-ormožkem okraju oblatila narod-no-slovensko zastavo in se je združila z nemškutarijo. Kdor le še nekoliko narodno čuti, se bo z ogorčenostjo obrnil od stranke, ki pravi, da je slovenska, pa se povsod veže z nemškutarji. In vsi lažnjivi izgovori nič ne pomagajo. Potisnite vsakemu liberalcu zgorajšnje številke pod nos in sodbo o slovenstvu Ploja in njegovih liberalnih podrepni-kov naj si napravi sam! Nas pa mora samo veseliti, da je S. K. Z. tako sijajno zmagala nad združenimi nasprotniki. : Naročajte ..Slovenca". • MAROČANSKI POLKI POD FRANCOSKIM POVELJSTVOM. Iz Feza se poroča, da francoski inštruktorji hitro formirajo nove maro-•Sanske polke. FRANCOSKA MINISTRSKA KRIZA. Predsednik francoske republike je |>overil sestavo nove vlade finančnemu ministru Caillauxu, ki strupeno sovraži katoličane. Sploh pa vlada na Francoskem med politiki samimi velika zmeda. Od Caillauxa pričakujejo, da. izvedo volilno preosnovo po propor-čnem načinu volitev. STRAH PORTUGALSKIH SVOBODO-MISLECEV. Portugalski krvoločni kultu mo-bojni republičanski petelini se strašno boje, da jih pomede nevolja ljudstva s pozorišča. Zato tudi širijo med svet poročila o protirevoluciji. Zdaj poročajo. da so zaplenili v Corcubionu 200 zabojev pušk in 4000 zabojev patron. Obenem tudi poročajo, da najemajo španski zarotniki španske kmete, ki naj bi oboroženi vdrli na Portugalsko. SVOBODOMISLEKE PROTI KRŠČANSKEMU NAUKU. V Rimu so zbobnale svobodomiselne ženske, na čelu jim seveda judinje in druge demimondke shod, na katerem niso imele nujnejšega posla, kakor da so zahtevale, naj se sploh krščanski nauk ne poučuje in da naj se črta I. čl. italijanske ustave, ki proglaša, da je katoliška vera državna vera. ALBANSKA VSTAJA. Vkljub sultanovemu obisku in kljub pomiloščenju trajajo boji v Albaniji naprej. Dne 23. junija so napadli albanski vstaši turško taborišče Broja, in so se šele umaknili, ko so pričeli streljali Turki s topovi. Dne 23. junija ponoči so pa napadli vstaši prednjo stražo turškega taborišča pri Rapsi. V okolici Probolina se bijejo Turki z vstaši žo več dni. Turki so že večkrat napadli Grebene, Dubino in Vakolo, a so jih vstaši porazili. Pri napadu Edgar paše na Kulijo in Dervoši se je bojevalo pri vstaših tudi 8 Garibaldincev. Načelnik začasne albanske vlade je pisal iz Podgorice italijanskemu časopisju, da je 60.000 Albancev pripravljenih, nadaljevati boj proti Turkom, ki tako grozovito postopajo v Albaniji, da bi svet strmel, če bi to znal. Sultan se je vrnil s svojega potovanja nazaj v Carigrad, kjer so ga slovesno sprejeli. Dnevne novice. '-f- »Slovenska Straža«. — 9. julij. Nedelja, 9. julija obeta bili lep narodni praznik. Dohajajo nam poročila, kako mislijo naše vrle podružnice praznovati ta dan. Želimo, naj bi vsaka podružnica priredila ta dan primerno slavnost četudi skromno ali vsaj predavanje. Večina podružnic ima ta dan občni zbor. Ljubezen do domovine je vsak dan večja, smisel za delo v njen blagor in rešitev vsak dan splošnejša. 9. julij nam prinese nove podružnice: Ribnica, Radeče, D o b r o v a (Kranjsko), Domova, Hoče, Sladka gora, K o s t r i v n i c a , Sv. P eter na Medvedovem selu, moška, Svetinje (Štajersko), Jezersko (Koroško). Tedaj deset novih sester je žc priglašenih. I n druge župnije slovenske ne bodo zastajale! Takoj sporočite »Slovenski Straži« v Ljubljano ustanovitev v svoji župniji! Še ta teden, da preskrbimo potrditev pravil. Zmagovalci 13. in 20. junija! Boj še ni končan! V boj! Za brambo in rešitev domovine! Nove podružnice »Slovenske Straže«: Na zdar! -j- Tavčar zopet na vrhu. Boj med mladini in starini jc končal s polno zmago dr. Tavčarja. Mladini lože strti na tleh. Polomil jih je drugega za, drugim. Najprej so podrli dr. Žerjava, ki ■se jim je zdel najbolj nevaren. Zato so pognali v konkurz »Agro Mercurja« in se trudijo dr. Žerjava spraviti v krimi-naJ. Odbornikom Kočevske posojilnice je dr. Tavčar naravnost dejal, da morajo tudi v konkurz in noče niti s prstom migniti, da bi rešil nesrečne žrtve. Tudi to bodi udarec mladinom. Na naj-ženijalnejši način je pa sicer stari, a zvili liberalni vojskovodja položil na led Ribnikarja. Ribnikar je hotel kandidirati v Ljubljani in je to energično zahteval od vodstva liberalne stranke. To je bilo seveda za starine nesprejemljivo, kajti toliko ponosa pa še ima strankina garda, da no gre v boj za Ribnikarja. Morali so ga odriniti na deželo. Naročili so z dežele poročila, kako izvrstno stoji v krško - kosta.njeviškem okraju liberalna stranka, katere mandat je tu popolnoma gotov. Sam dr. Romih se je pripeljal s Krškega pravit, da je liberalna zmaga gotova. Na ta tr-njek so ujeli Ribnikarja, ki je z obema rokama pograbil za. kandidaturo in si pri agitaciji pete izbrusil od Mokronoga do Krškega. Dr. Tavčar seve ni bil tako naiven, da bi bil v Ribnikarjevo zmago verjel, a izvrstno jo je izpeljal. Ribnikar loži na tleh. Dr. Ravnihar, ki je samo s pomočjo soc. demokracije prišel do mandata, je zopet tako vezan, da kot nolitična potenca v liberalni stranki poleg Tavčarja ne pride v poštev. Tako je sedaj zopet Tavčar na vrhu. Mladinska armada mu leži s polomljenimi kostmi pod nogami. Sedaj bomo pa videli, koliko časa bo trpela dr. Tavčarjeva glorija. -f- Volitev novega cestnega odbora v Radovljici. Iz Radovljice se nam piše: Ta ponedeljek, 26. junija, se je vršila v Radovljici pri c. kr. okrajnem glavarstvu volitev novega načelnika v okrajni radovljiški cestni zastop. V njem so do sedaj neomejeno gospodarili radovljiški liberalci. Pri zadnji volitvi v cestni zastop zmagali so pristaši S. L. S. in dobili večino v svoje roke. Dne 26. junija je bil izvoljen za načelnika g. Ivan Resman, župan občine Mošnje, vrl somišljenik S. L. S.; za namestnika gosp^ Adolf pl. Kappus, župan v Kamni gorici. Liberalci pa so zopet za eno podrtijo bogatejši. Čestitamo! -j- »Edinost« ne more v svojem strastnem sovraštvu proti katoliško-na-rodni V. L. S. ukrotiti svojega nagne-nja do lažnjivosti in zato se v nedeljski številki laže. cla so na Sp. Štajerskem vsi nemškutarji, ki so pri prvih volitvah glasovali za glasovilega ptujskega Orniga, pri ožjih volitvah glasovali za kandidata S. L. S. To je nesramna in grda laž, ki nima druge podlage, kakor prirojeno liberalno svoj sivo, da je proti političnemu nasprotniku vsako tudi nemoralno orožje dovoljeno. Zakaj pa »Edinost« ni imela nobene grajalne besede, ko je liberalna stranka postavila sudmarkovca Werdnigga svojim kandidatom in so ga šli že pri prvi volitvi vsi nemškutarji volit. Fej, lažnjiva in pristranska »Edinost«. Somišljenike v Trstu in v okolici opozarjamo, da je ta »Edinost« še vedno glasilo političnega društva »Edinost«. -!- Grožnje italijanskih dijakov. Visokošolski odsek italijanskega dija-štva na Dunaju in v Gradcu se je obrnil 22. t. m. s prošnjo na 19 izvoljenih italijanskih poslancev, naj v novem državnem zboru uporabijo vsa sredstva, eventuelno tudi obstrukcijo, da ®e končno reši paramentarnim potom vprašanje o italijanski pravni fakulteti. »Italijansko dijaštvo«, pišejo v spomenici, »hoče v slučaju, da se italijanska pravna fakulteta ne reakti-vira najdalj« do novembra t. 1„ na vseh univerzah, kjer so vpisani italijanski dijaki, motiti delo vseučilišč.« Reka se ne odcepi od senjske škofije, tako jc hrvaška deželna vlada v svojem uradnem listu z dne 26. t. m. decidirano izjavila. Stranka prava jemlje v posebni izjavi to na znanje, obenem pa zagotavlja, da bo proti vsaki taki nakani Mažarov vedno stala na braniku z vsemi sredstvi. — Djakovski semeniščniki so so popolnoma pridružili resoluciji zagrebških duhovnih toVarišev. Rodoljubna duhovščina z vseh strani pozdravlja zagrebške bogo-slovcc. — Ukradena deklica? Pred kratkim se je bralo, da je posestniku Tro-janšku na Dobenem pri Mengšu (okraj Kamnik) izginila hčerka Kristina. Vedno bolj se govori, da je otrok - - ukraden. Tisti dan, v ponedeljek 12. junija 1911, jc v Gameljnih videla neka ženska odurnega človeka, ki je hitro šel in nesel težko vrečo, v kateri se je slišalo, kot bi otrok zastokal. To domnevanje ni prazno. Takrat, so hodili po Rašici in Dobenem trije »havzirarji« (cigani? ali judje z Ogrskega?), ki prodajajo po deželi prtove in drugo. Eden od teh je bil posebno priliznjen otrokom. Pri Trojanškovem sosedu na Dobenem je vzel otroka k sebi, ga božal, objemal in poljubovnl čez mero. Tudi v .sosednji vasi Rašici je to storil in je otroka celo iz hiše nesel, dn ie morala mati za njim iti in je videla, kako je hotel otroka vsega »oblizati«. — Deklica je poltretje leto stara, rdečelična, z rumenimi lasmi. Klicali so jo »Ti ni ca«. Kjer bi videli tiste ljudi, ki vodijo tako deklico seboj, naj to naznanijo bližnji orožniški postaji. Bržkone je že čez mejo kranjske dežele. — Ako ima deželna vlada kranjska v pregledu tuje havzirarje, čc se namreč pri njej zgla-šajo, bi bilo mogočo še kako zaslediti otroka. — Zopet se je povrnil naza j iz pro-testantovske vere v našo vero grof Gvi-do Auersperg, znan iz lanske afere, ki jo je imel z ljubljanskim pastorjem. — Podraženje smodk in cigaret. Iz Dunaja poročajo: Prihodnji petek zvečer bodo v vseh prodajalnah tobačnih izdelkov v Avstriji izvršili organi finančne. uprave inventuro o zalogi smodk, cigaret in tobaka, ki se podraži s 1. julijem. Trafikanti bodo morali doplačati erarju vsoto, za katero se podraži pred 1. julijem nakupljeno blago z omenjenim dnem. Posamezne trafike imajo mnogo naroČil od zasebnikov, vendar pa željam kadilcev ne morejo povsod ustreči, ker trafikam tobačna uprava ne izdaje večje množine tobaka, kot v normalnih razmerah. — Po volitvah smo dobili iz Stane-žič od posestnika štefina pojasnilo, da ni res, da. bi se drl na liberalnem shodu, dne 11. junija, da je fajmošter podkupljen. G. štefin nam zatrjuje, da ni bil pijan, da ima župnika zelo rad in da se je udeležil shoda le iz radovednosti, da se je pa na shodu še bolj prepričal, kako napačna načela imajo liberalci. — Brezobzirnost na državni železnici. Preteklo nedeljo zvečer je čakalo na kolodvoru V i žm ar je veliko število občinstva. Vlak je pripihal, a službujoči uradnik ni mogel vsem pravočasno dati vožnih listkov. Precejšnje število je moralo na vlak brez listkov in tu so morali vsi plačati kazen, vsled štedlji-vosti železniške uprave, ne vsled lastne krivde. Želeti jc, da se taki slučaji ne ponavljajo! — Izlet na Cerkniško jezero priredi cerkniška podružnica »Slovenske Straže« na praznik sv. (Petra. Spored: 1. Ob pol 2. uri odhod iz Cerknice. 2. Ob pol 3. pete litanije na Dol. Jezeru. 3. Spuščanje dreadnoughta »Viribus unitis« v jezero ob godbi »čezmostarskega orkestra« in prevoz na Goričico, kjer bo i. javna telovadba Orlov, petje, tam-buranje, prosta zabava; razna jedila in pijače, kar bo na razpolago tudi na ladji. 5. Povratek »dreadnoughta«; v mraku na Goričici kres, na jezeru razsvetljava, umetni ogenj s streljanjem. 6. Sklepna veselica na vasi. Dostop k vsej prireditvi je prost. Le na ladji stanejo stojišča 20 v, sedeži 40 v. Ob neugodnem vremenu se izlet preloži na prihodnjo nedeljo. Iv obilni udeležbi vabi odbor. — Umrl je v Kotu pri Igu 24. t. m. dijak - šestošolec Franc Možek, ki je znan kot pesnik pod psevdonimom Mokriški. Ni je skoro številke »Vrtca«, v kateri bi ne bila kaka njegova pesem. Bil je zelo priljubljen, neumorno delaven in ravno to ga je spravilo v prezgodnji grob. Naj v miru počiva! — Svobodomiselci in ženska vzgoja. V Celovcu nameravajo ustanoviti nemški svobodomiselci svoj lastni »Deutsclier Madchenheim«. — Imenovanje. Poljedelski minister je imenoval gozdarskega eleva Jožefa Čižeka na Dunaju za gozdarskega inšpekcijskega komisarja II. razreda v Radovljici. — Imenovanja na južni železnici. Na novo sta sprejeta kot uradniška aspiranta: Rudolf Mejak (Zalog), Fran Lekar (Borovnica). Prestavljeni so: Anton Nejedly, asistent, iz Št. Petra na Kranjskem v Litijo; Jožef Luschutzky, prov. asistent, iz Litije v Št. Peter; Jožef Bežan, postajenačelnik, iz Pre-stranka kot asistent v Ljubljano; Konrad Terček, revident, iz Poljčan kot postajenačelnik v Prestranek; Edvard Valcnčič, prov. asistent, iz Zagorja v Rimske Toplice; Konrad Merz, prov. asistent, iz Rakeka v Trst; Ivan Wido-witz, asistent, iz Borovnice v Trbovlje; Mihael Gala, asistent, iz W6rgla na Rakek; Ivan Finžgar, uradu, aspirant, iz Opatije-Matulje na Rakek; Ivan Kor-bar, uradn. aspirant, iz Logatca v VVaidbriick. — Odkritje spomenika. Včeraj dopoldne je bil po sveti maši v frančiškanski cerkvi v Brežicah na tamoš-njem pokopališču odkrit spomenik profesorju p. Bemandu Vovku, ki je v visoki starosti umrl 8. sušca t. 1. Te sicer skromne, pa jako ljubke slavnosti so se udeležili mnogi hvaležni učenci vzornega svojega učitelja. V vznesenih in prisrčnih besedah je g. Josip Rohr-mann, notar v Kostanjevici, slavil pokojnika kot vzglednega učitelja, resnega pa vedno dobrohotnega vzgojitelja mladino in vzornega svečenika, ki Je ostal stoterim svojim učencem v blagem spominu. Lični spomenik, ki so mu ga postavili hvaležni učenci, nosi napis: P. Bernard Vovk, bivši ravnatelj novomeške gimnazije, profesor matematike in fizike, kustos in definitor provincije, biserni novomašnik, rojen 11. novembra 1824, umrl 8. sušca 1911, »Smrt ne loči onih, katere napolnjuje isti duh in spaja ista ljubezen.« — Dva gimnazijca ponesrečila na šolskem izletu. Gojenci osmega razreda celovške gimnazije so šli v Rožno dolino v soboto na dvadneven izlet pod vodstvom profesorja Angererja, od tu pa preko Beljaka v Trbiž. V Beljaku so prenočevali. V nedeljo dopoldne so korakali iz Beljaka v Trbiž, kjer so dalje časa počivali. Profesor Angerer je dijakom strogo prepovedal, brez njegove vednosti ločiti se od ostalih izletnikov. Kljub tej prepovedi pa sta se popolnoma neopaženo odstranila iz družbe osmošolca Viljem Kramer in Meflner, da bi si ogledala ne daleč od Trbiža ležečo romantično Zličino globel. Šele čez dalje časa so opazili, da manjkata dva gojenca. Tovariši so ju iskali po-vsod, kjer so slutili, da bi ju dobili, a brez uspeha. Tudi profesor Angerer je poizvedoval v večih smereh po pogrešanih, a za njima ni bilo najti sledu. Ker je bil ves trud zaman, je smatral profesor Angerer za možno, da sta se oba svojevoljno odpeljala domov v Celovec. Iz previdnosti pa je profesor Angerer naznanil o dogodku oblastem v Trbižu. Včeraj pa je dospela, v Celovec iz Trbiža brzojavka, da so našli oba gimnazijca ponesrečena v Zličini globeli. Viljema Kramerja so našli žf mrtvega, njegovega spremljevalca j težko ranjenega. Kramerjevo trup so prepeljali v mrtvašnico v Trbiži Mesnerja pa v ondotno bolnico. Ob ponesrečenca sta si hotela ogledati globel Žlice, a ker nista bila za gorsko plezanje opremljena in sta zašla, s prave poti, ko sta iskala, cvetlic, sta se ponesrečila, in strmoglavila v prepad. Brezdvomno sta si pri plezanju pomagala d iii g drugemu in ker je enemu iz-podletelo, je potegnil tudi svojega tovariša. v globino. Sorodniki ponesrečencev so se še v teku včerajšnjega clne odpeljali v Trbiž. Kramerjevo truplo bodo prepeljali v Celovec, Mes-sner pa mora ostati v trbižki bolnici, dokler toliko ne okreva, da bo mogoč za transport. V koliko je poškodovan, se ne. da še določiti. Messner je doma iz Velikovca, Kramer pa iz Celovca ter je bil edini sin inženirjeve vdove Ane Kramer. Bil je zelo nadarjen in priden dijak ter splošno priljubljen. — Draginjska doklada za hrvaške učitelje. Ban dr. Tomašič je za učitelje na nižjih ljudskih šolah Hrvaške in Slavonije, izvzemši Zagreb, Osjek, Vara žd in in Zemun, dovolil začasno 10% draginjsko doklado od 1. julija letos; v pokojnino se to ne vračuna. S tem seveda ni definitivno urejeno vprašanje učiteljskih plač. katero ima rešiti hrvaški sabor. — Požar v Gaberju. Iv poročilu, ki smo ga včeraj prinesli o tem požaru, se nam piše še sledeče: Ogenj sta. povzročila dva- in štiriletna otroka Janeza Zevnika, posestnika v Gaberju, Janez Zcvnik je navedeni dan odšel s svojimi drugimi na elelo. Otroka je pustil doma. Prišla sta do žvepljenk ter se začela z istimi igrati, vsled česar je nastal požar, ki je vpepelil 39 hiš, 72 gospodarskih poslopij, 6 goveje živine, 1 konja ter 36 — nekateri trdijo, da še več — prašičev. Otroka sama sta se tako opekla, da sta so našla mrtva. Požar je moral nastati od 2. do 3. ure popoldne, torej v času, ko so bili ljudje na delu. Prepozno so bili obvestili novomeško požarno brambo; to pa zato, ker je Gaberje oddaljeno več nego dve uri od Novega mesta. Cerkveni vestnik. Za cerkveno proščenje pri sv. Pe« tru se je sprožila med župljani misel, da bi na ta dan darovali sveče, katerih niso oddali na praznik sv. Rešnjega Telesa, ker ni bilo procesije. Da rešijo cerkev občutne izgube, pridno agitirajo navdušene in vnete dame med občinstvom, da bi bilo število darovalcev sveč prav veliko. Sveče naj bi darovali popoldne, tudi naj bi se popoldne napravil i i župnišča sprevod otrok, ki mislijo prinesti sveče. — Pri jutranjem opravilu govori vč. g. profesor dr. Jer-še, ob 9. uri vč. g. profesor dr. Jos. De-bevec; peli bodo ob 9. uri 5. Feustovo orkestralno mašo. Popoldne govori vč. g. profesor Janko Mlakar. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"! Ljubljanske novice. lj Ljubljanski občinski svet. Izvoljeni občinski svetniki ljubljanski so lobili naslednji dopis: »Z vlogo z dne 11. junija t. 1. naznanil jo gospod dr. Vladislav Pegan, odvetnik itd., v Ljub-ijani, c. kr. dež. vladi v Ljubljani, da namerava proti njene j razsodbi z dne 15. junija 1911, št. 14.665, s katero so se tavrnili njegovi in drugov ugovori proti dne 23. aprila izvršenim novim volitvam članov in namestnikov občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane, vložiti pritožbo na c. ki\ jpravno sodišče. Zajedno izrekel je navedeni prošnjo, da bi se tej pritožbi prignala odložna moč. C. kr. deželna vlada |e z razpisom z dne 22. junija t. L, št. 17.084 na podlagi § 17. zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876, naprošeni odlog dovolila: vsled tega je ea sedaj opustiti vse v občinskem volilnem redu za deželno stolno mesto Ljubljano določene odredbe, ki se tičejo Konstituiranja občinskega sveta. O tem si dovoljuje podpisani obvestiti Vaše blagorodje. Za začasno oskrbovanje nbčinskih opravil mesta Ljubljane postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan.« — V soboto je »Narod« pisal, da se bo prva seja ljubljanskega občinskega sveta vršila sredi tekočega tedna. »Narodova« prerokovanja so torej res vedno za nič. Kedaj bo prva seja občinskega sveta, bomo v »Slovencu« objavili. lj Zbor »LJubljane« priredi 9. julija (zlet skozi Vintgar v Gorje in na Bled. Odhod iz Ljubljane bo ob 5. uri 47 min. zjutraj. Prijatelje »Ljubljane« vabimo, da se pridružijo izletu. Kdor se želi eborovemu izletu pridružiti, naj to javi uredništvu »Slovenca«, da dobi 50-»dstotno znižano vožnjo. Zadošča naznanilo na dopisnici z natančnim naslovom. lj Nasledek poizknšenega samo-amora — blaznost. Sluga Jožef Starkel, ki si je, kakor smo poročali, v soboto pognal krogljo v ušesa, je sedaj zblaznel. Oddali so ga v opazovalni oddelek deželne bolnice. lj V orientacijo strankam. Ker se Je vsled sklepa prejšnjega občinskega sveta mestna policijska straža pomnožila za 20 mož, ni stara osrednja policijska stražnica v takozvani Galletovi hiši zadostovala svojemu namenu, marveč je moral magistrat skrbeti za novo. Tam, kjer je bila preje stara stražnica so sedaj nastanjeni prižigal-ci luči, nova osrednja stražnica pa se sedaj nahaja v pritličju srednje hiše magistratnega poslopja na levo. Cela stražnica ima štiri sobe, odnosno oddelke. V prvi sobi, ko se pride v vežo, je policijski vodja, druga soba, nad katere vrati je napis »Stražnica«, služi za preiskovanje aretovancev, nastop straže pred službo in v druge policijske uradne posle. Za stranke, ki imajo na policiji posla, je tudi pri teh vratih (to je pri drugih v veži od ulice) vhod. Iz te sobe je iti na levo k policijskemu vodji; na desno pa je pisarna policijskega nadzornika. Zadnja prostrana soba pa je razdeljena v dva oddelka. V prvem je šola, v drugem pa spalnica «a moštvo, katera je prostorna, zračna in praktična. V spalnici je ličen umivalnik s štirimi pipami in je poleti zelo hladna. Kadar so v prejšnjo stražnico privedli kake rogovileže, so ti zbudili celo moštvo, ki je počivalo. V novi stražnici pa bode imelo počivajoče moštvo mir in bodo imeli posla samo inšpekcijski stražniki, kakor je to urejeno pri drugih policijah. Če bode naval pa le prehud, je pa treba vodji samo pritisniti za električni gumb in takoj bode še ostalo moštvo na svojem mestu. V spalnici ima vsak stražnik tudi omarico za obleko, katero bode lahko preoblekel kadar bode prišel iz službe premočen od dežja ali snega. lj I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo opozarja svoje člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši jutri v sredo ob pol 8. uri zvečer v gostilni »pri levu«, Marije Terezije cesta št. 16. lj Stavka pekovskih pomočnikov. Ker pekovska zadruga še ni odgovorila na zahtevo, katero so jo pomočniki žo pred enim meseccm formulirali, je društvo pekovskih pomočnikov včeraj popoldne sklicalo pri »Levu« shod, ki jo bil polnoštevilno obiskan. Predsedoval je shodu pekovski pomočnik Vinko Martinak. Pomočniki zahtevajo: 1. de-lenje pekov v tri kategorije in povišanje tozadevnih plač, 2. maksimalni 10-urni delavski čas, 3. pripoznanje organizacije in posredovalnice, in 4. med tednom nadomestni počitek. Ker do sobote ni bilo na to vlogo odgovora, so sklenili doseči to s stavko. Glasovalo se je o stavki tudi po listkih. Rezultat je bil soglasen, še isti (včeraj) večer pričeti s stavko. Obenem se je sklenilo, da >e pošlje v»em mojstrom dopis, da na i upoštevajo njihove opravičene zahteve in sprejmejo kolektivno pogodbo z do-stavkom, da k onim mojstrom, ki to pogodbo sprejmejo, pomočniki takoj stopijo nazaj v delo. Govore, da je dala centrala na Dunaju stavkujočim na razpolago 50.000 K, kar je malo vero-jetno. Vsi, pomočniki so takoj začeli stavko. Nekateri mojstri so se takoj vdali, nekateri pa še nc. lj Pozabljiv liberalni agitator. Kako so liberalni agitatorji namenoma pozabljivi, priča ta-le popravek: P. t. uredništvu »Slovenca« v Ljubljani! Z ozirom na notico »Z liberalno kulturo politi zmagovalci« v 141. številki »Slovenca« z dne 22. t. m. zahtevam, skli-cevaje se na § 19. tisk. z., da sprejmete v zakonitem roku in na predpisanem mestu ta-le popravek: Ni res, da bi bil prišel v Bizovik praznovat žalostno ljubljansko zmago, res pa je, da sem px'išel obiskat kot domačin svoje znance. Ni res, da bi me žen-ske napodile in z gnojnico polile, marveč res je, da me žensko niso napodile, Še manj pa z gnojnico polile. Ni res, da bom še dolgo pomnil dan liberalne slave v Bizoviku, res pa je, da takega dneva nisem doživel in ga radi tega tudi pomnil ne bom. — V Ljubljani, dne 24. julija 1911. — Jakob Babnik, vodovodni inštalater. — G. Babnik je čutil potrebo še enkrat spravili svojo blamažo v Bizoviku v javnost. Škoda, da se ni oglasil tudi njegov tovariš g. Jezeršek, ki se sedaj silno jezi okolu, da se mu je tako slabo godilo v Bizoviku, liberalna stranka pa mu niti vseh stroškov za agitacijo ni povrnila. Škoda, da ni spregovoril gospod Babnik ob tej priliki tudi kaj o svoji strokovni izvežbanosti, da bi sc vedelo, kako je prišel do naslova »vodovodni instalater«. Menda vendar ni toliko pozabljiv, da bi tudi tega ne vedel. lj Ujel se je. V soboto popoldne je prišel v hišo št. 1 na Dvornem trgu vdo-veli čevljar Ivan Suhanek iz Ilonovic pri Hrudimu na Češkem ter naglo po-basal iz kurnika piščanca in jo odku-ril. Kuharica pa je to še pravočasno opazila in povzročila, da so ga domači zadržali in izročili stražniku, da ga je aretoval. Oddali so ga sodišču. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Lozar, užitkarica, 59 let. — Ivana Šimenc, re-jenka, 10 mesecev. — Alojzij Kermelj, sin postrežnice, en četrt ure. — Andrej Nachtigal, poljski dninar, 55 let. lj Japonski krošnjar. Predvčerajšnjim je krošnjaril po mestu nek Japonec z malimi umetnimi kipi. Policija ga jc odvedla k uradu, kjer sc mu je blago odvzelo, proti Japoncu pa napravila ovadbo, ker je svojo obrt izvrševal brez dovoljenja. lj Aretacija. Začetkom tega meseca je bil posestniku Karolu Jeršinu v Rudniku ukraden 40 K vreden komat. Orožništvo na Škofeljci je po i zvedelo, da je tatvino izvršil 411etni dninar Jakob Zadnikar iz Črne vasi ter o tem obvestilo policijo, ki je Zadnikarja aretovala in izročila sodišču. lj Napadlo je na Dolenjski cesti v nedeljo ponoči brez vsakega povoda osem ponočnjakov nekega knjigovodjo, katerega so pretepli; eden pa ga je še cclo z zaprtim nožem udaril po glavi in po kolenu ter ga lahko telesno poškodoval. lj Uneslo mu Je. Danes ponoči je vstopil v Postojni v vlak leta 1893 rojeni pekovski pomočnik Adam Mirčetič iz Gline na Hrvaškem ter se pripeljal v Ljubljano, ne da bi si bil kupil vozni listek. V Ljubljani so ga izročili stražniku, ki ga je aretoval. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem. lj Iz blaznlce hiralnice je pobegnil dne 22. t. m. bivši vrtnar Jožef Jerman, rojen leta 1874. Imenovani je bolj manj-hen, precej močan, ima rumene brke ter govori slovensko in nemško in je pristojen v Cirknico. lj Izgubil se je zlat uhan s tremi višnjevimi kamni. Kdor ga jc našel, naj ga odda v katoliški knjigoveznici. Štajerske novice. š »Stidsteierische Volks-Stimme« v Celju je prenehala izhajati. š Slovenska kavarna v Mariboru. Merodajni slovenski krogi mariborski govore o ustanovitvi slovenske kavarne v Mariboru. Resno se bavijo z mislijo, da bi uredili kavarno v poslopju tiskarne sv. Cirila, kjer bi bili za tako podjetje nad vse pripravni prostori. Nemška steklarna, ki se sedaj nahaja v pritličju, sc kmalu preseli in tedaj je Slovencem prosta pot. š Preveč zmagoslavja. Uradnik južne železnice Opelka igra v Mariboru vlogo inštruktorja med onimi, ki so se posvetili železniški službi. Dne li. junija se je pa zgodila možakarju nesreča. On je velik sovražnik Slovencev in socialistov, pa si je mislil, da si sme dan po nemški zmagi dovoliti samo- voljno prost dan po volitvi. Kdo ve, Se bi si smel kdo drugi to privoščiti? š Pri nakladanja sena smrtno ponesrečil. Posestnik Anton Radcj iiz Blance pri Sevnici je 24. t. m. pri nakladanju sena padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil tilnik in obležal na mestu mrtev. š Sprememba posesti. Trgovino g. Iv. Golihleba na Polzeli jc kupil gosp. Bernard iz Ljubljane. — G. Golihlcb jc pa kupil trgovino in gostilno v Novi Štifti pri Gornjemgradu od g. Sema. Lepe podobice sv. Cirila in Metoda se dobivajo v prodajalni »Katoliškega tisk. društva« (Ničman), po 3 K, manjše ličnejše po 3 K 80 v 100 komadov. Teleionska in brzojavna poročila. DR. ŠUSTERŠIČ POZVAN NA DUNAJ. Dunaj, 27. junija. Dr. šusteršič jo iz Toblacha, kamor jc predvčerajšnjim odpotoval na počitnice, pozvan na Dunaj. Dr. Šusteršič se pripelje na Dunaj danes zvečer ter bo tekom jutrišnjega dneva konferiral z Gautschem. ČASOPISJE O GAUTSCHEVEM MINISTRSTVU. Dnnaj, 27. junija. Češki listi pišejo jako rezervirano in pravijo, da jc treba počakati Gautsclievih dejanj. »Na-rodny Listi« pravijo :»Kdor bi hotel napraviti v Avstriji red, moral bi imeti odločnost in to pokazati posebno na Češkem. Tudi poljski listi so rezervirani in pravijo, da jc treba počakati Gautscheve izjave o vodnih cestah. »Reichspost« pravi, da nemški krščanski socialci v večino, v kateri bodo Čehi, ne bodo šli. Glasilo čeških agrarcev »Venkov« pravi, da so merodajni krogi se prepričali, da brez češkega deželnega. zbora nI državnega zbora. SEJA »NEMŠKE NARODNE ZVEZE«. Dunaj, 27. junija.. Poslanec dr. Syl-vester je sklical sejo nemške narodne zveze za 30. t. m. BIENERTH CESARSKI NAMESTNIK NA NIŽJE-AVSTRIJSKEM. Dunaj, 27. junija. Nižjeavstrijski cesarski namestnik grof Kielmanseg je odstopil. Za cesarskega namestnika na Nižje-Avstrijskem je imenovan odsto-pivši ministrski predsednik baron Bienerth. POLITIČNO MAŠČEVANJE. Line, 27. junija. Vsicd političnega maščevanja radi zadnjih volitev je nekdo položil pri neki veselici petardo, ki se j c razpočila in ranila pet oseb. PRESTOLONASLEDNIK NA POČITNICAH. Dunaj, 27. junija. Prestolonaslednik nadvojvoda. Fran Ferdinand odpotuje s svojo rodbino v morsko kopališče Plankenberge ob Vzhodnem morju. NAJMLAJŠA AVSTRIJSKA NADVOJ-VODINJA UMRLA. Išl, 27. junija. Včeraj rojeno in na srčnih slabostih umrlo hčerko nadvoj-vodinje Marije Valerije pokopljejo začasno na pokopališču v Išlu, dokler za rodbino nadvojvode Leopolda Salvator-ja ne bo zgrajen mavzolej v Walsce. Razne stvari. Zrakoplov »Parseval V.« eksplodiral. Nemški zrakoplov »Parseval V.« je priplul v nedeljo ob 7. uri zvečer iz Ar-gushausna v Hannoverisch-Munchen ter se srečno spustil na tla, nakar so ga spravili v zrakoplovno lopo. Včeraj dopoldne bi moral nadaljevati svoj polet s potniki., Številno občinstvo je priso-sostvovalo pripravam za polet. Nenadoma pa jc nastala vsled neznanega vzroka grozna eksplozija, ki ni uničila le zrakoplovov ovoj, temveč je tudi poškodovala ostale dele zrakoplova, zlasti pa motor, tako da o rekunst r u k c i j i tega zrakoplova skoro govora biti nc more. Od oseb, ki so bili v bližini zrakoplova, večinoma monterji, jih jc bilo 12 ranjenih, med njimi trije smrtno nevarno. Občinstva sc je polastilo grozno razburjenje, ljudje so bežali v divji paniki na vse strani v strahu, da se še kaj ne zgodi. Katastrofa bi bila pa še veliko večja, ako bi se eksplozija ne zgodila na prostem, temveč v zrakoplovni lopi. Domneva se, da je eksplozija nastala, ker jc nekdo zagnal proč gorečo smodko ali cigareto, ki je še tlela, ko so zrakoplov privlekli iz lope. Tako se je bržkone vnel politi bencin in končno plin v balonu. Ranjence so prepeljali v bolnišnico. Stavka natakarjev. V Marzilji je začelo 24. junija stavkati 3000 natakarjev. Zahtevajo namreč 90 frankov mesečne plače, prost dan v tednu in pravico, da smejo nositi brke in brade. Doslej so imeli 45 do 50 frankov mesečne plačo, nobenega prostega dne v tednu ter tudi niso smeli nositi brk. Stavkati so začeli zaradi tega, ker jim gosti zaradi zvišanja cen pijačam niso nič ali pa le malo dajali napitnine. Množica stavkujočih natakarjev hodi po ulicah, da pridobi za stavko še one tovariše, ki delajo. Italijanski kralj plezal po lestvi V cerkev. Iz Rima poročajo: Kralj Viktor Emanuel jc prišel pred kratkim civilno oblečen v spremstvu treh oseb v Palombaro, da bi obiskal cerkev San Giovanni in Argentela, ki slavi zaradi svojih umetnin in arhitekture. Ko je prišel kralj pred cerkev, jo je našel zaprto. Naprosil jc nekega viničarja, ki jc prišel mimo, naj mu prinese lestvo, da lii splezal skozi okno v cerkev. Vini-čar je želji ustregel in kralj je res splezal v cerkev skozi odprto okno. Ko si je ogledal notranjost cerkve in jo fotografiral, jc odšel iz cerkve po istem potu kot je prišel vanjo. Viničar, ki je čakal pri lestvi, je končno kralja spoznal ter vprašal kralja: »Ali je gospod mogoče Njegovo Veličanstvo kralj?« Kralj mu je smehljaje pritrdil ter mu stisnil zlat v roko. Nato se je vrnil s svojimi spremljevalci v avtomobilu v Rim. Vlom v grad Auserres. Iz Pariza poročajo, da so tatovi vlomili v grad madamc Arnud v Auxerresu ter ga popolnoma oplcnili. Umetnine, ki jih niso mogli vzeti s seboj, so lopovi razbili ali poškodovali na drug način. Policija je dognala, da sc je vlom izvršil po naročilu samega sina okradene. Škoda se ceni na več milijonov frankov. Samoumor Kamonove ljubimke. Iz Pariza poročajo, da sc jc prijateljica Hamona, ki jo zaprt zaradi poneVter-jenj, Helena Gilloth, ki se je imenovala tudi Gariel, 25. t, m. usmrtila. Pred preiskovalnim sodnikom je na zelo poniževalen način izpovedala o svojem prejšnjem ljubimcu. Kaj je vzrok njenemu samoumoru, ni znano. Indijanci so napadli farmo in ubili 22 naseljencev. Iz New Vorka poročajo 20. junija: Močna indijanska tolpa je napadla pri Floriciji neko farmo, pri čemur se jc razvila cela bitka. Indijanci so ubili 22 naseljencev in odpeljali vso živino, okoli 20.000 glav. Argentinska vlada je za roparji poslala močne vojaške oddelke. Francoski zrakoplov ponesrečil v Severnem morjn. Iz Pariza poročajo: Zrakoplov, ki je padel v Severno morje, je francoski brezkrmilni balon »An-dromede«, last »Societe del'Azur«. Vodil ga je zrakoplovec George Blaudet. V petek popoldne se je na letovišču aerokluba pri Parizu dvignilo v zrak k tekmi devet balonov. V enem ste bili dve dami in je bil last francoskega zra-koplovnega kluba »Astra«, v katerem so samo ženske članice. Od odplulih zrakoplovov sc jih jc doslej spustilo šest srečno na zemljo. Zrakoplov »An-dromede« se je ponesrečil v Severnem morju, o usodi ostalih dveh balonov pa doslej še ni nič znanega. Odplule zrakoplove je močan južnozahodni veter gnal hitro proti severuvzhodu. Večina zrakoplovov se jc izkrcala, ko so njihovi voditelji spoznali viharno vreme v višjih zračnih plasteh, medtem ko je vodja »Andromede« pripisoval južno-zahodnemu močnemu vetru manjši pomen. Zaneslo ga jc vsled tega nad Severno morje, v katerem je utonil s svojim drugom, ko je padel zrakoplov v valove. Nova vohunska afera v Krakovu. Poročajo iz Krakova, da vohunska afera, ki jo jc odkrila policija, zavzema vedno večji obseg. Aretovali so dve osebi. Izakazalo se je, da jc Rusija svoje vohunstvo po Avstriji razširila in je v svoje namene porabila inteligentnejše in zato tudi nevarnejše elemente. Eden izmed obeh aretovancev trdi, da. se piše Adolf Miiller, da jc 24 let star ter da je Dalje na 4. strani. Mesto vsakoga posebnega obvestila, t Poštni oilcijal Ivan Veleplč naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, tla je njegova ljubljena, nepozabna soproga, ozir. mati, hči, sestra, svakinja in teta, gospa Justina Velepič roj. Kovačlč v torek dne 27. junija ob pol 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, pre-videna s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojne sc vrSi dne 29. junija oh i/j5. uri popoldne i* mrtvašnice na Viču na ondotno pokopališče. Spodnji Rožnik pri Ljubljani, dne 27. iunita 1911, Pijte samo „TolstovrŠko slatino" kupčeval v Čenstohovu z devocijonali-jami. Policija pa jc dognala, cla si Mtil-Icr prideva še tudi druga imena tov je mnenja, da ime Miiller ni pravo. Ta Mtiller je vohunil v vojaškem in političnem oziru ter je ponovno potoval v Lvov in na Dunaj. Drugega vohuna so aretovali v \Vegrczih, ko je ravno fotografiral vojaške utrdbe. V stanovanjih obeh aretovapecv so našli mnogo zelo obtežilnoga materiala. Stavka najemnikov stanovanj. V Amsterdamu so sklenili najemniki stanovanj onega mestnega dela, cla ne plačajo toliko časa previsoke najemnine, dokler hišni posestniki 110 znižajo stanarine. Hišni posestniki so nočejo udati zahtevam najemnikov. Očeta zavratno umoril. Y Hamhor-nu sc jo spi'? rudar Duzinskv s svojim lSletnim sinom, kateremu jo očital lenobo. Ko se jo zvečer Duzinskv vrnil domov z dela, napadel ga jo sin, ki jo čakal nanj, /ivratno ter mu prizadel štiri smrtne rane. Pokvarjeni fant jo pobegni). Stavka mornarjev na Angleškem. Stavka mornarjev, ki se je deloma za mornarje uspešno končala, je stopila v akutno stanje. Eazen v Southampionu, kjer je stavka že končana, trpe mnogo škode zaradi stavke vsa angleška, pristanišča, zlasti pa IIull.cV nobeni ladjedelnici no delajo, ker stavka obenem z mornarji 00"0 ladjedelniških delavcev. Za sredo se napoveduje tudi stavka železniških dtlavcev v Hullu. Cel železniški vlak ukraden. Ruski senator grof Modem, ki revidira sibirsko železnico, jo dognal, cla so železniški uradniki oropali 12 vagonov, polnih železniškega mrteriala, ter ves vlak nato zažgali, da bi uničili sled tatvine. Brez revizije bi ta tatvina nc prišla na dan, kljub temu, cla ie bil vos uropani materiai prodan številnim trgovcjri Umor bankirja. Iz Pariza poročajo: Po več mesecih so našli truplo zgino-lega bankirja Vermerša, in sicer v vasi Ver sine t. Vermerša so umorile bržkone osebo iz njegovo najbližje okolico. ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. U7i Naroča se: Tolsti vrh, p. GnštanJ. Koroško. Knjizeviiosi. * »Sv. Ciril in Metod«, Najboljši slovenski životopis svetih slovanskih apostolov, podajo knjiga »Sv. Ciril in Metod, apostola sveto vero in cerkvene edinosti.« To jo sploh edini novejši životopis, v katerem se sv. Ciril in Metod opisujeta kot svetnika. Tvarina jo lopo in pregledno razdeljena v 26 kratkih poglavij: popolna znanstvena zanesljivost so združuje s prijetno poljuclnosi-jo. Za izvrstnost, tega. život opisa priča tudi lo, da jo žo preveden na češki in na hrvaški jezik. Knjiga jo primerna za, darilo šolski mladini, ker sta sv. Ciril in Metod (posebno sv. Ciril tucli lop zgled šolski mladini Priporoča jo tudi nizka cena, 11 v, 10 izvodov 1 K 20 v. * »Narodne pripovedk« v Soških planinah.« — »Goriška tiskarna« A. Sabrščck v Gorici jo izdala novo knjigo pod zgora.išnjim naslovom. Knjiga vsebuje 50 raznih pripovedk iz našega ljudstva v Soških planinah. Torej pristno narodno blago. Knjiga jo jako pripravna za našo mladino, ki jako rada čita in posluša pravljico. — Tudi našim literatom in vsem ki sc bavijo s slovenskim slovstvom, bo knjiga dobrodošla. Knjiga obsega 38 i str. male 8". Cona broširani knjigi 3 K, s poštnino 20 v več. Dobiva so tudi v »Katoliški Bukvami v Ljubljani. 19»' Izpolnjujoč žalostno nalogo javljamo tem potom pretužno vest o smrti našega dolgoletnega, zvestega uradnika, gospoda Pokojniku, ki je s svojo zvestobo, neumorno pridnostjo, kakor tudi vestnostjo in natančnostjo vedno deloval v prospeh našega podjetja, bomo ohranili časten spomin. V Ljubljani 20. junija 1911. Ravnateljstvo c. kr. priv. predilnice ln tkalnice Ljubljana. 1987 Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da smo zemske ostanke našega ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata in strica, gospoda Viljema Paulina tovarniškega uradnika, ki ga nam je kruta usoda tako nenadoma vzela, danes na pokopališču pri sv. Križu, k večnemu počitku položili. Zajedno se iskreno zahvaljujemo za vse nam došl^j izraze sočutja, ter priporočamo predragega pokojnika v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 27. junija 1911. Žalujoči ostali. Kurzi efektov in menjic. dne 26. junija 1911. Skupna 4% konv, renta, maj—november ........... 92-20 Skupna 4«/0 konv. renta, januvar —julij.......» ... 92-20 Skupna 4'2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april 9585 Avstrijska zlata renta ... ! 16-30 Avstrijska kronska renta 4"/0 . . 9205 Avstrijska investic. renta UVs% • 81'-- Ogrska zlata renta 4°;U .... 111-35 Ogrska kronska renta 4°;o . . . 91-05 Ogrska investicijska renta 3 1.3